Hochlobl. k. k. Hofbibliothek, Wien St. 27. V Gorici, 1. julija 1881. „8oLa" izhaja vsak petek in velja a poSto prejemana ali v Gorici na dom poSiljana: Vie leto.....f. 4.50 Pol Icta.....,. 2.30 6etvrtlet» . . . . „ 1.20 Pri oznanilih in \ntiv tako s»rt ,.?«»-tlanicah" ae placujo za uavadnu trisiop-no frsto: 8 kr. fie se tiska 1 krat 7 „ ,, » „ 2 „ « n n n » 3 „ Zftvede drke po prostoru. •i^^M Tedaj Xt Posamezne Stevilke se dobivajo po 10 soldov v Gorici v tobakarnici v go-sposki nlici bli/n „treh kron". in na 8tarem.trgu.~V TrStu v tobakawii-ci ,,Via dclla easenna 3". Doj'isi naj so blagovoljno nreduiftivti „So4e" v Onriei v Hilarijai.__ tiskarni, nnrotmina pa opxavmStvu„So(5e" na Rorenji v Sticsa-Ti hlfiifitriO Ilr nadstr. ttokopisi se »c vraCajo; dopfai naj ee blagovoljno frankujejo. — Dolalcem in drugini iicpremofcuim se uaroCnina sniza, ftkoie oglaso pri urednifttvu. Vabilo na naroebo „Sofee." Zacetkoni te^a meseca zuceuja narofiba na ,Socou' za drugo polovico letofiujega leta; zato vljudrio proslmo gg. uaroteike in prijatelje nase, ki so narocnina le za 1. poluletje odrajtali, ali ki na novo zelijo4 dobivati »aS list, tmj se ogiasijo zato ncmudoma, da liste poredoma dobe v drugem poluletju. Cm sedanji nam kaLc na vse strani zivahno gibanje in vsakovrstne boje, Primorskim Sloven-cem ni bilo nikdar poprej potrebno toliko za-vesti o lastni domovini, Slovencih in Slovanih, kakor sedaj. Naj tedaj rodoljubi spodbujajo naSc ljudstvo tudi na prebirauje ^asnikov, ki imajo v prvi vrsti kazati na sedanje nase razmere, na uevaruosti in pomofike, da narod v resuiei dozori za politique borbe in boje. Tak6 bo tudi nam mogo6e zvesteje in zadovoljniso spoluju-vati Sasnikarsko dottnost. Opravniitvo in uredniitvo nBoieu. Slovanski romarji v Rimu. Od aeveija in juga, neavstrijskt, zlasti pa av-strijski Stovaui so to dui odsli pouioiji iu po sulicm v velikem itevitu v Ktui, da bi svetima nasima apo-btoloma Cinlu in Metoda hvalo iztekali in slavo pre-pevaii. Prvikrat se zberejo zastopuiki mnogih slo-vanskih vej v sredisCi katolicaustva ua oueui inestu, kjer poeiva sveti Cirii. Grid so imeli tudi svoje amfiktijouije in druga skupua bvetiSca, kjer so se shajali in spozuavali ob doloceoih casin, in Muhamedauci se dauUuuaiuji pri-hajajo v Meko. Stovaui dozdaj niso imeli zavesti o skupuem romarskem sveti§6i. Tudi za dan 5. julija t 1., ko bo ves katoliSki svet obhajal prazuik svetih brtttov Cirila iu Metoda, treduih slovanskih apostolov, ne bodo vsi oddelki slovanskega plemena zastopani ob grobu m. Cirila. Enako ne moremo trditi, da vsi Stovaui v skupnem veselji pozdravljajo slovanske ro-marje. Nasprotuikuv imajo ˇ lastnem ple&ienu, vsled razlitu:)i uazorov, ki cepijo, tudi ne glede ua vcrski razkol. v sedanji dobi sluvauski svet. Toliko uianj ee nam je zavzeti, da se nasi na-rodui iu poiiuim uasprotmkt neprijazno razgovarjajo o prvem skupooiu romauji Slovanov v Ilim. Tolaziti pa nas mora ravao to, da ztastt govraluu iicmske novine uevuieijivo gledajo na bkupni shod slovanski V Rimu. Kaj pa tuji svet sodi to zdruieno potovanje kakor koti; naj Slovani sami pogreSajo skupne in obCe ydcleihe ob tej priliki: velik in pomenljiv dobiCek ima ta shod ze samo zarad skupnega namena, kakor-Sui Slovaue le preredko zdiu^ujejo. Romanje za 5. julija 1881 ostane vsekako zgo-dovinsk dogodek sam po sebi, in skupni povod take-ga zdruieuja vzbuja izredni ponos Slovanovt da jsm je mozuo v vecuem tncstu piaznovati uajslavnejsi dogodek v tisodetoi dobi. Poua§ati se morejo Slovaai biez razloCka uazorov in sekt, da kaiejo ob tej priliki na sredisfie katolifianstva, kjer jim priCajo nanaj-viSem mestu o «aatitljivosti slovanskih apostolov. Ponos je opraviCeu, ko ka^ejo na istem mtstu ua zgo-doviusk dokumeut, vsled katerega je bil zrel sslovan-ski jfczik za najsveteja poroCila kricanstva ze pied tisocletjem. Ista porofiila so neoporefiuo visoko merilo za trednost in notranjo veljavo vsakterega jezika, m preskuSnjo za tako veljavnost je slovanski jezik pre-»tal v staroslovensemi pred tisoa leti, v dobi, ko sko-ro se sledu ni o onih jezikih, ki se daudanes pona-Sajo a svetovuo knjizevnostjo. StarosloveniCina, ki se je pred tisoftletjem pripoznala za vreduo posodo kr-siiauskih porofid, jasno dokazuje drugim Slovanom naBproti ne sawo preponosnim, ampak tudi preoSab* niin narodom, da je bil skupni slovanski jezik na vi-soki stopiiiji razvoja v dobi, ko je po Evropi previa-davala velika tenm neved'iosti in samo vrsta za vr-sto surovih in maleukostuih bojev in pobojev, l> Grob sv. Cirila v eerkvi sv. Klementa v Rimu I opominja Slovaue ua hvuleznost proti nasima svetima apostoloiua., Tudi pravoslavni kristijan se more zdruziti za ' enaki cut s katohhkim oddelkom Slovanstva, Na grobu Cirilovem zapazujemo po pravici skupni in enaki Cut hvale^uega srea vseli Slovauov, in kjer bi takega cuta ne bilo, vzbuditi se mora po resneiu preuiisliku uko uoccnio na lastno skodo zgodovinskemu spominu biti v obraz. Na grobu sv. Cirila pa spoznujemo tudi vred-nost slovanskih jezikov v sedaujem razvoji. Slovani i»i»o se nikdar preceuili vrednosti lastnili jezikov, in le prevefi pogresamo gojko Ijubezen do uasilt jezikov, kukorsua spodbuja in ogreva druge veliku narode, zlasti tudi v sedanji dobi. V Avstriji imajo veCi in manjii slovanski oddolki velike knzi! in te^avo hudid v bujih, da bi dokazali spusobuoat iu vreduo«t nasih jezikuv za euak razvoj iu za enako visoko kulturo, katero so nasi susedje v germanstvu iu romanstvu dosegli. V Rimu in v spotninu na rimsko potovanje Bio-vanov pa se zavest o tej vrcdnosti obudi v Slovanih samili, kar je iiajpotrebnisct in jo morajo priznavati vsled pretresovatija te skupne poti tudi tuji in nam Boviuzni natodi. Jezik veZe posamue ude pojedinih uarodov, in staroslovensiina, katero sta nam zapustila sveta brata Ciril in Metod, uas opominja na skupno ljubezen vseh slovanskih sedaj i?ive6ih jezikov. Slovanski jeziki so vez, ki nas opominja na vzajemno delovauje, in vzbuja v nas ljubezen enc veje slovanske do druge. Te skupne Ijubezni pa Slovani niso se dosti obcutili nied seboj, iu zlasti ueslovan-ski, nasprotni svet se vescli, da Slovan ne pozna do "daj vzajemnosti za imenitne kulturue strani, ki 6a-kajo Slovane na severji in na jugu. Po vsem se tedaj moramo veseliti, da bo skup-na pot Slovanov v Rim pomagala vzbujati enake, silno imenitne eute iu afekte; povsem moramo mi iz vsega srea pozdravljati to pot, ki seznanja druge Slovaue z zastopniki uasega narodica. Z zahvalo in ljubeznijo praznujmo tedaj tudi mi prvi praznik sv. apostolov Cirila in Metoda po vseh sloven skill pokrajinah. S ponosom se spo-minjajmo tega pomenljivega dneva, ki ka2e, da ravuo Slovenci so potoniei onih Slovanov, ki so dati slovan-skima apostoloraa vreduo posodo 8tarosloven§6ine za sveta porofiila one vere, katere se v isti obliki breziz-jemno oklep?. vss sioveuski uarod do denaSnjega dne. V spomin 5. julija. V tern ko se ves slovanski narod spominja ti-so51etnice svojih apostolov Cirila in Metoda, vteniko se je sam sv. oce Leon XIII. usluzil ugodne prilike Slovanom v slavo, v tern ko roinarji tekmujejo v veC-nera mestu staviti si spomin slave, bi mi doma ostali nemi in roke krizem dr2ali? Vsak spomin se le tedaj spodobno obhaja, ko se ^iveCi v duhu vrnejo na oni pretekli 6as, ki meaijo ga odobriti in slaviti, zarad kterega se plesnjobe o6e-dijo iu v spomiuu dejansko omlade\ o2ive. Zatorej se bode v veCnem mestu 5. julija v vseh mogoSih slovanskih iezikth govorilo-pridgovalo, slu^ba bo2ja na-rodno opravljala in z narodnim popevanjem o2ivljala. Kar tiCe pridgovanja, masevanja, nimam jaz pravice in uzroka, kaj k o^ivljanju pristavljati, a o nasera po-slovanji o petji na Primorskein imam o slavnem spo-minu na nekaj nenaravnega, gnjilega opozorovati. Jaz menim, da popevanje pri slu2bi boiji ni bistvena last-nina vesoljue kat. cerkve, temveC vzvi§en pomofiek, da se ljuditvo seznani s skrivnostmi. V obfie petje tolafi zalost, odganja hude misli, razdene mod slabe-ga duha, napolnjuje nas s sv. zejjami, uas k dobremu vnema, nw razvedri in uCi, kakor prerok David opo- minja, rekofi: Hvalite Gosp... vso kar diha, hvali Go-spoda. Celo deto Janez jo od veselja v maternera to-lesu na pesniski pozdrav svetih dveh mater poskocilo (Luk. l—U). Vso to zamore glasba gotovo le v ra* zumnem jeziku udiniti, zatorej ne bom vile zabavljal mise nlatinskeM pevce, saj jib je fc zadosti uekdauji „(ilas" osramotil. Le to prasanje stavim dobro mialeCim: Kaj v verskem in narodnem duhu bolje voruim srea pie* meni (zlahtni) iuum razvedri: presUa-liles-suplo plen-tain, ali pa: ziva vera nam epricuje, kur no vidijo oCi? Meni, kakor vsnkemu ccrkv. peveu, je do do-bregu zuatio, da pri latingkem T&utum "rgo.....ljudstvo » prazuim sreem zijale pase, pevoi pa za viako novo zatuljeno vglasbo le naohoiosti in neCeumrnosti obogat^. Spoiniujam se, kako nam je kot otrokom sern spadajoce po^esgenje naS zupnik brezvspe§no za-bijnl v glavo, dokler nam ni proti tenm na pomofi priiel iu zapel: liva vera nam ipriftije.... Od tedaj nam je ostala skrivnost na vernki podlagi za vielej opraviiiena. Zatorej trdim, da an gain slovenski Taii-t (tin ergo... vec poboznosti vdihne in oholostl odpravi nego tiboe; Tikum-tankum, tokum-inentiim, iu da o-Htane narodno obredua slu2ba na vse veke uajmoC-nejni Herkulov steber proti tuji will z napisoui: Stoj, do tukaj in no naprcj! To nam prica jok Cudrov, objavljen vvodno zadnjic1 v nSodi", ko pripoznava, da irredenta v Voloskem okraji ne more prodrctl, kjer ji stojo v bran tudi staroslovanski obredi. Tedaj cerkveni pnvci, ne bodimo tako zabiti, da bi kot stroji v du§evuo in narodno skodo to prepe-vali, cosor ne umemo. Tako ugodne prilike ntsmo §e imeli ovedeti se besedi sv. oceta Ivana VIII., ki go-vori: Ne Skoduje zdravi veri in nauku pri sluibi bozji slovcnski jezik rabiti, kakor se grski in latin-ski rabi. Trmoglavce zavrnimo pa z besedami istega sv. oCeta, ki je odgovoril hinavskemu Svetopolku: Ako se pa tebi v latinskem jeziku poljubi, za te naj se godi v latinSclni. Cerkven pevec. Narodna zavednost in njeiia pospeSevala. Spisal Fr. M. selski. Narod se ima najprej zavedati Bvojih moCI in naloge, ki je dana njemu samemu na korist, ako ono izpolnjuje, in ki mu je tudi daua z ozirom na velel-no potrebo, da hiti naprej na dugevnem in gmotnem polji se sosedi, ki ga obdajajo in zmerom pveM na ugodno priliko, da ga pod se spravijo in v narodnost-nem zmislu moralno unifiijo. Le kar je <5ilo, spretno, zavedno, delalno in neustra§tjivo, ostane; gnjili, vse-trpeSi in malomarni 2ivlji morajo prestopiti, izgubivdi svoj prvotni znacaj, v tujo marsikdaj zel^ grenko slu^bo. Zgodoviua oarodov in posamnih druzin to uCi. Narodna zavest je ona elektrika, katera vedno v euakem gibu in dedaljebolj veksajocej se meri, narode preSinjuje, navduSuje in vsposablja za vecje sijajne Cine. Ce obrnemo vse tukaj receno na nas Slovence, hoce to refii, da imamo se zavedati po polnem kot narod svojih mo6i, ki smo jih deloma 2e dokazali pred svetom, pa tudi velikih koristi, ki pri-dejo delalnemu narodu ua hvalo, in slednjic" nevarno-sti, ki nam prav resno prete od dveh znanih strani. Ali pa imamo tudi one moCi, ki so narodu, da se hi-ma bati za svoj obstanek, neobhodno potrebne, in fie jih imamo, ali smo jih ze dokazali ? In kaj se to pra-vi, te modi potegniti tako rekoc iz sebe in spraviti jih na slavni videk? Poglejmo na en 3ara zgled zgo-dovinski. V nekaj enakem polo2aji se nabajamo sedaj mi Slovenci, v kakorsnem so bili nekdanji Grki proti Perzijancein; le da je imelo pri teh oroije, pri nas pa ima izvrSevanje dano, a nam ie zagrizeno kra-tjene postave pravdo re§iti. Pri obeh jpa so enake okolnosti, pri obeh gre za obstanek, za skrajni boj, za du§evno Mvljenje ali smrt, zapolitifiuo svobodoali sramotno su2enstvo. Cujmol Perzijanski kralj Darij je tako grozno sovra2il Atence, ki so se mu bili za-merili, da je vsak dan gorefie mold: »Bogovi, dajte, de, se pomagCujew nad Atw9i|« iupri vsakem obeda ga je moral za to postavljen suzeo 3kvat opomniti: gg. ucitelji z g. c kr okrajoim -L»»L*» Vo«« ,Gospod,ne^Atencev!« Predno pa odprav, ze pivcem * ^upuemu *«*¦"" J^TklSSl priprivljeno voj**o vgrSko deielo, hotel se je Dary baronese R. - Da se v Biljah nanaja vrt, ktcremu r r -- *- v-. t ____j___»: nn~..m.^ *n .li'vnnctt tPr anamli in tmtAVft IUalO III Po dokon«aoe«? ze!6 okusaem obedu za to a, cadkuharjtt — pridrafilo se je tudi vet po-vabltencev. Med obedom in po obedu vrslflo se je petjfin napitnice in vse je bilo tako veselo in nav-duSeno,da iz uciteljske konferencc nastala je ucitelj-ska veselica. To^ se je bralo na obrazn vsaccga na-zoiih gospodov. &e k proti veceru zacela se^je vesela druiba razhajatina >*/ straai, vsak proU svojemu dorau. Mi bi si Uceg* due So ieleh doiiveti v IWjab, lepera kraji, kar nam "*> «5"°' P***! med tako prijwnimi li«',B,*N !sakor *° *fo»«» kte" bo nas z ves^em spivjeli in mdi dostojno poeastdi. tenci in Spartanci, toraj peScica ljudi proti ogwnne- ma Stevila perz. krdel, zgrabijo in potiane|o. ppaiancc v vodojake, rekofi porogljivo: „Tam vzeraSte », ko- likor vam Ijnbo.tt Vsled te nezasliSane prediznaati pn- dere neStevilna Darijeva armada in poplavi nbogoGr- Sko. Gorje njej, zlasti pa Atencem! AH km^lu se pokaze, koliko more narodic v tako straSni nevarno- sti, ko gre za zlvljeoje ali smrt; kuj mere majhen, aasmehovao in zanicevan narod, ako so aavcda svojih moci in je po polnem preprican, da je tvlenstvo ja- rem najhujsa uesreca, in raji vse poakaai, vse svoje moci porabi, nego se vda. Majbna ,*tonska ceti se 1000 Platejci predrzne se v boj se postaviti proti brezStevilnim Perzijanom! Pride do bitve pri Mara- tonu I 490. pr. kr. — OSabna penuanska armada — CepOVaii, line 27. jnmja. Narndni tabori so po- kdo bi bil misltt?—je potoMena, GrSkaza zdaj re5e- f neha1i * na§i dM pa lMroSK tedett obliajnl *e j-? nat So sijajnisa je bila bramba police Spartancev . nenafa(,„j tabor v Cepovanu—nawec ijndski misijon. pri TnnopUah I. 480. Malo stotin rooz proti roilyo- j Grozna beseda za nekatcre ljudi, ali za na§ slovenski noin razka^enih wj5&ko?! Vojakovcdpewqanakiter- | narod nriljixblienA — lepa beseda! C6. oo. Fr. Doljak ja, naj mala Spartanska ceU oroije izroSi ,Pridi po i in M rToraazJetig sta tn od 16. — 24. t. in. imela njel* odgovoti se. Ko se Grkom nazoani, da jfe Per- j avet0 *p08ianje. Razuu domaftnov vdeleiilo se je te zijaoce? ko teave in listja in da bi njih pusice soln- | ^^j^gtj mROgo mn0go ljudstira iz okolice, |>a tadi cno avitlobo zmraLile, opomnise: ,Dobro, pa bodemo ; jj, da]jave ;jn je Veliko pribajalo v Cepovan. Izvistoi, v send se bojevali!«rAli se ne mora «ovek le fa- j dufini preprj^a |n ginljivi gowri so dan za due- diti tohkej zavedoosti in nenstraSnosti ? PoSe nekte: j JQn| veJ p0si,1§avceV privabili. Pri tsk!«»p« dan sv- Ja' rih velikih zmagah na morjiin nasubem zadobeprej | Kwtnika se ie §telo nad 9000 Ijiidstva. zaniceTani Grki, o kterih bi bil vsakdo sodU, da, po- nezR ,vrsu,,Rtt 'J ,...„.. gioejo, tolik pogum, da preatopijo v dezelo Perzijan-cev, jib tamkaj poi3eejot ter jih tudi tokaj groz-no zmagajo, oplasijo in poaiiajo, da morajo Perzijan-ci Grke inira prusiti. Redko fado, mala Grska nzuga tako straSnega in oSabnega velikana, ki se je vec let pripravljal na ta boj. I* vm te pnkpcvspehe prigo-Urn Grkoin njih jasna zavtdnost in ncmtra$nestf pa tudi prtprifanje, damdonarnsmu, mlatnemu ali dwp-mm narodu m pogreznc na titee suienstva bridki in teiki jarm. Veliko priliSnega pri nas; le da se niroamo z oroije.u, ampak a besedo in molkim postopanjem bo-riti. Tudi nas Slovence ko narod bi Nemec, a po du-Bcvuora potu—uuifiil; ker noCe, da bi mi delelni bill onih pravic, ki so nam po zakoou zagotovljene; ker ne trpi, da bi se na§ jezik razvil, na§ narod se mikal in likal po edini poti, ki je mogoCa, namrefipo poti materinsfiine; ker bi nam vse nase svetiaje in svojstvo vzel, ter vse poskusa, da bi se mi ponemcili in se mu tako du§evno in telesno posoiojill. Tudi Nemec je mogi>cen po Stevilu, po premozenji inslov-stvu in tOFaj grozuo nevaren sovraznik proti nam, ki nas je malo, in §e nevarniSi, Le pridenemo §e njego-ve postranske zvijaee in zagrizeno sovraStvo. Tudi mi smo se Netacem zaraerili, ker srao drzoo povzdig-nili svojo narodno zastavo in moSki svoj glas v zbo-nh in kajigab, ze ninogo kak boj v drzavnih in de-zeluih skui^inah, pri volitvah in moogo kje bil je bit, in alovenski prej neznatni narodid zmagal je ve6-krat kljubu vsem zvijacara, zasmehovauju in zaniCe-vanjo, ze marsikdaj se je oboli sovraznik nad njim zadrl: ^Polozi orozje, gaj tejetako nbogo raalo!-* — „Pridi po nje", odgovoril je narodi5, ki je vsled te-ga ze obudil pozor vecjih narodov. Najsvetej§e sve-tinje se je Nemec lotil, naSega jezika. OSabno je kri-Lal: ffPostite ga v nemar, saj nic ne opravite zDJim neza Krstnika se je.......... .. Ta dan je tudi Mnspr- zopnik rr. Ks. Podreka Wagoslovil novo jako prostorno in lopo pokopahSie. Ta misijon nam je porok, da Cepovan vrlo na-preduje «• pravem katoliskem dnhu na edioo pravi ponlogi. Tu naj Se dostavim, da bo katoliSko-poht;ska Citalnica v Cepovann slovesno praznovala god sv. Ci-rila in Metoda. Dno 5. julija bo nainrec slovesoa sloz-ba boija, pri kateri bodo vrfi domafii pevci peli malo slovansko v «ast sv. Cirila in Metoda. Na isti dan zvefier bo draitvo tudi priredilo primano javno ve-seltco. Cepovanci nismo vajeni valike toplote* a od 24. jonija naprej imamo zwder v mraku p» 18—100 K. gorkote, na solncu pa 350 R, Opazovali smo tudi iz-vanrcdne ncbne prikaznii, koraet, meteor. I'ok... (Z Sempasa, 20. juo. Na veltko zalost mojo scni gital v vaSeai listu (St. 25. od 18. t. m.) dopis iz Slovrenca, v katerem nam g. dopisnik 2ivo ri§e tu2-no stanje gled6 na narodno petje v dolnjih Brdih, in kako malo se brigajo oni, katerim so dane zmoz-nosti take stvari vpeljevati in gojiti. Drag! Sempasci f ali ni tudi pri nas ^koro enako? samo s tern razlofkom, da pri nas sta dva nasprotna zbora, t. j. pevci Bralnega druStva in ponofiui pevci, recte rogoviMi. Znan je iitateljem „So2e* clanek nDijakom na pofiitnieah* v St 32. od 6. avg. 1880, vsled katerega nam je v svcjem iasu spoStovani g. Anton Bel6, se-daj uCitelj v Cerovem v Btdih. odpri pot do petja, po kateri nas vodi marljivi g. Josip Zizmoad iz Vo-grskega, sedanji orglar v Sempasu. Zbralo se nas je bilo Se precejSnje Stevilo du-macih fantov k temti podoku, ali 2alibog ker nobeno .... „______a_________^^_____„ wr____w „m.t druStvo in podvzetje ni brez odpadoikov in graje,tu- le v oasem jeziku morete doseLiomiko!tf Slovenctni- | di Pri nas se ni mogto goditi drugaCe. so obupali, evrsto in Se najvec so delali na tem po- ! Vselej, kedar smo sc zveCer k poduku zbrali, ni Iji, in ce pogledamo nazaj, nid nas ni sram prestaue- I bilo brez roganja in zasmehovanja od nasprotne stran- ga truda in dela: Bogat jezik je vzrastel, enak ko-Satemu drevesu, ki je svoje mocne korenine daleg 0-koli razprostrl in zarinil. Tudi Nemec nam ved ne oCita—ker ne more—ubostva nasega jezika; temveC le §e vpije: ,Kje so Solske kojige? Naii drlavnipo-slanci, soaebno v zadnjem Lasu, so, ko nikoli poprej ne,_povzdigDili svoj glas, raiunaje prepriievalno, da se je odmeval od enega do druzega kouca prostrane-ga cesarstva, in to z ne Se si&ano drznoto ia pra- ke, katerej so §e nekteri mraCni zavistni obrazi mo-zakov in neznega spola (kateri se pa med omikane itejejo) za hrbtont stali, ki so nam s svojim obnaSa-njem grozili, zugali ve2krat cel6 s pretepom, ali pa so nam na vrata lepili listke, ki jim ne delajo nikakorS-ne fasti. Ali za vse to se nismo nic zmenili in smo nalo stvar nadaljevali, s tem namenoni, da ie sami sprevidijo, pri Cem da so. Z dozdanjira ravuaojem se ne morejo viCno zaveduostjo. Skromni uaS narodiC se odloiSno ' ne miroljubnemn niti pravemo katolidauu pnkupiti. pottguje za to, kar mora imeti, da ne pogine, vprico ! Prepevanje tistib spakedranih in neumljivih labooskih raijijonovzoprnikov reko6: „Dajte nam, kar je na§e; \------a J~*""*--------------*""'' "1"x:" drugaCc. ni sporazumljeoja, ni inirnl— Nedvomljivo ima toraj Slovenec poroStvo zastran tega, da ima za svoj obstanek potrebne moci v sebi, ker jih je ze dokazal in jih Se dokazuje. To naj mu daje ponos, iegar pomanjhxrye se mu ocita, zavednost pa naj se krepi in mnoii, in Se U kdo §e vpil: nI-zroti oroije!"' naj savedno inponosnoodgovori: „B-t-di po nje, ie mores'! Jfe vdamo », po nobeniceninet* pesni delajo samo necast obcnii. Glede na take nasprotnike imajo pravi narodni pevci wires tezaven pose!: bnUje, pogum zatrimo le-nobo, neumnost in zlobnost. Z orozjem narodnega petja dramimospeCein zatirajino tuje spake in pokvekel Bog pa stotero plati vsem ontm, ki se v korist narodovo irtvujejo duSevao in materijalno tudi v Sempasu I Pevec* Dopisi. Iz goriSke okolice, 25. jun. (izv. dop.) Gg. I n&itelji naSega okraja imclt so 23. juura koiiferenco , v Biljah. PriCeli so s Sol. maSo, pri kterej so peli prav prijetno in nbraoo. Po konferenci, ki je trajala od 8. predpoldan do 1 l/z popoldao, zbrali so se vsi Iz Kanala, 28. junija. 19. t. m. bila sta Vkra-dena Andieju Fili-ju v Idriji na beneSki meji 2 kosa domaLega debelega aukna (mezelane) vrednosti 24 gl. Ko iandarji o tatvioi zvedo, gre koj vodja iandarjev g. Mole z enim zaudarmom latu zasledovat, kar se mu je pri nekem mlinu tudi posrecilo. Ko pa tat, lab iz Cividala doma, po imenu Giovani Flor zapazi, da mu druga poje, skoci z mostovza naravnost v recico Idrijo in hoLe jo cez mejo popihat, a g. Mole skefr 8r^D0 v dober meter globoko vodo, ga zjrabi ne m» neC se za nevaruost 2ivljenja, tatu zvlece ter ga v kanalski zapor odvedf, kjer zdajsvojo prihodnjo oso-do pricakuje. Na 23. t. m. zveCer tofino ob 11. uri zapazili smo na nebu posebno naravno piikazen, veiikaask krasen meteo/ razsvetlil j« kakor bengaltfen ogenj vse hiSe in hnbe, zarja trajala je kakih deset sekund; kakih deset minut prej pa ko &u je meteor prikazal, sliSalo se je iz visoLiue prav Ludno votlo bobnjenje, ravuo tisti veCer o po!unoLi sliSali smo tudi precej mocau potres.ki pa nidve sekundi trajal, tudi zvez-do repatico vidimo ia od 22. t m. NaSe ljudstvo je trdn« ven*, da to vse so znameuja...nehanja sveta, ki ima biti konec oktobra o poluitoCi. Grozua nesn-C-a se je 25. t. m. na cesti med Rocinjem in Tohniuom prtpetila. Neki Kocinci peljali so vec vozickov ccsenj v Tolmin na prodaj, med nji-mi bil je tudi 12 luzili, hoLejo se tenni oguiti, da bi skupaj in* trcili, Ne vein pa ali p> noprevldnosti ali po m».srrfi zabtt'li m v kaineii ob cesti s tako tnoL-jo, da je 12 b'tuega fantifia v kakih 80 wcliov glo-bok propud [kh{ ccstt) na skalo in od tod v Suco vr-glo. Revez se je ubil in utonil. Drug moi^, ki je tudi v druzbi bil, se je tudi neviirno pobil, truplo une-sreLenega fanta so ze nadli; Onega pa, ki si je Salo izmislil, ki je nearoco provzrocila, odveit so v zapor. — Pri ti'j ptiliki naj omenlin, da sem na erarni cesti med Stdkanoni in Tulminom pri mnogih krajih, kjer so globoki in uevarni propadi, zapazil, da so pretnalo zavarovani; zeleti bi bilo, da bi se taki kraji varnej-Se z skleneno ograjo postavno obzidali, ker, Ce ne se bodo take nesreCe, kakor so so ie, tudi za n.prt'j gotovo ponavljale. mmmmmmmmmmmmm PoMtifini pregled. Cesar je odiel v Isclil. Grof Taaffe gre na po6itnice nekaj Casa. — Ustavoverci so celo leto in vsak dan napa-dali sedatijo vlado, kakor da bi ne biH m se-danji ministri niC vredni, Zdaj pa sum judovskt in ustavoverski glavni organ „N. fr. Pr." pri-poznavaf da ravno tiministn delajo strah usta-vovercem tudi gled6 na sposobnost, kakor tudi plodovitost. Dunajevskega zdaj ustavoverci na-UU povzdigojejo, z namenom, da bi se yzbu-dila v Taaffeju zavist. Pa tudi ta namera jim spodleti. V kupcijski zbornici pra§ki zmagali so u-stavoverci, pa z zalostno zmago, ker njih iz-voljenci dobilt so ve&delj po 1 glas vefi nego Seski kandidatje. V obrtnijskem odseku pa se zatrdno nadejajo zmage Cehi. Ko so imeli nemski kmetje te dni shod v Tesennt rekel je shodn predsednik, da kmetje ne poznajo in nocejo poznati v svoji politikt n aro d n o s t n Hi prepirov in zdraleb. ^Pokrok" pravi, da istega innenja so tudi Seski kmetje. Prav imajo. V P r a g i nerolki bnr§i ne nehajo ozmer-jevati deSkega Ijudstva. Pralko stareSinstvo samo obsojuje tako hujskanje in drazenje. Ustavoverski list! pa trobijo po svetu, kakor da bi bil nemski narod na Ceskem v nevamosti. Zunaj v 9rajhn8 jim morda radi verujejo take ML Na Nemskem se Bismarck zdaj posebno dobrika kmetom, da bi se novc volitve, ki se zdaj vr§6, obnesie v njegovem zmislu. Kesnice pa je nekaj, da Bismarck hoce drzavo gospodar-sko zboljsati in povzdigniti. Bismarck in njegov sin Herbert sta rekla te dni, da bo za nemski narod boljie, kedar pri-dejo v Nemciji judje ob mod. In mi smo ena* kega prepricanja za avstrijske dezele. Naltalijanskem se vrSe zaporedoraa, zlasti po vecih mestih demonstracije proti Fran-cozom, posebno zarad pobojev v Marselji. V Benetkah je Hal. niie yudstvo, recte drohal, pobijalo okna in zbijalo table, ki imajo poleg ital. tndi francoske napise. V ital. zbornici so sprejeli vladuo predlogo j o volilni reformi z 202 glasovama proti 116 glasovom. VCarigraduso obsodiH morilce pred-zadnjega sultana ali na smrtali vedletno jeco. Med I prvimi je tudi ljub^enec tnrkinje aN. f. P. ,Mid-hat Pa§a. i ? lulgaiiji se kaie ob volitvah,? ve- liko sebranje vedina volilcev prijazna knezu A-leksandru. StraSno agitujejo za poslednjega ti-radniki in dastniki, ker jc bil tudi kncz castuik. Bum unci so dobili nove ministre. Srbi so navduseno sprejeli kneza Milana, ko se je vrnil s svojega potovanja v Pest, na Dunaj, v Berlin in v Petersburg. O potrebi i koristi ustrojenja u_Trstu jednog naSeg Jcreditnog xavoda. Svatko, koji pozna na&e trgovadke, obrtnidke i gospodarstvene odnoSaje, uvjeren je o potrebi ustrojenja jednog takovog zavoda. Ovaj zavod morao bi biti ustrojen i ravoan, da pruzi sigurnost diotiidarom a joS vecma ulozlteljetn — da bude u tiekoui smislu pupilarne gigurnosti. — To denio poluditi, ako od-btranimo ved po pravilih od zavoda svaki posao Spe-kulativnc naravi i drzimo se jedino predujmah na zla-to, srebro, papire itd, — Uzajmljivanje na uekretni-ne i eskomptiranje mienicah za tri i iznimice sa dva podpisa. Ovakav zavod, vodjcn po Ijudih od poStenja, ka-raktura i vjeStine, nemole propasti; osobito ulozitelji imnju podpnnu sigumost. Ako zav'trimo u poviest Englezke, nadi demo da je vt>d pied 120 godinah o-na zemlja hi In puna svakovrstnih velikik i nialih ban-kab — i timi bankaroi ima se jedino zabvaliti podi-gnude trgovine i obrta u Englezkoj na onaj visoki stepeu, koji danas zadudjeni motrirno. — Nu, u mie-sto da zadudjeni motrirno i stojimo, latimo se i mi posla. Tim nadinom budenio jedino podignuti uus narod i osloboditi ga dusx'vne i materijlne odvisnoriti ~* tim jedinim nadinom demo uovrstiti i njegov karak-ter i » time sebi i drzavi koristiti. — 0 imenu tog zavoda nedemo se mnogo prepirati; postavimo dakle za primer jedno neutralno ime t. j.; Prva primorska Banka u isto doba Pudka Uranilnica. — Kapital for. 200000. — u diouicah od f. 200 — Dionice po mo-jem mnenju bi morale biti na ime i mogu se dalje prodati samo dozvolom Ravnatidjstva. — Ovo sasto-jalo bi od *ednm osobah i tri lievizora. Poslovanje moU prodeti dim je upisano i. 100,000. — Upladi-vanje mora sliedlti: 10% pri upisu; 25% pti otvore-nju i tako dalje po pozivu Ravnateljstva, koje ima odluditi o shodnosti i dobe dalojih uplatah. sr Po-slovni jezik ima biti hrvatsko — srbski, posto je Trst medja, koja sdruzuje *. Sloveuce, Hrvate i Srbe te je centrum njihote trgoviue. Ovaj na§ zavod neka nebude sredstvo oikakvoj politidkoj agitaciji; neka bude samo poluga naSein dobrostanju i materialnom naprcdku. Medju nami se najbolje poznamo, medju nami mozemo se i najbolje podupirati, ali prije svega mora se imati obzir na in-terese zavoda. Poslovica ka2e: Svaka plica svomu ja-tu leti — tako i talijanskim zavodima Trsta bolje su poznati odnosaji Mletkah, Milana, Turina, Bima, Na-pulja itd. i svojih sunarcdnjakah ovdje, nego odnosaji Ljubljane, Zagreba, Karlavca, Biogiada, Splita, Sera-jeva itd. i natih ijudih ovdje. Na§a trgoviua, obrtnost i pomorstvo naci ce u zavodn neizmerna podporu — o kojoj se blagodati demo osvedaciti do mslo godinah marljivog posla. Do skoro demo biti pozvani, da se pridrutimo ovomu poduzedu i da izradimo pravila tog zavoda.— Keobecujemo dionicarom dobitakah, koje bu po-lufili slidni zavodi: Ljubljanska Hranilnica i Hrvatska tstedionica u Zagrebu, cije dioi;ice u vrieduosti jesu u iwdmloslnrtiie — jer danas j«jst mnogo kobkuren-cije i kapitala dosta — ali uviek imamo nade dobrog dobitka. (Dionice) Hrratske ^tedionice ustrojene 1B46 god. od 100 for. poskodile su na preko f 1000. —! Dividenda za god. 1880 jest f. 150 po dionici od 100 for. Mi necivojimo da cemo potrebiti kapital za dionice naci; nami je vise stalo do toga da na§a Go-spoda sunarodnjaci, kojih ce naae povjerenje odlikovati, preuzmu na sebe Upraviteljstvo, koje uz viestog i poozdanog Bavnatelja nije telko. Piomotrimo dobro pak onda muzevuo i pametno ua rad. M. P. *) Domade stvari. Vabilo. Goriika eitalnica s svojo ppddrulnico bode obhajala prazoik Siovanskih Aposteljev St. Ci-rik. in Metoda v nedeljo, dne 3. julija takd-le: Zjutraj: Udje se zboid v nedeljo zjutraj ob 9. uri V ditab.idnib prostorih ter odidejo z druStveno zastavo k slovesui sv. masi na Kostanjevico, pri ka-terej se bode pela maia, ki jo je zloail ode Peter Knelevid, vglasbil pa g. Kuhad.. Popoludne: Ob 3. un se zberd rodoljubi *ib ngodnem vremenu na Katarinovem vrtu. Izlet v Sol-kau se opusti zarad tombule, prelo2ene na dan 3. julija. K slovesni sv. masi in k popoludanski zabavi 80 vljudno vabljeni vsi slov. rodoljubi. Odbor. Zeleti bi bilo, da bi se se§li v ditalnidnih pro- *) Ta predlog se je ponatisnil po hraSkili ip slov. fiasni« kib. Vreden je, da bi ae uresnicil. Ur, storih v nedeljo ob 9. uri zjutraj tudi udje drugih ' naroduih druStev, da bi potem od§li skupno pod Cit. zastavo ua Kostanjevico, kjer bo, kakor smo izvedeli, cerkev za ta dan uenavaduo olep&ana. Svedanost pa bo, kakor smo ze rekli, tudi zarad prelepe statoslc-venske ma§e vzviSena. t 6. g. France Vodopivec, profesor na go-ri§ki gimtiaziji, je po dolgi bolezni umrl vderaj v tukajgriji bolniSnici §e le 31 let star. Pokojni je udil tudi slovenSdiiio na gimnaziji, je sedel tudi letos v odboru GoiiSke ditalnice, in je bil vrl narod-njak. Trpel je mnogo, ker nidosegel stake profe-sorske slu2be. Boril se je tudi materijaluo in ne samo z bidoznijo. Rekli so menda nekje: suplent ne sme nikdar zboleti, in uinrli Vodopivec, pokorcn tej zapovedi, se je bolezni upiral do zadujega, dokler ni onemogel popolnem. Naj nam ostane vili rodoljub v milem spomiuu. Rokodelsko podpomo druitvo v Ajd6v-Sdini je obhajalo preteklo nedeljo aenavadno sveda-nost blagoslovljenja svoje krasne zastave. ObSirneji popis, Ekaterega smo prejeli prepozno za dauaguji list, priobdiroo prihodnjid. Zarad potovanja v Eim bo se nam prito ievali od ved strain, da se na Oorigkem niso nid zge-nili, da niso osnovali odbora ali pododbora, ki bi bil ljudi spodbujal na romanje. Kolikor smo izvedeli, bill bi se kaj radi pridruiHli nekteri priprosti Ijudje in kmetje, ako bi bili vedeli, kam obrniti se. Take za-mude ne popravimo zlahka, iu kdo je tega kriv? Slovane so na potovanji v Eim slovesno spre-jemali na Dunaji, v Ljubljaui in v Trstu. Zlasti v Trstu je bil sprejem lep. V Ljubljani so gli slovanski romarji kar uaravnost v senklavSko cerkev k slu^bi bo^.ji, ker so imeli nekaj ur poditka. Med muo^icc romarjev je veciua duhovnov, drugi so vedinoma v naroduih noiah. Tudi romaric se nahaja med njimi. Slovencev je vseh med rimskimi romarji okoll 60. Med goriSkimi Slovencl se naliajajo: en dekau, 2 zupnika, 3 vikatiji in 1 kooperator. Nova, postaja na ju2ni ^uleznici m oA\m 1» julija od Zagrajtt (Sagrado), v ZdravSdini uaopvoti OradiSdu, kumor drzi za peico liden ^elezen most dez Sodo. Novo podzemsljgko jamo so liaSU prav blizu Trsta. Jama je okoii 22 metrov globoka, od stropa ji visd veliki kapniki. Preiskovali jo bodo nadalje te dni. Vode niso nasTi v nji. 0. Jos. Poliak, svetovalec pri gonlki okrozni soduiji, postal je svetovalec tiiaSke vi§e sodnije. 6, g. dr. Ant. Gregorcid je imenovan na o-srednjem seineni§di v Gorici za profesorja dogmat-skega in fundameutalm-ga bogoslovja. - (j. g. Ant. Keber, vikar mavhinjski, pride za spovednika in pri-digarja na Sv. goro. — 0. g. Val. BrezavSdik pride kot prvi pomodnik v Tolmin. — C. g. Simon Gregor-did pride iz Koborida kot drugi pomodnik v Tolmin. Zvezdo repatlco vidimo tudi v na§ih krajih vsak veder, ako se obruemo proti severju. Misiijo, da se je bila prikazala ravno ta zvezda tudi 1. 1807. Letosnjo jesen bomo videli §e drugo tako repatico. Ni pa treba miBliti, da te zvezde pomenijo vojsko, kugo ali kar si bodi kudega. Zvezde imajo svoje poti in vedne postave, po katerih se morajo ravnati, in niso nikdar nepokorne vednim zakonom. One imajo dolge in velike poti, in pridejo na svojem romanjina prostorc, ki so nam uevidni in zopet na prostore, kjer jih zemljani zopet zagledamo. Zlasti zvezde repatico romajo tako, da jih vdasib tudi mi vidimo, ali zarad tega nimajo one na naSo zemljo nobene modi, kakor si jo doniiSljujejo praznovemi Ijudje. Meteor se je videl z enakimi prikazki kakor po denaSnjem dopisu v Kanalu, tudi v Gorici. Solske stvari! Zrelostne preskuguje p i s m e-n e, so se pridele ha reaiki 13., na gimnaziji 20. in na ienski pripravnici 27. t. m. Na reaiki je delalo maturo T, na gimnaziji izmed 16 udencev pa 13 in na pripravnici 32: Med poslednjimi ste dve vunanji (nuni) iz Maribora. Ustmena matnra se pri^ne 18. julija pod vodstvom §. nadzornika, vit. Ant. Klodida, ki bo pred-sedoval tudi maturi na gimnaziji in reaiki. Pretekli teden je nadzoroval tukaj§nji srednji Soli g. dr. Gnad. Slovenska matica bo imela 9. Jul. sejo, v kateri si izvoli novega tajuika. „SlovensM Narod" je zarad grcbov nasprbti nEdinostitt 2e opravil svojo oditno spoved. Ker .ni imela „Ed." §e dasa uaznaniti, ali gtesnika opravidi, mora nSoda<( Se na dalje izpraSevati svojo vest. r «. ^.^raiic Ladislav Rieger, sedanji prvi eeaki voditelj, dobii ,ie kot predsednik stavbenega odbora zadeSko narodno glediSde red zelezne kr;pne druge vrste. S tern redom je zdruzen baronski Stan. Odlika je velika, in je podcljena gotovo tudi zarad drugih zaslug izreduemu boritelju, kateremu so 2e zdavna dali priimek deSkega leva.' Ob isti priliki so biK odlikovani tudi drugi zasluzeni de§ki narodnjaki. V spomin. na potovanje Slovanov v Rim se je v Fragi kovala svetinja, katera na sprednji Bti-ani bode kazala podobo sv. Odeta papeza Leon a XIII, z napisom staroslovenskim „D i a w s i j e d y-n o sut" (da vsi eno so), — na zadnji strani pa po-dobi sv. Cirila in Metoda z napiBom: „Moli-te sia o nas" (molite za una.) Slovanskj pevski zbor in pa druStvo flSloveoijaB na Dunaji se bosta, kakor nVaterland<< poroda, o praz-niku sv. Cirila in Metoda udeleftla slovesne slu^be Boije v cerkvi sv. Ane, in BSloveDijatf poSlje ta dan tehgram sv. Odetu v Eim v staroalovonskein jeziku z latinskiiu pievodom. i» ^"JSlS^f^^ (barvano litografldno sliko) sv. Oirila in Metoda je priredil mladi rez-bar Jos. Mandun iz Dubrovnika po sliki v cerkvi sv. Klemtrnta v Rimu, katero je njegov ode Peter svojo din vrezal, in ki je zdaj slavua. Nupisi bodo v vseh siovanskih jezikih, a za vsak jezik nlika posebej. Ve-Ijala bo 1 gold. Ker se ne bo veliko slik narcdilo, naj se oni, ki jo 2e!e dobiti. oglasijo naprej pri vredniStvu „Katoi. lista" v Zagrebu. Nora knjiga. — V J. K. Milic-evi tiskarm v Ljubljani je ravno kar kiila knjiga pod naslovom: nNauk o harnwmji m gemrdbmu, o moilulaciji o tomtrapunktu, o imitddji, hanonu in fttgi % predha-jajodo oUno teorljo glmhe in 8 pmtuvkom o harmo-mzovmyi starih tomvih natinov z glavnim ozirom na uZwcc orgljamkc §oh.H — Splsal Anton Foorster, vodja orgljarske Sole itd. v Ljubljani.—Knjiga obsegft 94 strauij v velikem 8.0 in velja 1 gld. 30 kr., po poSti pod kri^nirn ovitkom & kr. ved.—Dobiva m da-mo pri J. ft. Milieu v Ljubljani, star! tig it. 19.—Kdor tell prej kujigo, nijblagevoli poslatipo poStni nakaznici 1 gld. 35 kr., in knjiga se inn ta-koj franko dopoilje. Isto velja tudi zaoue gospo-de, ki so se na knjigo u2o prej nurofiili, Dunajska borza. I julija Enotni di-2. dolg v bankovcih . . . • ,"~7? gl. 10 kr. 78 „ 30 93 „ 85 Z860 dr«. posojilo ...¦,,.. 132 „ 90 JJ Akcije naroduc banke.....• 848 „ — 355 70 1 116 „ 90 9 „ 27 " " " 5 „ 60 57 „ - Potresi se ponavljajo v Zagrebu in na nekate-rih krajih Ogerske. Spomenik cesarju Maksimilijanu namera-vajo napraviti iz 3 gramtuih piramid na onem niestu J v Kveretaru, kjer so ga bilj udt|%eIHI% * Pozor! Prevdano podpisana si dovoljuje o-pozarjati castito duhovsdino na svojo dobro preskrbljeno ^tacuuo za nmctnc evetice ulica RaStel St. 27 in se priporoda za napravo vsakovrstnih cerkvenih cvetic po najni2i ceni. A Za prijazno narodbo prosi V s posebnim spoStovanjera Q JToasepina, Rii55iezls:a. H V Gorici, 21. junija 188L ^OOOOOOtOOOOO* §t. 506. Eazpis ucitelj. sluzeb. V tukajSnjcm okraji se s tern razpisuje 6 nditeljskih slu^eb III. pladilne vrste, s kterimi je zdruzeno voditeljstvo enorazrednic, in sicer: v Smarjak, Rocinji, Kalu, Desklah, Osekn in v 2abljah. Dohodki so dolodeni v dez. §. postavah 10. marca 1870. in 4. marca 1879. Prosilci naj vlo2e^ sem le svoje proSnje previdene s postavnimi spridevali naj dalje do 31. julija t. 1. po njim predstojnini oblastnijam, pa naj navedejo za katero mesto prose. 0. KR. OKRAJNI SOLSKI SVET v Gorici 18. junija 1881. Velika zaloga vsakovrstnili w Ml u gospode in gospe, | Daj obilniSe zbirke, dobrega Waga in PJ i krasiie izdelave pri T 'lUTElHEHUV GORICI? poleg skofijske palace. G) Temojita pomo6 mil, ki «o v ielodci all trebuhu bolni. Oliranjenje zdravja nPsUnja 9e Teijim delom na iiMenf e in snaienje «o-kre?le» in krvi in n* pospeicvanjo dobrega prebav-Ue^}«< JfajboljSe xa to sredstvo je ftlnfidHkittn p. a. gg- i Ijenski I Zivljenski balzam dr. Rosov odgovarja popolnem Tsera tern xabtevam; isti oftM vse prebavanje, nareja zdrftYO in tisto kri, in traplo dobi stojo prejsnjo mod in zdr.tvje zopet Odpravlja vae tesko prebavanje, oao-bito gnjus do jedi, klslo riganje, napetost, blje-vnnje, kr* v ielodci. zaslinjenost, zlato iilo, pre-obtezenje zelodeazjedili itd., je gotovo in dokazano doirace aredstvo, ki ae je t kratkem zaradi svojega iz-vratnega uplivanja obce razsirilo. 1 velika aklenica 1 gl.f pol aklenice SO. kr. Na atotine pisem t priznanje je na razgled pri-pravljenih. RazpoSilja se na frankirane dopise na vie kraje proti po&tnemn povzetjn svote, Spriievalo. itC bizu 20 let boleham na zlati zili, v 2elodcti, na dihanji in valed tega trpiin na zaslinjenosti, zaprtji in drugih boleznih. V tej velifc: stiaki rabil aem nekaj taaa „dr. Rosa iiv^jenski balzam' g. lekarja Fragner-ja t Pragi, in ta balzam mi je zelo pomagal, zarad Cesar ga bolebnemu ilovenstvu ne morcm dovolj priporocati; koneCno opotnnim tudi, da je zelo trpela moja hei na bledici in na krvi, smljenakim balzaraont pa ae je oz-dravila popolnem. To potrjojem po dolznosti hi kakor zabtera reanica. Dr. pi. Sturtenwant, Bad Oiebichenstein bei Halle a. S., Provinz Sachsen. Mr SVARJENJE I ~vg Da se izogne neljubim napakam, zato prodm V80 ;g. narocnike, naj povsodi izreCno dr. Rozov ziv-jenski balzam iz lekarne B. Fragner-ja v Pragi za-htevajo, najti opazil sem, da ao narocniki na ve5 krajih dobili neuspesno zmea, ako so sahtevali samo zivljenski balzam, in ne izrecno dr. Rosovega zurljenskega balzama. Imi k Eosot iivljemfci balzam dobi se samo v glavnej zalogi izdelovalca B. Fragner-ja, lekarna »k crnemn orlu" v Pragi, Ecke der Spornergasse Nr. 205—3 V GORICI: G. Cristofblelti. lekarni{-ar: G. B. Pontoni, lekarnicar. V OGLEJI. Damaso d'EIia. V TBSTU: P, Prendini, lekarnicar; 6. Foraboschi, le-karn^ar J. Serravallo. V ZAGREBU; Signi. Mitlbacb, lekarnicar. Vse lekarne in vedje trgovine z xnateri-jalnim blagom v Avstro-Ogerskej imajo aalogo tega zivljenakega balzama. TAM SE TUDI DOBI: Prazko damage mazilo zoper bule, rane in vnetje vsake vrste. Ako ae zenam praa vnamejo, ali strdijo, pri bu-lab vsake vrste, pri turih, gnojnib tokih, pri cnro v pratu in pri nobtanji, pri zlezah, oteklinah, pri izmaS-Lenji, pri morski (mrtvi) kosti, zoper revmatidne otekli-no in pntiko, zoper kronifino vaetje v kolenih, rokab, t ledji, ce si kdo nogo spabne, zoper kurje ocesa in po tne noge, pri razpokanih rokab, zoper liSaje, zoper otekli no po piku mrceso/, zoper tekoce ran^, odprte noge, zo per rak in vneto kozo, ni boljScga zdravila, ko to mazilo. Raba je priprosta; mazilo (zavba) se namaie na platneni robec in se pritiane na bolno stran. Oez 4 — 6—8—12 ur se naredi nor flaiter. — Zaprte bale iu o-tekline se hitro ozdraviio; kjer pa ven teiSe, potegne mazilo v kratkem vso ognojico na-se, in rano o-zdravi. — To ma-ilo je zato tako dobro, ker hitro po-maga, in ker ae po njem rana prej ne zaceli, dokler ni Tsa bolna ognojica ven potegnjeiia. — Tudi za-brani raat divjegu m»>8a in obvaruje pred snetom (drnim prisadom); tudi bolecine to bladilno mazilo potisi.__ Odprte in tekofie rane ae morajo prej z mla&io vodo vmiti, potem se le se mazilo nanje prilepi. Skatljice se dobodo po 25 in 35 kr. Balzam za uho. Skuseno in po mnozih poskusih kot najzaneslji-vej§e Bredstvo znano, odstrani naglubost, in po njem se dobi tudi popolno uze zgnbljen sluh. 1 aklenica I gl. a. v. Hoveje sodbe zdrar. veljakov o Fn-Joiefofen mM Mm nnjuspcsnfjsi greuki vodi: Pmf. dr. BwslMhcki, Leniber^. %?%"& telni zdnntfeni referent. t\:;^;«, est ae Je Ee mala reaBie, «!*_g.e got.>VJ (id cl\t**l+ psL \>tez bi>Eccia; pri daljit r*Lt ue zjubi tniu'i in ne Mtlrzujo prebi"lji»Bti«- V I.vi>»ui^'«. ti -* CikT*. ___ ___ Prof. dr. i\ pi. Bra«n-r<*rnw;tlil, I>uu:>j. Pr»T mnukrat *em ae u/r t>rrfkri'?0L a znanem mk^Wtr ia *u.i.<- -Uivem iifinU.ii te i»rt-8ke v»!«; <•(» iiri;>jr^ e*m att,jt>i^iLe;« t., v^idu ttuluim (fuspOBi linnai ISTi. _ Ur. iMllillJ KO*.,l. .•.,ll.f^vB» gr«Blkes* »*»!**•» r^-hil* ».' Je x n»jl»»JjSim T-p.-'i in» t. tak.ijTBii cUilni hulntitni. i kot iisttilat p.iwacefc, ker iihj i» u> piri>i<>n in l«ie kvojo mui taiii «ka je |io anlrn jewljoS. Aka pa j»» jewlji'i v»»kit*n, tL [i^ma^* »ajh>tje pr>>ti kroBicnpnia ieltMtfaema la ?rev«*neavi kararu in ojjravi za tl»tg» caia hrrt aepryetnoati tudi najiibkej^cfta b >Enik«. V TrHetuu. 'i?._mar,* l^-it. 1)1*. Kloinwaeiiter prof, klinike /a zc>n-slco bolezni v Iii»bracku.k^lTiL'ta,i^»J. pliTajut-ii, ni> ila bt imeU kak ttruKt neprijettti m'iuek kikor r-kt> priporuea.____________________________________ ______ C. kr. oMna bolniea, DKnaj.^S;^ »che-ja .Pri ieloaecnem In ceertinem kataru, habit zaprlji, breztei-nonti, krrepem xgaiienji, hemorifiah, jeternih bolettili in ien*kih buleaniU ao ae dmHtglt IzTwtnt mpehi.* 1W*. ' Ulavna zalof,'.. m Oorieo In cleielo >rai> pri «i. flU» n» U-LETTI v lekarnitti „prl crnera mci!»e telesno zaprtje, bolecine na jetrih in ioUi, netisto krv, naval krvi v gla\o in prsi. Postavno izrodena varovalna znamka. GlavnideliizvleckiizSvicar-^^^JTr^xPreDotrebni za vsako dru-skili zdravilnih zeli§6. —/f^'S "^"QIkv* ^i»o in kilo. Boljsi in ceaeji kot vse/<0 > ^CXprijetni in lahko pov-^ — /Lv ^#^ I .... I m WVZitni. Lahki in brez Po posebnem zdrav-/^^^ | Mw®% \ w v^\ boledine. niskem zaukazu na pravljeni. Priporoca se kot najboljsi, najvspes-l nisi in najcenejsi do-1 maci pomocek zoper nepravilno prebav- VO. ljanje (kedar nam jediN ne dise), obteznosti zla-te zile, bolecine v spod-njib zelodcinin delib kZdravijo vspe§no n distijo kri pri teklinan, oprhih, rotinu in skrnja- ku. Uporabljivi 2a vsa-ko starost. Po soglasnih sodbah veliko Trste i-menitnih §vicarakih, nemskih in avatr. prakt zdravnikov in niznih medicinskih eaaopiso?, so se obnesli (y Srici) napravljeni svicarski svaljki pa svoji srecni sestavi, brez telesu ikodliivih s»o*i, ˇ ^sch primerijajib, kjer se zdi potrebno, brez-silno odprtje provzrociti, natok zolca in slin odstraniti, kri scistiti, kakor vsa prebavila znova oiiviti in okrepiti, kot prav, zanesljir, brezboleaten in ob enem zdravilni pomocek po ceni, kteri se vsakemu priporoca. Vsakemu je dano na izbiro, da ai pred rabo STaljkoVpregleda obairaiSi prospekt, ki kaze mnogotere zdravniske sodbe o rabi avaljkov, in ki ae dobi Tapodaj imenovani lekarni, kjer ao svicarski svaljki veduo na - prodaj. p(T Vsak naj praSa odlocno aamo po §vicarakih svaljkib lekarja B. Brandt-a, ki se oddajajo samo v plehnatib Skatljieab, ki imajo po 50 svaljkiovpo 70 kr. in manjSih skatijicab za poskuSnjo, po 15 krogljic po 25 kr. -^Q Yaaka Skatljica ima ruded listek s ivicarskim krizem, v ka-terem ae nahaja tu na deani razvidni podpis napravljavca. V Gorici, lekarnik J. CBISTOFOLETTL ytwh) Izdajatelj in odgovorni ureduik: F. PODGUKNiK. — Tiska: .Hilanjanska tiskarna" y Gorici.