t
\ .
Tečaj 1- Ljubljana, meseca decembra 1873 (za november). |jist It.
Letna plača 1 for.1 50 kr.	v	> v	J'	Učitelji in nepremožm
Drustveniki dobivajo	'	kmetovalci plačajo
Ust brezplačno.	'B P°
Slovenska čebela.
Družbeni list za prijatelje čebelarstvu^ po Kranjskem, Štajarskem, Koroškem in Primorskem.
ObMCK: Nauk o sostavi čebelnega trupla. — Posnetek. — Naznanila. — Brezmatičnost panja.
— Iz okolice Šentvidsko nad Ljubljano. — Nekaj iz prijateljskega Jpisrna. — Tri prve zapovedi čebelarstva. - Družbena naznanila.
!
Nauk o sostavi čebelnega trupla,
(Po b. Rotšic-evem čebel, s podobami.)
Vnanja čebelina podoba nam kaže tri posebne Člene brez kosti; zaznamuje jih le pregib, ali presek. Koža je kakor neka žgoščena tkanina, ter je bolj ali manj gosta z malimi kosmati nicami poraščena. Kosmatinice so deloma krajše in daljše, deloma enotno in dvojuato razcepljene.
Lahko zapazljivi deli čebelnega trupla so: glava, prsi in trebuh ali zadnji del.
1.	Glava ima pet posebnih delov in sicer: tri pare strigalic, t. j. neke kleščice za hrano prijemati; potem en par tipalnic in zadnjič en par robčastih očes.
2.	Oprsje čebel je sostavljeno iz treh obročkov, ki so razne velikosti in tudi različne vnanje podobe. Prvi obroček (predprsje) ima dvoje kratkih nog; drugi ima dvoje daljših nog in tretji dvoje najdaljših. Tudi perutici so različni in sicer nad drugim parom nožic malo daljši in nad tretjim parom pa dvoje manjših podperutic.
3.	Trebidi ali zadnji del se z oprsjem le po tanjki nitki vkup strinja, ter je daljši, kakor oba prva dela skupej. Sostavljen je ta del s šestih kolobarčekov, ki so vsi premakljivi in drug druzega pokriva.
B. Raba imenovanih treh delov čebelnega trupla je sledeča:
Troje strigalic ali kleščic, imenujemo jih spodnje in zgornje čelusti in žnabli, služijo v nabiranje raznih sokov: strdenih, voščenih, lepljivo-voščenih in obnožja, in za izdelovanje teh sokov. S temi deli pitajo zalego, se branijo in napadajo.
Srednji del ustnic se imenuje jeziček, in je dolg zelo vpogljiv rivček, kteri je za izsrkanje sokov veB pripraven.
S čelusticama, kteri se druga proti drugi nasproti premikate, čebela na-reja in gnjete lepljiv vosek iu druge tvarine; z njima grize kedar napada ali so pri napadu brani.
Tipalnici ste kakor dve zelo narezlani nitki. Po zmoti se je dozdaj mislilo. da je tu skupni sedež vsih čutov: posluha in okusa, duhanja iu čutila, zdaj pa je gotovo, da se čuta posluha in okusa v drugih delih čebelnega trupla nahajata. Razloči se pa na tipalnicah, razun glavnega člena, še 13 (pri čebelah 12) delnih členov (oziroma na ženski spol 13.)
Oči čebelne so sostavljeue iz dvoje velikih in mrežastih očes na obeh straneh glave in troje zraven očes na temenu. Posamezno oko je piramidi podobno (piramida se imenuje stavba, ktera je od zdolej široka, potem čedalje bolj enakomerno proti vrhuncu ošpičena). Posamezne piramidalne očesi so prevlečene z mrežasto, skozividljivo kožico, ktera je v ravno toliko šestvogelnih (šestrobčestih) delov razdeljena, kolikor je posameznih oči. Vsako oko ima dva uda: notranjega in vnanjega, t. j. tako imenovano kristalno lečo ali zenica in iz možgan izhajoči živec, kteri od zunej prejete podobe sprejema, ter jih potem možganom dopeljuje.
2. Oprsje. Na treh oprsnih obročkih je dvojni par nožic. Cebelua noga ima pet različnih delov; prvi dve najkrajši opravljajo dela rok, ter roki narae-stujejo. Pedro čebelne. noge in kolobarček stegnja sta podolgovato-okrogla in s kosmatinicami obraščena. Stegujo noge je podobno trikotni okroglasti piramidi, ktera je spodaj tiunpasta, ter je z dolgimi kosmatinicami poraščena. Meča ali piščal je plošnata, ter ima na koncu ojster sekirci podoben trnik. Konečui člen nožice ima dva para na znotraj zakrivljenih krempeljčekov, ktera nožino blazinico oklepata.
Čebelne perutice so iz prav tanke dvojnate kožice, ktera je skozi — ali previdljiva, ter z malimi kosmatinicami poraščena. Preprežene so perutice s čutnimi nitkami mrežasto, kakor kako listno pero. So na prvem obročku najkrajši dve nogi pritrjene, ima drugi obroček daljši nogi in tudi daljši perutnici. Tretji obroček nosi najdaljši nožici, ki ste tudi po podobi iu namenu od prvih različni. Stegnjice je ploščato, ravno tako piščali, z majhnimi trivogalno kodunjčastimi dolinicami, ki se tudi lopatice imenujejo. Zgornji skoraj štirivogelni člen je t,ü precej dalji in tudi širji, kakor drugi, z mnogimi (10) počeznimi vrstimi gostih kosmatinic, ki se zato tudi kertačice zovejo. Na tretjem obročku se nahaja še par bolj malih perutic, kteri Iživalica s sprednimi trdno sklepa. V to ji služi 20 do 30 kakor žaga nazobčenih roženastih kaveljcev, ktere v zadnji rob sprednjo-zgornje perutnice padajo.
Zadnji del j čebeluega telesa, s sprednjim oprsjem po tanjki nitki sklenjen, je podolgovato okrogle podobe in več kakor še enkrat tako dolg, kakor glava in oprsje vkup. Šest hrbtnih polobročkov drugi vrh druzega kakor opeke na strehi pokriva na obeh straneh male plošnjate in luskiujate trebušne kolobarčeke, kteri so med seboj drug z drugim s tanjko vezilno kožico sklenjeni. Prvi in zadnji obroček sta prav majhna; štirje večji in srednji služijo za izločevanja v čebel-nem telesu predelanega voska. Ta namreč predere tanjke kožice srednjih štirih prsnih obročikev, ali prav za prav osem spodej ležečih dolinic ali globin, terse
naredijo tem globinam podobne plošice, ktere čebelica z nožicami k čelusticam prinese, da jih pregnete in predela, ter tako celico za celico postavlja, dokler je sat dokončan.
Posnetek
iz zapisnika o d borne seju 12. eepteinbra 1873.
Vsa opravila dovršena od osnovalnega odbora do vstanovnega velikega zbora 30. julija 1873 bodo pripoznana in računi pregledani, ter potrjeni.
Zapisnik perovodja pri občnem zboru se potrdi in predsednik prevzame nalogo, kratko sporočilo v družbeni list poslati. Oziroma vredništva družbenega lista se sklene, da naj se tvarina obeh listov: „Krainer Biene" in „Slovenske čebele", kolikor moč vjema in da se preskrbi po 500 iztisov nemškega in slovenskega lista: nasproti pa naj se diploma le po 250 iztisov v vsakem jeziku za zdaj omisli, da se obilniši stroški prihranijo. Upati je, da bodo po načrtu primerno izpeljane, naročnike zadovolili, ter jim bodo spomin vstanovljeuja čebelarskega društva; v lepem barvenem tisku namreč bodo okinčane z društveno glasilko, raznim čebelarskim orodjem in grbi Slovenskih dežel: Kranjskega, Štajarskega i. t. d.
Zarad delalnega reda so nazoči sklenili sledeče: Seje družbenega odbora naj bodo navadno vsaki mesec. Kdor na povabilo predsednika brez pravega vzroka izostane in tudi namestniku tega ne naznani, plača v društveno blagaj-nico 2 gl d. Za kraj zborovanja društvenega odbora se odloči Ljubljana, vendar brez škodovauja predsednikovih pravic.
Kadar kakega odbornika ali ni doma, ali je sicer po opravilih ali bolezni zadrževan, se pokliče namestnik; če pa zavolj časa ali druzih uzrokov ni mogoče namestnika poklicati, določi reč sklep predsednika. Sprejem novih udov, denarjev in kar je sicer društvu zanimivega, naj se vselej do konca meseca predsedniku pošle, sicer se plača 3 gld. kazni v društveno denarnico.
Družbeni stroški se bodo izplačevali po sledeči vrsti: 1. račun osnovalnega začasnega odbora; 2. Stroški za tisk obojnega lista in diplomo; 3. pisarna, poštna in razpošiljavna plačila; 4. stroški za potrebne odborue reči; 5. družbena doplačila za čebelarsko orodje n. pr. panjev i. t. d.; 5. plačila, tudi povračila, če je potrebno, za sodelavce pri društvu; 7. plača društvenemu učitelju, potnine potovalnim čebelarskim učenikoni; 8. plača potrebne knjige in knjižnic; 9. učiteljske ustanove.
Za pisarnične potrebe, ker zaračunjeuje vsake marke je težavno in mudno delo, se odloči predsedniku za četrt leta G gld. in vsakemu podpredsedniku po 3 gld. Izvzete so, ter potrebujejo posebnega zaračunjenja, sledeče reči: a) Stroški in poštne marke za razpošiljanje družbenega lista; b) stroški za razpošiljanje diplomov, družbenih panjev in druzega naročenega orodja udom; in c) stroški za vabila k pristopu v društvo. Oziroma plače 100 gld. društvenemu čebelarju se sklenejo plačevati polletno po 50 gld., dokler je v službi. Razun tega dobiva vsaki dan, če je namreč v družbenem poslu iz doma, 2 gld. povračilo za voznino
in hrano in še 1 gld. 50 kr. kot priboljšek. Tudi se pripozna, da pri boljših dohodkih se mu bo kot čebelarskemu učitelju pičla plača po moči zboljšala.
Zadnjič je bilo sklenjeno, da se ima deželnemu predsedniku, dež. glavarju in predsedniku kmet. družbe po 1 iztis nemškega in slovenskega društvenega lista poslati, potem tudi en iztis tistim čitalnicam po Kranjskem, ktere bi zaželele.
Predsednik izkazuje, da razun izvoljenih treh častnih udov je društvu pristopilo 13 podpirajočih in 232 delavnih udov; društvenih panjev se je razposlalo 70 in da se vedno bolj za-nje oglašajo. Po deželah je društvenih udov iz Kranjskega 112, iz druzih avstrijskih dežel 51, iz Ogerskega 14, iz Nemškega 75 in 1 iz Laškega. 123 udov dobiva slovenski časopis. 119 nemškega in 16 udov obojnega.
Predlog predsednika, da se družbi kmetijstva naznanja vstanovljenje čebelarskega društva in prosi, naj bi mu blagovolila nakloniti zu čebelarstvo namenjeno državno podporo, ali saj kaki del, je bil sprejet.
Konečno je bila še podpisana prošnja na v. c. kr. ministerstvo kmetijstva in proračun za leto 1873, kteri naj se prošnji priloži. Po tem proračunu znašajo dohodki 1105 gld., stroški pa 1850 gld.
Naznanila:
Želi se kupiti nekaj medu pitanca, pa tudi vsaki drugi očiščen med se se kupuje, da je le blago pošteno. Kdor ga hoče prodati, naj se pri predsedniku oglasi, ter pove ceno iu koliko bi ga hotel prodati.
Kot podpirajoči udje so od 30. julija do zdaj društvu pristopili gospodi: Dr. Dragotin Ahačič, c. kr. odvetnik v Ljubljani; Pavi od Juhasz grajščak v Tardiisked; Dr. zdrav. Jos. Kapler v Ljubljani; Rudolf grof Kolowrat-Krakowsky v Uro by; Vitez Kaltenegger, deželni glavar v Ljubljani; Dr. Jožef Kozler, veliki posestnik v Ljubljani; Juri Krašovic, župnik v Šmartuem pri Kranju; Mahr, učenik kupčijstva v Ljubljani; Jakob Mastnak, župnik v Slivnici na Štajarskem; Boštijan Poznič, župnik pri sv. Florjanu v Dolicu na Štajarskem; Polkoynik grof Zedwitz v Esek-u na. Slavonskem; Edvard Polak, dekan in častni kanonik v Leskovcu; Čebelarsko društvo v Fiirth-u pri Norimbergu na Nemškem.
Brezmatičnost panja.
(Konec.)
Vidili smo v dosedaj rečenem veliko, pa pogostno nadlogo brezmatičnosti za čebelarja, kako lahko se primeri in znamnja, po kterih se brezmatičnost spo-
znä. Poglejmo zdaj, kdaj in kakö je takim panjem pomagati. Razločiti je tu najpred treba, kdaj se je brezmatičnost primerila. Seje to zgodilo o času, kadar imajo čebele najboljšo pašo, ni treba nič posebnega storiti, kakor čebele le skrbno opazovati. Kadar je posebno lepo in ugodno vreme, in paše veliko, bodo čebele tudi brez matice nekaj dni pridno nosile. Umni čebelarji še celo o takem času nalašč matice vzamejo, ali pa jih v matičnico zaprejo, zato da čebele obilniši nosijo in se s pitanjem in ogrevanjem zalege ne mudijo. Če pa ravno čebelar hoče, zna takim panjem tudi matico preskrbeti. Treba je pa paziti, da se zgodi v času. o kterem je še obilno trotov v panji, da zamore mlada matica še oplodena biti. Najboljše se ve da je, če ima čebelar oplodene matice že pri rokah, da je kar v brezmatičeu panj dene. Zato imajo umni čebelarji vedno v malih paujičih matice pripravljene. Če pa ima brezmatičen panj že matične zibelke nastavljene in hočemo oplodeno matico panju dati, je treba vse zibelke pokončati in izrezati, sicer čebele nobene matice ne sprejmejo, ampak vsako zamorijo. Če pa čebelar oplodene matice nima. zna panju tudi zalege iz druzega panja dati, le, kakor je znano, ne sme prestara, zadelana biti.
Seje pa nesreča brezmatičnosti zgodila zgodaj na spomlad, ali v jesen, kadar več trotov ni, potem bi bilo tako delo se ve da zastonj; pač pa se tudi takrat zamore z oplodeno, rodovitno matico pomagati, kdor jo pri rokah ima. Noben-krat se pa ne sme pozabiti, matico panju zaprto dati, če ne, je v največi smrtni nevarnosti in tedaj panju nič pomagano, čebelar pa ob matico. Zato naj se vselej v matičnici prideue in še le čez kaki dan izpusti.
To velja le od dobrih panjev; slabim panjem matice z velikim trudom preskrbljevati, je skoraj vselej nehvaležno delo; ker malokdaj ima čebelar kaj dobička od takih panjev. Zato je najboljše ali slab uečebelin panj na drugi panj naložiti, ali pa le čebele drugemu panju dodati. Kako se to naredi, ve vsaki čebelar; je bilo že tudi v „Čebeli" povedano. Le s takim panjem je treba drugače ravnati, v kteremu čebelar trotovnico (bodisi matica ali čebela) sumi, ali znabiti gotovo zanjo ve. Tüje treba napačno matico vjeti, sicer je še druga v nevarnosti in čebelar bi znal dva panja na enkrat zgubiti. Če se čebele preženejo, se zna tudi prazen panj s satovjem na druzega naložiti; zlasti če bi brezmatičen panj še kaj medli imel. drugi znabiti pa medli ne, bi čebelar pač na število panj manj imel, zgube pa gotovo nobene, ker dva dobra panja dasta vselej več dobička, kakor trije, štirje slabi. Gater pripoveduje, kako je baron Ehrenfels o taki priložnosti čebele v drugi panj spravljal. Brezmatičen panj je zvečer okoli obrnil in vrh njega zdravega postavil. Brezmatične čebele so vse čez noč k matičnemu izlezle in tudi svoj med novi materi v dar prenesle. Drugi dan je spodnji panj proč vzel in satovje, če je bilo mlado, /.a roj prihranil, če je bilo pa bolj starikasto, in čez leto dobra paša, kakemu močnemu panju za nalogo dal. Če hoče kdo poskusiti — prav, delo ni težavno.
Baron Berlepš priporoča sledeče ravnanje: Če se ti dozdeva, da v panju s premakljivim satovjem ni vse prav, bodisi, da je brezmatičen, ali da ima napačno matico, preloži iz panja vse satovje v drugi prazen panj. Vzemi potem prazni sat in ga pred žrelice deni, za tem deni kakih pet satov z zalego in
Čebelami, ktere si drugim močnim panjem vzel (Če pa močnih panjev nimaš veliko, zadostuje tudi manj satov, tudi le eden). Potem pregledaj satovje panja in če matico dobiš, jo zateri in sat za satom v panj devaj. če matice ne najdeš, ali iz zalege poznaš, da jo delavna čebela leže, preženi vse čebele y prazen panj, za unimi petimi z zalego deni v panj prazno satovje in postavi panj, kjer je pred bil. Prazen panj s čebelami pa nesi malo od čebelnjaka proč, odpri žrelice in čebele pojdejo same v svoj stari panj, ter si bodo kmalo matico spodredile. Da pa ne pojde tudi napačna matica z njimi, pazi na panj, ker čebele en naenkrat, kakor roj, ampak počasno panj zapuščajo, se matica lahko zapazi in če bi se ne, zapri žrelice, kadar bo še čebel gručica za kako jajce velika, stresi jih v kako škatlico dobro z medom namazano, jih sem ter tje pretresi, da se z medom pomažejo, ter jim v kaki drugi panj odpri; ker le počasi odlezejo. se matica gotovo zapazi.
Je pa gotovo, da matice ali jajčice ležeče čebele ni v panju, tedaj ni treba druzega kakor k satovju z zalego še druzih dodati, na kterih čebele sedijo in panj zapreti. Če matične zibelke lahko dobiš, obesi ktero v panj, pa še le drugi dan, da jo čebele v prvi zmešnjavi ne poškodujejo. Dobro je, če zamoreš takemu panju že zelo zrelo zalego, ali pa mlade čebelice dodati, ker take so posebno pridne, da se pred matico spodredijo.
Kdor ima veliko panjev, pa malo časa neoplodue matice opazovati, dobro stori, če iz previdnosti, vsakemu takemu panju sat z nezadelano zalego pridene, ali še boljše matično zibelko. Tako si čebele matico spodredijo, če bi jo bile zgubile; če ne, si znajo same dobro pomagati.
Da se matične zibelke dobijo, se lahko od 14 do 14 dni enemu ali drugemu panju matice vzamejo, ker potem vsaki panj več zibelk nastavi, ktere čebelar po potrebi rabi.
Kouečno naj še opomnim, da vse take dela se opravljajo najbolj o večernem hladu; čebele, kterim mislimo ptujih čebel dodati, je treba pokaditi, dodajavue pa z medico ali meliso poškropiti, da se ne kolejo, ampak hitrejše sprijaznijo.
Po Gater-ju.
v
Iz okolice Senlvidske nad Ljubljano.
(Rozman.)
Na prijazui vaš opominj, da naj vsak, kdor vtegne, pove, kako se v njegovi okoljici čebelari, vam hočem tukaj o kratkem opisati, kako ravnamo pri nas s čebelami; kako jih kupujemo in prodajamo.
Večina Šentvidskih čebelarjev daje svoje čebele prezimovat ali v Polhovi gradeč ali pa v Želimlje, ker je posebuo v prvem kraju veliko resja, na kterem koj spomladi bero, da le malo sneg odleze. Ko začno vrtovi zeleneti in češnja cveteti, jih vzamemo domu. Kadar odrojijo, jih vozimo na Ljubljanski
mah, kjer berö zgodnjo ajdo in jelko. To drevo marsikaterikrat napolni vse panjove. Tudi moram omeniti, da ondi rojijo prvi in drugi roji še enkrat, in sicor zarad tega, ker, kakor pravijo, oberajo zviti koren (po latinsko — kakor sem bral — lythrum salicaria. Od tod jih pripeljemo zopet domu na jesensko ajdo; iu sicer so včasih tako težke, da je satovje v vsakem panju več ali manj podrto.
Kar se splošne, letine tiče, so se pri nas letos tako srednje obnesle; lansko leto so bile bolje. — Po navadi pri nas kupujemo čebele v ajdovo pašo. Kakor ste že omenili, sta za to kupčijo sejma v Kranji in na Igu. A marsi-katerikrat se je že kdo pri teh čebelah hudo opekel, ker jih brezvestni čebelarji ali brez matice prodajajo,ali jih pa z žganjem napajajo, da so bolj hude (in vsled tega tudi bolje viditi.) Vse to sem že sam skusil. Previden kupec jih gre raje kupovat posamezno v hribe. Najbolji kraji za to so med Gočarevcem m Postojno ležeči, a tudi v Idrijskih rovtah se dobi pošteuo blago.
V jeseni navadno ne prodajamo čebel, še kupujemo jih. Vsako leto gre nekaj centov voska k Ljubljanskim svečarjem iu na medarskem trgu je polovica medarjev iz Šentvidske fare.
Novi panj se še pri uas ni mogel udomačiti. Nekaj jih je, da ga imajo, a večina pravi, da nima časa vkvarjati se s tem panjem. Jaz mislim, tla se ga bodo poprijeli, kakor hitro bodo spoznali popolnoma njegovo korist.
Nekaj iz prijateljskega pisma.
Znabiti bo kterega umnega čebelarja zanimivalo ali tudi k posnemanju nagnilo, če mojo lansko zvijačo priobčite. Zvedil sem bil namreč, da je neki bližnji sosed znanemu barantaču šest panjev obljubil. Vedil sem, da lakomnik druzega ne pozna, kakor žveplo; zato sem soseda prosil, naj meni rajši žive čebele da, kakor bi jih pomoriti dal. Zadovoljen je bil, in ko barantač pride, me pokliče. Že je svoje žveplene trakove primerjal, ko pridem in rečem, da bom čebele jaz vzel. Debelo me gleda, pa vendar ne ugovorja veliko. Vzamem jih na dom, pustim jih nekaj časa brez matic in jih potem po svojih panjevih razdelim. Eden mi že dve leti ni rojil, tedaj mu vzamem prestaro matico, ter z mlado nadomestim. In letos, ko so bile vse čebele zanič, so moje če tudi ne po najboljši letini, vendar zadosti dobre; imam precej inedii, in upam tudi za-naprej dobre čebele imeti.
Veste kaj mi na misel hodi? Bi ne bilo dobro, ko bi umni čebelarji od sosedov svoje okolice panje, ktere mislijo zatreti, pokupili? Lastne čebele bi si lahko zboljšali, med iu vosek bi pošteno očistili, ue kakor se dostikrat za-nikerno in nesnažno dela. Jaz mislim, da bi se dalo dobro blago tudi dobro prodati; da kar zamore dati lakomen barantač, zamore dati tudi umen čebelar,
ljudem je pa tako vse euo, ali se Čebele pomorijo, ali pa ohranijo täkih umnih čebelarjev več vkup združilo, bi se znabiti vsa druga čija odprla, in s teiu posredno tudi čebelarstvo podpiralo*).
Tri prve zapovedi čebelarstva.
Vsaka stvar svoje tirja, bodisi žival ali rastljina, če hočemo, da nam ugodno napreduje, tako tudi čebelarstvo. Neki čebelar je novincem v čebelarstvu dostikrat tri zapovedi priporočal. In prva je bila : „Preskrbi čebelam toplote". Če nimajo zadostne gorkote (28 do 30" R.), ti ne bodo zalege izlegle, tedaj mora panj pešati in odmreti. Druga zapoved V praša učenec: „Preskrbi čebelam toplote". Če nimajo potrebne toplote, ti ne bodo satovja delale, tedaj tudi ne napredovale. Tretja zapoved? praša marsikteri novinec prav naglo: Tretja zapoved. pravi stari čebelar prav počasno: „Preskrbi čebelam potrebne toplote". Če ne, ti bodo čez zimo veliko več medu povžile, da jih o slabi letini še preživeti ne boš mogel. Te tri zapovedi si vsaki lahko zapomni, naj bi le tudi vsak čebelar po teh trijih zapovedih delal!
Družbena naznanila.
Udom, kteri imajo družbeni panj z romčiki, priporočamo nove satue vilice. S temi Čebelar lahko do konca panja seže, ter prazne iu polne satove vun in noter deva in se tako maršikterega pika obvaruje. Priporočiti so posebno začetnikom: stari čebelar se ne zmeni toliko. Veljajo 50 kr.; po pošti z zavitkom 70 kr.
—	Ude. kteri pri vpisauji niso letne plače odrajtali, prosimo tisto kmalo poslati, ker konec leta je treba račun skleniti. Tudi takim ne moremo diplomov poslati, dokler ne vemo, če jih želijo, ali ne.
—	G. dr. Dzierzou je po našem naznanilu, da je bil 30. julija pri prvem občnem zboru Kranjskega čebelarskega društva za častnega uda izvoljen, sledeče odgovoril: Za veliko mi skazano čast, da ste me kot častnega uda novoustanovljenega Kranjskega čebelarskega društva izvolili, vam izrekujem najlepšo zahvalo. Mlademu društvu želim najboljši pospeh. K temu pa se ve, da je denarja treba Da ne bote nepotrebnih stroškov imeli, svetujem, če že ni prepozno, da diplomov ne izdavatc. Stanejo veliko denarja, sreča društva pa na temu ni ležeča.
*) Res dobra misol! Upamo, da o tej reži danes ni bila zadnja beseda.
. In če bi se , boljša kup-