krat,. Poitnln« plaSana t gotovini prilog. Cena Din !•— Izhaja vsak dan ijntraj razvea { ponedeljkih in dnevih pa praa> nikih. -» Posamezna iteviika Din 1’—« na 16 straneh Din 2-n* mesečna naročnin« Din 20 —, ca tujino Din 30’—> Uredništvo T Ljubljani, Gregorčičeva ulica 23. Telefon uredništva 30-70* 30-69 in 30-71. Jugoslovan Rokopisov ne vračam*. ™ Oglasi po tarifi In dogovora, l/prava v LjublJani, Gradišče 4, teL 30-68. Podružnica r Mariboru, Aleksan* Hrova cesta št. 24, telefon 29-60, Podružnica ▼ Celju, Slomškov trg gtev. 4. St. 100 Ljubljana, sobota, dne 27. septembra 1930 Leto I. Po prvem koraku na poti Jo Panevrope Zadovoljstvo francoskega tiska nad izvolitvijo g. Brianda za predsednika komisije - Rojstvo ali pogreb Panevrope? - »Pri čuvanju miru je treba računati tudi z norci in bebci« Pari*, 28. sept. Vprašanje Panevrope je v ospredju zanimanja vsega francoskega tiska. Ustanovitev posebne komisije za proučevanje Briandovega načrta v smislu sklepa plenuma Društva narodov, izvolitev g. Brianda samega za predsednika te komisije, njegov govor na ustanovni seji komisije itd. se podčrtujejo kot prva konkretna dejstva pri ustvarjanju ideje Panevrope. Mnenja so sicer razdeljena: dočim vidijo nekateri listi v prvih korakih, ki so bili napravljeni v Ženevi, uspeh odločilne važnosti, ne manjka na drugi strani pesimističnih glasov, po katerih pomeni ustanovitev posebne komisije za proučevanje Briandovega načrta njegov definitivni in popolni neuspeh. »Temps« naglasa, da je treba videti v ustanovitvi omenjene komisije novo dejstvo dalekosežne važnosti, ki bo imelo velik upliv na razvoj evropske politike. Komisija pomeni začetek velike stvari. Ko bodo v septembru leta 1931. predloženi skupščini Društva narodov prvi zaključki te komisije, se bo napravil odločilen korak in temelj nove ustanove bo postavljen. Vendar pa opozarja list dalje, da je mednarodni položaj danes popolnoma drugačen, nego je bil pred enim letom, namreč manj povoljen. Dejstvo pa, da je nova komisija Društva narodov izvolila za svojega predsednika ravno gosp. Brianda, pomeni brez dvoma dober začetek. »Martin« pravi, da je velika ideja Evropske unije začela uteleševati pod vodstvom Francije. Druge države so razumele, da je panevropsko gibanje mednarodna zaščita proti vsem zlom, ki grozijo Evropi. Nemške volitve so imele to protislovno, toda resnično posledico, da so olajšale g. Briandu njegovo nalogo. »Le Petit Parisien« vidi v ustanovitvi komisije za Panevropo istotako velik korak naprej. Temelj je postavljen — piše Vaugoin sestavlja novo avstrijsko vlado Velenemci in Landbund odklanjaj o sodelovanje - Na vidiku je volilna vlada, v katero bi vstopilo tudi par heimwehrovskih prvakov Dunaj, 26. septembra, d. Predsednik republike Miklas je danes sprejel najprej načelnika krščansko - socijalne frakcije v narodnem svetu dr. Burescha, za njim pa še druge zastopnike krščansko - socijalne stranke, Velenemcev, deželne zveze, kakor tudi načelnika socijalno - demokratske opozicije Seitza. Popoldne je zvezni predsednik sprejel odstopivšega podkancelarja Vaugoina in mu poveril sestavo nove vlade. Po listih so krožile različne ministrske iliste. Kot zunnji minister v kabinetu Vaugoin se označuje dr. Seipel, kot naučnd minister dr. Schmitz, kot poljedelski minister Thaler, kot minister za socijalno upravo pa dr. Resch. Za zastopnike Velenemcev in deželne zveze je Vaugoin pridržal še tri ali štiri portfele v rezervi. Obe stranki sta bili ves dan v permanenci. Sklenili so pa drugače, kakor je Vaugoin pričakoval. Tako Velenemci kot deželna zveza odklanjajo vstop v Vaugoinovo vlado. Njih sklep je končnoveljaven. Zato se je koalicija meščanskih strank v avstrijskem narodnem svetu ponesrečila. Vaugoin bo zato sestavil manjšinsko vlado, ki pa mora v narodnemu svetu pričakovati nezaupnico. Nove volitve, ki bodo potem sledile, namerava Vaugota izvesti koncem novembra »M v začetku decembra. Ker obe prej omenjeni stranki nočeta vstopiti v Vaugoinov kabinet, namerava designirani zvezni kancelar Vaugoin sprejeti v svojo vlado enega ali dva od voditeljev Heimvvehra. V parlamentarnih krogih se čuje, da bo prejšnji finančni minister dr. Kienbook, ki so ga označevali kot bodočega finančnega ministra, najbrže prevzel raje mesto predsednika avstrijskih zveznih železnic, ki se je, kakor znano, 30. decembra z odstopom Banhansa bilo izpraznilo. Ni pa še določeno, ali bo dr. KienbSok imenovan za generalnega ravnatelja zveznih železnic. Oslo, 25. septembra. A A. Bivši avstrijski kancelar Seipel je nenadoma odpotoval na Dunaj, kjer bo sodeloval pri rešitvi sedanje ministrske krize. Stalin zagrešil veliko poneverbo? Senzacijonalne informacije londonskega lista »Daily Mail« London, 26. septembra, n. Današnji »Daily Maik prinaša senzacijonalno vest, za katero pa ne pove, iz kakšnega vira ima za njo informacije. Po tej vesti je Stalin zagrešil veliko poneverbo. Gre za tako zvani obrambni fond, ki naj bi služil v boju proti revolucionarjem. Mislijo, da je bil ta fond deponiran v neki inozemski banki na ime nekih Stalinovih prijateljev. Stalin pa je ta fond uporabljal za svoje osebne svr-he. »Daily Maik trdi, da je Trockij že pred več časa obtožil Stalina zaradi te poneverbe. Kasneje pa je to obtožbo ponovil še Buharin. London, 26. septembra, n. »Daily Maik prinaša vest iz Berlina, da je v neki tamoš-nji banki na ime nekega izmed najuglednejših komunistov v Safe-depotu shranjen konvolut listin, v katerih je ugotovljeno, da je Stalin uporabljal denar iz tako zva-nega »železnega fonda« za svoje osebne potre!« in da o tem ni dajal nikomur računa. Za to ve Buharin, pa še nekateri drugi desničarji in samo zato si Stalin ne upa nastopiti proti njim tako, kakor bi sam želel. Njihova varnost je na ta način zvezana z obstojem in čuvanjem teh prevaž-nih listin. Nove nacijonalistične demonstracije v Pragi šestdeset oseb aretiranih Praga, 26. sept. AA. Snoči so se v Pragi nadaljevale nacijonalistične manifestacije. Nacijonalisti so se zbrali z neverjetno naglico na raznih krajih mesta. Tekom manifestacij so razbili več nemških trgovin in židovskih obratov ter razbili steklo na oknih. Demonstracije so se ponovile tudi pred redakcijo lista »Češke slovo«. Mani-festante je končno redarstvo po hudem naporu razpršilo. Aretiranih je bilo vsega 60 izgrednikov. Tekom spopadov je bilo več orožnikov ranjenih. Ranjeni orožniki in ranjeni redar so bili prepeljani v bolnico. Berlin, 26. sept. 1. Ulične demonstracije v Pragi so imele tudi svoje diplomatične posledice. Nemški poslanik v Pragi je dane: protestiral v čehoslovaškem zunanjem ministrstvu proti tem antinemškim demonstracijam. — Kot je znano, so bile de- vec orožnikov ranjenih monstracije uprizorjene zaradi predvajanja nemških zvočnih filmov v Pragi. Zastopnik zunanjega ministra dr. Krofta je odgovoril, da obžaluje poslednje dogodke in da bo čehoslovaška vlada storila vse, da onemogoči ponovitev demonstracij. Praga, 26. sept. n. Policija je snoči z največjo energijo razgnala manifestante. Na poslopju nemškega doma se vidijo še sledovi izstrelkov, ker je policija, da razprši množico, streljala v zrak. »Čehoslovaška republika« obsoja demonstracije in pravi, da one samo pomagajo nasprotnikom dr. Beneša v Ženevi, Madjarom in pa Nemcem. Na Prikopih je množica snoči napadla tudi ministra katoliške ljudske stranke Dostaleka, ker se je branil prepel,jati nekega ranjenega manifestanta v bolnico. Demonstranti so napadli njegov avtomobil in inzultirali samega ministra. — in to je mnogo. »Petit Journal« ugotavlja enako optimistično: »Briandova ideja je na pohodu. Njegovo dete se je rodilo. Sedaj se mora počasi razvijati in rasti. Evropski narodi hočejo živeti. Oni imajo zaupanje v novo organizacijo in polagajo svoje nade vanjo.« »Ouevre« je istotako mnenja, da je treba imeti v novo komisijo zaupanje in želeti, da bi Iz komisije za proučevanje postala čimprej komisija za akcijo. Popolnoma nasprotno je mnenje, ki ga izraža »Echo de Pariš«, ko piše: »Komisija, ki je bila ustanovljena z resolucijo glavne skupščine Društva narodov od 17. t. m. glede načrta za panevropsko um"o, je imela čisto formalno sejo, na kateri 3 je omejila na to, da je soglasno izvolila g. Brianda za svojega predsednika. To je definitivni pogreb njegovega znamenitega načrta.« I« »Quotidien« ugotavlja, da je nova komisija le nekak odbor za proučevanje. Ona sicer pomeni, da so si vse države edine glede splošnega načela, toda s tem ni še rešena uganka, kaj se bo zgodilo pri izvajanju ideje. Pacifisti imajo vsekakor v sedanjih okoliščinah sto razlogov biti skromni in previdni v svojih upih in računih. Moralne pogodbe veljajo le tedaj, ko jih podpira moralna sila. Vojna — nadaljuje — je brez dvoma postala tako grozna, da je že težko verovati v njeno možnost. Toda tudi pri vprašanju vojne in miru je treba računati z norci in bebci, ki so vedno v takem razpoloženju, da bi hoteli prekucniti ves svet. »Figaro«, ki je dosleden nasprotnik Bri-andove zunanje politike, vidi tudi v Pan-evropi le novo napako francoske politike popuščanja napram Nemčiji; taka politika da ne more roditi drugega plodu kakor bridko razočaranje. Organizacija Evrope in varšavska konferenca Tri stališča v Ženevi o vprašanju ureditve odnošajev med agrarnimi in industrijskimi državami Varšava, 26. septembra. AA. Varšavski list »Kurier Varšavski« priobčuje uvodnik o organizaciji Evrope in pravi, da so se pojavila na letošnjem sestanku Društva narodov tri staliSCa o ureditvi odnošajev med industrijskimi in poljedelskimi državami. Eno od teh stališč je zastopal britski minister za trgovino in industrijo Graham, drugo naziranje je zagovarjal bivši avstrijski kancelar dr. Schobcr, tretje stališče pa so imele države, ki so sodelovale na poljedelski konferenci v Varšavi. List smatra, da je najlažje ustvariti načrt, ki je bil sprejet na varšavski konferenci. Nato piše list: »S tem načrtom bi bilo moči urediti gospodarsko organizacijo Evrope z odstranjevanjem razlik, ki so v interesih •'Tramih in industrijskih držav. Poljedelstvo Evrope naj se razvija na našem kontinentu pri-rodno in tako, da se otvarjajo nova tržišča za potrošnjo izdelkov industrijskih držav. Obenem naj bi s tem ne bil prizadet industrijski razvoj v poljedelskih državah.« Pariz, 26. septembra, d. Posebni poročevalec »Matin-a« v Ženevi je imel daljši razgovor s francoskim trgovinskim ministrom Frandinom, ki je poročevalcem med drugim izjavil: Zelo je pametno, da poskušamo pomagati deželam srednje in zapadne Evrope iz njih težavnega gospodarskega položaja. Naši načrti gredo za tem, da se nudi državam zapadne Evrope možnost, da se preskrbijo z izvoznim žitom, ne da bi pri tem trpela njih lastna poljedelska produkcija. Izvozno žito naj se preskrbi v donavskih državah, katerim je treba pomagati, da vzdržijo stabilizacijo tečaja, ki je za poljedelce posameznih držav največje koristi. Skrbeti moramo tudi, da zavarujemo trg za industrijske izdelke naših zapadnih drža\. Možnost diktature močnih osebnosti v Nemčiji Hitler je postal nemogoč za vsako vlado in vsako kombinacijo Berlin, 25. septembra. AA. Berlinsko časopisje objavlja z očividnim zanimanjem komentarje inozemskega časopisja o nastopu voditelja narodne socijalistične stranke Hitlerja pred vrhovnim sodiščem v Lip-skem. Časopisi pravijo, da je Hitlerjev govor razočaral vse nemške politike, ki so upali, da ima Hitler čut odgovornosti. Hitler je v svojem govoru govoril o bližnji revoluciji in dajal lekcije nemški vladi. Listi naglašajo, da bodo imele Hitlerjeve izjave katastrofalen vpliv na zunanje-politične odnošaje in na finančni položaj nemške države. Nekateri angleški listi komentirajo Hitlerjevo izjavo malo bolj optimistično. »Daily Ilerald« meni, da bo Hitlerjeva izjava razočarala njegove pristaše. Hitler se je izjavil za ustavno pot, kar bo gotovo v izdatni meri ublažilo napetost, ki je zavladala v Nemčiji po zadnjih volitvah. Listi naglašajo končno, da ni Hitler nemški državljan in da se zato njegov vpliv ne bo mogel uveljaviti. Italijanski listi zavzemajo do Hitlerjevih izjav zelo simpatično stališče. »Popolo di Roma« pravi, da je podal Hitler pogumno in odkrito izjavo. Pariz, 26. septembra, n. »Petit Parisien« poudarja, da je Hitler nemogoč za vsako vlado in vsako kombinacijo. List je izvede] od svojega berlinskega informatorja, da v Berlinu mislijo že na to, ali ne bi kazalo sestaviti vlado močnih osebnosti s sedanjim guvernerjem državne banke in bivšim državnim kancelarjem dr. Huthrom na čelu. Ta vlada ivaj bi uredila državo, pa če treba tudi s pomočjo § 48 državne ustave. V prvi vrsti bi bilo treba na osnovi tega diktatorskega paragrafa urediti državne finance, ki jih raznovrstni interesi posameznih nemških strank ne dovoljujejo ure diti. Proces radi atentata na ital. prestolonaslednika Med pričami obrambe so najuglednejši italijanski emigranti v Belgiji in Franciji Trst, 26. sept. AA. Tržaški »Pioolo« prinaša obširno poročilo o procesu v Bruslju proti Derosi. Zaslišan je bil najprej obtoženec, nato pa priče. Vse priče obtožnice so potrdile vprašanje predsednika, ali je obtoženi streljal v smeri italijanskega prestolonaslednika. Med pričami obrambe se nahajajo vsi ugledni emigranti protifašisti v Belgiji in Franciji, na čelu z Nittijem, Turatijem in Modiglianom. Ti bodo zaslišani danes popoldne. Sodba bo verjetno izrečena jutri v soboto. Bruselj, 26. sept. De Roso, ki se zagovarja pred tukajšnjim porotnim sodiščem radi atentata na italijanskega prestolonaslednika Humberta, branijo odvetniki De Bock, Staaik in Sondan, senatu pa predseduje van Dannen. Za proces vlada veliko zanimanje in dvorana je polna občinstva. Sodišče bo zaslišalo 53 prič, med njimi 36 prič obtožbe in 17 prič obrambe. Slabo razpoloženje na berlinski borzi Berlin, 26. septembra. AA. Zaradi neugodnega političnega položaja je bilo razpoloženje na berlinski borzi skrajno pesimistično. Nerešena vprašanja I Po ukinitvi zadnje jugoslovanske šole v Italiji I SLV.S™ Še iz predvojnih časov vlečemo naprej celo vrsto vprašanj, za katera vsi vemo, kako naj se rešijo v interesu celote, ki pa ostajajo kljub temu nerešena, ker manjka za njih rešitev potrebne krepke volje. Vsem tem vprašanjem je namreč lastna ena posebnost, da je njih pravilna rešitev v očitnem interesu javnosti, ne pa tudi v interesu nekaterih močnih posameznikov in zato je njih rešitev nemogoča, ker kdo bi drezal v neprijetne zadeve. In tako ostane vse pri starem in mi izgubljamo čas in denar, ker se ne rešijo vprašanja, ki H 21.orala b'ti že davno rešena. Zato izgubljajo .i«iši lesni producenti še naprej denar, ker ni organiziran naš izvoz lesa, zato ne pride kmet do svojega denarja, ker ni organiziran izvoz kmetskih pridelkov, zi.to ne more priti naprej naš rokodelec, ker ni tovarn, v katerih bi odločevali naši ljudje. Tako mnogo bogastva se v9ako leto izgublja iz naših rok, ker ne znarr-o \zeti tudi posredovalne trgovine v svoje roke. Bogat naroc! bi bili, če bi se gospodarsko osamosvojili, a čeprav vsi to vemo, vendar ne moremo tega izvesti, ker ne znamo organizirati ne sebe in ne svojega kapitala. Na vseh poljih moramo ugotoviti to žalostno napako. Vsi Slovenci smo n. pr. ponosni na svoje lepe reke, ki jih vsi ljubimo, a vendar trpimo leta in leta, da umirajo v njih ribe, ker nočejo nekatera podjetja napraviti potrebnih čistilnih naprav. Od vse naše nejevolje imamo le to, da imamo eno nerešeno vprašanje več, ki se ga ne upa nihče prav dotakniti. In vendar se bo enkrat treba dotakniti vseh teh vprašanj in jih rešiti tako, kakor zahteva narodni in obči interes, ker trpimo drugače preveliko izgubo, če ni bil dosedaj nihče tako močan, da bi se lotil te nujne in hvaležne naloge, pa moramo biti vsi skupaj tako močni, da se že enkrat rešimo vseh teh nerešenih vprašanj. Tako močni pa smo, če se združimo v jugoslovanski akciji. Kajti ni namen jugoslovanske akcije samo ta, da propagira jugoslovansko misel, temveč, da združi ves narod k ustvarjajočemu delu. To pa se mora pokazati najprej s tem, da očistimo svoje narodno polje od vseh škodljivih preostankov preteklosti, da napravimo čisto mizo. Šele potem smo tudi sposobni za druga dela, ker šele potem bomo razpolagali z vsemi sredstvi, ki jih že daje naša zemlja in ki jih se more dati. Marsikatero teh nerešenih vprašanj bi rešili tudi že preje, če ne bi bilo onega nesrečnega strankarstva. Pa je že bilo tako, da če je bila ena stranka za rešitev, je bila druga sigurno proti in tako je morala propasti vsaka akcija, a tujec se je veselo smejal na naš račun. Z jugoslovansko akcijo pa se morajo združiti vse sile naroda, da ne bo prostora za tretjega, ki bi se smejal vsled naše nesloge. Zato je sedij prišel čas, da se lotimo še vseh nerešenih vprašanj, ker je konec strankarske zavisti. Reševanje vseh teh nerešenih vprašanj je praktično izvajanje jugoslovanskega programa. Ni vendar postavljen ta program samo zato, da bi ga deklamirali in da bi z njim paradirali, temveč da se na njegovi osnovi priborimo do blagostanja. Preskrbeti vsem našim ljudem kruha, dobrega belega kruha, to je namen jugoslovanske akcije in zato treba odstraniti vse ovire, ki so krive, da ne pride naš človeH do blagostanja. Naj bo to komu po volji ali ne, j-* čisto brezpomembno, ker interes celote je nad vse in zato treba izvesti vse, kar služ! celoti. . Uspeh (>a je mogoče doseči le s podrob nim delom. Ni izpeljiva gospodarska osa mosvojitev našega naroda naenkrat in v enem letu, treba je delati mnogo in dolgo časa. A nikdar pa ne sme zmanjkati dobre volje in zato je potrebno, da sodelujejo v jugoslovanski akciji vsi, zlasti pa oni, ki direktno trpe, ker so ostala še vedno nerešena vprašanja. Ti morajo vedno opominjati, ti morajo vedno drezati in potem bo jugoslovanska akcija vedno živa in vedno učinkovita. Kar ovira napredek našega naroda, mora pasti in prav tako vse, kar zapira pot k blagostanju. To hoče izvesti jugoslovanska akcija in to bo tudi izvedla, če jo bodo podpirali vsi. Delo za jugoslovansko akcijo je zato delo za lasten blagor in zato vsi za jugoslovansko akcijo, da bo konec vseh nerešenih vprašanj. Dovoljenje za vršitev javne prakse Beograd, 26. septembra. 1. Z odredbo ministra za javna dela je bilo dovoljeno Mardi Francu, inž. v Ljubljani, da vrši javno prakso po vsej državi, specialno v elektrotehnični stroki. Vest je izzvala v vsej državi veliko iznenadenje Beograd, 26. septembra, o. Vest o ukinitvi jugoslovanske šole v Trstu je izzvala v vsej državi veliko iznenadenje. Vest je bila dokaz, da nam z one strani ni pričakovati prijateljstva. To pot smo doživeli strašen kulturen škandal, ki so ga dovolile italijanske prosvetne oblasti v Rimu, škandal, i bo gotovo vznemiril ves kulturni svet. Ukinitev edine jugoslovanske šole v Ita- liji, ki jo je italijanska oblast izvršila na tako neutemeljen način, nas ne more pustiti indiferentne. Zaradi tega protestiramo proti temu vandalizmu v kulturnem življenju. Ta protest nam narekuje obramba človeških pravic, zlasti pravic velike manjšine, narekuje nam ga obramba elementarnih humanih pravic ljudstva, ki živi v oblasti italijanske države. Obisk jugoslovanskih novinarjev v Romuniji Prisrčen sprejem naših posetnikov v kopališču Herkules Bukarešta, 26. sept. A A. Radar poroča: Jugoslovanski novinarji, ki se nahajajo na potovanju po Romuniji, so te dni prispeli v kopališče Herkules, kjer jih je prisrčno pozdravil tamošnji kopališčni upravnik. Železniška postaja je bila okrašena z romunskimi in jugoslovanskimi zastavami. Gostje so priredili jugoslovanskim novi- narjem živahne ovacije, kazinska godba pa je zaigrala jugoslovansko in romunsko himno. V imenu romunskega časopisja je po7xlravil jugoslovanske novinarje urednik Kassane, na njegov pozdrav je odgovoril jugoslovanski novinar Simič. Jugoslovanski gostje so si ogledali kopališče in okolico, nakar so odpotovali v Bukarešto. Pogajanja za ustanovitev agrarnega bloka Za 14. oktobra je sklicana nova agrarna konferenca vzhodno-evrop-skih držav Bukarešta, 26. sept. n. V pogajanjih, ki se vodijo v Ženevi med romunskim trgovinskim ministrom Madgearom in pa med dr. Marinkovičem, Zaleskim, Benešem in grofom Bethlenom, se nadaljuje izmenjava misli o potrebi ustanovitve evropskega agrarnega bloka. V teh pogajanjih je bilo sklenjeno, da se bo vršila nova konferenca vseh evropskih agrarnih držav. Romunska vlada je sklicala novo konferenco za dan 14 oktobra. Na tej konferenci bo minister Madgearu stavil konkretne predloge o u-stanovitvi agrarne zajednice vzhodno-evropskih držav. Na tej konferenci bodo sodelovale vse tiste države, ki so se udeležile konference v VaTŠavl, morebiti pa tudi še kake druge države. Vprašanje spremembe pravil DN Imenovan je odbor, ki naj Ženeva, 26. sept. AA. Komisije skupščine Društva narodov so nadaljevale svoja dela. Pravna komisija je nadaljevala razpravo o problemu harmonizacije pakta Društva narodov s Kellogovim mirovnim paktom. Nekatere delegacije so izrazile željo, naj se končnoveljavni sklep o tem najde formulo za sporazum vprašanju odloži na pozneje. Drugi delegati so zahtevali, da skupščina že letos iz-premeni statut Društva narodov tako, da bo izključena vsaka možnost vojne. Ker ni prišlo do sporazuma, je bil sestavljen odbor zastopnikov obeh struj, ki naj najde primerno formulo za sporazum. Problemi britanske imperijske konference Izjave avstralskega in novozelandskega ministrskega predsednika London, 26. septembra. AA. Predsednik avstralske vlade Scullra in novozelandski ministrski predsednik Forbes sta poročala novinarjem o problemih imperijalne konference, ki bo trajala mesec dni ali pa 6 tednov. Ministrski predsednik Scullin je v razgovoru naglasil važnost osebnih stikov med državniki britskega imperija in pripomnili, da ie Avstralija kakor vsi drugi deli britskega imperija občutila posledice svetovne trgovinske krize. Avstralija je bala prisiljena, da spravi v ravnotežje trgovinsko bilanco in najame v Londonu nad 30 milijonov posojila. Avstralija bo povrnila svoj dolg, čeprav je to veliko breme v času, ko so nastale na svetu nove gospodarske razmere. Upam, je nadaljeval Scullin, da ne bom slisal več očitkov, da Avstralija noče poravnati svojega dolga. Imejitelji imperijalnih zadolžnic so lahko gotovi, da smo solven-ten narod in da bomo poravnali naše obveznosti. Ogromna večina Avstralcev smatra dTžavni dolg za svoj osebni dolg in hoče varovati svoj narodni ponos. Govoreč o imperijalnl konferenci je Scullin omenil, da bo to najvažnejši sestanek ustavnega in gospodarskega značaja. Razmerje med dominjoni in Anglijo je urejeno in neodvisnost dominjonov v polni meri pripoznana. Avstralsko ljudstvo želi prijateljske vezi s člani britskega imperija in obenem varovati elasticiteto teh odno-šajev. Scullin je nadalje izrazil upanje, da bo razprava o gospodarskem položaju posvečena vprašanju gospodarske zveze in da bo zbližala delavstvo in gospodarske kroge vseh delov imperija. Ministrski predsednik Forbes je dejal, da je prišla novozelandska delegacija v London polna upanja. Novozelandski prebivalci so bili vedno za imperij in niso nikdar delovali za bistveno izpremenitev sedanjega stanja. Forbes je nadalje naglasil, da Novozelandska ne bo ovirala rešitve, ki bi bila sprejemljiva za vse. Storila bo vse v skupni dobrobit imperija. Končno je Forbes poudaril potrebo odredb za r^/mtev medlmperijalne trgovine. Pričetek drugega procesa proti Jugoslovanom iz Julijske krajine Rim, 26. septembra, d. Po mestu se je raznesla vest, da se je včeraj pred zloglasnim izrednim sodiščem za zaščito države v Rimu začel nov veleizdajniški proces proti 81 Slovencem iz Goriške. Od 31 obtožencev jih je večina v pravem času zbežala v inozemstvo. Vest se je razširila kljub temu, da so listi pred dnevi napovedali, da se bo ta proces vršil šele meseca oktobra. Jugoslovanski gospodarstveniki in intelektualci v Solunu Solun, 26. septembra. 1. Jugoslovanski gospodarstveniki in intelektualci so davi prispeli v Solun, kjer so jih slavnostno sprejeli zastopniki občine, jugoslovanskega generalnega konzulata, jugoslovansko-grške lige, jugoslovanske trgovinske zbornice, svobodnega pasu itd. Naši izletniki so nato obiskali grob neznanega junaka in nato jugoslovansko grobišče v Zejtineku. Ogledali so si tudi druga vojaška grobišča. Zatem pa so posetili zastopnike grških oblasti. Tik pred poldnem so bili na solunskem velesejmu. Uprava velesejma jim je priredila kosilo. Popoldne so si ogledali naši gospodarstveniki in intelektualci solunske gospodarske institucije, zvečer pa je solunska občina njim na čast priredila banket. V vseh krogih naglašajo, da bo treba zares navezati ožje gospodarske in prijateljske stike med obema državama. Ostavka turške vlade Ankara, 26. septembra, d. Ministrski predsednik Ismet paša je izročil danes predsedniku republike prošnjo za ostavko vlade, ki jo je predsednik sprejel. Predsednik republike Re-mal paša je poveril s sestavo nove vlade voditelja opozicije, nekdanjega diplomata Fethi beja, ki je bil pred včerajšnjim izvoljen za poslanika. Izpovedi prič v bruseljskem procesu Govori Nittija, Turatija in drugih Bruselj, 26. septembra, d. Na današnji drugi dan procesa proti antifašistu de Rosa so zaslišali celo vrsto zanimivih prič. Med njimi je bil tudi nekdanji italijanski ministrski predsednik Francesco Nitti, ki je bil pred fašistovsko ero nič manj kot devetkrat minister. Francesco Nitti je izčrpno opisal politične metode fašizma in je dejal: Kar manjka danes italijanskemu narodu, to je ideal svobode. Italijani so bili vedno v pretežni večini monarhisti. Tudi jaz sem bil prepričan monarhist. Fašistični režim pa je vse to zatrl. Socijalistični voditelj Turati je označil obtoženca kot mladega moža, ki je srčno dober, ter je izjavil, da de Rosa italijanskega prestolonaslednika v resnici ni hotel ubiti. Turati je tudi govoril o metodah fašizma, ki so pred vsem usmerjene na to, da s silo zatro socijalistične organizacije. Z velikim ganotjem je mnogoštevilno občinstvo poslušalo pripovedovanje žene profesorja Rosellija. Tega je izredno sodišče obsodilo v izgon na Liparske otoke. Njegova žena mu je prostovoljno sledila tja. Obema se je posrečilo, da sta ušla v Francijo. Nekdanji urednik lista »Corriere della Sera« Darcani je izjavil, da je de Rosa, ki ga osebno pozna, najmlajši član italijanske begunske kolonije. Očito je bil mnenja, da bo z atentatom izvršil izredno dejanje. Zasliševanje prič traja dalje. Aleksinac, 26. septembra, n. Davi okrog 8’30 se je nenadoma pripeljal skozi Aleksinac Nj. Vel. kralj s svojim avtomobilom. Avtomobil je krenil proti Sokobanji. Kralj je bil brc* spremstva. Iznenadeno meščanstvo je priteklo na ulic« in navdušeno pozdravljalo svojega vladarja. Nj. Vel. kralj se bo, kot izgleda, udeležil jutrišnje velike nacijonalne svečanosti v Deligradu. Minister dr. Korošec v avdijenci pri Nj. Vel. kralju Beograd, 26. septembra. Dr. Korošec je danes ob 9‘35 odpotoval v Niško Banjo, kjer jc bil sprejet v avdijenci. V Nišu se mudi tudi predsednik vlade Peter Živkovič, minister dvora Jef-tič in minister Uzunovic. Izpiti v zunanjem ministrstvu Beograd, 26. septembra, k. Zunanje ministrstvo sporoča vsem kandidatom, ki so se prijavili k polaganju prijavnega izpita pri ministrstvu za zunanje zadeve, da se bo pričel ta izpit 1. oktobra 1930 ob 9. dopoldne. Imenovanja in premestitve Beograd, 26. septembra. AA. Ker je dr. Vladimir Stojkovič, načelnik agrarnega oddelka V ministrstvu za poljedelstvo, podal ostavko kot član upravnega odbora Privilegirane družbe za izvoz deželnih pridelkov, je minister za poljedelstvo na njegovo mesto imenoval inšpektorja tega ministrstva Nikolo Belobrka. Z odlokom ministra za trgovino in industrijo so postavljeni na državni tekstilni šoli v Kranju za suplenta v 1-9 Ferdinand Hočevar, diplomirani inženjer visoke tekstilne šole v Brnu; za začasnega predmetnega učitelja v II-5 Maksimiljan Stipetič, absolvirani učenec državne^ srednje tehnične šole v Ljubljani; za začasnega predmetnega učitelja v II-4 Otmar Zupančič, absolvirani učenec mojstrske Sole na srednji tehnični šoli v Ljubljani. Premeščena sta Ferdinand Grobelnik in Ivan Miškulin, za strokovna učitelja državne puškarske šole v Kranju na državno puškarsko šolo v Užicah. Privatne šole ne smejo pobirati šolnine Beograd, 26. septembra. AA. Po uradnih poročilih kraljevskih banskih uprav zahtevajo privatne šole v kraljevini plačilo šolnine od stari-šev učencev, kar je očitno v nasprotju s §§ 4 in 164 zakona o narodnih šolah. Radi tega jo odredil minister prosvete, da morajo vse pri*; vatne šole takoj obustaviti plačevanje šolnine V katerikoli obliki. Načelniki prosvetnih oddelkov, in šolske uprave morajo o tem takoj obvestiti stariše učencev. Izvzete so samo privatne šole za. defektno deco. Skupina švicarskih turistov na Sušaku Sušah, 26. septembra, k. Včeraj so potoval^ skozi Sušak in se krajši čas mudili v mestu švicarski turisti, ki jih je 24. Oni so prepotovali1 vso našo državo in vso obalo ter so se o svo«' jem bivanju v Jugoslaviji navdušeno izražali. * Važno obvestilo izvoznikom krompirja Beograd, 26. septembra. AA. V zvezi z vprašal' njem ministrstva za poljedelstvo, kaj je z ureditvijo izvoza in tranzita svežega krompirja in’ drugih poljedelskih pridelkov, ki da so okuženi z zrakom, je ministrstvo za zunanje zadeve obvestilo ministrstvo poljedelstva, da je naše kraljevsko poslaništvo na Dunaju dostavilo dopis o tem, da je bila naša država sprejeta v seznam j neokuienik krajev. Zato je avstrijska vlada spo«< ročila vsem svojim carinarnicam podatke o kra?, jih, organizacijah in imenu ustanov, ki 80 pooblaščene, da izdajajo potrdila o zdravstvenosti pridelkov. To poročilo ministrstva za zunanje' zadeve je bilo dostavljeno vsem oglednim in kontrolnim postajam v vednost in ravnanje, kes, so pooblaščene, da izdajajo izvozna dovoljenja,] Nove aretacije poljskih poslancev. Katovice, 26. septembra, d. Šlezijski sejm je bil danes razpuščen. Po razpustu sejma je policija izvršila najprej hišno preiskavo pri opo-zicijonalnem poslancu Korfantyu, ki je Dii nato, aretiran. Aretiran je bil tudi njegov tovariš,-poslanec Trempka. Giuriati obdrži mesto predsednika poslanske zbornice , Rim, 26. septembra. A A. List »Popolo di Ro*' mat priobčuje vest, da bo novoimenovani tajnik fašistične stranke Giuriati obdržal svoje doso< danje mesto predsednika poslanske zbornice. VREMENSKA NAPOVED. Dunaj, 26. septembra, d. Vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Slabo vreme, hladno, od časa do časa dež. Obisk belgijskih industri-jalcev Beograd, 26. septembra, k. Novembra dopotuja’ v Jugoslavijo skupina belgijskih industrialcev? in zastopnikov gospodarstva, ki prepotujejo vs Ljubljana, sobota, 27. septembra: 12.00 Dne* ne vesti — plošče. 13.00 Čas, borza, plošče. 18.0< Koncert radio orkestra. 19.00 Ga. Orthaber: Angleščina. 19.30 Dr. Valter Bohinec: Aktualni ura. 20‘00: Plošče. 20'30: Prenos iz Beograda Beograd, sobota, 27. septembra: 12.45 Opold koncert radio kvarteta. 13.30 Porodila. 17.0T Mladinska ura. 17.30 Narodne pesmi s spirem 1 jan jem kitare, poje B. Nikolič. 18.00 Zdravstve na ura. 19.30 Umetnost cerkve sv. Jurija v Oplencu, predavanje. 20.00 Plošče. 20.30 K3a virski koncert gospe I. Petrovič. 21.30 Koncert sokolskega pevskega društva iz Vel. BeČkereka Zagreb, sobota, 27. septembra: 13.30 Poro čila. 17.00 Popoldanski koncert. 18.30 Dnevne vesti. 20.15 Kulturne in društvene vesti. 20.3< Koncertni večer (prenos iz Beograda). 22.4C Plesna glasba. SPccZ črto Nobeno reč ne ljubi otrok tako zelo, ko ro pot. Čim večji dela ropot, čim bolj se sliši njegovo razbijanje, tem bolj zadovoljno se smehlja in veselo gleda okoli sebe, češ, poglejte me. kako znam razbijati. In če človeka še tako ušesa bole, ne more otroku prav zameriti, ker ves ta ropot je le dokaz njegove eksistence in probujajoče se zavesti ter energije. Drugo pa je, kadar delajo po nepotrebnem ropot starejši ljudje. Takrat pa vse njih razbijanje ni drugo, ko dokaz, da se še niso Čisto otresli otroške dobe. In čisto vseeno je, če delajo nepotreben ropot le z bičem, ali pa s svojim motorjem. — Oba ropota sta na isti razvojni zaostalosti. A tudi dokaz popolne brezobzirnosti. Kajti v mestih mora postati življenje obupno, neznosno, če se eden ne ozira na drugega. Vsakdo v mestu ima pravico, da ga ne moti noben hrup v njegovem počitku in zato mora vsak nepotreben ropot izginiti. V velikih mestih se že tudi bore proti ropotu, pri nas, ki pobiramo po navadi le slabe strani velemest, pa uvajamo ropot. Od avtobusov pa tja do gramofonskih plošč in ote-pavanja preprog, vse služi samo čim bolj intenzivnemu delanju ropota. In gorje tistemu, ki protestira proti temu ropotu. Vse je proti njemu, vse ga obsoja, ker moti našo idilo ropota. Kaj se hoče! Smo pa? še mladi in naša velemesta so šele v otroški dobi. Dnevne vcsii — »Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine« št. 27 z dne 27. septembra 1930 ima sledečo vsebino: Zakon o železnicah javnega prometa. — Zakon o carinskih ugodnostih za hotelsko industrijo. — Zakon o svetovni poštni konvenciji, sklenjeni v Londonu dne 28. junija 1929 med kraljevino Jugoslavijo in ostalimi državami, člani svetovne poštne zveze. — Uredba o sprejemanju v službo in opravljanju izpitov uradnikov ministrstva za zunanje posle. — Uredba o ocenjevanju uslužbencev ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje. — Uredba o osnovanju sodišč za mlajše maloletni-ke. — Naredba ministra pravde z dne 5. maja 1930., št 43.641. — Razne objave iz »Službenih novin«. — Uradne ure pri poštni direkciji. S 1. oktobrom se bodo izpremenile uradne ure pri poštni direkciji in terenskih brzojavnih in telefonskih sekcijah. Ob delavnikih razen sobote so od 1. oktobra pa do 1. maja določene uradne ure od 9. do 12 30 ter od 15 30 do 18. ure. Ob sobotah so uradne ure od 8. do 14. — Vilfanova kola na Begunjščicd je od nedelje 21. t. m. zatvorjena. — Ukinitev letalskega prometa na progi Zagreb—Dunaj. Koncem meseca nameravajo ukiniti letalski promet na progi Zagreb—Dunaj, ker bo s tem terminom doseženo število letov, ki je bilo določeno na tej progi. Ker je promet 5e vedno živahen, bodo ukrenili potrebno, da proga ne bo še ukinjena. Doslej se ni na tej progi pripetila niti najmanjša nesreča. — Srbski svečeniki ne smejo v gledališča in kino. Patrijarh je te dni izdal zanimivo odredbo, Id obsega 14 točk. V njej so navedeni vsi lokali, v katere svečeniki ne smejo zahajati. Razen tega so dobili navodila, kako naj se vedejo v javnosti. Prepovedano jim je tudi zahajanje v gledališča, kinomatografe in kavarne ter igranje kart. — Zanimiv tiskovni proces. V sredo je pričela razprava po tiskovnem zakonu proti uredniku ♦Katoliškega lista« dr. Stjepanu Bakčidu, kate-ga je tožil znana župnik starokatoliške vere Stjepan Zagorac. V imenovanem listu so imenovali v nekem članku župnika Zagoraca falsi-tikatorja zgodovinskih dejstev. Proces je bil odgoden. — Kaznjive manipulacije s poštnimi znamkami. Direkcija pošte ln brzojava v Ljubljani je odredila, da se morajo izročiti kazenskemu sodišču vse one osebe, ki se zasačijo, da so na poštne pošiljke nalepile že rabljene znamke, ali znamke, sestavljene te več delov, ali ponarejene ali pa sumljive poštne znamke. Take osebe bodo od pošte kaznovane na plačilo primerne globe, a hitra tu bodo ovadene sodišču. Poštni uradi pa bodo morali pri tem vpoštevati tudi okolnost, če so osebe, ki »o jih zalotili pri manipulacijah s poštnimi znamkami na pošiljkah, tudi kazensko odgovorne. — Zdravnik is Maribora odkril zdravljenje revme z medom. Iz Londona poročajo, da so na mednarodnem kongresu čebelarjev zbudila ogromno pozornost predavanja dunajskega profesorja dr. Griinsfelda in berlinskega profesorja dr. Kretscbyja. Oba sta dokazala, da je strup čebele izvrstno sredstvo proti revmatičnemu obolenju. Pravzaprav je jugoslovanski zdravnik dr. Filip Terč iz Maribora prvi opozoril na zdravljenje revmatizma s pikom čebel in poročal o tem v strokovnih listih, a njegova poročila niso bila opažena. Dr. Kretschyju je uspelo, pridobivati strup čebel v obliki za injekcije. Triletni poizkusi na dunajski in berlinski kliniki so dokazali, da je terapija s strupom čebel najuspešnejša. Preparat se imenuje »Imenin« in ga izdeluje državni seroterapevtični inštitut na Dunaju. V klasični deželi revmatizma v Angliji je ta iznajdba zbudila največjo pozornost. — Cement za kmetovalce v Murski Soboti. Kr. banska uprava Dravske banovine je poslala podružnici Kmetijske družbe v Murski Soboti 24 vagonov cementa po polovični ceni za že dolo-5ene prosilce. Ker bo nekaj cementa preostalo, se lahko priglase pri predsedniku podružnice tudi oni kmetovalci, katerim sedaj cement še ni nakazan, pa bi radi še letos napravili betonska »nojišča. — Študent iz Ljubljane in zagonetna smrt El-fride Mihalko. Zagonetna smrt Čehinje Elfride Mihalko, ki so jo našli mrtvo ob obali Donave pri Beogradu, še vedno ni pojasnjena. Kakor smo že poročali, se je pri preiskavi imenovalo tudi ime nekega študenta iz Pančeva, ki se pa nudi v Ljubljani. Ta študira na univerzi. Ko je študent zvedel o tem, se je takoj odpeljal^ v Beograd in je bil zaslišan. Bil je sicer v družbi Elfride Mihalko, vendar ne usodno noč, ko je Elfrida izginila. Isto noč je bila tudi umorjena Zločinci so jo nato vrgli v Donavo, študent, ki je sin uglednega lekarnarja v Pančevu, je bil to noč v kinu. Neki seljak je izjavil, da je videl isodno noč neki plav avto, v k"*'vem so zločinci pripeljali že umorjeno Elfrido k Donavi. Policija išče z vso vnemo sedaj šoferja, ki je vozil ta avto. Razen tega bo Državni sanitetni <&ha. Gradbena dela na skoro 4 m široki cesti na Gabrovo prav uspešno napredujejo, akoravno imajo graditelji precejšne težave s skalnatim terenom in si je treba zato z razstreljevanjem polagoma utirati pot navkreber. Posebno zamudno delo je bilo na takozvani Skobili, kjer so morali v ostri strmini narejati še zavoj ser-pentinasto izpeljane ceste. Nova prometna linija je izpeljana izpod Polpulferce. Z deli se bo nadaljevalo še dalje časa. Zalega komarjev. Po vseh vidikih so strahovita neurja in poplave v preteklih letih zapustila bregovom Sore in nje okolici neprijetno dedščino. Zaredili so se komarji, ki so posebno ob večernih urah kaj nevšečni. Zelo prav bi bilo, ko bi se postopoma moglo vodovje Poljanščice in Selščice s Soro zregulirati, kakor je tako že predlagal bivši poslanec g. "Lovro Planina v oblastnem odboru. Razdejanost in rnzkopanost s peščenim otočjem v Sori tudi ne narejata ugodnega utiša, ako že izvzamemo gospodarsko in higijensko stran zadeve. 10 letnica koroškega plebiscita. Sestanek zastopnikov škofjeloških narodnih, kulturnih in prosvetnih društev se je vršil v sredo v mestni hiši, za določitev programa za proslavo desetletnice koroškega plebiscita. Posvetovanje je poteklo v enodušnem soglasju navzočih; program predvideva svečano akademijo v soboto 11. oktobra v domu ob sodelovanju združenih pevskih zborov, obeh orkestrov, godbe na pihala, slavnostnega govornika in recitatorjev. Posebej se je povdarjalo, da imej vsa proslava skoz in skoz izraz globokega spomina in ljubezni do koroških rojakov. Sestanek je vodil sodnik g. Ljudevit Batista. da bi ostali otročički brez matere, kot bodo morale njene 4 sirote. Včeraj se je radi tega delikta omenjena Frančiška I. zagovarjala pred mariborskim malim senatom. Pri obravnavi, ki jo je vodil s. 8. Zemljič ob prisedništvu dr. Kolšeka in dr. Ažmana, je bila obsojena radi tega zločinstva na 8 mesecev strogega zapora. poslen tudi Silvo Šerbec s svojim kompanjonom Francetom Kastelicem, ki stanuje v baraki za mestno deško šolo na Prulah ter tam na koruzi živi z neko Tončko Somovo. Vrednost ukradenega porcelana in druge posode je trgovec sedaj ocenil na 2.667 Din na podlagi faktur in drugih računov. Ker je bil dalj časa odsoten iz Ljubljane, ni zato takoj opazil te tatvine. Kolikor se je moglo dognati po zaslišanih in deloma interesiranih osebah, sta Šerbec in Kastelic svoj zaklad prenašala od kraja v kraj, kakor mačka mlade. Silvo Šerbec še vedno energično taji udeležbo pri tatvini porcelana, odvrača vsak sum od sebe in zatrjuje, da je popolnoma nedolžen. Sam kratko pravi: — Vse sem kupil od »štokglajzarja«. Neka v barakah ob Ljubljanici stanujoča oseba pa je povedala, kako Je prišel Šerbec k njej ter jo prosil, da bi skrila neko zalogo, ker se boji hišne preiskave. Začetkom septembra je potem, ko mu je dovolila, da lahko zakoplje stvar na njeni njivici, Šerbec po noči izkopal jamo ter položil vanjo zaboj s porcelanom. Sama ni dobro vedela, kaj je notri. Njej je Šerbec dejal, da je vse te stvari kupil od nekega človeka. Drug zaklad v šiški V sredo in četrtek so detektivi ves čas temeljito preiskali nekatere barake ob Ljubljanici in tudi one za prulsko šolo. Prijeli so trdo delavca Kastelica in njegov priležnieo Tončko. Vse niti so pa vodile tudi dalje v Zgornjo šiško, kjer je nedavno stanoval Kastelic. Detektivi so posetili stanovanjsko barako Marije Hercog v Zgornji šiški, ki stoji ob Celovški cesti. Tu so tudi našli večji zaboj raznega porcelana in druge kuhinjske posode. Ta zaboj je tam shranil France Kastelic. Na policiji imajo sedaj prav lepo zalogo. V zabojih so našli kompletno namizno garnituro s skledo in porcelanastimi krožniki, dezertne in kompotne krožnike in še druge take predmete. Našli so tudi nekaj lesenih Htc. Aretirani France Kastelic se je izgovarjal, da je samo pomagal svojemu prijatelju prenašati neke vreče, a ni vedel, kaj je vnjih. Šerbec je vse te stvari odnašal v vrečah iz stanovanja trgovca Š. ter jih potem spravil v velik zaboj. V afero porcelanastega zaklada so torej zapletene 3 osebe: Šerbec, Kastelic in Tončka Šorn. Ta je bila aretirana, ker je vedela za tatvino in je tudi sama pomagala blago prenašati. Včeraj popoldne so bili vsi trije izročeni sodišču in odvedeni v preiskovalni zapor. Višnja fjova Bliža se sezona dramatičnih prireditev. Tudi naš prosvetni odsek Sokola pridno vadi Finžgar-jevo trodejanko »Na razvalinah življenja«, ki jo namerava uprizoriti '5. oktobra. Režijo ima agilni brat Edo Thurnhcr, učitelj na tukajšnji ljudski šoli, ki že več let vadi s polnim uspehom tukajšnje igralce. Čilija Premestitev. Premeščena je iz Litije na Bled učiteljica gdč. Minka Kalin, ki praznuje letos že 25 letnico učiteljskega službovanja. V Litiji je podučevala 10 let. Bila je članica skoro vseh naših prosvetnih društev, osobito pa se je udejstvovala pri Sokolu in podružnici Ciril-Metodove družbe, kjer je bila tudi odbornica. Mnogo njenih učencev je sedaj že v službah. Vsi jo bodo ohranili v trajnem in hvaležnem spominu. Gobe. Te dni prinašajo iz okolice zopet večje množine gob na prodaj. Kljub množini pa so razmeroma še vedno drage. Posebno srečen pri iskanju gob je bil posestnik g. Matoz, ki je našel kar 12 zraslih jurjev na enem mestu. Ž&fnj Koncert violinista Rupla. Dne 23. t. m. se je predstavil našemu občinstvu naš znameniti vijoii-nist Karel Rupel, žalibog pa ne pred razprodano dvorano, kajti mnogi prazni prostori so kričali po naši državni in v prostih poklicih delujoči višji inteligenci. Do nekaj več idealizma pa bi se že moruli povspeti, ko smo vendar tako — kulturni. Kar se tiče absolutne odsotnosti naših drugorodnih someščanov, je to poglavje zase in bomo rekli ob priliki resno besedo na njihov naslov. Koncert pa je izborno uspel in je umetnik žel nedeljeno občudovanje. Kmetski tečaj. Dne 21. t. m. je imela »Kmetska zveza« v minoritskem samostanu gospodarski tečaj, katerega se je udeležilo kljub slabemu vremenu precejšnje število kmetov iz okolice. Govoril je bivši minister Vesenjak o splošni agrarni krizi, prof. Vojsk iz Maribora o vinogradništvu in kletarstvu ter bivši oblastni poslanec Janžekovič o praktičnem gospodarstvu. Avtobusni promet. Dne 25. t. m. prične redni promet na avtobusni progi iz Ptuja v Haloze, ;n sicer k Sv. Barbari v Halozah in k Sv. Vidu. Podjetnik te proge je ptujska mestna občina. Upajmo, da se bode zadeva rentirala. Sokolstvo Pripravo za ustanovitev društva SKJ Medija-Izlake. Pripravljalni odbor je še skoraj zaključil svoje delo, tako da se bo že lahko v nedeljo 12. oktobra vršil ustanovni občni zbor. Do-sedaj je priglasilo svoj pristop mnogo članov in članic, a prijavljajo se še vedno novi. Vršijo se pogajanja radi telovadnice, ki bi bila najbolj primerna v kopališki dvorani. Seme, ki ga je zasejalo zagorsko Sokolstvo, je padlo na rodovitna tla. Telovadno društvo Sokol v Slov. Bistrici priredi v nedeljo dne 28. t. m. pešizlet v Črešnjevec, kjer bo telovadni nastop. Nastopa se udeleže Sokoli iz Slov. Bistrice in Pragerskega. Odhod iz Slov. Bistrice ob 13. uri izpred sokolske telovadnice. Za člane telovadce udeležba obvezna. Po možnosti vsi v krojih. •Slov. ‘Dislvica Sokolsko društvo v Slov. Bistrici priredi v nedeljo, dne 28. t. m. pešizlet na Črešnjevec, kjer bo nastop dece, naraščaja, članov in članic s prostimi vajami in na orodju. Pri prireditvi sodeluje Crešnjevska godba. Zlet je propagandnega značaja, ker se na Črešnjevcu v kratkem ustanovi nova sokolska četa, zato upamo na veliko udeležbo! Občni zbor. Slovenjebistriška podružnica Ciril-Metodove^ družbe v Ljubljani ima 1. oktobra ob 20. uri v hotelu »Beograd« svoj redni občni zbor, z volitvijo novega odbora! Trgatev. Nekateri vinogradniki so že začeli s trgatvijo ali s podbiranjem. Dobi se že most, ki je izredno sladek, ter mu je tudi cena 12 Din primerna. s Huse Sokolski nastop in ustanovitev novega društva. Jutri v nedeljo 28. t. m. ob 14*30 priredi naše Sokolsko društvo javen telovadni nastop v Selnici ob Dravi. Po nastopu bo ustanovni občni zbor novega Sokolskega društva za Selnico in okolico. Sadna razstava. Sadjarsko društvo priredi jutri v nedeljo v Sokolskem domu sadno razstavo. Otvoritev bo ob 9. uri s predavanjem ravnatelja g. Prišla iz Maribora. Razstavljene bodo tudi vse vrste grozdja, ki se goji v Dravski dolini. Nova šola. Te dni sta tvrdki Jelenec & Šlajmer in Živic iz Maribora pričeli graditi novo šolsko poslopje, ki bo eno izmed najmodernejših v našem podeželju. Poslopje se bo gradilo v etapah. Vodovod dobimo. Ruše napredujejo. Za lepim Sokolskim domom, novo šolo in cesto na Pohorje dobimo še vodovod. Vodovodna zadruga, ki se je ustanovila na pobudo občinske uprave, bo pričela graditi najbrže še letos. Pohorska cesta. Končno smo Rušani toliko uspeli, da je po banovinskih strokovnjakih tra-sirala cesta iz Ruš k Sv. Arehu na Pohorju. Vsa preddela so dovršena, zato upamo, da se bodo tudi gradbena dela vsaj v doglednem času pričela. JPrimovslie vesli p »Kaj bodo dejali tujci?Yt PO LAHKOATLETSKEM DRŽAVNEM PRVENSTVU ZA POEDINCE. (Konec.) V teku z zaprekami je bilo opaziti, da atleti ne prehajajo preko zaprek s tekom, temveč preskakujejo zapreke. Letošnji prvak in rekorder Buratovič (Concordia) se je z novim rekordom 13'6, uvrstil v intemacijonalno klaso. Pri njegovem stilu pa je še možnost velikega izboljšanja. Na 400 m zapreke naši najboljši niso nastopili in je rezultat slab. Sorazmerno najlepši napredek je bilo opaziti pri skokih, akoravno ni v njih bil popravljen noben rekord! V skoku v višino se je moral naš rekorder Buratovič (Concordia) vsled indisponiranosti zadovoljiti z četrtim mestom, kajti dosegel je samo 1*75. Imponiral je zmagovalec in prvak države, KaUay Levin (Marathon) 1’80, g svojo sigurnostjo. Tudi ostala dva plasiranca ,Tončič (Hašk) in Telesko (Pančevački) sta 8 svojim krasnim napredkom prijetno iznenadila; zasedla sta c istim rezultatom in šele po ostri borbi za pla-cement drugo in tretje mesto. Zmago v skoku v daljavo je sigurno odločil v svojo korist Kallay (Marathon) z rezultatom 6'71 m. Njegovi skoki so bili najbolj izenačeni in vsi preko 6’50 m. Drugo in tretje plasirani Buratovič (Concordia) z 6*53 m in Miokovič (BSK) z 6'52 m so zelo talentirani, toda stilski še slabi. Tehnično najboljši je vsekakor Novakovič (BSK), ki ga je pa spremljala očitna smola, kajti imel je štiri skoke z minimalnim prestopom, med njimi najlepši 6*88 m. Neplasirani in sigurno največji talent med našimi skakači je Pavlovič (Concordia). Imel je en skok, dosežen iz prestopa, z marko preko 7 m! Helle-brand (Hašk) 6'33 in Korče (Primorje) 6'23 sta bila boljša in lepo kompletirajo to dobro četico skakačev! Napredek v vsakem oziru, kvantitativen in kvalitativen! Troskok z novim talentom Mlokovičem (BSK) 13*55 kot zmagovalcem! Rezultat je boljši od starega državnega rekorda, toda njegov rezultat, dosežen na intemacijonalncm mitingu Primorja, 13*67 je že predlagan v verifikacijo. Njegov konkurent, izborni Pavlovič (Concordia) z 13'43 kot drugi, Korče (Primorje), blesiran, 13*01 in še k temu mehka in zelo razmočena skakalnica. Skok ob palici, ista skakalnica, tema in sigurnost zmagovalca Ferkovira (Hašk) 13*50 m. Njegova sigurnost jamči, da bo rekord po njemu ob prvi priliki poboljšan. Kallay (Marathon) s 3*40 m drugi, Buratovič (Concordia) 3 20 m tretji. Tudi tukaj napredek, kajti vsi sodelujoči so preskočili 3*10 m! V metih: Dr. Narančič (Concordia) v metu krogle (14*01 v rekordni formi; en met 14 8, boljši od rekorda, nepriznan vsled napačnega izstopa iz kroga, Spahič (BSK) b 13*30 m pomaga s svojim nastopom doseči že več let pričakovane dobre rezultate v tej disciplini. Dr. Narančič ln Manojlovič (oba Concordia) v disku stalno napredujeta, (42*72 in 41‘04). To je prvič, da sta dva naša atleta po eni prireditvi dosegla mete preko 40 m! Dr. Narančič je postal prvak Jugoslavije v obeh disciplinah (v metu diska s helenskim stilom je postavil nov rekord s 34*54). V metu kladiva sta se Ferkovič (Hašk) 37*85 in Gašpar (Concordia) 37*55 na 1 m približala rekordu, ki bi bil sigurno popravljen, da niso mehke naprave kroga onemogočale stabilnost tekmovalcev. Najslabše rezultate je pa zaznamovati v metu kopja, kjer je samo rekorder Messner (Hašk) vrgel čez 50 metersko znamko. Daleč za njim sta Hellebrand (Hašk) 45*26 in Kallay (Marathon) 44*67. V delno opravičilo slabih rezultatov je dejstvo, da so tekmovalci pri zaletu mesto tekli, skoraj dobesedno »plavali«, ker se je igrišče nahajalo pod vodo. Savo Sancin. (Semenska pseniccc izredno lepa, seleltcijonirano blago na zalogi pri Gospodarski zvezi 5rogram propagandnega ženskega in moškega nacijonalnega mitinga S. K. Ilirije. Sobota 27. septembra ob 15'30 uri: 1. 100 sen. predtek, 100 m juniorji predtek, skok v daljino za dame; 2. ob 1S'4S: met krogle sen. 800 m dame; 3. ob 16'05 : 60 m jun. predtek, 60 m dame predtek, skok v vi s sen.; 4. ob 16'35: skok v vis jun., 100 m dame predtek, 100 m jun. finale. 5. ob 16 55: skok ob palici sen., met krogi je dame; 6. ob 17 20: skok v vis dame, 60 m jun. finale, met kroglje jun; 7. ob 17*50: štafeta 4X100 m dame. Nedelja 28. septembra ob 10. uri: 1. 100 m dame, finale, 100 m sen. finale; 2. ob 10'10: 1000 m jun., met kopja dame; 3. ob 10'25: skok v dalj sen., 60 m dame finale; 4. ob 1045: 400 m sen., met diska dame, 5. ob 11'10: 1500 m sen., skok v dalj jun.; 6. ob 11 30: 80 m zapreke dame, met diska sen.; 7. ob 11'55: štafeta 4X100 sen. Sekcija ZNS. (Službeno). Delegirajo se k tekmam dne 28. septembra 1930 na igrišče S. K. Ilirije: Ob 14*15: S. K. Ilirija rez. : S. K. Svoboda rez. — g. Kramar-šič; ob 16. uri: S. K. Ilirija : S. K. Svoboda — g. Ochs; — igrišče S. K. Primorja: Ob 10*30: S. K. Korotan : S. K. Natakar —g. Setina; ob 14*15: S. K. Grafika rez. : S. K. Hermes rez. — g. Mahkovec; ob 16. uri: S. K. Grafika : S. K. Hermes — g Pevalck. — Na Rakeku: S. K. Elan : S. K. Javornik — g. Deržaj. V Trbovljah: S. K. Trbovlje : S. K. Dobrna — g. Wagner. V Mariboru: S. K. Rapid s S. K. Železničar —» g. Cimperman. Tajnik. ASK. Primorje, Lahkoatletska sekcija. Za propagandni meeting S. K. Ilirije prijavljeni so sledeči gospodje: Kovačič, Putinja, Ribnikar, Umek, Zdešar, Zupan, Caleari, Godunov, Raič L in II. Oražem, Žorga A. in F. Ogrin, Krevs, Skok, Perovič, Jug, Korče, Gašperšič, Tomšič, Medica, Slamič, Junger in gdč. Santel Duša. — Imenovani morajo biti na igrišču Ilerije v soboto ob 15. v nedeljo najpozneje ob 9. uri. — Prinesti a seboj obutev in drese. Načelnik. S. K. lilirija (damska sekcija). V svrho starta na jutrišnjem mitingu morajo biti sledeče atletinje najkasneje ob 9*30 na igrišču: Hafner, Reni, Stana I., Niki, Nada, Ruša, Stana II« Valči, Mladena, Jelka, Sina, Marta in Vida; ob 16*15 pa Mara. S seboj je prinesti obutev. Osta- lo opremo prejmejo vse atletinje na igrišču. Apeliram na vse članice, da se drže brezpogojno točnosti. Pričetek nogometnega prvenstva v Mariboru, V nedeljo, dne 28. septembra se vrše v Mariboru sledeče prvenstvene tekme: Ob 10. uri na igrišču ISSK. Maribor: ISSK. Maribor : S. K. Svoboda (sodnik g. Fišer); ob 13*30 na igrišču S. K. Rapida: S. K. Železničar rez. : S. K. Rapid rez. (sodnik g. Bergant); ob 15*30 na igrišču S. K. Rapida: S. K. Železničar I. ,i S. K. Rapid I. (sodnik iz Zagreba). Mali oglasi $$ Trboveljski premog 2$ Specijalni »KOKS« za kurjavo naročSite pri »ILIRIJI«. Dunajska cest« 46. — Telefon 28—20, 25—95. Opozorilo Načelstvo Kmetijske nabavne in prodajne zadruge v Šmartnem pri Litiji obvešča, da se g. Avgust Koprivnikar, dosedanji poslovodja lesnega oddelka ne nahaja več v naši službi ter so vsled tega vsa njemu izdana pooblastila t. j. za sklepanje kupčij In za inkasiranje, neveljavna. 495 Predno se odločiie za nakup parket Parfecii vse h vrst in velikosti zahtevajte naše brezobvezne oferte, oglejte si naše blago. — Storite to v svojem lastnem interesu! Naši parketi priznano izvrstne kvalitete in najpreciznejše izdelave Vas bodo zadovoljili v najvišji meri! Cene absolutno konkurenčne. Ivan Siska, Ljubljana tovarna parketf in parne žage Metelkova ulica 4. — Telefon interurban 2244 Pel 804 za kopalnico v dobrem stanju prodam. Naslov v upravi. Iščem 3 sobno stanovanje s pritiklinami za 1. oktober. — Ponudbe na upravo. 806 Ubožen šfadeni bi rad v prostih urah zaslužil za preživljanje s prevajenjem v srbohrvaščino ali iz francoščine In nemščine v slovenščino. Pogoll v upravi. 807 Načrte in 16 proračune za zgradbe izvršuje Tehnični biro .Tehna" Ljubljana, Mestni trg 25/1. Zahtevajte poset inženjera-arhltekta Kmetijska družba v Ljubljani le glavna zastopnloa kmetovaloev v dravski banovini in šteje nad 380 kmet. podružnic in okrog 26.000 članov. Člani plačajo na leto 20 Din ln dobivajo za to brezplačno strokovni list TURIASkl TRG J VSAK KMET MOKA BIH CI AM KMETIJSKE DRUŽBE »KMETOVALEC« Ta list jim nudi strokovni pouk in navodila za umno gospodarstvo. Družba dobavlja članom tudlrazne kmetijske potrebščine J Službene obitive Razglasi kraljevske banske uprave I. No. 8846. Razpis. Na podstavi § 31. zakona o banski upra-d ter člena 1. in 3. pravilnika o službenih razmerjih, ustanavljanju mest in prejemkih banovinskih uslužbencev Dravske banovine se razpisuje mesto banovinskega konceptnega pripravnika I. kategorije, 9. skupine z osnovno plačo 1. stopnje s pripadajočo stanarino, draginjsko doklado in mesečnim dodatkom na službo pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani. Prosilci-pravniki, ki so položili vse tri državne izpite, morajo vložiti svojeročno pisane, pravilno kolekovane in s prilogami po členu 12. zakona o civilnih uradnikih in ostaih državnih uslužbencih opremljene prošnje najkesneje do 15. oktobra 1930 pri krajevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani. Kraljevska banska oprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 23. septembra 1930. tV. No. 4432/10. 2229—8—3 Razglas o licitacij! Kraljevska banska uprava razpisuje na podstavi čl. 86.—98. zak. o državnem računovodstvu ter vseh njegovih dopolnitev in sprememb s skrajšanim rokom 15 dni I. javno pismeno licitacijo ra oddajo gradbenih del za ureditev cestišča z dvojno prevlako s katranom, oziroma asfaltom ali emulzijo: 1. na banovinski cesti I. reda Celje—Laško km 0*0 do km 1*4 in 2. na banovinski cesta I. reda Celje—Te-barje km 00 do km 1-52. Predvidena je pri navedenih cestah dvojna površinska prev laka v vročem ali inrzlem načinu. Pri vročem načinu je treba izvršiti prvo prevlako s katranom s pridatkom meksfalta ali asfalta, drugo s prameik-pom. Za izvršitev po mrzlem načinu je v ponudbi treba navesti vrsto ponudene emulzije. Načrti, proračuni, splošni in posebni pogoji so reflektantom na vpogled med uradnimi urami v I. odseku tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani ter se lahko tudi i sito tam kupijo po nabavni ceni. Za obe cesti je treba položiti skupno ponudbo v obliki enotnega popusta v odstotkih na cene uradnega proračuna, ki znaša ad 1. 307.239 Din, ad 2. 512.595 Din, skupaj 619.834 Din. Licitacija se bo vršila pri 1’. odseku tehničnega oddelka kraljevske banske uprave y Ljubljani, Turjaški trg št. 1, t torek, dne 15. oktobra 1930. ob 11. uri dopoldne. S 100 Din kolekovane ponudbe Je treba predložiti določenega dne med 10. in 11. uro v roke predsednika licitacijske komisije in sicer v zapečateni kuverti z zunanjo oznako: »Ponudba za ureditev cestišča z dvojno površinsko prevlako na ba- novinski cesti ... ponudnika I. I.< Pozneje došle ponudbe ee ne bodo upoštevale. Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse gradbene pogoje ter mora položiti kavcijo, ki znaša 82.000 Din za jugoslovanske, odnosno 164.000 Din za tuje državljane. Kavcija se mora položiti pri banovinski blagajni, Erjavčeva cesta št 13, in 6icer bodisi v gotovini, ali v državnih vrednostnih papirjih, ali v garancijskih pismih, izdanih po denarnem zavodu v zmislu čl. 88. zak. o državnem računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka B, »Pogodbe in nabave«. 0 položeni kavciji prejme ponudnik blagajnično položnico, ki jo mora z vročitvijo ponudbe predložiti predsedniku licitacijf' e komisije. Obenem se mora vsak ponudnik izkazati z uverenjem ministrstva za gradbe, da se sme udeleževati javnih licitacij, in s potrdilom, opremljenim s kolekom za 20 Din, da je plačal davke do vštetega tekočega četrtletja, pooblaščenci pa morajo predložiti poleg tega pooblastila, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji. Kraljevska banska uprava si pridržuje pravuco, obseg razpisanih del po potrebi povečati ali zmanjšati, ne da bi smeli podjetniki za to zahtevati posebno odškodnino, nadalje oddati dela ne glede na višino ponudenih vsot, kakor tudi odkloniti vse ponudbe brez vsake obveznosti. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 dni po licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 22. septembra 1930. Razglasi sodišč in sodnih oblastev C 335/30—1. 2251 Oklic. Spilak Matjaž, posestnik v Čentibi št. 50, zastopan po dr. Strasser Armi-nu, odvetniku v Dolnji Lendavi, je vložil soper Varga Bounlljo in Varga Elizabeto, obe posestnici v Petešovcih, tožbo zaradi iztavitve za zemljiškoknjižno vknjiž-bo sposobne listine s prip. Narok za ustno sporno razpravo se določa na 2 2. oktobra 1930. ob devetih pri podpisanem sodišču, soba štev. 21. Toženi stranki se postavlja za oskrbnika dr. P i k u š Janko, odv. v Dolnji Lendavi. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd II., dne 20. septembra 1030. C 562/30-1. 2242 Oklic. Oš ko l a Ludvik, trgovec v Kančevcih št. 24, je vložil tožbo zoper K ti h e r Ludvika in Ano, posestnika v Košarevcih, sedaj v Ameriki, ter H a r t Petra in Jožefa, posestnika v Kančevcih, radi 12.715 Din 75 p ter 629 Din in opravičbe predznambe zastavne pravice. Narok za ustno sporno razpravo se je določil na 2 8. oktobra 193 0. ob de- setih pri podpisanem sodišču v sobi štev. 18. Ker je sedanje bivališč® K tl h e r Ludvika in Ane neznane, se jima postavl ja za skrbnika dr. Škerla k Vladimir, odvetnik v Murski Soboti. Okrajno sodišče t Murski Soboti, odd. II., 1ne 18. septembra 1930. C 561/30-1. * Oklic. 2243 O š k o 1 a Ludvik, trgovec v Kančovcih št. 24, je vložil tožbo zoper Kuhar Ludvika in Ano, posestnika v Kašarovcih, sedaj v Ameriki, ter Hari Petra in Jožefa, posestnika v Kančovcih, radi 14.671 Din, 786 Din ter opravičbe predznambe zastavne pravice. Narok za ustno sporno razpravo se je določil na 28. oktobra 1930. ob desetih pri podpisanem sodišču v sobi št. 18. Ker je sedanje bivališče Ktihar Ludvika in Ane neznano, se jima postavlja za skrbnika dr. Škerlak Vladimir, odvetnik v Murski Soboti. Okrajno sodišče ▼ Murski Soboti, odd. II., dne 18. septembra 1930. E 379/30. Dražbenl oklic. 2252 Dne 2 5. oktobra 1930. ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knijiga: k. o. Letuš, vi. št. 46, 331, 368. Cenilna vrednost: 212.439-50 Din; vrednost pritiikline: 7505 Din; najmanjši ponu-detk: 141.630 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti pri sodišču najpozneje pri dražb enem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega soiišča. Okrajno aodiffie Vransko, dne 25. septembra 1930. E 3052/30-8. 2250 Dražbeni oklic. Dne 14. novembra 1930. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 15 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga: Sv. Petersiko predmestje* vi. št. 375, pare. št. 198/2, stavbni prostor ob vogalu Slomškove ulice in Resljeve ceste. Cenilna vrednost: 28.400 Din; najmanjši ponudek: 18.934 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ljubljani, dne 12. septembra 1930. Razglasi raznih uradov in oblastev štev. 8661/7—1930. 2223—3—3 Razpis. Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za na dan 13. oktobra 1930. ob 11. uri nabavo: svetilnih armatur. Pogoje se dobe pri podpisani. Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 20. septembra 1930. ♦ Štev. 8086/11 2214—2—2 Razpis. Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za na dan 20. oktobra 1930. ob 11. uri nabavo: kompletne priprave sa čiščenje kotlov. Pogoj s ee 'lobe pri podpisani. Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 20. septembra 1930. Štev. 8360—11. 2237—2—2 Razpis. Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za na dan 3. novembra 1930. ob 11. uri nabavo: 4 kom. odkopmih razdelilnih baterij, 2 kom. etažnih razdelilnih baterij, 1 kom. glavne razdelilne baterije. Pogoji se dobe pri podpisani. Direkcija državnega rudnika V< dne 23. septembra 1930. Razne objave 2244-2-2 Objava. Izgubil sem uradno legitimacijo št. 1608, izdano dne 27. junija 1923. od bivšega oblastnega inšpektorata finančne kontrole v Ljubljani na ime Matauš Štefan, t. č. pod-preglednik fin. kontr. v Mariboru, glavna carinarnica, ter jo proglašam za neveljavno. Matauš i. Objava. 2246 Ukradeno mi je bilo maturitetno izpričevalo III. drž. gimnazije v Ljubljani iz I. 1927./28. na ime: Smodej Dušan, rodom iz Velikih Lašč, ter ga proglašam za neveljavno. Smodej Dušan s. r. Objava. 2240 Izgubil sem orožni list št. 287 za nošenje ene dvocevke 16 mm in ene Mann-licher 8 mm ter ga proglašam za neveljavnega. Celje, dne 23. septembra 1930. Dr. Armin Gubo s. r. Jožef Delmont: Tretja stopnja Amerik tinska groteska. (Konec.) Radovedneži »o zijali v uklenjenca v policij-tkem vozu. Stražnik na križišču je dvignil roko in človečka reka se je valila dalje. Ob veliki avtomobilski cesti iz Neworleansa v Mobile Alabama leži malo obmejno mestece Scranton. V zamorsko četrt tega mesteca je ob dveh ponoči privozil nerazsvetljen avto policijskega šefa Iz Neworleansa in tiho smuknil na dvorišče Sama Harrisa. Sam Harris je bil najbogatejši črnec v mestu in zaradi svoje poštenosti v velikih čislih pri oblasteh, dočim ao ga njegovi vrstniki sovražili In zaničevali. Sam je moral vsako jutro ukrasti nazaj kak lucat kokoši, ki so mu jih prošle noči pokradli temnopolti poštenjakoviči. Plemeniti zamorec je bosonog pritekel k avtu |n pomagal izstopiti vsem trem gentlemenom. Prvi je izstopil Tim Shea, sledila sta mu oba 'državna detektiva. Očividno sta se zanašala na poštenost svojega ujetnika, kajti Tim Shea ni bil nič več uklenjen. Pretegnil je svoje dolge ude In široko zazehal. Nato je krepko udaril Sama Harrisa po plečeh in dejal: >Sam, prokleti lopov, jaz kar umiram od lakote! Kje pa se nahaja ona pogrnjena miza, o kateri sta mi Joe in Charlie vso pot pravila tako čudovite stvari?« »Allrig*ht, mr. Shea! Vse je pripravljeno. Toda predvsem morajo nloji ljudje vaš avto nekoliko predrugačiti. — Kar pojdite v hišo. — Halo, »verine lene, na delo!« Sest zamorcev je porinilo avto v prazen skedenj in vneto so se pričeli vrteti okrog njega. Notri, v veliki sobi pa sta sedela oba detektiva b Timom za bogato pogrnjeno mizo. Velika, zlatorjavo zapečena pura je ležala že razrezana pred njimi. Brusp’ e, sladki krompirček, gomoljike in nežnordeta narezana dinja — to je tvorilo okvir tega tihožitja. »Na, Joe!« je veselo vzkliknil Tim Shea in potrepljal umorjenega Isa Finsha po rami. »No, Joe, ali ni bil trik s tvojim umorom dober? Lopov stari, ti si se seveda bal, da se ne bo posrečilo. Se veliko se moraš učiti!« »Pa če ne bi šlo po sreči?« je vprašal Charlie Jackson. »Kaj bi mi pa mogli? Nič! Joe bi moral enostavno priti zopet na spregled. Toda pustimo to! Kako sta opravila?« »Mislim, da čisto dobro,« se je smejal Joe. »Pri enajstih od detektivov, ki so te zasliševali, sva pobrala vse, kar je bilo količkaj vredno.« »Dva tovorna avtomobila, polna blaga, sva po-slala Samu. Tudi dragocenosti,« je pristavil Charlie. r Bla ^0k*l“ v stanovanju policijskega šefa? Imela sta vendar osem do deset ur časa! Saj sem gospode medtem pošteno zaposloval.« »Pri policijskem šefu stvar ni bila tako lahka,« je odgovoril Joe. »Z njegovo ženo sva imela proklete težave. Ko sem ji pokazal zaporno povelje proti njenemu možu in ji povedal, da sedi v zaporu zaradi poneverbe in sprejemanje podkupnine v skupnem znesku preko stotisoč dolarjev, je sprva omedlela, potem pa je vpila, da ni poneveril niti polovice od stotisoč dolarjev. Pri hišni preiskavi sva našla preko dvajsettisoč dolarjev v gotovini in množico dragocenosti, ki so bile zaplenjene o priliki raznih vlomov in tatvin. Zenska nama je dala nato še nekaj sto dularjev, da bi molčala. Nasvetovala sva ji, naj čimpreje odpotuje in iz kakega drugega kraia naroči za- govornika za svojega moža.« »No, in se je odpeljala?« »Seveda se je! Odpotovala je z ekspresom ob enajstih dvajset v Honston, kjer ima brata, ki je odvetnik.« »In koliko znese vsa ropotija?« »Vsega skupaj imamo nekaj čez šestindvajset-tisoč dolarjev in nekaj malega zlatnine in draguljev.« »To gre,« je dejal Tim. »Razdelimo torej teh štiridesettisoč dolarjev kar takoj tukaj!« »Ti si menda bolan,« je vpil Joe Fin6h. »Nid centa ni bilo preko dvaintridesettisočosemstopetin-šestdeset dolarjev!« »Moj ljubi Joe, ti nisi poštenjak! Sem e pet-najstisoč dolarji. Ostanek je za vaju!« Timove oči so se grozeče zaiskrile. »Allright, Tim. Nikar se ne razburjaj. Saj je vse samo šala. Tukaj imaš svoj delež. Pripravljenega sem imel že odštetega zate.« Tim je preštel bankovce in jih skrbno spravil v usnjeno mošnjo, ki jo je nosil okoli vratu na golih prsih. »Smejati sva se morala,« je pripovedoval Charlie, kako nama je šel komisar v past! Ko je prišel kako nama je šel komisar v past! Ko je prišel doli, sva sedela v njegovem avtu, prav kakor bi bil odredil. Joe mu je pokazal zaporno povelje, nakar je smrtno prebledel. Vstopil je v avto in in mirno se pustil vkleniti. Pri Cilletu je zvedel, da je nasedel. Sprva ni hotel telefonirati. Ampak najini pištoli sta mu brž razvezali jezik. Poklical jo policijsko ravnateljstvo in ukazal, da naj te izroče nama.« — — — Dve uri kasneje so stopili na dvorišče trije go-sp ’•*, to se pravi, dva gospoda in stara gospa z n. ni očali, ki se je nckuko okorno pomikala oli palici. Tim je izpremcnil svoj spol. Preoblekel se je bil v staro gospo. Tim in Joe Finsh sta se odpeljala v vozu do- licijskcga šefa, ki se je v poslednjih treh urah izpremenila v limuzino, katere bi niti njen prejšnji gospodar nikdar ne spoznal za svojo last, v smeri proti Mobile Alabama. Charlie pa se je v spremstvu črnega sluge in dveh bergel odpeljal preko Nevvorleansa v sanatorij doktorja Ulingtona v Tucsonu, v državi Arizona. Dr. Illington se je preje imenoval Franc Schmidt in je bil uslužben v neki ncwyorški bolnici. Po štiriletnem bivanju v Sing Singu, si je kupil za štiritisoč dolarjev doktorsko diplomo neke univerze v Oklahomi in odprl z desettisočimi dolarji, katere je izvabil od neke bogate vdove, sanatorij v Tuesonu, katerega so često obiskavali stari znanci iz Sing Singa. Dr. Illington je bil ugleden mož v Tuesonu. Bil je predstojnik cerkvene občine, občinski svetnik in meščani so ga v slučajih težkih obolenj radi vpraševali za svet. — Detektivi so čakali na policijski direkciji do devetih dopoldne. Preklinjali so in pošiljali svojega šefa k vsem vragom, ker jih je pustil tako dolgo čakati. Preko štirindvajset ur so sedeli na istem mestu. Opoldne se je bomba razpočila. Javnost je zvedela za vlome v stanovanja detektivov in za preiskave državnih detektivov v vseh stanovanjih, kjer so vse žene nasedle. Saj so vse dobro vedele, da imajo njihovi možje maslo na glavi. Ko se je izvedelo, da je policijski šef neznano kam izginil, so ga napadli vsi časopisi v državi kot lopova, ki da je bil v zvezi z banditi in je sedaj pobegnil s svojo ženo. Guverner je uvedel preiskavo. Sele če* nadalj-nih štiriindvajset ur so našli policijskega šefa v močnih okovih na prejšnjem stanovanju Tima Shea in Joa Finsha. Na vratih so sc nahajali še vedno pečati preiskovalne komisije, ki je raziskovala zagonetni umor Joa Finsha. - 5V©vi ženski -pohlici v Hmcvihi I P'«*' Na povprečnega ameriškega »malega« človeka nobena beseda bolj ne vpliva kot beseda »real estate«. »Real estate« pomeni namreč kos eeralge, ki ga kupiš morebiti v kakšnem od vseh dobrih in zlih duhov zapuščenem kraju na brezkončne obroke, ko pa pridobi na vrednosti, ga pa seveda zopet prodaš za primeren dobiček. Včasih je pa »real estate« tudi kos zemlje v kakšnem bolj obljudenem kraju, ampak vendar ne med samimi nebotičniki, kjer 9i lahko postaviš svojo hišioo z verando in vrtičkom in kar je še drugih lepih stvari. Lastne hišice z vrtičkom si pa v Ameriki nihče tako ne želi kot žena. To okolnost so znale spretno izrabiti velike špekulantke družbe za prodajo in nakup zemljišč, dobro vedoč, da najde pot do žene najložje žena. Tako se je razvil v teku časa v Ameriki popolnoma nov ženski poklic agentiaj za posredovanje pri prodaji zemljišč in za najemanje oziroma za oddajo stanovanj. Ta ženski poklic se je že tako razvil v Ameriki, da so ustanovili na dveh newyorških visokih šolah posebne tečaje za take agentinje. V Ameriki je namreč še vedno dovolj zemlje na razpolago in tudi stanovanj je mnogo preveč. Stvar agentinje je torej, da najde kupca ozi roma najemnika. Družbe, ki se pehajo s posredovanjem pri prodaji zemljišč oziroma z oddajo stanovanj, so večinoma jako bogate, kajti brez primernega kapitala ni v Ameriki nič. Nameščenci pri teh družbah pa navadno nimajo stalne plače, ampak družbe puste raje delati agente, katerim izplačujejo velike provizije, včasih celo četrtino, ali pa polovico tega, kar družba sama zasluži. Neka velika posredniška družba plačuje n. pr. 2 in pol odstotka kupnine, tako da dobi agent ali agentinja od 100.000 dolairjev po 2500 dolarjev nagrade. Piri oddaji opremljenih ali neopremljenih stanovanj pa zasluži agent ali agentinja 5 odstotkov. Če je torej agentinja sposobna in spretna oziroma če ima nekaj »reče, lahko prav lepo zasluži. Seveda se agentinje jeze, ker morajo one same opravljati vse delo, dobe pa le skromno provizijo, ampak dokler se s dobro ne seznanijo, vse nič ne pomaga. Ko svoj posel enkrat dobro poznajo, gredo vse to, da se osamosvoje. Agentinja, ki hoče začeti delati na svojo roko, ne potrebuje drugega kakor mal prostor, kamor postavi lahko pisalno mizo, pisalni stroj in telefon. Začetne težave pa so velike, kajti bogate velike druž’>e imajo le boljše zveze s kupci in b prodajalo! kakor posameznik. Pa še z drugo težavo se mora boriti samostojna agentinja: plačana uradnica opravi svoje ure in potem je svobodna in gre lahko, kamor hoče, samostojna agentinja pa mora delati noč in dan in mora biti vedno pripravljena za telefon. Agentinj, M bi dosegle velike uspehe, ni mnogo, ampak nekaj jih je. Take agentinje si organizirajo potem svoje lastne družbe, in ko je ta cilj dosežen, postane agentinja res neodvisna. Neodvisnost od moža in njegovega zaslužka pa je cilj današnje modeme Amerikanke. gospodarji New-yorka V zgodovini Newyorka igra važno vlogo beseda »Tammany-Holl«. To je velika tajna organizacija zelo mogočnih in vplivnih ljudi, ki igrajo prvo vlogo v newyorškem javnem življenju. Tajnih političnih organizacij tega imena je v Ameriki jako mnogo. Take organizacije obstoje skoro po vseh mestih, a najbolj znana in tudi najbolj vplivna je »Tammany-Holl« v New-yorku. V občini Newyork ne pride nihče za župana in v državi nihče ne na mesto guvernerja, če ga ne podpira ta organizacija. Vsa uradniška mesta oddaja tudi »Tammany-Holl«. Ta organizacija je napravila gospoda Walkerja za župana in popularnega Al Smitha ze guvernerja v Newy6rku. Tega je postavila organizacija pri zadnjih predsedniških volitvah tudi za protikandidata proti Hooverju in če bi bil vpliv te organizacije povsod tako velik kakor v New-yorku, bi bil danes predsednik Zedinjenih držav Al Smith, ne pa Hoover. Ta organizacija je že pred vojno vzbujala nekajkrat splošno pozornost javnosti zaradi raznih afer, ki so združene z njenim imenom. — Organizacija je znala po svojih ljudeh, ki jih je spravila na čelo občine, mestno blagajno imenitno izkoriščati v svoje namene in teh metod se organizacija drži še dandanes. Nedavno so ameriški listi zopet začeli priobčevati precej nečednih stvari, ki jih je ta organizacija zagrešila, zlasti glede predkupovanja, pa tudi nekaj nepojasnjenih umorov visokih uradnikov očitajo tej organizaciji. Tudi v Ameriki torej ni vse zlato, kar se sveti. silne čajne plantaže, tako da je danes res »kralj čajac, ki ga prodaja v več kot 500 trgovinah. Danes je Sir Tomaž Lipton mogočen milijonar. Čeprav je že dosegel 80 let, vendar nikdar ne pravi, da je 80 let star, ampak pravi vedno: »Jaz sem 80 let mladic Draga življenjja Statistika življenskega zavarovanja v Ameriki kaže, da je v Ameriki 374 oseb zavarovanih za slučaj smrti za miljon dolarjev ali pa za vej milijonov. Najvišja zavarovalnina znaša 7 miljo-nov dolarjev, ne v6 se pa, kdo je tako visoko zavarovan. Neki založnik velikih ameriških listov je zavarovan za 6 in pol miljona dolarjev. Znane filmske veličine MVilliam Fox, Jesse Lasky in Adolf Zuckor pa so se zavarovali vsak za 5 miljonov dolarjev. Dober zaslužek V Londonu podirajo znameniti Cecil-hotel, kjer so že od nekdaj stanovali le najimenitnejši ljudje. Tvrdka, ki ta hotel podira, pa je imela dobro misel, da prodaja vsak kamen, ki ga izlušči iz ometa, kot »spomin na Cecil-hotel« starim gostom po 1000 Din kos. Kamni, ki so bili udelani v sobe, pa imajo mnogo višjo ceno, če se da dokazati, da so res iz te ali one sobe. Za take »spominske kamne« plačujejo stari stalni gostje hotela tudi po 2000 dinarjev. Revolucija t Argentini. Novi predsednik argentinske republike general Uriburu (X) se pelje prvič po ulicah glavnega mesta Buemos-Aires. Množioa ga navdušeno pozdravlja. Posebno letalo za prenos tovorov. V notranjosti otoka Nova Gvineja so odkrili bogata ležišča zlate rude, ki bi ščali z najmodernejšimi stroji za kopanje zemlje. Ti stroji so pa sitoo tteflri, ^ od- notranjosl otoka pa na Novi Gvineji m, da o železnicah sploh ne ločili, da bodo posamezne dele strojev prenesla v notranjost s posebnimi let&M. Vsi strojni deli tehtajo skupaj nad 3000 ton, prenesli pa jih bodo na liee mesta sposebmm letalom, ki ca gradi znana tvrdka za izdelovanje letal Junkers. Za enkrat so naročilu B teto letala. Naša Slika nam kaže notranjost letala, v sredini pa vidimo ogromen kos zeleza, ki sluza kot obremenitev prt poskusnih letih. Najjstarefša bolnišnica na zapadu Znano je, da je stalo prebivalstvo Irske že v davnih časih na visoki stopinji kulture. Manj znano pa je, da je obstojala v tej deželi že okoli leta 300 pred Kristusom prva bolnišnica. Bolnišnice so poznali takrat tudi že na Kitajskem, na evropskem zapadu pa je bila ta bolnišnica gotovo prva. Ustanovila je ta zavod irska kneginja Macha. Najstarejši prebivalci Irske so bili Kelti in keltski zdravniki niso bili. ravno slabi. Zdravnike so na Irskem visoko cenili in zdravništvo je bilo