Pirhe je nesel Spisal Kompoljski |do bo nesel pirhe Budinovim otrokom?« je vprašala na Veliki ponedeljek popoldne Trigarjeva mati. »Jaz, jaz, jaz!« se oglase hkrati Tonček, Anica in Lipek. Mati sama ni vedela, kateremu bi dovolila, ker so se vsi trije pregovarjali med seboj, kateri bi nesel. Najbolj se je seveda silil Tonček kot najstarejši. Pa tudi Anica ni dosti zaostajala za njim. Šestletni Lipek je pa stal zadaj in kričal: »Mama, jaz, jaz!« •Tonček je že tako nesel Ozbičcvim in Testenovim,« je pristavila »ckoliko uzaljena Anica. •Ti si pa danes nesla Mavričevim in si dobila od kume več nego jaz pri Ozbičevih in pri Testenovih,« sc je odrezal Tonček. Mati je še raalo pomislila in potem storila koncc prepiru z besedami: -Nobeden izraed vaju ne bo nesel. Pa naj enkrat nese Lipek. Saj ni daleč,. in tako težko tudi nc bo.« Tonček in Anica sta kar obmolknila, ker tega nista pričakovala. Lipek jc bil najmlajši in ni še nikdar nosil nc golobic ne pirhov in ne kolačkov. — Lipek pa je kar poskakoval od samega veselja. Kaka čast, da nese pirhe! Pa še dobiček pri lem! Budinovi radi posežejo v rnošnjiček in stisnejo kako desetico v roke. Seveda jo dobi samo tisti, ki prinese pirhe. In danes nesc on, Lipek! Mati prinese velik, snažen robec in ga razgrne na mizi. Seveda so morali biti vsi otroci zraven, da so videli, kakšne pirhe in kolačke dobe Budinovi. Najbolj je pa moral paziti Lipek. On bo vendar delil in se ne sme zmotiti. • Lipek, le glejl« je rekla mati. «Ta-le mali kolaček dobi Francek, ker je 5c majheii. Ta dva pirha sta tudi njegova. Minki pa daš večji kola&k, 4* -~ 76 - M en pirh in to pomarančo. Vse drugo pa izročiš botri. da bodo pol^^H tudi našega iegna.« t^H In mati je pridjala kos velikega kolača, eno klobaso in pnr pres^B štrukljev. ¦! ¦Torej kako boš razdelil? Povej še enkrat!« ^ Lipek si je dobro zapomnil. I Mati je robec zavezala in ga oddala Lipkn ter rmi naročila. tla ttifl pazi, ker lahko pirhe pobije. Tudi naj gre naraviiost tja in potera dotnoM da se ne bo kje obotavljal. Potem pa pojde lahko na vas. M Lipek je vse obljubil in odšel. ^^B ¦" .. * , H Pri nas imajo lepo navado, da obdarujejo o Veliki noii otroke ss pirhi in kolački. Sicer dobe tudi drugod otroci o Veliki noči pirhe vefinoina od staršev; a pri nas je drugače. Pirhe se mora dati vsem otrokom b|ijnjili sorodnikov. Botre in botri dado pirhe vsem otrokom, ki so jih držali pri krstu ali kateritn so zavezali birrao. Ne dado pa samo pirhov, anipak vsak dobi tudi še kolaček, ki j;;i spečejo doma ali ga pa kupijo. Dostikral pa dado še kako drugo stvar. kakor: pomaranče, jabolka in tudi denar. Največ dobi navadno tisti, ki pri-nese. On mora dobiti najlepše kolačke in pirhe. Zato pa otroci tako racii raznaJajo o praznikih te stvari . . . Tiidi Trigarjev Lipek je kaj ponosno stopal s culico na tokah. ptnii Budinovirn, ki so stanovali na drugem koncu vasi. Niti ozrl se ni, cjasi bil danes tako lep dan, kakor že dolgo ne. Pomladansko solncc jc iu; dobrodejno dfeto na nebeškem s>'ixiu prijetno iopioto iti jo poSiljalo ns-ravnost od dolgega mraza otrpli zemlji in Ijudem. Sneg je že pred ptazniki vzel slovo, in zemlja je popila vse njegove solze, ki jih je tako obiln^ točil ob slovesu. Tako prijetno se je stopalo po suhi in kopni zemlji, da bi flovok kar hodil naprej in naprej, dokler bi ga nesle noge. Toda Lipek ni mislil na vse to; ampak stopal je ponosno po srodi vasi. — K Budinovim bi bil lahko prišel za vasjo po vrtih. Bila jc napra.vljen;i steza, ki se je že tudi posušila. Pa Lipek je šel rajši skozi vas, da ga bo lahko gledali tudi drugi otroci, ko bo nesel pirhe in kolačke. Še Mrash vaščani ga bodo videli in rekli: »Lejte no! Trigarjev Lipek no.se pirln:! Kakšen velik dečko je že!« Kaj to, če je pot skozi vas malo daljša! Saj Lipek nosi komaj šest let noge po svetu in torej lahko stopa. Bog zna, kd;ij bo zopet prilika, da bi se tako lahko malo postavil na vasi kakor danos. Morda bo moral čakati do druge Velike noči. Najbrže bi bil Lipek srečno dospel s pirhi k Budinovim, da hi ga uc bilo spotoma zmotilo nekaj posebnega. Sredi vasi je zapazil gručo dečkov raztie velikosti, ki so sc glasno pričkali med seboj. Lipek bi bil odše! mimo, ko bi ne bi!o ravno f>repira med dečki. Gotovo bi ga bil kateri izmed njih opazil in opozoril nanj svojc tovariše. Vsi bi ga videli, da nese pirhe, in to bi Lipku posebno dobri^ delo. ^^ftdai se jili je nekaj prepiralo, drugi so pa radovedno gledali, kako se ^^Ba prepir Zato ni nobeden opazil Lipka s culico v roki. Lipek se je ^Hzal torej sani pokazati. Sel je in se jim pridružil ter bil priča naslednjetnu ^Hbini med Plesničarjevim Jurčetom in Cotičevim Francetom. ^Hk >Pa sc 11 i bil skril; malo ga je še gledalo izza lupine,« je rekel že ^^Lp jokaje Jurče. ^^H »Čisto skril je bil, čisto skrit,« je zatrjeval v uaglici France. -Saj so ^Kt videli- ^^F »Res je; skril sc je,- se oglasi več dečkov. ^^B »Malo ga je še ven gledalo, jaz sem dobro videi; jaz tudi, jaz tudi !¦ ^Hpitjo drugi. ki so bili za Jurčeta na strani pravice. ^^H >N< res. Hi res'-^^H "Res je; videli smo!« ^^B* tn lako je odmevalo naprej po vasi zaradi pomaranče. Jurče jo je dal ^^Hpevemu na tri pota, in dvovinar bi se bil moral popolnoma skriti v poma- I^Bo. France je znal dobro sekati, vendar tu ni imel posebne sreče. Obakrat '? zadel pornarančo, pa dvovinar je samo ranil trdo njeno lupino. Zavihtel sc Iretjič, kolikor so inu dopuščale moči, in zdaj je obtičal denar v po- manmfi Sicer se ni bil popolnoma skril. a zviti France je hitro pobral pomarančo in potisnil obenem dvovinar popolnoma vanjo. Plesničarjev ]e trdil, da je njegov denar in pomaranča. Cotičev pa narobe. In čedalje vei čkov je bilo na strani Jurčeta. To je uvidel tudi Cotičev in ker ni hotel Ijati ta goljtifa, pa bi bil vendar rad imel pomarančo in denar, zafo mu ]c prišlo nekaj posebnega na misel. • Pa naj se izkaže pravica! Grem pa še enkral. Jurče.« Plesničarjev ni bil izprva s tem zadovoljen. Kmalu so |*a pa pregovorili 'inigi, da je dovolil. Cotičev si naglo sleče suknjič, zavihne desni rokav in liajdi na sekanje inaraoče! Vsi dečki so ga obkolili in z napetostjo gledali razkoračenega golo-rukega Franceta, kako se izkaže pravica. Tudi Lipek je šc ostal in čakal pravice. Sicer ni dosti videl, ker je inajhen in so ga drugi potisnili izven kroga. Vendar je osta] in stiskal glavo »ifd drnge. D.i bi mu kdo ne strl pirhov, je držal culico za seboj s prekrižanima rokama. Cotičev je pomerjal nekaj časa, potem pa zavihtel vlsoko v zrak. Dvo-nar se je skril, a ne v pomarančo, temveč v mehko prst. •Enkral ¦- nič,« se je oglasilo iz vseh grl. France je zopet sekal drugi pot. Sedaj je vsaj zadcl pomarančo, a niti ranil je ni bil. »Dvakrat — nič,« je ponovil France sam kot odmev. »Dvakrat nif,• je zopet zadonelo v tropi, katere pozornost se je lno večala. Meril je in mcril dlje časa kakor navadno. Še samo en mahljaj z roko, pravica se izkaie; in z njo pojde dvovinar in pornaranča. Zato je treba —< 78 «— paziti! — Francetu se je zazdelo, da je roka mirna, da zdaj-le mora zaddi. Vsi so ga gledali, vsi opazovali molče in z veliko napetostjo. Že je zavihtel roko visoko v zrak, kar se začuje izmed gruče prestrašen klic. •Joj, jej, joj, pirhi, pnhi!« Vsi se hipoma ozro in zapazijo Lipka, hitečega za Mavsarjevim psom, ki je nesel njegovo culico v gobcu. Medtem, ko je čakal Lipek, na katero stran se izkaie pravica, in zadaj držal culico s pirhi in kolacki, se je bil pritihotapil tudi Mavsarjev sestradani Hektor, ki si niti o Veliki noči ni mogel doma potolažiti svojega gladu. Ktnalu je ovohal, da v culici niso samo pirhi in kolački, ampak še nekaj drugega, kar bi se njemu prav prileglo. Klobasica jc naposled preniagala njegovo zvestobo. Ker ni imel časa, izbirati klobaso od pirhov in kolačkov, zato jc kar popadel culico injoodkuril, pa ne proli Budinovim, ampak nazaj proti Trigarjevim. Kakor ploha so jo vdrli defki za psom i velikanskim vikom in krikoin. da so Ijudjc odpirali okna in gledali, kaj se je zgodilo, da jc tak vrišč. Tudi Trigarjevi so odprli okna in takoj vedeli, kaj se je zgodilo. Tončck in Anica sta zdirjala ven ter prestregla psa. Hektor se je obrnil na drugo stran s svojim plenom. A zdaj je imel tudi on smolo. Robec sc je razvezal, in iz njega so padli pirhi, kolački, štruklji in klobasa. Ni se dolgo pomišljal. ampak zagrabil je klobaso in jo ucvrl za vasjo. Za njim je zletelo 5e par kamenov, potem je imel pa mir. Anica je pobrala robec z ostanki in ga odnesla domov. Že ko je bilo vsega konec, se je prikisal za drugimi Lipek. Od joka in sramote si je zakrival obraz. Tako rad bi se bil danes postavil. pa nui jc Hektor ptekrižal račun. In zdaj mu bodo otroci dolgo nagajali, kako jc nosil pirhe; še odrasli se mu bodo smejali. Doma pa tudi ne bo imel miru pred Anico in Tončkom. In vse to zaradi postavljanja in baharije. Tudi pravica sc ni mogla izkazati med Plesničarjevim in Cotičevim. četudi je manjkalo samo še par sekund. Franceta je zmeSal Lipkov krik in ko je videl, kaj se je zgodilo, je spravil denar v žep in zdirjal z drugimi za psom. Plesničarjev Jurče je pa pobral pomarančo in šel za njimi. Tako sta bila zopet vsak pri svojem kakor prej: eden je imel pomarančo, drugi pa denar. Lipek je pa res moral matsikatero grenko požreti zaradi tistih pirhov.