Published monthly by Slovenian National Fadaration of Canada, Edited by: Editorial Board Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada ifefi j Subscription rates: k |3 per year, 25c per copy M Advertising "i t ^^^V^iflB 1 column x 1" ~ $2.10 sLovenslcA FOR A. F REESLOVENIA Romar zadnjo pot potujem, Romarji smo dvojen rod: pol doma smo, pol na tujem, romamo na večno pot. iPesem spremlja naše gibe, pesem slednji naš je gib: kakor mimo valčkov ribe, kakor vali mimo rib. Mati milosti v Mariboru Romarjevo slovo: Silvin Sardenko LETNIK XIV. — VOLUME XIV. Toronto 1. NOVEMBER 1963 ŠTEVILKA 11. — NUMBER 11. Kdo jih naj razume,.. Časopisi poročajo, da je predsednik Kennedy odločil, da "Jugoslavija ni nadzorovana po-mednarodni komunistični zaroti" in ji bodo zato Združene države lahko dale vojaško pomoč. Gre menda za rezervne dele v vrednosti 2 miljonov dolarjev za ameriški vojaški materij al, ki ga je Jugoslavija že prejela v prejšnjih letih. To odločitev je pravilno označil ohijski kongresnik Minshall, da je to "navadna goljufija". Resnično! Kako le morejo ameriški politiki biti tako prokleto naivni, da razsipavajo dolarje tam, kjer žanjejo pozneje le brce in posmeh ter v zahvalo za to in drugo pomoč Beograd in njegovo nališ-pano veličanstvo Broz Tito podpira na vse načine Moskvo in drvi na vso moč za tovarišem Nikitom. Kdaj bo le srečala pamet vvashingtonske kaline vključno Belo hišo? Morda takat, ko bo ameriško orožje tolklo po ameriških vojakih? Seveda vvas-hingtonski politiki tega osebno ne bodo občutili. Obč-util bo to le ubogi narod, ki ga je zapeljalo slepo vodstvo ... — t-č. r r Mi vas bomo pokopali"... Tako je grozil tovariš Nikita, Pred kratkim je to grožnjo omilil v toliko, da bo Rusija vodila tako gospodarsko politiko, ki bo pokopala ameriški kapitalizem... Sedaj prede NikitU trda. Nimajo dovolj hrane. Pri želodcu jim gre narobe. Kmetje ne pridelajo dovolj in vojska menda godrnja. Tudi delavci ne morejo delati, če ni dovolj kruha, maščob, mesa itd. Zato iščejo pomoči. Zapadni kapitalisti naj pomagajo. Tudi falirana Amerika, katero bi rad Nikita pokopal vsaj sto klaftrov globoko, pod zemljo. In naš dobri predsednik Kennedy? "Dajmo temu revežu naš odvišni pridelek, da bo čim preje prišed k sapi, da bo nas pokopal . . . " Pa so naši Amerikanci res odlični karitas . . . Pomagajo na noge onemu, ki nas hoče pokopati. Pž nas tudi bo, če naša administra cija ne bolj bolj pametna... —t-č. • Koliko vedo v State Depart mentu o Titovini pove odgovor ki ga je prejel Rev. Or. Otor Kneževič na svoje protestno pis mo radi prihoda moskovskega ljubljenjca Broza- alias Tito: State Department potrjuje pre jem protestnega pisma in navajč vzroke za Titov sprejem. Ti raz logi so, da Titova Jugoslavija n; več to kar je bila 1. 1948 in da je uvedena v Jugoslaviji liberalizacija in decentralizacija . . . Ni treba mnogo razmišljati, koliko so vredni možgani onega, ki je to zapisal. Ni čuda, da Ame rika izgublja v notranji politiki ne more se pa tudi nihče dovolj trdno zanesti na nosilce njene zunanje politike. Kar vsa leta pt končanju druge svetovne se ponavlja stalno popuščanje vodnikom komunizma, apizanje, če hočemo govoriti po ameriško. Nobene odločnosti, ampak le puhle fraze. Kako dolgo še? PRIPOMBE K TITOVEMU POTOVANJU PO AMERIKAH Popravek V članek "Obrnjen list" v zadnji številki Slovenske države se je na prvi strani v 6. stolpcu v stavek v 8. vrsti vrinila tiskovna pomota opustitve dela stavka. Stavek se pravilno glasi takole: Neprestani boj proti centralizmu v Jugoslaviji, ki pa ga je anta-gonizirala akcija stranke, kadar je bila v vladi . . . Titovo potovanje po Amerikah je rodilo le piškave sadove. V Brazilu ga je napadel ves nele-vičarski tisk, zavrnila ga je cerkvena hijerarhija in bojkotirale štiri petine brazilske skupščine. Ob prihodu v Čile so štirje ministri povzročili vladno krizo, ki je onemogočila resne politične razgovore. Nekam bolje so go sprejeli vladni krogi v Boliviji in Mehiki. Toda mehiški predsednik Lopez Matcos ni izrazil nobene podpore Titovi vrsti "nepovezanosti". Tito v južni Ameriki ni dosegel svojega najvažnejšega namena, da bi pritegnil Brazil, Čile, Bolivijo in Mehiko v tabor "nepovezanih". To je namreč obljubil Hruščevu ob priliki njegovega zadnjega obiska v Jugoslaviji, ko je prevzel vlogo posredovalca med komunističnim svetom in latinsko Ameriko. Zanimivo je dejstvo, da si je izbral za obisk države, ki niso pretrgale diplomatskih odnosov s Castrom. Nato pa se je pojavil v Združenih državah na "neuradnem" obisku, ki je pa vseeno bil sporen obisk. Tu je obiskal predsednika Kennedyja v Beli hiši v VVashingtonu in govoril občni skupščini Združenih narodov v New Yorku. Obisk v Beli hiši je bil kratek, natanko preračunan in, po vseh vesteh in slikah sodeč, opravljen kot neljuba potreba. Titov govor v Združenih narodih ni napravil nobenega vtisa. Ameriški tisk ga v veliki večini sploh ni komentiral, kar je bilo komentarjev, pa so kritično presojali in zavračali njegove predloge. Noben član ameriškega kongresa ni javno odobraval Titovega obiska. Senatorji Lausche, Dodd in Goldwater pa so ga krepko in glasno obsojali. Večji del ameriškega tiska je bil skrajno kritičen do Tita za časa obiska. Tita in njegove spremljevalce so močno dražili demonstranti, posebno v Nevv Yorku, kjer se je zaradi njih potom svojih podrejenih spri z new yorško policijo, ki je skrbela za njegovo varnost poleg drugih tajnih agentov vseh vrst. Spor z new yorško policijo v zvezi z odpovedjo banketa, ki naj bi ga Tito priredil za 1200 mednarodnih gostov, je bil predmet podrobnega opisovanja v ameriških časopisih, ki so za to porabili več prostora kot pa za sam obisk in njegovo pomembnost. Titovi spremljevalci so s svojim:' '.ahtevami in protesti pokazali kako si oni predstavljajo policijo. Tako je eden pomočnikov načelnika nevv yorške policije de jal: "Kar ti ljudje zahtevajo od ras je, da zabarikadiramo ceste, preprečimo piketiranje in nosi-no strojne puške-hočejo, da pos-lopamo kot tajna policija." Titovci so kričali, da so de-monstranti-Hrvatje in Srbi- "poklicni "teroristi in fašisti", katere so oni za časa vojske doma pre-nagali. Dejstvo je, da je bila večina demonstrantov mladih ljudi, si so zbežali iz domovine tekom zadnjih let in so bili doma za časa vojske še otroci. Težko si je predstavljati, da je koncem koncev Titov obisk v Združenih državah le kaj doprinesel k zboljšanju odnošajev med VVashingtonom in Beogradom, težko je uvideti kako naj bi v danih razmerah koristil interesom Združenih držav. Tito je sicer dosegel svoj čilj, da je bil povabljen v Belo hišo. Ta cilj si je zastavil predvsem zaradi simpatij jugoslovanskih narodov do zapada in Amerike in zaradi politične emigracije, da bi jim dal klofuto v obraz. Pri tem pa je razgalil tudi svoje slabosti in dajanje klofute mu je bilo zagrenjeno. Nikjer niso Tita pozdravljale množice, nikjer ni prišel v širok stik z vplivnimi ljudmi, prišel je le v ozek stik z uradnimi ljudmi. Na splošno igrajo mednarodna potovanja veliko vlogo v Titovi zunanji politiki. Na teh potovanjih nastopa Tito kot trgovski potnik za svojo vrsto "nepovezanosti" in za izdelke jugoslovanske industrije. Titu je sicer uspelo, da je sklenil številne trgovske pogodbe, ki jih pa Jugoslavija ali ne more izpolniti, ali pa pošilja ven izdelke, ki jih pa prejemniki zaradi slabe kakovosti nočejo plačevati. Titovo prevažanje po svetu naj bi tudi dvignilo njegov ugled, kot svetovnega državnika. Za Titovo ambicioznost in častihlepnost je Jugoslavija premajhna. V spor s Stalinom je prišel največ zaradi tega, ker je hotel ostvariti balkanski imperij, Jugoslaviji pri-ružiti še Albanijo in Bolgarijo. To mu ni uspelo, ker Stalin takšnih ambicioznežev ni mogel in ni smel trpeti okrog sebe. Nemir, ki ga povzročata ambicioznost in častihlepnost, pa sedaj žene Tita na potovanja po svetu, da si tako gradi ugled kot voditelj "nepovezanih" narodov. Zaradi njegovega takozvanega vpliva v Afriki in Aziji pa mu tako Hruščev, kot vlada Združenih držav-kot vse kaže-pripisuje-jo pomen, ki ni v nikakršem razmerju do velikosti-, števila prebivalstva in gospodarske in vojaške moči Jugoslavije. Tito pa si iz tega napihnjenega prestiža kuje kapital na znotraj. S tem si utrjuje svoj vrhunski položaj v partiji in državi in odvrača-navzno-ter in navzven-pogled od globokih in resničnih težav doma. Tito v južni Ameriki ni dosegel nobenega konkretnega, pomembnega političnega uspeha. Veliko vprašanje je ali bo obisk v Združenih državah kaj doprinesel k zopetni vzpostavitvi klavzule "največjih ugodnosti" za Jugoslavijo. V kolikor pa si je Tito zopet gradil svoj prestiž, v toliko se mu je, oziroma si ga je sam, sproti podiral. Sicer pa je Tito sam pričakoval, da ne bo šlo vse kot po maslu, ko je odhajal na pot. Dal si je poklicati na pomoč celo katoliške škofe, da bi se kril z njihovimi izjavami. Njegov tisk je že ob odhodu vnaprej udaril po emigrantih. S tem je Tito sam, še predno je odšel na pot, pokazal na svojo slabost in negotovost. In ljudje doma so to lahko razumeli. Odgovori na protestno pismo SNZ v Chicagu Kot smo poročali je SNZ v Chicagu pismeno protestirala proti Titovemu obisku pri predsedniku Kennedyju ter je poslala prepis pisma obema illinojs-kima senatorjema demokratu P. Douglasu in republikancu Dirk-senu. Bela hiša je preko State De-partmenta odgovorila, da pač mora imeti predsednik države proste roke v pogledu sprejema raznih tujih državnih poglavarjev v cilju: mednaroden mir.. Senator Dirksen je odgovoril, da je Amerika priznala Jugosla- vijo in da ne vidi razloga, zakaj ne bi sprejela obiska poglavarja te države, če je že sprejela obiske poglavarjev od drugih priznanih držav. Odločnost je pa pokazal senator P.H. Douglas. Če bi bil jaz namestu predsednika države, bi Tita nikdar ne povabil in ne sprejel. In če bo Tito želel- govoriti na skupnem zasedanju senata in poslanske zbornice, se sestanka ne bom udeležil. Čutim z Vami in Vas razumem. Hvaležen sem Vam, da vidim Vaše stališče". Rdeči iz Chicaga protestirali proti opoziciji Titovega prihoda Kdo so ti Titovi prijatelji, ni treba posebne pameti. Na Lavvn-dalu so v krogu rdee "Prosvete". Menda so šli celo v New York, da svojega pokrovitelja pozdravijo in mu zagotovijo svojo si-novsko vdanost . . . Kaj pa naše takozvane "katoliške organizacije"? Mislimo tu predvsem na Slov. Kranjsko Katoliško Jednoto. Hrvatska Katoliška Zajednica je uradno protestirala proti Titovemu obisku. To je hrvatska podporna Jednota v smislu Kranjske Slovenske Kat. Jednote. Pričakovali bi, da bi se tudi naša dična KSKJ dvignila in protestirala. Pa ni. Treba si to zapomniti. Odborniki kanadske federacije etničnega tiska, so obiskali novega ministra za državljanstvo in vseljevanje ter mu predložili svoje predloge v zvezi z dvokolturnostjo in dvojezičnostjo Kanade (zgornja slika.) Spodnja slika je bila posneta v družbi ministrov. Stoje ze leve na desno: g. Dojak (VVinnipeg), g. K.J. Bayer (Toronto), minister Pickersgill, poslanec Ont. parlamenta g. Andy Thompson, minister g. Gordon in g. F. Glogovvski Toronto). Mayor's Office — Toronto Donald D. Summerville, Mayor F.C. Hamilton, F.C.I.S Executive Assistant GREETING TO THE SLOV ENI AN NATIONAL FEDERATION The City of Toronto is proud and happy to number among its citizens sueh a large and influen-tial group of Slovene-Canadians, and on the occasion of the 45th Anniversary of the Declarations of Independence of Slovenia I extend cordial Civic greetings. Citizens of Slovenian origin, vvhile making a great contribu-tion to our cultural grovvth, have been influential in strengthening the bonds of brotherhood and understanding betvveen ali Cana-dians; and I, therefore, as Mayor of the City of Toronto, declare Tuesday, October 29th, as "Slovenian Day" in this City. Donald D. Summerville, Mayor GARDEN CITY SKYWAY 18. oktobra so opoldne slavnostno izročili prometu nov most na cesti kraljice Elizabete v St. Catharines, Ontario. Most je zgrajen preko VVellandskega kanala. Visok je 123 čevljev, dolg 7,082 Čeviljev in je dolg z dovozi vred 3% milje. Preko njega je trovozna cesta v obe smeri (6 linij). Ontarirskim vozačem bo tako s pomočjo $20 miljonov mnogo pomagano, posebno v poletnih mesecih, ko je promet po VVellandskem kanalu v polnem obratu. — Photo by D.H.O., Ont. SENATOR DODD PROTESTIRA Ob Titovem obisku ZDA je senator Thomas J. Dodd izjavil: "V mnogih ozirih bi bil najlažji izhod molčati o Titovem obisku. Toda jaz ne morem molčati, ker zadeva, za katero gre, ni majhna razlika v mnenju, ampak zadeva temeljnih načel. Smatram za svojo dolžnost, da bo zapisnik (Record) pokazal, da se je vsaj en senator uprl, da bi se pridružil pozdravu komunističnemu diktatorju Jugoslavije in da je nekdo zastavil javno v Senatu vprašanje o modrosti in primernosti povabila". Tomaž More 20 teaa stoletja Vprašanje svobode vesti in pravice države, da sme odločati za svoje državljane n. pr. v primeru vojne, je osvežilo spomin na junaškega Avstrijca Franza Jagerstatterja, ki ni maral biti sokrivec Hitlerjevih krivičnih' vojn in je raje pretrpel smrtno kazen 1. 1943. Franz Jagerstatter ni bil učen kot Tomaž More, ker je bil samo kmet, toda v ostalem je bil njegov položaj sličen nje- • Kanadski ministrski predsednik Lester S. Pearson je izjavil v govoru v Montrealu za obletnico ustanovitve Organizacije Zedinje-nih Narodov, da je bolj važno za mir na svetu, da posvetimo vse razpološljive moči za odpravo lakote-in bolezni. Dokler ta naloga ni rešena, mora biti poskus potovanja v vsemirje drugotnega pomena. Govor g. S. Romana, predsednika "Denison Mineš" na proslavi 45. letnice proglasitve slovenske svobode. Mr. Chairman, Ladies and Gentlemen: First of ali I want to take this opportunity to congratulate you and extend to you my best vvishes on your 45 th Anniversary of the Slovenian Independence. I want to thank the officers of the Slovenian National Federation for heir kind invitation to me to this celebration. I feel that this celebration of your Independence has a much broader significance because it falls in this Cyrilo-Methodian year, and I am here as the president of the Slovak CyrilJMethodian Jubilee. . j As the annals of history prove, you Slovenes and, we Slovaks have a common cultural and religious heritage, and there are many indications of historical, linguistic and geographical nature that some ten centuries ago we might have had an even closer relatiou. Not only one of your first rulers, Kocel, was son of a Slovak prince Pribina of Nitra, but the vvonderful story of the lite and achieve-ments of Sts. Cyril and Methodius says that they stopped during their journey to Rome at Kocel's castle, organized a school there and took students vvith them to prepare them for priesthood. Saint Methodius was himself appointed a Papal Legate also for you Slovene people. After that vvonderful period of our Slovak and your Slovene history, we shared centuries of foreign dominations, long struggles for national survival, and there is a lot of similiarity in the fate of both our peoples even today; Slovenes and Slovaks alike are subjeeted to communist regimes and, at home and abroad, we fight for freedom and democracy. In this struggle for freedom the Cyrilo-Methodian heritage links us together again, since vve understand it not only in its religious, but also in its cultural and political context. While 1'ighting against the present subjugation of the countries of our origin, we are, therefore, among the peoples of the globe who can base their claims for freedom and independence not only on the general principal of human rights, but also on eleven centuries-old traditions, culture and history vvhich cannot be under-estimated. The parallel betvveen your and our Slovak people and the vicissitudes of history they passed through, are sueh that I could continue for a long time. You and we hoped to achieve our full freedom after the First World War and instead vve became parts of very similar multi-national states. The best of your educated people vvere either massacred by Communists or saved themselves by escaping to the countries of the free vvorld. Your and our claims for freedom and independence are seldom properly understood. In vievv of ali this, Ladies and Gentlemen, it is only natural that in the struggle for freedom and independence vve are allies and friends and that vve Slovaks vvish you from the boltom of our hearts that Slovenia become free and independent, and to this end I extend to you my best vvishes on this solemn occasion. W ..LH..-,..,..^..^. • Nevv Yorški škof Fulton J. Sheen bo po daljšem času zopet nastopil na televiziji. 20. decembra bo na programu Jack Paar Shovv (NBC). govemu. Bil je mož in oče in ni hotel priznati vsemogočnosti državne oblasti. V svojem stališču ni užival nobene podpore-ne od škofa, ne od duhovnikov, ki jih je prosil za nasvet, in tudi ne od članov svoje družine. LOGOTERAPIJA Znani ljubljanski zdravnik dr. Brecelj je imel navado, da je začel zdraviti mnogo svojih pacientov z dr. Ušeničnikovo "Knjigo življenja". Bil je prepričan, da bo njegovo zdravniško posredovanje mnogo bolj učinkovito, če bo najprej v redu bolnikov duh. Skušnja je pravilnost njegove teorije v obilni meri potrdila. L. 1945 je izdal v Avstriji dr. Viktor Franki knjigo pod naslovom Die Aerztliche Seelsorge —Zdarniško dušno pastirstvo. Pod tem pojmom—uporabljal je tudi grški izraz logoterapija — je razumel prav isto kot dr. Brecelj : pripraviti bolnika, da se zave vrednot in da se sam odloči tako ali drugače. Sedaj je knjiga izšla v angleškem prevodu : The Doctor and the Soul (založba Knopf, 279 strani, $4.50). • Štirje mladi žosisti iz Anglije so se pravkar vrnili z romanja in potovanja po Evropi. Prevozili so 3.000 milj v Austinu 1934, ki jih je stal $12. Na celem potovanju so porabili samo $1.50 za popravila. ( ^ Ob obisku Tita v Združenih državah Organizacija American Friends of Antibolshevistic Bloc of Nations je naslovila ob obisku Tita dvoje odprtih pisem na predsednika ZDA Kennedyja in na tajnika UNO V Thant. Pisma so podpisali poleg predsednika E. Sharavania in tajnice Ulane Celewych zastopniki Kube, Latvije, Kozakov, Madtarov, JAtvancev, Estoncev, Albancev. Slovakov, Hrvatov, Slovencev, Ukrajincev, Volga-Nemcev in September 27, 1963 Mr. John F. Kennedy President * United States of America VVashington, D.C. Dear Mr. President: For over 187 years, freedom has rung triumphantly throughout our land, the United States of America. During the course of these 187 years, great men have emerged in our history to preserve our nation in its gravest moments of peril. Such great men would not, and indeed, did not even think of compromising vvith the very same totalitarian dictators vvhich threaten to extinguish our freedoms. In the vvords of Thomas Jefferson, "I vovv before the sacred altar of God eternal hostility against every form of tyranny over the mind of Man!" Thomas Jefferson has long since passed from the scene, but his immortal vvords vvill forever live on to guide free jmen everywhere . . . and burn in the hearts and souls of those men vvho stili yearn to be free. It is vvith this outstanding past record of leadership in mind, the American public felt secure in the knovvledge no foreign despot vvould ever be courted by their own duly elected representatives. The notorious Kremlin agent and Communist dictator over the enslaved peoples of Yugoslavia, Josip Broz Tito, has been officially invited to VVahsington. The shock of this announcement has rever- | berated throughout our land from ocean to ocean. The mind of the American public this tirne cannot be diverted from the fact that this single act tragieally compromises ALL of the professed policies of our Government regarding tyranny versus freedom! From the very start of Tito's seizure of povver, it vvas on!y too evident vvhat his odmestic and international policies vvould be. In the multi-national and multi-religious state of Yugoslavia vvhere clashing ethnic and cultural backgrounds exist, he forced Communism in its most brutal form as his ovvn "establisher lavv of the land." An entire volume of bočks vvould be necess'ary to fully catalog the mass murders, slave labor camps, suppression of religion, persecution of clergy, muzzling of the press, land con-fiscation, nationalization of industries, reign of terror, etc. This is the basic foundation upon vvhich the structure fo Communism continues to exist. The first of Tito's long list of outrages on the international scene began in August of 1946, vvhen tvvo American planeš vvere shot dovvn upon his direct orders. The second display of "good vvill" vvas the arming and training on Yugoslavian territory of Communist guerillas agains the Athens Government during the bloody Greek Civil War. Another interesting fact to note is that despite over tvvo billion dollars vvorth of U.S. foreign aid given to support Tito and prop up his faltering regime, his anti-American policies of the past have in no way abated. As a matter of fact, they have increased. We have only to look at his record of voting and speech-making in the United Nations to knovv vvhat side of the East-West fence he prefers. We have only to recall Tito's meeting of socalled "neutralist" leaders at the 1960 Belgrade Conference. It vvas here that the Yugoslavian dictator loudly announced his personal de-nounciation of "colonialism of Capitalist states!" At the same conference, he enthusiastically supported Moscow's unilateral de-cision to break the nuclear testing moratorium. More recently the conspiratorial fifteen-day Red "family get-together" betvveen Com- CANADA UČIMO SE ANGLEŠČINE ALI ZetLO je važno da se čimpreje in čimbolje naučite jezika, ki se uporablja v družbi v kateri živite — to je angleščino ali francoščino. Ta cilj je bistven za vaš uspeh in za vašo srečo v Kanadi. Tukaj je nekaj glavnih razlogov: • z znanjem angleščine ali francoščine vam bo veliko lažje ustvarjati prijateljstva, urejevati vaše zadeve v trgovinah in uradih in iskoristiti usluge, ki so vam na raspolago kot članu družbe — • če znate angleški ali francoski jezik, bodo vaše usposobljenosti in izkušenosti večje vrednosti delodajalcu — • napredovanje v mnogih vrstah zaposlitve odvisi v veliki meri od sposobnosti govoriti, čitati in pisati v angleškem ali francoskem jeziku — • če imate dobro znanje angleščine ali francoščine vam bo veliko lažje iskoristiti mnoge tehnične tečaje z katerimi bi si izboljšali vašo delavsko spretnost —: • znati je treba angleško ali francosko za dosego kanadskega državljanstva — skoro vsaki občini se nudijo večerni tečaji za angleški ali francoski jezik. Za informacije o teh tečajih stopite v stik z vašim lokalnim direktorjem šole, najbližjim uradnikom državljanstva ali imigracije, vašim duhovnikom ali pa s tem časopisom. Zakaj se nebi vpisali danes! Guy Favreau, Ministeri Državljanstva in Imigracije rade Khrushchev and Comrade Tito unmaks the myth of the past and points to the future. To add to these past examples of Tito's "gratitude" tovvards the U.S. Government and the American taxpaper, is the one he hiroself set during Khrushchev's recent Yugoslavian visit. American nevvspaper reporters vvere not permitted to enter the premises of a 23-million dollar U.S.-built and U.S.-financed factory near the city of Zagreb. Khrushchev and his Soviet entourage vvere not only allovved on the premises, but vvere taken through the factory for a thoroUgh inspection. It is our duty to protest against inviting such a notorious cri-minal responsible for a multitude of crimes against humanity. We, the undersigned, do hereby affix our signatures to this protest concerning the invitation to, and projected visit of, the dictator Josip Broz Tito to the United States of America. October 7, 1963 The Honorable U Thant Secretary General of the United Nations United Nations Building Nevv York 17, Nevv York Dear Sir: The very purpose of the United Nations Organization is clearly expressed in the preamble and other articles of it's constitution. According to these norms, it's high goals include, beside international cooperation, the fostering of mutual respect among the nations for "equal rights and selfdetermination of people," as also, "respect for human rights and for fundamental freedoms" every-vvhere. The past record of this Organization proves that these principles and rules, although proclaimed by ali members, have been adopted by certain member states merely for propaganda reasons in order to exploit them for their ovvn interest of vvorld conquest. Whether through the "diffent approach" to vvorld conquest, or Belgrade axis have been most successful in the exploitation of the9i "skillfully divided roles in this pursuit," the Moscovv-Peking noble principles. The Communist member states have used this Organization as a forum to launch their attacks gainst the so-called "colonialism of capitalist states" but the most brutal and unique form of colonialism, created by the Moscovv-Peking-Belgrade axis, has never been put on the agenda of the General Assembly although the responsibility for the fate of millions of enslaved peoples rests upon the UNO. Finally, it is time to return to the principles upon vvhich the UNO claims to rest. The opportunity is given by the scheduled appearance of Josip Broz Tito, dictator from Belgrade. If this Organization has even some respect for it's constitution, then it should put on the agenda of the UNO ali the unpunished crimes of this man, responsible for mass murders of more than a half million people. It is also tirne to put on the agenda of the UNO the colonialism and slavery of the Moscovv-Peking-Belgrade axis and to grant the principle of selfdetermination to ali enslaved nations. Since millions of peoples of enslaved nations cannot express their longings for the most elementary rights and fundamental freedoms, it is our sacred duty to speak on behalf of ali the betrayed vietims. Pismo iz Washinglona Minuli teden ja prenehal izhajati v Nevv Yorku Daily Mirror, dnevnik poznan tudi drugod po Združenih Državah. Mnogo bolj poznan je seveda Nevv York Times, razsežen in odlično ureje-van časopis, ki bi ga pa tudi ne bilo 'škoda, ko bi prenehal izhajati. Vsaj v enem oziru ne. Nevv York Times in v veliki meri ostalo ameriško časopisje, enako kot radijo in televizija, dobro seznanja ameriško javnost z dogodki, ki se dogajajo doma in po svetu in vzgaja čitatelje. A kako? Žalostno je, da mnogokrat in v marsičem časopisje ostane ne točno in pristransko in v prvi vrsti še, kar se tiče komunističnih držav in komunizma samega. Ko je pred petimi leti bivši predsednik Eisenhovver povabil na uraden obisk Tita, je na pritisk volilcev ameriški kongres prisilil Eisenhovverja, da je ta obisk odložil oziroma odpovedal. Od takrat so vsa javna obveščevalna sredstva v Združenih Državah vzgajala javnost v prid Titu, tako da je ostalo brez protestov letos, ko se je Tito povabil na o-bisk v Washington in je predsednik Kennedy na ta obisk pristal. Tito je prišel iz južne Amerike, kjer ni dosegel nobenega vidnega uspeha, a je pridno prodajal svojo zlonosno blagovest. Njegov obisk naj bi bil le čisto zaseben razgovor s predsednikom. Tako je bilo napovedano, v prvi vrsti zato, ker vlada in predvsem še zunanje ministrstvo niso hoteli protestov in ogorčenosti javnosti. A z majhnimi izjemami ogorčenja in protestov ni bilo in tako je dobil Tito sprejem, ki so ga deležni le uradni gostje, ko pridejo na državni obisk. Zlonamerni poročevalci so seveda takoj oznanili, da je Tito s tem dobil popolno priznanje državnika, ki ga zapadni svet zelo upošteva. Tega si je v svoji ošabnosti Tito želel in to je bil edini namen njego-govega obiska. Ameriška javnost, seveda, ni pričakovala tovrstne pozornosti in naklonjenosti in jasno je, da so mnogi izrazili razočaranje in ogorčenje. Tako je bilo slišati nekaj protestov iz Senata in Pos- lanske zbornice. Med drugimi je obsodil ta korak tudi Senator Lausche. Titu so tudi prizanesli na dan njegovega obiska v Washingtonu vest o protestnih demonstracijah zunaja Bele Hiše, kjer so se demonstranti sprehajali in nosili napise o Titu, med drugimi tudi, da je ubijalec. Saj mi vsi to vemo in tudi večina ljudi na zapadu ve, le da se mnogi skušajo prepričati, da morda pa le ni vse res. Tito je v resnici zvedel za demonstracije šele po končanem o-bisku in razgovorih s Kennedy-jem in zato se ni čuditi, da je zaradi besa zbolel in prekinil vse nadaljnje popotovanje po Združenih Državah. Saj bi se na poti gotovo spet srečal z demonstranti, ki bi ga ponovno in ponovno G. Frank Glogovvski, predsednik Canadian Ethnic Press Association iz Toronta, katere član je tudi naš list, je bil od kanadske vlade postavljen za člana odbora "National Conference on Canada's Centennial", ki bo pripravil in koordiniral prireditve v proslavo kanadske 100-letniee. K temu častnemu imenovanju tudi naše čestitke! Gornji odbor sestavlja 60 imenovanih članov iz najrazdičnejših faz kanadskega občestva. spominjali na njegovo krvoločno preteklost. Časopisje je o demonstracijah poročalo, na kratko in le v toliko, da bi vsa stvar izgledala objektivna in da so poročila stvarna. V resnici pa je Tito dobil čez mero naročene hvale. Med tem, ko ves svet pozna Tita in ve za uboj stotisočev, za katere je odgovoren, skuša časopisje najti za to opravičilo. Med tem ko vsi vemo, da je vsaka komunistična vlada prava tiranija, časopisje dosledno imenuje diktatorje samo desničarske diktatorje, ki so naklonjeni zapadu v boju proti komunizmu. Še ni dolgo je nekdo protestiral v Evening Star, ki je ugleden republikanski dnevnik v Washing-tonu, čemu ta časopis dosleno imenuje Tita "President Tito" med tem ko ravno tako dosledno zmerja Salazarja "Dictator Sala-zar". In koliko bolj kruta je Titova diktatura od Salazarjeve! In koliko večji nasprotnik Združenih Držav je Tito od Salazarja! Vsa ameriška javnost postaja na ta način vse bolj v dvomu in pripravljena na sožitje z nekaterimi komunističnimi državami. Zunanje ministrstvo pa je na to pripravljeno žalibog že dolgo časa. Za mnoge je to brez dvoma veliko razočaranje. Kar se pa Tita tiče pa včasih izgleda, da je nekaterim, celo emigrantom, po volji. Kako bi si sicer bilo mogoče drugače razlagati izjavo, ki jo je P. Karadjordjevič podal zastopniku Washington Post 7. julija letos, ko pravi, da bi v primeru povratka v Jugoslavijo imenoval Tita za ministrskega predsednika. In še se najdejo ljudje, celo med slovenskimi izseljenci, ki verujejo v tega človeka. Zares gorje tistim, ki so jih bogovi udarili s slepoto! OPOZORILO ... kaj storiti, da ostanete zavarovani ONTARIJSKO BOLNIŠKO ZAVAROVANJE • Ako Izpremenite delo, ravnajte se po navodilih, ki so tiskana na vaši listini vplačil ("Certificate of payment, form 104), katero vam mora vaša skupina izstaviti. • Ko dosežete vaš 19. rojstni dan nimate več zavarovanja skupaj s stariši. V tridesetih dneh se morete vpisati posebej, če hočete obdržati zavarovanje. Prijavnice dobite v bolnicah, bankah in zavarovalnem uradu (Commission offices) • Če se poročite, morate vplačati družinsko vplačilo, ki krije moža, ženo in vse od vas odvisne. Povejte vaši skupini, ALI, če vplačuje direktno, sporočite zavarovalnici (Commission). ONTARIO HOSPITAL SERVICES COMMISSION 2195 Yonge Street, Toronto 7, Ontario Toronto • 29... oktober v Torontu. 29. oktobra ob pol deveti zvečer so se zbrali na povabilo SNZ prijatelji slovenske misli na zaključenem družabnem večeru v prostorih "Tiroler restavracije in taverne" na 1115. Bay Street. Po skupni večerji so se s kratkim programom spomnili 45. letnice proglasitve slovenske samostojnosti in začetka svobodnejšega narodnega življenja. Večer so počastili s svojo navzočnostjo ter se tudi na kratko javili k besedi naslednji gospodje: Alderman okrožja V, g. George Ben, ki nam je prinesel tudi tople pozdrave torontskega župana, g. F. Glogowski (Poljak), predsednik Canadian Ethnic Press Association, g. John Puhki, tajnik "Denison Mineš", g. Stephen B. Roman, predsednik "Denison Mineš" ki lastujejo največje uranske rudnike na svetu, ln g. Dr. Joseph Kirschbaum, politični voditelj Slovakov v za-padnem svetu, ki je tudi veliki prijatelj Slovencev. Razen g. Glogowskega, so bili vsi gosti slovaškega rodu. G. g. S. Romanu in Dr. J. Kirschbaumu je bilo podeljen častno članstvo v SNZ za njuno popularizacijsko delo za Slovence—tu v Kanadi in v domovini—v zvezi z mednaroni-mi proslavami 1.100. letnice prihoda Sv. Cirila in Metoda v naše kraje. Slavnosti so pripomogle do zaželjene višine narodne noše,—gospodični Zlata in Dora Bartol ter g. Andy Blumauer, ki nam je na svoji harmoneti zaigral venček narodnih. Po prireditvi je bil prijeten družabni večer. "Dopisnik" • Slovenska zastava na toront- ski mestni hiši. Velika, 18 čevljev dolga in 9 čevljev široka slovenska zastava je prvič uradno visela na torontski mestni hiši 29. oktobra, v proslavo 45. letnice proglasitve slovenske samostojnosti 1918. leta. Zastavo so izobesili na priporočilo alder-mana g. George Ben, iz 5. okrožja, (ki je slovaškega rodu) na prošnjo SNZ. v Torontu. • Drugič v zgodovini Toronta. Župan mesta Toronta g. D. Sum-merville je proglasil ne prošnjo Slovenske Narodne Žveze s posebno deklaracijo 29. oktober kot "Slovenski Dan" za mesto Toronto. To se je sedaj zgodilo drugič! Pred meseci je proglasil "Grški Dan" na prošnjo grških organizacij. (Vidi deklaracijo na naslovni strani!) Gospodu županu in aldermanu g. Ben-u naša prisrčna zahvala. • 10. letnica slovenske šole. Letos obhaja slovenska šola Marije Pomagaj v Torontu 10. letnico obstoja. V teh desetih letih je imela skupaj 1039 učencev. Prvo leto, ko je bila ustanovljena, jo je obiskovalo 24 otrok, letos pa ima 170 učencev in učenk. Ko se ob desetletnice vodja te nadvse važne kulturne ustanove kaplan č. g. Zrnec s svojim učiteljskim zborom ozira nazaj na težave in uspehe, zapreke in napredek, se lahko v srcu počuti srečnega in ponosnega vsled izvršene naloge, ki jo ta slovenska šola dosega s svojim kulturnim delom in poslanstvom očuvanja slovenskega jezika in slovenske narodne zavesti. Za njegovo požrtvovalnost in za požrtvovalnost članom učite-ljske-ga zbora, sedanjega in preteklega, naše prisrčne čestitke in prošnja: vstrajajte in delajte še v naprej z istimi cilji in nalogami. Šola sama bo proslavila desetletnico s šolsko celodnevno razstavo in s popoldansko prireditvijo v nedeljo 17. novembra ob Vi 5 uri popoldne v cerkveni dvorani na Manning Ave. Pridite in podrite mladi slovenski rod, ki noče pozabiti materinske govorice. Ob koncu še ena misel: čestitke slovenskim staršem, ki čutijo nadvse važno potrebo po slovenski šoli, zavedajoč se; "kolikor jezikov veš, za toliko mož veljaš!". Pridno pošiljjte malčke v šolo, da ne zamre slovenska govorica in slovenski rod v Torontu! "S.D.". • Msgr. Cardijn je na nedavnem sestanku v Torontu povda-ril važnost vsakega poedinega delavca: "(Delavci) niso živina, ne stroji, marveč sinovi in hčere Boga Očeta. Vi jih morate pripraviti, da se bodo tega zavedli". Msgr. Cardinj je povdaril potrebo vere in zaupanja. Omenil je, da so se mu vsi smejali kot norcu, ko je rekel, da bo s šestimi fanti in šestimi dekleti osvojil svet. Danes obstojajo žosi-stične organizacije v 94 deželah in štejejo nad 3 milijone članov. Na sliki udeležencev zborovanja, objavljeni v The Canadian Register, str 12, 26. oktober 1963 je med duhovniki tudi slovenski bogoslovec v Torontu g. France Turk, ki je bil med aktivnimi člani torontske zošistične skupine. • Slovenski lazarist preč. g. Jože Mejač, ki deluje med Slovenci v Winnipegu, objavlja v Canadian Registru prošnjo za pomoč za preureditev bivše United Church cerkve, da bo služila verskim potrebam Slovencev v Winnipegu. • Na zborovanju Društva slovenskih protikomunističnih borcev 1. sep. t.l. je ne slovenski farmi blizu Boltona navzoče v imenu SNZ pozdravil z lepo nanizanimi mislimi njen predsednik Dr. F. Porovne. • Za zaključek avgusta in 1. septembra so zborovali odborniki in delegati Slovenskega državnega gibanja na "Planina Ranch" blizu cest štv 11. & 118. razgovarjali so se o preteklem delu ter pretresali program za bodoče delo. • 23. t.m. je v Eaton editoriu nastopil poznani "slovenski oktet" iz Ljubljane, z izbranim programom ter žel obilico priznanja od ca. 700 poslušalcev. Kritika torontskih časopisov, — ki je poznana kot zelo kritična, — je bila zelo korektna in se je laskavo in pohvalno izrazila o pevcih in sporedu. • Srebrna maša v New Toronto. 16. novembra bo daroval srebrno sveto mašo v cerkvi Brezmadežne s čudodelno svetinjo preč. g. Anton Vukšinič, ki je nastavljen na župniji v Port Colborne na Nia-garskem polotoku. Jubilantu, ki je delil težko življenje z begunci v taboriščih in pozneje v Kanadi, želimo obilo božjega blagoslova in še mnogo duhovniških jubilejev. • Ukrajinci v Torontu so priredili 20. oktobra veliko demonstracijo v spomin obletnice, ko so 1. 1933 milijoni Ukrajincev pomrli od lakote v žitnici Evrope zaradi komunistične vlade. Pred oarlamentom so govorili torontski župan Donald D. Summervil-le, vodja Soci-al Credit Party Robert Thompson (ki je naglasil, da Kanada ni dvokulturna, ampak mnogokulturna dežela) ter Semen Pidhayny, predsednik Svetovne federacije žrtev ruskega terorja, ki je sam preizkusil več let življenja v ruskih koncentracijskih taboriščih. Zborovalci so odobrili resolucijo, ki poziva, naj se stori vse, da se bodo osvobodili zasužnjeni narodi ruske hegemonije. redila v Slovenskem domu na Holmes Ave. večerjo s kolinami ob prosti zabavi s plesom, katere čisti dohodek je bil namenjen za invalidski sklad zveze. Obisk; prireditve je bil zelo velik in prireditev je v vseh ozirih zelo lepe uspela. • Smrt in pogreb msgr. Matije Škerbca. V četrtek zvečer, 17 oktobra ob 6.35 je v bolnišnici sv. Vineencija v Clevelandu smrt iztrgala iz naše srede msgr. Matijo škerbca, duhovnika, emigranta in slovenskega javnega delavca. Pokojni je umrl zadet od kapi nekaj tednov prej predno bi dopolnil 77 let svojega življenja. Truplo pokojnega je ležalo na mrtvaškem odru v župnišču sv. Vida. V nedeljo popoldan pa so ga prenesli v cerkev sv. Vida, kamor so prihajale množice Slovencev, da se poslove od njegovih zemskih ostankov in pomolijo za pokoj njegove duše. Pogreb je bil v ponedeljek dopoldan 2. oktobra. Pogrebno mašo je opravil dekan msgr. Murphy, pridigal pa je č.g. pater Sodja, C.M., iz Toronta. Pogrebne maše in pogreba se je udeležilo okrog 30 duhovnih sob-ratov in veliko število Slovencev iz Clevelanda in okolice pa tudi iz oddaljenih krajev. Pogreb je bil na pokopališče Kalvarijo. Tamkaj je pogrebne obrede in molitve opravil župnik fare sv. Vida, -ketere gost je bil pokojni, msgr. Louis B. Baznik. R.I.P. • Komemoracija. V soboto zvečer 26. oktobra je ZPKB priredila v Baragovem domu komemoraci-jo za pokojnim msgr. Matijo Skerbcem. • Umetniški klub "Lok". V ponedeljek 21. oktobra so odpotovali v New York člani umetniškega kluba "Lok": kipar France Gorše in slikarja Zupančič in Vodlanč da tamkaj pripravijo svojo umetniško razstavo ki naj bi bila odprta s 1. novembrom. • Slovenski oktet. V nedeljo popoldan 20. oktobra je priredil Slovenski oktet svoj prvi koncert v Clevelandu v dvorani Slovenkega narodnega doma na St. Clair Ave. • 40 letnica. V nedeljo 27. oktobra je proslavljal svojo štiridesetletnico Slovenski dom v Lorainu, ki leži za-padno od Clevelanda. • Koncerti. Na isto nedeljo se je vršil v novem Slovenskem domu na Maple Heights, elevelandskem predmestju, letni koncert pevskega zbora Planine. V cerkveni dvorani na Holmes Ave. pa pripravil svoj koncert cerkveni pevski zbor "Ilirija". • Nastop na TV. Na TV postaji WEWS je na programu "Polka Varieties" v nedeljo 27. oktobra nastopila plesna skupina "Kres". • 29. oktober. 29. oktobra je slovenska radijska oddaja na narodnostni postaji WXEN lepo proslavila slovenski narodni praznik. Chicago Naslov: V vseh pravnih zadevah se - AMRDn*,x lahko z zaupanjem obrnete na ANTONV AMBROŽIČ , . ♦ Barrister, Notarv Public novega slovenskega odvetnika ^ rCollege' St.( T0ry0nt0( 0nt. Telefon: LE. 1-0715 in notarja. POZOR ROJAKI! POTUJETE SKOZI Sprejem na letališču ali železnici, ogled Rima, prenočišče, domača hrana itd. vse te skrbi bodo odveč, če se RIM v DOMOVINO? boste obrnili na: Vinko A. LEVSTIK Director in lastnik Hotel 'BLED' in Hotel-Penzijon 'DANILA' Via S. Croce in Gesuralemme 40, Via L. Luzzatti 31 Roma, Tel., 777—102 Roma, Tel., 750-587 Izrežite in shranite! Piište mi za cene in prospekte! CARL VIPAVEC obrnite se z zaupanjem y vseh nepremičninskih, družinskih SLOVENSKI ODVETNIK in pravnih zadevah na: IN NOTAR 278 Bathurst St.. Room 4. Toronto, Ont. — EMpire 4-4004 Cleveland • Vinska trgatev. Ob prelepem jesenskem popoldnevu se je vršilo nadaljevanje vinske trgatve na Slovenski pristavi v nedeljo 6. oktobra. • Družabna prireditev. V soboto zvečer 13. oktobra je krajevna organizacija ZSPB pri- Protestno pismo predsedniku J. Kennedy in senatorjema Dirk-senu ter Douglasu je poslala Slovenska Narodna Zveza v Chicagu v zvezi s prihodom hostarskega maršala Jožeta Broza-alias Tito. V pismu je odbor SNZ naglasil, da je prihod tega krvnika v nasprotju z osnovnimi pojmi demokracije. Tito je prav tak.kot je bil leta 1945. Komunist, z vsem srcem navezan na Moskvo in zatiralec najosnovnejših pravic tlačenih narodov takozv. "Jugoslavije" Ce je njegov obisk pred leti zavrnila Eisenhovverjeva administracija, ni povoda, da bi ga sprejemal sedanji predsednik Združenih Držav Mr. J.F. Kennedy. • 40 urno pobožnost v čast Najsve tejšemu Zakrementu pri sv. Štefanu je letos vodil p. Atanazij Lovrenčič. Udeležba je bila nekoliko boljša kot lani. Lahko pa bi bila cerkev polna, vsaj v nedeljo in povdčljek, ko so bile slovenske pridige. Ali ni tudi to dokaz poje-manja slovenske zavesti? V dejanju le pokaži se, da si zaveden Slovence. . . ! Ne kritiziraj, ampak prihajaj k slovenskim cerkvenim slovestnostim. To je najlepše spričevalo, da si Slovenec! • Naš marljivi sodelavec Milan Pecharich je zopet doma. Odslužil je Strica Sama in upamo, da se bo zopet "vprega!" na PRVA SLOVENSKA ZADRUGA V TORONTU HRANILNICA IN POSOJILNICA w JANEZA E. KREKA VAM NUDI višje dohodke od Vaših vlog kot drugi denarni zavodi, cenejša in ugodnejša osebna in hipotečna posojila, nasveta za boljše vodstvo Vašega družinskega gospodarstva, brezplačno zavarovanje Vaših vlog in posojil za primer smrti. Uradni prostori: 646 Euclid Ave., Toronto Telefon blagajnika LE. 2—4746 SLOVENSKA POTNIŠKA AGENCIJA VVORLD TRAVEL SERVICE LTD. Potniške karte za letala, ladje, vse kombinacije, kot skupinska cenejša potovanja, imigrantske, družinske itd. — tudi na kredit. Pošiljke denarja, zamenjava bankovcev. Potni' listi, vizumi, prošnje za emigracijo. Slov knjige in gramofonske plošče. Prodaja kovčkov in torb. 258 College St. WA. 3-4868 Toronto Potrebujete kakšno uslugo? Obrnite se na agencijo "MUNDUS" v Trstu. Ustregli vam bomo točno, naglo in poceni. če želite kakšnekoli podatke ali dokumente iz stare domovine ali ■iz drugih evropSRth •• držav.„ , . ... ce želite kakšno antikvariatno ali novejšo slovensko knjigo ali revijo; , , . ,. . .. ,. . če se želite naročiti na kak slovenski ah tuji list, če iščete kaikšno pogrešano osebo; ... če želite preko oglasa v slovenskem tisku v Sloveniji ah v zamejstvu najti zakonskega druga ali družico; če želite kakšne umetne spominske predmete, sinke, razglednice, noše itd. iz Slovenije; . če so vam potrebne informacije glede potovanja v Evropo, rezervacije prenočišč itd.; . . „ , če želite dati karkoli tiskat v slovenske tiskarne v Trstu, Gorici ali Celovcu; . če so vam potrebne slovenske igre, note itd.; če iščete zastopstvo za vaše tiskovine; če potrebujete kakšne gospodarske informacije ali zveze; če hočete poSlati iz Italije ali Avstrije karkoli sorodnikom v Jugoslaviji zanesljivo in hitro; . . če potrebujete znanstvene podatke ali ze napisana predavanja za slovenska društva; , , . , ,. če želite umetniške slike slovenskih krajev, osebnosti ah verske vsebine ali karkoli drugo, pišite na naslov Agenzia "MUNDUS" Via Roma 24, TRIESTE, lta!y V 24 urah vam bomo odgovorili ali izpolnili vašo željo. Pospešili boste njeno izvršitev in si prihranili čas ter nadaljnje dopisovanje, če boste že priložili približni znesek stroskov usluge. Zadovoljni boste z nami. VABILO NA PREDNAROCBO V tisku je knjiga Franc Jeza: "Neodvisnost-edina demokratična alternativa" Knjiga vsebuje razprave o današnjih slovenskih političnih problemih. Slovenci, naročite se nanjo. Naročite jo ze zdaj. Izšla bo za konec leta. Cena dva dolarja. Prednaročila sprejema Agenzia MUNDUS, via Roma 24, Trst (Trieste), Italia, pa tudi naše uredništvo. • Hrvatski glas, ki izhaja v Zapadni Nemčiji, prinaša v št. 103-104 na. 4. strani članek pod naslovom: Čestitamo brači Slo-vencima ko j i traže svoju sa-mostalnost. Članek je podspisan "Uredništvo" in komentira "Poslanico Slovenskemu narodu". •Za Binkošti so bili v Zapadni Nemčiji razgovori zastopnikev evropskih beguncev, ki so se razgovarjali o bodočem sodelovanju v okviru Zedinjene Evrope. • V Sudburyju, Ontario, so Hrvati poklonili univerzi odlitek Meštrovičevega kipa pok. kardinala Stepinca. _ vsa področja, kjer pričakujemo mladih moči. Tudi pri SNZ! Dobrodošel spet med nami! # 16 november — sobota je to, je dan slovenskega veselja v To-mazinovi dvorani. Pod okriljem Slovenske Narodne Zveze bo Martinovanje (mošt bomo krstili za vino) in pa vinska trgatev bo. Ne pozabite! Pridite vsi! • 27. oktobre je bil razglašen za blaženega Dominic Barberi, ki je kot misijonar v Angliji sprejel poznejšega kardinala Newmana v katoliško Cerkev. • šolski odbor v North Brookfieldu, Massachusetts, ZDA, je edini v tej državi od 351 občin, ki je odredil, da mo rajo državne šole začeti pouk z molitvijo. Kot je znano, je vrhovno sodišče v ZDA pred časom odločilo, da je molitev pred poukom v šoli protiustavna. Predsednik Aime Morin je izjavil "mi jih dijake učimo demok- racije.... s tem, da jim pokažemo, da imamo po zakonu pravice". • Kongres ZDA je odobril kovanje 300.000 kolajn v spomin 250 letnice rojstva preč. Junipera Serra, Californijskega misionar-ja. Po njem se imenujejo še danes številna društva za pospeševanje poklicev v Severni Ameriki — Serra Club. ONTARIO Razpis začetnih LJUDSKIH ZASLISANJ o spisih, ki se tičejo ZAVAROVANJA 0 ZDRAVNIŠKIH USLUŽNOSTIH Predčasno ljudsko zaslišanje bo izvedeno na ta način: Windsor—Odborovo dvorana, mestna hiša. ob 10 uri dopoldne, 3. in 4. decembra. Toronto—Galbraith Bldg., Uniiversity of Toronto 35 St. Georg St., soba 202—202A ob 10 uri dopoldne, II. in 12. decembra, ob 10 uri dopoldne, 7. in 8. januarja ob 10 uri dopoldne, 14. in 15. januarja ob 10 uri dopoldne, 21. in 22. januarja ob 10 uri dopoldne, 28. in 29. januarja. To so le začetna zasliševanja in ne dokočna. Predlo-žitveni spis? bodo predloženi po odgovorni osebi organizacij, ki se zanimajo, ali po posameznikih, ki žele predložiti predloge, ali pa po legalnih predstavnikih. One, ki žele sodelovati, lahko zastopajo priče, ki vedo, za kaj pri stvari gre. Sodelujoči bodo zaprošeni, da predlože le izvlečke in zaključke spisov, prav tado pa tudi njihove nasvete. Lahko se svobodno ustno izrazijo, prav tako pa lahko predlože sporne točke. Osebe, ki bodo nastopile pred izpraševalno komisijo lahko pričakujejo, da jih bo slednja takoj zaslišala. Osebam, ki bodo predložile spise, je dovoljeno, da predlože na zaslišanje dodatne informacije in mater-jal v pisani obliki. Ta materjal, poznan kot predlogi, bo zapisan pri organizaciji z zaporedno številko predložitve. OPOZORILO — Spisi (25 primerkov) in predlogi o nameravanem zavarovaju o zdravniških uslužnostih morajo biti vloženi do 15. novembra pri tajniku. Dr. J. Gerald Hagey T.C. Clarke, Secretary—tajnik Chairman—predsednik v Room 418, 67 College St., \ Toronto 1, Telefon 365—4024 PRIMERNO DARILO ZA SLOVENSKI BOŽIČ ■ * v" -2l- -S-'«.«.-. ^ j Vse bralce našega lista opozarjamo, da lahko naročite krasno slovensko božično ploščo, ki je izšla za Bozic leta 1962. v Chicagu, Illinois. Napravila jo je ena od dveh najboljših družb za izdelovanje gramofonskih plošč, RCA Victor. Prodajna cena plošči je $5,00, vključena poštnina m zavarovalnina. Ce pa jih kdo vzame 25 komadov skupaj, jih dobi po ceni $4,00 za komad. Plošče se dobe pri sledečih: V KANADI: „ „ _ ... . Uprava "Slovenska Države", 646 Euclid Ave. Toronto g. Vladimir MAUKO, 1115 Bay St., Toronto 5, Ont. Rev Janez KOPAČ, 229 Brown's Line, Toronto 14, Ont. Rev. Louis TOMTZ, 120 Sherman Ave. North, Hamilton, Ontario Rev. Joseph MEJAČ, 95 Macdonald Ave., i VVinnipeg 2, Manitoba Tvrdka "COMET", 555 St. Clair W., Toronto 10, Ont. V U.S.A.: CHICAGO, Illinois: Dr. Ludwig LESKOVAR, 2032 W. Cermak Rd., Chicago 8, Illinois / BALKAN Music Mart, 6919 W. Cermak Rd. / Berwyn, Illinois. ' CLEVELAND, Ohio: „ FAMILTA, Religious Goods Store 6116 Glass Ave., f Cleveland 3, Ohio MILWAUKEE, VVisconsin: TOPPING & Co., 736 No. 2nd St., Mihvaukee 3, Wis. NEW YORK CITY: . /IBm-fTW League of Catholic Slovene Amencans (LEAGUE C.S.A.), P.O. Box 32, (5733 Catalpa Ave., Brooklyn 27, N.Y. V AVS™vLIBaŠiI VALENTIN, "MISLI", 6 Wentworth St., Point Piper, Sydney, N. S.W. (Box 136, P.O., Double Bay), Australia. V VSEH DRŽAVAH ZAPADNE EVROPE: Pri duhovnikih, ki delujejo med slovenskimi izseljenci v: Belgiji, Holandski, Franciji, Nemčiji, Angliji, švedski, Italiji, Švici. V ARGENTINI: „ T „„ D g. Simon RAJER, C. Lanus, 1438, MORON, Prov. Buenos Aires« Colegio Esloveno, Rivadavia 234, ADROGUE, F.G.R. (Bs. Aires). Ploščo je mogoče igrati le na dobrih fonografih z diamantno ali vsaj safirovo iglo. Je široka 12 palcev (30 cm), je LP. Vsebuje 16 najlepših božičnih pesmi, originalni posnetek zvonjenja iz Slovenije, nagovor škofa, t dr G. ROZMANA, pritrkavanje na "chimes"v (kovinske valje!) in Gruberjev božični preludij "Sveta noč....". Nova božična plošča "Christmas in Slovenia No. 2" — bo izšla koncem novembra. Dobi se na istem naslovu kot prva: P.O. Box 5284, Milvvaukee 4, Wisc., U.S.A. • Frankfurter Allgemeine Zei-tung je pred časom priobčil članek pod naslovom: Srb, ne Slovenec! V njem proča, da je Titovo nasledstvo določeno Ranko-viču, ki je spremljal Tita v Moskvo in za katerega so ustvarili novo funkcijo: namestnik predsednika države. Clankar omenja, da Slovenci in Hrvati ne dele s Titom njegovega navdušenja za Moskvo, da pa so vsi Srbi za to linijo. Kardelj je postal predsednik Zvezne skupščine, toda ta po-lošaj je med tem izgubil vso svojo prvotno pomembnost, ko je bil namenjen Djilasu, ki je tedaj užival še zaupanje stranke. SLOVENSKA DRŽAVA Izhaja prvega v mesecu. Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 3.-$. za Argentino 40., pezov, za Brazilijo 50 kruzeirov, za Anglijo 15 šilingov, za Avstrijo 30 šilingov, za Avstralijo 2.- avstr. L., za Italijo in Trst 600.- lir, za Francijo 500.- frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi Slovenske poti. Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja. Koncert Slovenskega okteta iz Ljubljane Eaton's Auditorium ■ Na srečo sem imel priložnost prisostvovati koncertu v dvorani Glasbene Matice v Clevelandu v nedelo 20. oktobra in 3 dni kasneje še Torontskemu. Koncertni program je bil obakrat isti in je bil v glavnem posvečen narodni pesmi. V tej skupini je oktet zapel 11 slovenskih, 2 dalmatinski in po eno macedonsko, slavonsko, češko in rusko, eno ruskih pa so nadomestili s "negro-spiritual". Od umetnih pa so bile na programu Bučarjeva "Tam kjer pisana so polja", ki je otvorila koncert, Foersterjev "Večerni Ave", Jenkova "Lipa", Janka Ravnika "Kam pa šla mladost si moja", Vodopivčevo "Žabe" in Jakoba Gallusa-Petelina 3 mote-te "Preparate corda vostra", "Quam pulchra, es, amica mea in "Ascendit Deus in jubilatione". Doživetja zame so bili ravno ti moteti, od katerih zadnji mi je bil znan. Da so mojstri na vsakem polju so dokazali ravno v teh skladbah, posebno pozornost so zdubili z drugim, ko so se razdelili v dva odgovarjajoča si kvarteta. Ravnika "Kam pa šla mladost si moja" sem slišal prvikrat in morda prav tako. Je precej zahtevna kompozicija in je v oktetu našla najboljše interprete. Nad vse lepo sta bili odpeti Foersterjev "Večerni Ave" in pa prešerna Bučarjeva "Tam kjer pisana so polja" lepota in nastro-jenje, v katere nas te dve skladbi postavljata, živita danes na-žalost le še v teh delih in najmrže ne v resnici. Povdarck koncerta je bil, kot sem že omenil, na narodnih. Izbira je bila zadovoljiva in prav tako pestrost. Tehnično najbolj zahtevni sta bili "Švarova" Moj očka ima konjička dva" in pa Mirkova slavonska "Kolo". Prav ti dve kažeta na to, da je oktet skupina pevcev, ki ne pridejo skupah samo za "week-end" ampak jim je teden zavzet z resnim delom. Zapeli so še Simonitijevo priredbo macedonske "Bolan mi leži" in istega dalmatinsko "Plo-vi, plovi". Brezhibno in občuteno zapeta jc bil "Pojdem u rute", v "Flo-sarski" so lepo nakazali prihod splavarjev in potem zopet njih oddaljevanje končnim "pppp"-ko je vsakdo mislil, da so že davno končali. Nad vse prisrčna je bila Kern- - 23. oktobra 1963 jakova "Mojcej", posebno pa še omenjam zaradi tako lepega šola, na žalost ne vam imena solista. Tudi najlepši izmed deklet bi zmešal glavo in srce in ne bi mu bilo treba dvakrat moledovati "vzami mane". V ruski narondi "Pesem o atamanu Platovu" se je posebno odlikoval Kozlevčar, ki je z njegovim prav za to pesem močno na široko moduliranim glasom zadel dobro dušo pesmi. Mesto druge ruske so odpeli negro-spiritual "You better mind". Zaključili so koncert z Marol-tovo "Ribniško", kjer se je zopet izkazal Kozlevčar. Tako posrečeno in prepričevalno je v polnosti njegovega glasu hvalil suho robo, da sem bil v strahu za Ribničane, da jim oktet prevzame njih obrt. Tudi drugi solist v tej je pevec odličnih kvalitet, le bolj teaterskega kalibra. Motili me niso njih "ff" kakor so motili kritika Torontoske-ga lista "The Globe and Mail". Morda in to je edino, kar si upam napisati, da je prvi tenor imel malo težav v fortissimih, je pa bogato odtehtal to z njegovim "pp" zapetimi "falzetu". Oktet sem poznal doslej le s plošč, zdi se mi pa, da ona, ki jo imam dela krivico oktetu. Menda prav v Kernjakovi "Jaz pa moj gvažek" mi jih je hotela pokazati kot glasovno skregane ali "iz viže". Kakor so jo zapeli na koncertu — kaže, da je morala biti le pomanjkiivost pri snemanju. Kakor so se nam pevci predstavili, je to skupina, ki ji ne doma ne zunaj ni enake| Gotovo nam nihče danes slovenske pesmi ne more posredovati v popolnejši obliki. Omenil sem tuti že njih "ppp" lahko bi še 3 "p" dodal. Njih izgovorjava je pa poglavje zase. Tako pedantno- bi lahko rekel - natančna in jasna, da bi jih mnoge glasbene ustanove mogle najeti za demonstrativne namene, da bi bilo tako manj pevcev in pevskih skupin, ki pojo kot bi cmoke v ustih imeli. Preko tega' tudi sicer skopi kritik gori omenjenega lista ni mogel in je dal naslov svojemu poročilu "Slovene sing-ers excel in clarity". Naj k zaključku povem tole. Na dogodek sem gledal predvsem s stališča, da prihaja v # Komunistične oblasti na Češko-Slovaškem so izupustile na svobodo nadškofa Josefa Berana, škofa Karla Skoupyja, škofa Jana Vojtasaka ter naslovna škofa Stanislava Zela in Ladislava Hlada. Škofje so ibili izpuščeni kmalu po spremembi vlade, ko je Jo-sef Lenart zamenjal Viljema Strokyja kot predsednik vlade. G. Stephen Davidovich novi Dirctor of Training and De-velopment for the Ontario Public Service. Pokrajinski blagajnik g. James N. Allan in pokrajinski tajnik in minister za državljanstvo g. John Yaremko sta skupno naznanila napredovanje g. S. Davido-vicha. Velike zmožnosti in izkustva g. Davidovicha na vzgojnem in izobraževalnem področju sta mu veliko pomagala pri dosegi tega novega in visokega položaja. K napredovanju tudi naše čestitke. • Drugega zasedanja 2. Vatikanskega zbora se udelžuje 12 laikov. # Pred odhodom na Vatikanski cerkveni zbor je izročil nadškof Carlos Maria Jurgens Byrne, C. SS. R., iz Cuzca, Peru, 28.000 ak-rov cerkvenega zerfiljišča vladnemu programu za zemljiško reformo. • Bivški škof Philadelphije Janez Nepomuk Neumann (umrl 1860) je bil 13. oktobra t. 1. slovesno razglašen za blaženega. • SSSR in ZDA sta izmenjali štiri osebe, Obdolžene vohunstva. V ZDA sta se vrnila duhovnik Walter Ciszek, ki so ga imeli Sovjeti zaprtega od 1. 1940 in so ga že uradno razglasili za mrtvega ter študent Marvin W. Maki-nen, ki so ga zaprli 1. 1961. V Sovjetijo so poslali Ivana D. Ego-rova in nje tbc bolmcah. nrav tako daje vlada večje vsote denarja za nove gradnje. Ker je x-ray še vedno najuspešnejša metoda za ugotavljanje te morilke ljudi, vlada oskrbuje prevozne x-ray enote po vsej pokrajini. REHABILITACIJA Z ustanovitvijo oddelka za rehabilitacijo, je to delo v tesni povezani z drugimi zdravstvenimi in sličnimi ustavanovami, ki se jih lahko poslužujejo bivši bolniki umobolnic in tb-bolnic. ONTARIO PROVINCE OF 0PP0RTUN1TY ONTARIO DEPARTMENT OF HEALTH Hon. M. B. Dymond, M.D., C.M., Minister Hon. John Robarft, Prime Minltter .t' 1 II j I LAHKI ZA KUPITI i Lahko si nabavite Canadian Savings Bonds z denarjem ali na odplačilo. Kupite jih lahko preko vašega delodajalca z rednim odtegovanjem vaše plače, ali preko bank, preprodajalcev vrednostnih papirjev, prodajalcev delnic, trust kompanij ali posojilnic. Nominalne vrednosti so v višini $50-., $100.-, $500.-, $1000,- in $5000.-, ki j'h zamo-rete kupiti na osebo do višine $10.000.-, Primerni so za vsakršno denarnico. LAHKI ZA PRODATI LAHKI ZA OBDRŽATI Canadian Savings Bonds lahko prodate za nominalno vrednost s procenti vsak čas. Kadar rabite denar, izpolnite tozadevni kupon in prinesitev v banko. Dobili boste vaš denar takoj. Canadian Savings Bonds so boljši kot denar. Prvega novembra so vsako leto dodani procenti k vašim Canadian Savings Bonds — in sicer 4V2% prvi dve leti; 5% na leto naslednjih 6 let; 5Vi % ostale 4 leta, — kar da povprečno 5.03% na leto, če jih držite do dozoritve. V 12 letih je vsak bond za $1 OO.-vreden skupaj s vsemi procenti $161.-. CANADA SAVINGS B0NDS/G3 CSI-15