Za poduk in kratek čas. Nekaj iz potovanja. Spiaal Janko T. (Dalje.) Popoludae razlagal je g doktor aekaj o sadjerejstvu. Ni mi meBda treba omeujati, da je doktor Ipavec tudi predaedaik aadaorejakega društva, ki ima svoj sedež v Št. Jurju. Čestitam le Slov. Goricam, ako dobijo eakrat podružaico ,,Rudolfovega sadjerejskega društva." Tisoč ia tisoč divjakov, na tisoče že v cepljenib drevesc videl aem v vrtih omefljeaega društva. RavBO a sadjem še ai kmet dan daues najbolje opomore, torej je aad vse koriatao tako društvo, saj- se alov. kmet zaa ravaati, če aima divjakov ali pa vcepljeaib drevesc. Pri sv. Jurju Ba južai železaici dobiš prav po ceai dobra drevesca. Človek se marsikaj uči ia pri vsaki priliki se apet lahko kaj novega priuči. Precej dolgo sem ribal šolske klopi, marsikatero učeno in neumao besedo sem v šolah slišal, a ko sem vae dovršil, aekaj latiaaki — aemščiao seveda, ker nam vlada niti aloveaakih šol ae da — bilo je vae, kar aem zaal, ia sedaj bi moral s tem živeti. Sedaj že več zaam. aaučil me je, namreč dr. Ipavec cepiti, ia sicer okulirati. Ker daa danea že \aaka šola skorej svoj šolaki vrt ima, gotovo vai č. bralci razumejo ime okulirati, ia daj Bog, da zaa tudi kmalu vsak kmet okulirati (cepiti na oko). ,,Ipavčev doktor so učeni gospod, oai so rekli, da je ta načiu cepiti najbolji", dokazoval aem aekemu kmetu. K slovesu tega aauka podelil mi je g. doktor ,,Kmetijsko berilo", katero je lansko leto kmetom v poduk izalo. V prijazea ia hvaležen spomiuek mi bo Ba veaele urice, katere sem preživel v blagi Ipavčevi obitelji. Bog živi! Omeaim naj še tudi, da so ravao takrat olepaali farao cerkev, ia vsa čast e. g. župaiku, olepaali so jo prav mičao. — II. Dasiravao železni koBJ hitro beži, potrebovali amo vendar delj časa, da aas je pripeljal v belo Ljubljaao. ,,Gršega ptičaai, kakor je vraaa, lepšega mesta ai, kakor je Ljubljaaa" pravi Doleajec, in prav ima, kajti aa Kraajskem je Ljubljana aajlepše mesto. Le prav kratko čaaa mudil sem se v glavaem sloveaskem mestu, torej si tudi ue upam začeti popiaovati tega za Sloveace imenitaega mesta. Ogledal sem si aekoliko imeaitnosti LjubljaBake, obiskal sloveaske zavode. Med drugimi obiskal pa sem tudi moža, katerega po imeau gotovo muogi ia maogi č. bralcev Goapodarjevih pozna, ta mož je g. Ivaa Tomšič, uredaik izvrataega lista ,,Vrtec". Le prašajte sloveasko mladiao, gotovo Vam zna kaj povedati iz ,,Vrtca". Le škoda, da ima tako malo aaročnikov, kajti list je za slovensko aam ailadež aamenjea iu zravea priaaaa tu ia tam prav katoliške reči, da ga amemo vaacemu otroku v roke dati. Bi ae bilo bolje, če bi mesto katerega Bemškega lista, bili aaročeai Sloveaci na ,,Vrtec", iz drugih liatov redkokedaj aajdemo kaj za aas, a v ,,Vrtci" aahajauio jako kraaae spise za velike in male. Pa aaj ima ,,Vrtec" tudi izvrstae sodelovatelje, naj le omeaim uekatere: Tu so uredaik sam, ki je mej Sloveaci že dovolj zuan po avojili jedrnatib spisih za mladino. V ,,Vrtci" aahajamo spiae učeaega profesorja ia aarodajaka Fr. Hubada, med drugimi sodeluje tudi mlad dubovnik ljubljaaake škofije imeaom Krek. Prejšaja leta doaašal je ,,Vrtec" tudi prijetae spise č. g. Skuhala, sedaajega dekana v Ljutomeru. IJreduik Tomšič je jako tožil, da je ta č. g. aebal nVrtec" podpirati s svojo spretao roko. V ,,Vrtec" pišejo mnogi ia muogi učitelji, ia tudi drugi iz razaih staaov. Bodi mi torej dovoljeao, da tukaj ,,Vrtec", liat za sloveaako aašo mladiao, prav živo pri poročim. Nazdar! (Dalje prib.) Smešnica 46. Kmeta Kraljič ia Močuik sta si prišla v aaakrižje ia v tem očita Močaik aoaedu, ,,da bi ne bilo v celi ajegovi biši pošteae duše". ,,Oj", odvrae mu ua to Kraljič, ,,oj škoda, da sva se oba tako motila, kajti jaz aem vas doalej imel vae za pošteao rodbiao".