Mohorjeva družba je to leto v lavantinski škofiji lepo napredovala: 989 udov ima več nego lansko leto, tako da Steje lavantinska škofija sedaj že skoro 23.000 mohorjanov; na vsakih 26 prebivalcev pride en moborjan. (V ljubljanski škofiji pa na vsakih 20.) Za naBlednje leto 1931 bo izdala Mohorjeva 'družba kar šest knjig: Koledar, Vefiernice, Zgodovino slovenskega naroda (9 žvezek), Življenje svetnikov (7. zvezek), knjigo o zajedavcih in naših sadnih rastlinah in knjigo o materi. In vseh Sest knjig za 20 Din, tako da pride na knjigo dobre 3 Din. To se gotovo izplafca vsaki hiši in lahko rečemo: kdor le fenkrat pristopi Mohorjevi družbi, ta jo bo težko zopet zapustil. Obratno: vsako leto bo z veseljem pričakoval dne, ko bo dobil knjige v roke. Še bolj se jih bo pa veselila njegova družina. Naročniki »Sovenskcga Gospodarja« so itak po veliki večini že vpisani v Mohorjevo družbo; če kdo še ni, naj to stori čimprej v trdnem prepričanju, da bo tega ¦vojega koraka vesel. ko bodo knjige prišle. Mohorjani! Pokažite Moborjeveknjige tudi tistim, ki jih še nimajo! — Marsikdo bi jih naročil, če bi ga kdo pravočasno opozoril. Najboljši dokaz, kako priljubljene so Mohorjeve knjige, je to, da ima Družba letos že dobrih 53.000 naročnikov. Na vsakih 23 prebivalcev v Sloveniji pride že en mohorjan. NaŠa želja je, da naj bi prišla Mohorjeva knjiga v vsako slovensko hišo. Likvidacija r\rajnih samouprav. — Ministrstvo za finance je izdalo navodila za zaključno poslovanje okrajnih samouprav. Vsi zastopi zdravstvenih okrožij in okrajnih blagajn na ozemlju bivše ljubljanske in mariborske oblasti naj dne 31. decembra 1929 zaključijo svoje računske knjige, ker preneha s tem dnevom njihovo poslovanje. — Zdravstvena okrožja bivše mariborske oblasti morajo ob predložitvi obeh proračunov za bodoče leto — od 1. januarja do 31. marca 1930 in od 1. aprila 1930 do 31. marca 1931 — v zmislu u> redbe o samoupravni zdravstveni službi izkazati, koliko odpade od njihovega proračuna na vsako posamezno občino. Biseromašnijk. Franc Zdolšek umrl. V Št. Jurju pod Taborom je umrl v soboto 23. novembra tamošnji župnik in biseromašnik Franc Zdolšek. Rodil se je 4. oktobra 1844 na Sladki gori. Posvečen je bil 23. julija 1869. Bil je dalje časa župnik na Solčavi in načelnik vranskega okrajnega zastopa. Njegov ponos je bila župna cerkev Sv. Jurja ob' Taboru, katero je povečal in prenoviL Slovel je med tovariši in priprostim ljudstvom po izredni bistroumnosti ter vsestranski delavnosti in umnem gospodarstvu. Spomin na blagega biseromašnika bo živel trajno med vsemi, ki so ga poznali, čislali ter ljubili. Svetila mu večna Iu6! Kmečka predstava v marihorskem gledaliSčn. Da tudi naši okoličani — kmetovalci proslavijo desetletnico mariborskega gledališča, se je uprava gtedališča odločila, da priredi dne 15. decembra ob 15. (3.) uri popoldne kmečko predstavo. Vprizori se pretresljiva igra »Stilmondski župan«. Cene so najnižje, in sicer sedeži brez izjeme 5 Din in stojišča brez izjeme 3 Din. Ker je pričakovati, da bo gledališče razprodano, priporočamo, da posamezne korporacije skupno naroče vstopnice v predprodaji. Pišite dopisnico z natančnim naslovom »Narodno gledališče v Mariboru«. Ljubo doma, kdoi ga ima. — (Spisal Anton Polutnik.) — Teh kratkih pet besed hočem napisati naši slovenski mladini, kateri se je vzbudila misel, da bi zapustila svoje drage domače — svoj dom ter se podala po svetu po znancm izveku s trebuhom za kruhom. Kratke so besede tega naslova, toda jako važne za vsakega, posebno pa za one, kateri niso vztraini y obrambi zoper zapeljir vosti v današnjem svetu. Zares je mnogo takih, kateri so primorani iti v svet, da si zaslužijo košček kruha. Dovolj pa je takih, kateri lahkomiselno zapuste domači kraj in odidejo v tujino ter tam izgubijo vse poštenje, katerega so še imeli v sebi. Kot državni služabnik na ^lužbi izven naše ožje domovine imam priliko opazovati take žalostne slučaje. Pride kak Slovenec ali Slovenka, ker pa nima priložnosti se ud-eležiti službe božje, jim postane dolg čas in polasti se jih domotožje. To priložnost zapeljivi svet izkoristi ter mladega človeka omami, da pozabi na vse to, kar je kedaj lepega slišal. Tako pride v nesrečo in na Bramoto svojo in drugih odpotuje osramočen domov. Posebno nevarno je za dekleta, za katera je današnji svet najnevarnejši. Zato bi priporočal vsem slovenskim fantom, posebno pa dekletom, da se dobro premislijo, predno naStopljo pot v tujino. Naj dobro preudarijo, zakaj in čemu gredo in kaj vse jih imore doleteti v tujih krajih. Naša mla'dina ne sme v tujini delati sramote sebi in celemu slovenskemu narodu, kateri se odlikuje z značajnostjo ljudstva in z lepoto pokrajine. Tudi v domačem kraju je dovolj možnosti, da si zasluži košček kruha, kdor hoče delati. Poleg tega mu katoliška društva nudijo dojvolj prilike za lastno izobrazbo in pošteno zabavo. Na koncu teh vrstic še enkrat priporočam vsakemu kdor hoče v tujino, da dobro prouči pomen teh pet pet besed gornjega naslova. Divjaštvo po Slovenskih goricah. — Od Sv. Lenarta poročajo: Žalostni so pojavi, ki so nastopili letos vsled nezmernega zauživanja opojnih pijač, poeebno pa šmarnice. Dne 13. oktobra so se stepli fantje v Drvanji in je bil pri tem ustreljen Bratuša Franc. Dne 1. hovembra pa je pri Sv. Juriju v Slov. goricah Zajec Rudolf naravnost zaklal Horvata Jakoba z mesarskim nožem. Dne 15. novembra pa je v Elblnovi gostilni v Cogetincih prišlo med pijanimi pivci do prepira, v katerega poteku je Rožman Franc zabodel Žebula Jakoba z nožem v želodec, da je dva dni pozneje umrl. Dne 17. novembra je bil v gostilni Janeza Krajnc v Zgornji Voličini ples. Vsled razsajenja pijanih fantov je bil ustreljen Najdenik Feliks. — Podivjani fantje so navalili na hišo imenovanega gostilničarja, razbili vrata ter oddali 20 strelov proti hiši, vsled česar je gospodar v skrajni sili rabil orožje in zadel prej imenovanega fanta. Tedaj štirje smrtni slučaji v kratki dobi v šentlenarškem sodnem okraju. — Vsekako bodo morale oblasti resno vzeti v pretres, ali se naj še dovoli nadaljnje pridelovanje in točenje strupene pijače — šmarnice, ki ni samo škodljiva zdravju, ampak je tudi povzročila toliko pobojev. Istotako bi se naj omcjile dovolitve navadnih plesov po gostilnah. Uboj v silobrann. — Fr. Rozman iz Ivanjske gorice pri St. Lenartu v Slov. goricah je stopil v Elblovo krčmo, kjer je hotcl počakati na tovariša, da bi šla skupaj domov. V krčmi so bili vinjeni fantje, ki so začeli Rozmana izzivati in skušali zaplesti v pretep. Hotel jc lo pobegniti iz krčme, a mu niso pu- stili. Niti krčmar ni mogel pomiriti pijanih izzivačev. Rozman Je potegnil nož iz žepa ter prerezal žilo dovodnico Jakobu Žeboli s Hrabrovškega vrha Razven tega je dobil fant še sunek z nožem v trebuh. Žebola je drugi dan umrl, Rozmana so zaprli trojiški orožniki. Hud pretep v Framu. V nedeljo dne 17. novembra je prišlo v gostilni v Framu do krvavega pretepa med pijanimi kmetskimi fanti. Iz bitke, kjer se je streljalo in suvalo z noži, je izšlo 7 ranjencev. Požar v Prekmurju. V Selu v Prekmurju je izbruhnil požar pri posestniku Oškoli. Zgorela so gospodarska poslopja iz neznanega vzroka. Škodo cenijo na 20 tisoč Din. Smrten obračun na svatbi. V Župelevcu pri Brežicah se je vršila v nedeIjo dne 17. novembra na Premelčevem domu gostija. Po stari navadi so prišli zvečer tudi fanti prežarji, ki so dobili razne pijače. Radi alkohola je došlo do prepira in konečno do obračuna s koli. Radi udarcev s koli se je zgrudil nezavesten Franc Kržančič. Odpeljali so ga v bolnico v Brežice, kjer pa je že v pondeljek umrl. Znamenita ugotovitev. Dne 16. no- vembra je minulo 60 let, odkar je bil dogotovljen in predan prometu Suez kanal, ki spaja Afriko z Rdečim morjem in je z njim zvezano "Sredozemsko morje po krajši poti z Indijskem Oceanom. Kanal so začeli kopati leta 1859 in so ga delali deset let. Skraja so blli pri delu zaposleni domačini, od katerih jih je pa zelo veliko pomrlo. Morali so najeti delavce od drugod. Prišlo je veliko Hrvatov iz Primorja, ki so bili zaposlenl predvsem pri razstreljevanju skal. Posebno se omenjata dva Hrvata: Frančiškan Paško Vučetič iz Bosne, ki je kanal blagoslovil. Drugi Hrvat je bil neki Lončarič iz kraja Selce. Temu so poverili nalogo pri slovesni predaji kanala vodnemu prometu, da je razstrelil zadnjo skalo, ki je ločila oba morja. Prejel je za ta posel lepo nagrado 60 dukatov. Zaslužil si je pri kanalu toliko, da je postavil denarne temelje znameniti družini primorskih Lončaričev. Panama. Večkrat čitamo po časopisju: To je Panama škandal, Panama go^ljufija itd. Panama je morski kanal, ki je zgrajen med Severno in Južno Ameriko in je bil izročen prometu nekoliko pred svetovno vojno. Prvotna oddaja del je bila v rokah podjetij, ki so poneverila velikanske svote. Od tega časa pravijo vsaki večji poneverbi: Panama. Eden največjih lopovov potl kljuSem. Pariški policiji se je posrečilo, da je spravila na iiarno enega največjih lopovov, katerega so zasledovale žc nekoliko let vse evropske države. V najbolj razkošnem delu Pariza si je najel krasno stanovanje. — Upisal se je pod imenom Corrigan iz Irske. Z njim je bila njegova ljubica, neka francoska plcsalka. Na tega tička je postala francoska policija pozorna na opozorilo iz Londona. Elegantnega gospoda so vtaknili pod ključ in je prišlo na dan, da [e začel s svojimi goljufijaini že pred vojno, ko je oškodoval za težke svote trgovce po južnem Francoskem ter v Egiptu. Corrigan je naCeloval leta 1922 armadi 10 tisoč mož upornikov v Mehiki. Postal je tamkaj posestnik srebrnih rudnikov ter petrolejskih vrelcev. V, Mehiki je živel uprav knežje življenje. Leta 1926 je že bil v Londonu, kjer so mu postala tla prevroča in se je preselil v Belgijo v Briissel. Iz Belgije so ga izgnali radi goljufij in se je zatekel v. Francijo, kjer je igral ulogo družabnika velikega petrolejskega podjetja. Poneveril je rumunskemu veleindustrijalcu svoto 50 tisoč frankov. Iz Francoskega je krenil v kvartopirsko mesto Monte Carlo, kjer je zapustil poneverbo 40.000 fran. Zopet ga je najti v Londonu, kjer ogoljufa Angleža za 615 tisoč frankov. Se prepelje v Ameriko in izvabi iz amerikanskih družin raznega nakita za 100 tisoč frankov. Njegova zadnja žrtev je bil Anglež za 650 tisofi frankov. Ob aretaciji je izpovedal, da ja hotel Izvesti v Parizu zadnje goljufije in se nato lotiti čisto mirnega življenja, Stoletnica. Te dni je minulo sto let, odkar je prišel črni frak za gospode kot običajna večerna moda. Poprej so se oblačili nobel gospodje za boljše prireditve v vseh mogočih barvah. Rimska ladja na dnu Nemi jezera. V našem listu smo že opisovali, kako se je lotil Mussolini osuševanja Nemi jezera v Albanskih gorah pri Rimu, da bi dvignil raskošni rimski ladji. Izm^ tavanje vode je stalo ogromne svote. Danes je ena ladja popolnoma iznad vode ter osnažena. Dolga je 30 metrov, široka 10. Ladja je od zunaj obita a svinčenimi ploščami, a znotraj je iz lesa, ki je preperel. V sredini ladje so bili svojčas veslači. Površina je morala' biti kar najbolj bogato ter razkošno opremljena. Na sredini je bil baldahin s cesarskim prestolom. Od vsega do« mnevanega bogastva niso našli nič, ker so že to bogznaj kedaj poprej znosili na površje razni potapljači. Ob straneh ladje so še sedaj pritrjene umetniško izdelane orjaške glave levov ter volkov, ki so držale nekoč verige. Čisto trhlo izkopino hočejo ohraniti na licu mesta, ker pri prevozu bi se sesula v prah. Od vseh strani se vozijo radovedneži, ki si ogledujejo starino, ki pa nikakor ne nudi prvotno domnevanega ter zaželjenega utisa. Bajno krasno Nemi jezero bodo pustili na pol izsušeno, kakor je sedaj. Ako bi hotell vanj napeljati vodo kot nekdaj, bi to stalo težke milijone. Na kratko opisana zgodovinska znamenitost je bila zgrajena pod rimskim cesarjem Kaligulo (37—41 po Kristusu). Skraja je vladal preeej dobro, kmalu se je udal domišljavosti, da je bog, ki se je udajal najbolj razuzdanemu življenju. Zapravljal je državno bogastvo in moril boatejše ljudi, da se je polaščal njihovega prcmoženja. Ubila ga je lastna telesna straža. Da bi pokazal svoje božanstvo, si je pustil zgraditi na Neml jezeru dve ladji, v katerih so ga prevažali v največjem sijaju, razkošju ter podivjanostih. Po njegovi smrti sta se ladji potopili in so iu poprei gotovo izropali. Cerkev se pornšila. V italjanske tnestu Bologna se je zrušila 21. novembra krog poldne kupola skoraj nove krasne cerkve, ki je posvečena presv. Krvi. Pozidana je bila od znamenitega stavbenika kot nekaj prav posebnega. ¦ Stavba je bila tako nesrečno zgrajena, da so bila popravila kaj kmalu potrebna. Zgoraj omenjenega dne se je začel najprej luščiti omet, ki je zadel dva duhovnika. Ta sta še pravočasno opozorila ljudi, da so se odstranili iz cerkve. Posrečilo se je še, odnesti Najsvetejše iz cerkve, nakar se je sesula v notranjščino ogromna kupola. Pri nevarnem zrušenju je bil težje ranjen majhen deCek. Najboljše zdravilo. V premogokopnih revirjih grofije Kent na Angleškem je bila v zadnjih mesecih živahna komunistična agitacija med premogokopnim delavstvom. Vneti agitatorji so vabili tielavstvo v komunizem in mu slikali Rusijo kot idealni delavski paradiž. — ;Vodstvo dotičnih podjetij pa je prišlo na izvirno idejo. Dvojico izmed največjih agitatorjev je na lastne stroške poslalo v Rusijo, naj se na mestu prepričata, kako se godi ruskemu proletarijatu. Slučajno — vzeli jima niso potnih listov, kakor je običajno pri tujcih, — Bta imela popolno svobodo kretanja in sta po mili volji mogla obiskovati rudnike in priti v stik z delavstvom. Tako Bta videla stvari, ki drugače tujcem ostanejo prikrite. Ob vrnitvi sta svojim tovarišem na Angleškem v najbolj 5rnih barvah naslikala delavske razmere v Rusiji. Od vran napaden. V parku poljskega glavnega mesta Varšava se je zgodil te dni ta-le slučaj: 17 letni dečko Ivan Kasiner je splezal na drevo in je hotel razdreti staro vranje gnezdo. Naenkrat ee je spustila nad drevo cela jata vran in napadla fanta. Napadeni se je spuBtil z vrha drevesa, a je obtičal med vejami. Vrane so dobile priliko, da so mu obdelale glavo s trdimi kljuni. Na pomoč so poklicali požarno brambo, da je rešila fanta, ki je bil nevarno okljuvan po celem telesu, a najbolj po glavi. Morali so ga prepeljati v bolnišnico. Za kaj uporabljajo v Ameriki stare avtomobile? Velika nadloga za Zedinjene države so stari — obrabljeni avtomobili. Ako se občine ne pobrigajo, tia jih odstranijo, ležijo kar na kupih zunaj mest. V nekem njujorškem okraju so sklenili, da bodo zasuli z 10 tisoč Btarimi avtomobili majhno jezero, ki je že dolgo v napotje prometu. Nekateri se pretepajo pred poroko, drugi po poroki, — tretji pred in po. Na sodišče v New Jorku je v solzah prihitela 19 let stara Alice Drummond in zahtevala od sodnika,, da ji izda takoj razporočno spričevalo. Še ko je govori- la, je pridrvel za njo njen mož, in začel se je prizor, ki je bil sicer zanimiv, katerega pa sodnik kot mož miru ni smel trpeti. Komaj sta se namreč zagledala, sta si skočila v lase, in pričel se je pretep, ki bi delal čast najbolj proslulim banditom. S pomočjo stražnika ju je sodnik razmiril, da je nato slišal potek njunega zakonskega življenja. Poročila sta se pred dobrim tednom. Oba sta priznala, da sta se že pred poroko na svojih ljubezenskih sestankih večkrat zravsala, a tedaj je še Billy vedno prvi odjenjal. Po poroki pa je prišel do prepričanja, da imata žena in mož enake pravice, in je pričel na ženine udarce krepko odgovarjati. To je pa seveda bolelo in ženica se je zatekla po pomoč k sodniku. Rusi ljubijo »vodko«. Po statistiki, ki jo je izdala protialkoholna liga v Moskvi, se popije v Rusiji na leto za 750 milijonov dolarjev žganja in vina, tako, da pride na vsakega prebivalca približno 89 dolarjev na leto. Ta liga je tudi vplivala na vlado, da bo v prihodnjih letih izdala dovoljenja za izdelavo opojnih pijač le za 105 milijonov galonov, namesto dosedanjih 237 milijonov, češ, da je v deželi"dovolj stare zaloge, ki bo krila potrebe v prihodnjih petih letih. Streljanje ljndi v množinah. Kje pa še ubijajo danes ljudi v celih skupinah? Kje drugje kakor v boljševiški Rusiji, kjer so prelili od prevrata do danes cele potoke človeške krvi. Ruski sovjetski mogočnjaki se še do danes niso umirili, ampak utrjujejo svoje vladarsko stališče z ognjem ter mečem. Sedaj so se vrgli med drugim na iztrebljenje korupcije, katero so zasejali sami. V mestu Astrahan se je vršila v zadnjem času obravnava proti 129 obtožencem. Trgovci . so podkupljali uradništvo. Zadeva je prišla na dan. 14 trgovcev in uradnikov je bilo ustreljenih, vsi drugi so bili obsojeni na več letno ječo. V Moskvi je bilo obsojenih ter takoj ustreljenih več generalov, ki so bili obdolženi, da so delovali proti politiki ter gospodarstvu sovjetov. V južni Rusiji, na Krimu in ob Kaspiškem morju je na stotine kmetov na zatožni klopi, ker so se uprli boljševiškim zahtevam. Kazen za pretežno večino bo — krogla. Nikdar še ni bila kaka ogromna pokrajina kakor je Rusija, preplavljena s krvjo ter grozodejstvi, kakor je boljševiško carstvo skozi več nego 10 let. Junaški oče. John Matijevich v Chikagu, strojevodja po poklicu, se je nahajal v kleti svoje hiše, ko je v kuhinji nad njim eksplodirala petrolejska pečica, ki jo je hotela zakuriti njegova žena. Mož je takoj odhitel v kuhinjo, ki jo je našel že vso v ognju. Rešil je najprej svojo ženo, na kateri je že gorela obleka, nato je šel nazaj skozi ogenj po enajstletnega sinčka. Požar pa se je tako hitro razširil, da ni mogel več v hišo, da bi rešil tri male hčerke, ki so spale v zibelkah in ki so zgorele. Pohvala Sfovencc?. Kakor poroča vrlo glasilo krščansko mislečih Slovencev v Ameriki »Amerikanski Slovenec« v svoji številki z dne 31. oktobra, je žensko društvo Marije Čistega Spočetja v Chikagi proslavilo petindvajsetletnico svojega obstoja in delovanja. Na proslavo so tudi povabili tamošnjega generalnega konzula naše države dr. Djura Kolombatoviča. V lepem govoru, ki ga je imel naj generalni konzul, po rodu Srb, na tej svečanosti, je pohvalil uspešno in plodovito delovanje tega krščanskega ženskega društva, »katero je tekom tefc 25 let v daljnem in tujem svetu uspelo, da obdrži čuječo narodno slovensko zavest v delo našega naroda, in to potom šole in cerkve.« S pohvalo je omenjal drnštveno delovanje za »širjenjt narodne in verske zavesti, kajti to so edine in možne predpostavke za jače« nje in vzdrževanje Ijudske družbe, kaif pa je zopet edina podlaga dobre in napredne države.« Nato je na naslov Slovencev izrekel to-le priznanje: »Moram, da občudujem vaše slovenske organizacije v Ameriki, katere so vredne vse pohvale in katere v ostalem odgovarjajo vašim narodnim vrlinam, ki jih posedujete v vaši ljubljenl in daljni domovini. Ako bi na srečo tudi ostala naša plemena, hrvatsko in srbsko, pokazala enako svojstvo in smisel za organizacijo, društvenost in red, bi mi Jugoslovani v Ameriki igrali zelo važno ulogo, ki bt bila dostojna naši težki prošlosti in naši boljšl bodočnosti, nego li danes, ko smo tu v Ameriki, razstreseni, razcepljeni v razna verska, plemenska in strankarska društva.