ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO D E Z E feO DRUŽINSKI TEDNIK Preis - cena 1 L E ■ ! S Vsakdo nosi sodnika s seboj. m ■ / a / 5 Slovenski rek. [ Leto XVI. V Ljubljani, 6. januarja 1944. štev. 1 (738) • DRU2INSKI TEDNIKI Izhaja ob Četrtkih. OrednlCtTO la apno » Ljubljani, MikloSIčtva 14/111. PoStnI predal St. 845. Telefon St. 83-32. — Rafun poStne hranilnice a Ljubljani St. 15.398. — Rokopisov ne vračamo, netrankiranlh dopisov ne »prejemamo. Za odgovor Je treba oriloZitl I liri v znamkah. NAROČNINA •/» leta 10 lir, ,/» leta 20 lit, vse leto 40 lir. — V tujini 64 lir na leto. — Naročnino le treba plačati vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delu: enostolpčna petltna vrsta ali njen prostor (viSlon S mm In Strina 65 mm) 7 lir: v oglasnem delo 4.60 Ure. V dvobarvnem tisku cene po dogovora. — Notice: vrstica 7 lir. Mali ogla. sl: beseda 0.50 Ure. Oglnanl davek povsod Se posebej. Pri večkratnem naročilu popust. Danes: detn&H NAŠ NOVI LJUBEZENSKI ROMAN (Gl. str. 5.) Močni jsovjetski napadi pri Žitomiru odbiti Fiihrerjev glavni stan. 3. ian. DNB. Vrhovno poveliništvo nemških oboroženih sil obiavliu: Na nikopoliskem mostišču fuco-zahodno od Dniepropok'^''5!'/1. SfJ vc?* raj popustili boih-Siabotneis; sovraz-nikovi pso so izjalovili. juZno in jugovzhodno od Zitomira so bili v hudih boiih s sestrelitvijo mnogih oklepnikov odbiti močni oglejski napadi zapadno od mesta pa so se izjalovili obkolitveni poizkusi. Dalje severnozajiadno so naše četo v hudem boju s sovražnikovimi napadalnimi skupinami. Pri Vitebsku so se v ogorčenih bo; jih izjalovili močni sovjetski krajevni napadi. Lasten napad ie vrgel sovražnika, ki ie mimogrede vdrl v nase postojank", navzlic zagrizenemu odporu po zavrnitvi mnogoštevilnih protinapadov spet nazaj. ... Na ostalem vzhodnem bopseu so bili v delno močnem snežnem me-težu zgolj boii krajevnega, .pomena. Na iužnoitaliianskem bojišču ie potekel dan mirno. . -Pri nočnem napadu težkih nemških bojnih letal na sovražnikovo oskrbovalno oporišče Augusto sta bila zažgana tovorni parnik srednje velikosti in skladišče gradiva, pristaniške naprave na razrušene. Angleški teroristični bombniki so nadaljevali preteklo noč v zaščiti oblakov svoie napade proti raznim stanovanjskim okrajem prestolnice. Razen tega so padle posamezne bombe na nekatere kraie v zapadni Nemčiji. Nočni lovci in protiletalsko topništvo letabkih zračnih sil so uničili po dozdanjih ugotovitvah 31 štiri-motornih sovražnikovih bombnikov. Opolnoči so prodrla nemška letala nad London da Izvedeio nadlegovalne napade. I* vojnih noročil nemškega vrhovnega poveliništvn v preteklem tednu: Severno od Kirovgrada smo klinb močnemu sovražnikovemu odporu dosegli uspehe, pripeljali mnogo ujetnikov in vojnega plena Na področju pri Vitebsku in Pri Žitomiru se nadaljujejo hudi boii z nezmanjšano silo. S protinapadi smo ponovno osvojili nekaj važnih krajev in višin. Mesto Korosten smo po hudih boiih opustili. V zadnjih dveh dneh smo nav vzhodnem bojišču uničili 240 sovražnikovih oklepnikov. Naše težko, topništvo le obstreljevalo vnltue voiašlce cilje v Leningradu. Na zahodnem odseku italijanskega bojišča smo s protinapadom vrgli nazaj neki sovražni bataljon, ki se ie izkrcal za hrbtom naših prednjih straž jugovzhodno od Minturna. Na ostalem iužnoitaliianskem bojišču ie izvršil sovražnik s topništvom več krajevnih napadov. Severozahodno od Venafra se mu ie posrečilo zasesti neko višino, drugod so ga pa naše čete povsod odbile. Nemške pomorske enote so zadale v preteklem tednu britanski mornarici v Biskajskem zalivu hude izgube. Naši rušilci in torpedovke pod vodstvom kapitana bojne ladie Erdmengeria so v dolgotrajnih boiih poškodovali britanski križarki -Glasgow« in -Enterprise«. Nemške podmornice so s smelimi napadi torpedirale boliševiški strup čedalje boli razkrajal Anglijo samo in io končno razkroiil. Fiihrer pravi nato med drugim: Sleherni zlom Nemčije bi odstranil dva in pol tisočletno kulturno tradicijo celine in postavil na njeno mesto barbarstvo. ki si ga lehko predstavlja samo „ oni. ki pozna boliševiški vzhod. Če ie v kaki vojni možno da brutalnost prvič v zgodovini voino proti ženam in otrokom formalno specializira in si daje častno ime »morilec«. potem je že iz tega samega lahko razvidno, kakšna bi bila usoda podrejenega dela. Kakor velike bi lahko tudi bile danes strahote, vendar se ne moreio primeriati s strahotno nesrečo, ki bi zadela naš narod in preko njega vso Evropo, če l>i ta zločinska koalicija zmagala. Kjer koli vlada danes angleško gospodstvo. sta lakota in beda spremljevalki življenja. Medtem ko njeni voditelji slepiio s predrzno, nesramno lažnivostjo o ukrepih za ozdravljenje povojno dobe. ne moreio oporekati, da v ogromnih cesarstvih ki jih stoletja in stoletja vladajo. milijoni in miliioni liudi žalostno umirajo od lakote. Komaj so zasedli južno Italijo, že so primorani zapreti gotova ozemlia svojim lastnim vojakom. in sicer ne zato. ker razsaja tam legar. temveč, ker vodi počasno umiranje liudi zaradi lakote tamkaj do stanja, ki ga tudi naiboli zakrknjen zavezniški vojak no more pozabiti. Nevarnost za Evropo ie ogromna in no bo zmanjšana s ton. če neka'eri angleški ali ameriški krogi že sedaj izjavljajo da po tei vojni vsekako mora priti do treiie svetovne voine. vojne med plutokrati samimi ali pa vojne med plutokrati in boljševizmom. Sicer ie pa za človeštvo vseeno, ali propade pod židovsko kapitalistično ali židovsko boljševiškp diktaturo. Vsekako to ni važno za tiste, ki morajo trpeti. Za naš narod je zgolj en kategoričen poziv: dovesti to voino pod vsemi iiogoji in z vsemi sredstvi do zmagovitega konca. Vsaka vojna na tem svetu se ie enkrat končala. Zategadelj tudi ta vojna ne bo večno trajala. Način bojevanja ie razkrinkal naše nasprotnike. To ie tisočletna mržnia židovstva in od njega dirigiranega plulokratsko-boljševiškega sveta. ki se ne kaže samo v načinu bojevanja. temveč bi. če bi utegnila zmagati, tudi določila bistvo miru. Tei mržnii pa ne stoji danes nasproti nobena slabotna meščanska Nemčija, temveč narodnosocialistična liudska država. Po štirih letih voine ni nemški Reich izgubil niti kvadratnega kilometra svoie zemlje. Nemški Reich ni v tej ogromni liorbj samo daleč prodrl na vse strani v zaščito te celine, temveč ie pri tem zmerom znova prestregel sleherni posamezni udarec. Najtežje udarce v tei borbi ie prineslo 1. ,1943. Naš naj starejši zaveznik ie najprej izpadel, izpadel po dolgotrajnem in načrtno zasnovanem izdajstvu klike, ki se ie z velekapitalističnim zapadom čutila prav • tako identično, kakor stoji duhovno brez moči nasproti razkrajanjem marksistične ideologije. Že pred pričetkom vojne se ie moglo opazovati podtalno delovanje le klike finančnikov, generalov in politikov. ki so se zbrali okrog kralia. Tem plutokratskim nasprotnikom faši-stovske ljudske državo in njih vztrajnim sabotažnim in ohromitvenim poizkusom se morajo končno pripisati vse težave v severni Afriki in na Balkanu. Njihovi vztrajni sabotaži ni le uspelo, da so zavirali dovoze v Afriko in pozneje tudi v Italijo, in sicer z vedno novimi metodami pasivnega odpora. in da so s tem našim in italijanskim vojakom preprečevali dovoz najpotrebnejšega gradiva za bojevanje, temveč so tudi na Balkanu načrtno otežkočali. ali pa zamotavali položaj, ki je bil z nemškim posegom že razčiščen. Tolovaistvo ie bilo izključni proizvod podtalnih političnih in vojaških ukrepov teh sil. Prav tako so ti krogi odgovorni za popoln zlom in izpad italijanskih oddelkov na vzhodu. In končno nai bi odkrito izdajstvo nad Duceiem in sramotna podla zarota z nasprotniki po želji tega kralja iti njegove klike vrgli fašizem v Italiji in narodnosoeia 1 istični nemški Reich. Nadaljevanje na 3. strani Tehtne besede gosp generala Rupnika »Zanašali se moramo na laslno silo, voljo in pogum!" — Dolžnosti in naloge sedanje slovenske generacije ob pomoči in v varstvu Velike Nemčije . Na dan novega leta ie gospod pre- Strasna usoda poljskih in baltskih izgnancev Ženeva. 29. dec. DNB. Elmar Dan-Jferfieldova se v dopisu »Manchester Guardianu« pritožuje zaradi usode poljskih izgnancev, ki so jih svoje-casno Sovjeti odvlekli s seboj. V tem dopisu toravi. da bi rada obrnila pozornost britanske javnosti na »veliko skoraj popolno^, neznano tragedijo med najvecprni trawe.,[jjamj te vojne«. Sovjeti so poldrugi milijon Poljakov in Baltijcev nasilno odvlekli iz domovine na tisoče milj dalee v arktično in azijsko Rusijo. Izgnane« s0 zaprli v živinske vagone, in jih j« mnogo izmed njih že med potjo pomrlo. Tiste, ki so pa prestali napor, so Sovjeti bodisi zaprli, ali pa oddali J delovska taborišča in kolektivne rarmc na prisilno delo. Nekatere izmed njih so Rusi odpeliali tudi v rudnike Karaganda in Xolyma. . Med poljskimi in baltskimi izgnanci so vsi sloji: delavci, kmetje, profe-advokati in drugi. Po večini so Jih Sovjeti odpeljali z družinami vred. ‘Ian«vfV so jim Rusi odredili niake v al! cel° svi- S.S k 'ie'"pomrlo dalle d0-;’'0 °Jlst?tkov- Dangerfieldova trojcl i- fu' /V, ‘‘“"M nikakor ni mo-goče izvedeti, kje so ti poljski izgnan- le nJ °Va usoda t vi«ai nuTcuu in« It: me* udmit General Kupni k po radiu našlo-vil n n Slovence in Slovenke naslednje besede: Ljubi moji slovenski rojaki! Ob slovesu od starega leta imamo že tako navado, da ga pregledamo — pri tem pa vse neizpolnjene želje in nade radi naprtimo mlademu novemu letu. Ne toga ne onega ne maram danes storili, saj minulo leto vsaj do septembra — prav tako na njegova dva prednika — pač niso več vredni, kakor da lih črtamo iz naše zgodovine, ker so kot neznosno breme samo ovirali naša prizadevanja za novo plodo-nosno življenje. Naših upov in želja za bodočnost na ne smemo zaupati kar mlademu letu. temveč se — ne glede na koledar — smemo zanašati samo im lastno silo, na našo neupogljivo voljo in na naš pogum, da hočemo živeti. Sicer smo prav majhen narod, nai-maniši v Evropi, vendar pa kljub teinu ze 1400 let z naivečiimi narodi našega domačega kontinenta skupaj prenašamo veliko trpljenja in veselja, ki ju usoda dodeljuje tudi njim. In čo meseca septembra, ko nas ie izdajstvo združenih badogliovcev in boliše-vikov oklepalo v smrtnem obiemu. če tedaj nismo propadli, no bomo propadli nitj v bodočnosti, ker smo Dač v svojem jedru zdrav in delaven narod ki se veseli življenja in zaupa v Boga. Vsekako nam te ob septembrski, za žjvljenio nevarni krizi Pomagala Nemčija. ki ii liomo za to večno hvaležni. Toda Nemčija bi nam ne bila pomagala. če bi se ne bila prepričala, da živeti hočemo ter znamo za svoj obstoj tudi pridno delati in se hrabro boriti. Za varstvo in za mogočno pomoč branilca vse Evrope, velikega sosednega nemškega naroda, se moramo torej zahvaliti tistemu delu naših slovenskih rojakov, ki si ie ohranil vdravje duha. namreč: Prvič: hrabrim prostovoljnim protikomunističnim miličnikom, ki šo v obupnem položaju kljubovali dvojnemu obiemu komunistov in badogliovcev in so se*s težko borbo prebili do nemških meia in v Ljubljano, da od tukaj pod vodstvom junaške nemške oborožene sile z nezlomljivim pogumom nadaljujejo boi in se na novo organizirajo kot Slovensko domoblan-stvo. Drugič: Korajžnim in svoie dolžnosti se zavedajočim kmetom ki so svoio grudo obdelovali tako dolgo, dokler ie niso morali napojiti z lastno krvjo, ali pa so — z nie pregnani — zagrabili za orožje ter dopolnili domobranstvo in se sedai pripravljajo na končni obračun s tolovaji. Tretjič: Pridnim sposobnim in narodno zavednim delavcem, ki so ob strojih ati s svojini orodjem storili svoio dolžnost ter niso zapustili svojih mest ne glede na skromne mezde, hkrati pa tudi prezirajoč zapeljiva vabila židovsko-boljševiške internacionale. Četrtič: Svojim dolžnostim vdanim in ljudstvu zvestim uradnikom, duhovnom. zdravnikom, šolnikom, inženirjem in drugim državnim, javnim in zasebnim uslužbencem, prav tako l>a pripadnikom svobodnih poklicev, ki »e od lažnice propagande niso dali zapeljati, temveč so z dostojno večino slovenskega ljudstva vzdržali pred sleparskimi obljubami sovražnikov ter so vztrajali ob hudih grožnjah in kliub terorju rdečega podzemlja, posebno pa se novinarjem, ki so svojo odločno in lasno besedo daieio boju proti komunizmu duhovno oporo. Petič: Večjemu delu slovenske mladine, ki jo je samo zdravje in veselic do življenja in se z zanesljivo pravimi občutki povezanosti z domačo zemljo iu njenim ljudstvom prirojeno zgraža nad duhovno, moralno in fizično pokvarjenostjo svojih tovarišev in tovarišic. razjedenih od židovskega strupa. Zato se tudi prezirljivo obrača od njih ter io odločena, da sebi in vsemu svojemu narodu i mladostno krepki- mi udarci skuje boli zdravo, za plodno delo bolj vneto, lepšo, sončnejšo in srečnejšo bodočnost. S temi pozitivnimi prvinami in z lastnimi močmi moramo in tudi bomo kot pravj evropski narod — ne glede na oviro in težave — še nadalie v še večii meri izpolnjevali svoio dolžnost. Posebno bomo pa svoie dolžnosti izpolnjevali tudi s preziranjem morebitnih nasprotnih udarcev, ki našega poguma nikakor ne bodo ohromeli, temveč ga še okrepili. Težak je program in zelo težke so naloge, ki si jih zastavljamo. Toda stvari se moramo lotiti in jih zmagati I Zakaj samo tako nam bo mogoče častno obstati, samo tako si bomo zaslužili in priborili naše trdno povezane narodne skupnosti in tisto resnično socialnost, ki sta porok in jamstvo za nam po pravici in zaslugi pripadajoči prostor v družini evropskih narodov. Ko se Pa spet lotimo našega dola. moramo hkrati iti vase in s sebo otresti vso zlobne strasti, ki so nam jih desetletja dolgi strankarski politični prepiri in zdražbe napravile skoraj za navado, da se ie naša narodna edinost rzbila in smo prav zato tako dozoreli' za razdorno počenjanje komunizma. Nevoščljivost in zavist, sebičnost in skopuštvo. ovadustvo in podkupljivost, umazano stremuštvo in korupcija ter podobne grde lastnosti morajo izginiti ter napraviti prostor tistim krepostim, ki nam edine lahko dado moči za izpolnitev naših težavnih nalog. Najprej moramo v naši mali pokrajini napravili red! To se pravi; mi moramo iztrebiti komunizem in po--končati njegove požigalske drhali, zagotoviti si moramo varnost in mir. odstraniti razdejanje, uresničiti obnovo, vse kmetijstvo spet dvignili na višek, oživeti spet industrijo in obrt itd., itd. Seveda moramo hkrati z vsem teni obnoviti ali ustanoviti tudi vse za te namene potrebne organizacije. Nadaljevanje na 2. strani Pot spoznanja primorskih Slovencev Trst. ob Novem letu 1944. Primorski Slovenci smo bili dolgih 25 let odrezani od pravega političnega živi .jen ja. Na razpolago nismo imeli ne političnih organizacij ne tiska. Politični dogodki, ki so se razvijali in zaključevali v širokem svetu, nam niso bili nikoli znani iz neposrednih in lastnih virov. Tako smo bili prepuščeni sami sebi ter osebni, največ ustmeni propagandi, katere novic in ciljev nismo mogli nadzirati. Tako se je moglo zgoditi, da so pričeli razni skrivni agitatorji z onstran meje že pred leti oznanjati nam primorskim Slovencem, da nas čaka edina bodočnost ob strani »velike slovanske Rusije«, ki »misli s posebno ljubeznijo« zlasti na nas. S tem je bilo ustvarjeno prvo psihološko razpoloženje za dojemljivost tistega, kar je prišlo pozneje, po zlomu Jugoslavije, in prav posebno še po Badogliovi kapitulaciji. Tedaj so fričeli iz nanovo ustanovljene Ljub-janske pokrajine prihajati k nam Čedalje mnogo številnejši agitatorji, ki so se izdajali za odposlance OF, katero so opisovali kot vsenarodno slovensko gibanje. Ti agitatorji so nam pripovedovali, da je na vsem svetu edino SSSR, ki se zanima za našo usodo, in bomo dosegli vse svoje cilje samo, če bo ona zmagala, m bodo v našo deželo vkorakale njene čete. V večini primerov so tudi nastopali proti Angležem. Po Badogliovi kapitulaciji so pa naravnost preplavili vso Primorsko, se postavili domačemu ljudstvu za svetovalce ali celo voditelje, in pričeli organizirati »svobodo«. Ti agitatorji so prepričali politično nerazgledano ljudstvo, odrezano od vsakih pravih stikov z ostalim svetom in z resničnimi dogodki, da je Italije konec in da je tudi že Nemčija prod neposrednim zruše-njom. Treba je torek so dejali, da se tudi primorski Slovenci, kakor vsa druga evropska ljudstva, organiziramo in pripravimo za vstop v novo življenje. Pričeli so organizirati občinske samouprave in »vojsko« dokler niso nazadnje oklicali republike. O Nemcih so pripovedovali, da so na koncu in nesposobni, da bi nastopili proti njihovim četam in kar koli spremenili. Nekaj vtreznejših ljudi je gledalo že od začetka na vse to z nezaupanjem. Mnogi znaki so namreč kazali, da položaj v resnici ni tak, kakršnega so ti gospodje prikazovali. Razen tega so se čedalje bolj pojavljali znaki nekega čudnega ravnanja, ki so dokazovali, da se za vsem tem »narodnim osvobojenjem« skriva neka neiskrena igra. Prvo. kar je v tem oziru marsikoga presenetilo, je bilo to, da so se ti »osvoboditelji« čez noc pobratili s tistimi, proti katerim so nas prej hujskali, z bado-gliovsko v vojsko in raznimi tujimi ter domačimi temnimi elementi. Opazil j smo, da so zlasti ponekod dobili važno, ali celo prvo besedo tipi, ki so se v prejšnjih letih izkazali kot politični izmeček našega naroda, da je moral prav zaradi njih mnogo pretrpeti. V nekaterih »narodnih svetih« so dobili tujci, čeprav manjšina, tako oblast, da za naš jezik ni bilo pristopa na seje. Če se je Slovenec oglasil v svojem jeziku so ga takoj napadli kot šovinista. Na slovenske zastave so obosili rdečo zvezdo, ali pa jo sploh zamenjali s sovjetsko. Zra.en so pa v tudi čisto slovenskih krajih razvešali savojsko zastavo z rdečo zvezdo poleg slovenske in sovjetske. Ljudstvo je pričelo zmajevati z glavami, posebno tudi še po raznih govorih in izjavah, toda prave resnice še vedno večinoma ni doumelo. Kajti šele postopoma so pričeli gospodje kazati svojo pravo. t. j. komunistično barvo, brez vsake slovenske narodne primesi. Kaj je pa sledilo nato, je itak predobro znano. Tisti Nemci, o katerih so nam komunisti pripovedovali, da so »na koncu svojih moči« in »nam nič. ne morejo«, so nenadoma prikorakali tudi v podeželske doline; blazne akcije, v katere so komunistični komisarji gnali nevedno ljudstvo, so imele za posledico znana razdejanja toliko lepih krajev. Toda ko so se domačini ozrli po tujih komisarjih, so opazili, da so nenadno izginili brez sledu, pusteč prebivalstvo njegovi usodi. Iztreznjeno je naše ljudstvo pri. čelo spoznavati, da je prevarano in izdano za neke tuje, neslovenske in neprimorske interese. Prejšnji mobiliziranci so se po veliki večini vrnili na svoje domove in bili nemalo presenečeni, ko so opazili, da so Nemci ne le pustili občinske samouprave v domačih slovenskih rokah, ampak so dali tudi sploh slovenščini vso veljavo v uradu in šoli. Toda kjer je ostal kak kraj brez posadke, so se gozdni tolovaji, ki so bili v trenutku nevarnosti TH>begnili v gore in prepustili zapeljano ljudstvo samo, pričeli Nadaljevanje na 2. strani pod črto Hitlerjeva novoletna poslanica (Nadaljevanje s 1. strani) V tem lotu smo morali »odvzeti zelo ostre in težke ukrepe. Sramotno izdajstvo nad Duceiem. kateremu se ima Italiia vse zahvaliti ie z enim udarcem postavilo nemški Reich in nie-eovo vodstvo pred naitežio odločitev, pa so iz teaa izvirajoče posledice imele gotov vpliv na celotno vojno dosraianie. ie Mino po sebi razum-liivo. Nemško vodstvo ie bilo prisiljeno. da ie po brezobzirnem pregledu najpotrebnejšega ukrenilo zelo ostre Odločitve, ki iih ie posebno posamezni vojak, ki se ie moral ne da bi bit napaden. oesto mnekniti na stotine kilometrov, kai težko razumel. Vzlic temu ie tenko sleherni Nemec prepričan, da ni bilo in ne bo nič več storjenega. kolikor ie neobhodno potrebno. da so se lahko obvladale nove velike in ogromne naloge. Te naloge pa »e imenujejo v vsakem primeru — zmagati. Če se ie prei zmerom predočevalo objišče domovini kot bleščeča slika požrtvovalnosti. potem smemo danes fronti prav tako predočevati domovino kot primer nič manjšega junaštva in požrtvovalnosti. Bombna vojna proti nemškim mestom nas vse globoko zadeva v srce. Kar ie vsem in posebno meni najtežje, so človeške žrtve in to posebno iznova ženo in otroci. Sicer pa bo orišla ura povračila. Narodnosocia-listično državno vodstvo ie odločeno, da bo vodilo to borbo s skrajnim fanatizmom do zadniih posledic. Socialistična liudstva država ie cili mržnie boljševiško , plutokratskih svetovnih zarotnikov in njihovih židovskih pomagačev. Le-ta pa bo vzrok propasti te koalicije! L. 1044. bo postavilo trde in težke zfihteve vsem Nemcem. Ogromni vojni dogodki se bodo v tem letu bližali krizi. Mi imamo popolno zaupanie da iih bomo uspešno prestali. Naša edina molitev k Bogu naj ne bo. da nam podari zmago, temveč da bi nas pravično ocenil v našem pogumu, v našem junaštvu, v naši marljivosti in po naših žrtvah. Cili našega boia mu je znan. Le-ta ni nič drugega’ kakor da našemu narodu, ki ga ie sam ustvaril, ohrani obstoi. Naša pripravljenost na žrtve in naša marljivost mu ne bosta ostali prikriti. Mi smo pripravljeni. da damo vse in storimo vse. Njegova pravičnost nas bo tako dolgo preizkušala, dokler ne ho mogel izreči svoie sodbe. Naša dolžnost je, da skrbimo, da nas ne bo spoznal za prelahke temveč, da bomo izvedeli ono milostno sodbo, ki se imenuje »zmaga« in pomeni živlienie! P. T. mn. borbi za Kočevje. naS slovenski Alca-zar, vse to nam daje pravico za trdno vero v končni uspeh. S to vero vam kličem Slovenci in Slovenke, da nastopa doba, ko si boste s svojim prizadevanjem, s Svojim delom in s svoio trdno vero v zmago lahko svoia imena za večno zarisali v zgodovino naše domovine in vsega slovenskega naroda. Očetje in matere, sinovi in hčere, s takim prepričanjem in to trdno vero vas kličem — ne samo za kratko dobo teta 1944.. temveč za ves vek te slo- venske generacije, ki bo s svoio evropsko zavestjo za dolžnost oživela naše novo živlienie in možato sodelovala pri novi ureditvi Evrope, tiste Evrope, ki bo pod vodstvom Nemčiie in njenega velikega Vodie zmagala, potem pa spet vsemu svetu poklanjala darove.naivišie civilizacije in kulture kakor ie to že delala skozi tisočletja. Vsem potrtim in vsem pogumnim kličem in cd srca voščim, nai nam leto 1944. z vdanim delom za sšloven-sko domovino vsem prinese veselie. čast in srečo! Veličasten pogreb petih kočevski!! junakov Gospod prezident general Rupnik pri žcrlnih svečanostih no Gradu Novoletni govor prezidenta Rupnika (Nadaljevanje s 1. strani) Z uspešnim uresničenjem vseh teh del in prizadevanj bomo dokazali, da smo čeprav majhen, vendar vrl. prizadeven. pošten in hraber narod ki bomo — kliub vsem voiniin težavam — iz naše domovine spet lahko uredili naš prelepi vrt — naš tolikokrat opevanj zemeljski paradiž. Hkrati bomo pa dokazali, da te naše prelepe domovine nikakor nismo volini izročiti židovskim politkomisarjem, nai bi nas — kot izhiraniu in smrti zapisane sužnie — odvlekli v tundre in taige severne Rusije in Sibirije — polnit židovske denarne vreče. Tako vidite, da se program za ustvaritev našega novega živlienia ne da prisiliti v koledarski predal enega samega leta. Sedai vemo da ie naše vstajenje odvisno samo od nas samih, da moramo svojo volio in svoie moči zastaviti traino. ter sta zato potrebni edinost in disciplina. Ne glede na koledar ie začetek že storjen. Protikomunistične manifestacije v niestu Ljubljani in po pokrajini. sklep z domačii pregnanih deže-lanov. da bodo delali in se borili do zmage, oklic predstavnikov vseh slojev vsem Slovencem in Slovenkam na neizprosen boi zoper komunizem, ne-odienliiva borba in organizacijski napredki našega domobranstva prav posebno pa še boi ki ea ie naše domobranstvo ramo ob rami v zvestem bojnem pobratinstvu s hrabrim Domskim vojakom proti dvaisetkratni premoči junaško in zmagovito doboievalo v Ko se je na Novega leta razvedelo, da^ so v Kočevju pri odstranjevanju ruševin našli še pet padlih jtmaltov in da so jih prepeljali v Ljubljano, so se Ljubljančani s pieteto zanimali za mrtve borce. Ko so jih v nedeljo dopoldne položili na Zalah v molilnico na začasni mrtvaški oder, so ves dan prihajali kropilci k junakom, jim prinašali cvetja in molili za pokoj njihovih duš. Že na Zalah so krste docela zasuli z rožami. Obiski kropilcev so trajali tja do poznega večera, ko je legal na Ljubljansko polje mrak. V ponedeljek zjutraj so dvignili na Zalah krste petih kočevskih junakov, ki so jih prejšnji dan prepeljali v Ljubljano, jih naložili v avtomobile in odpeljali v spremstvu g. kurata Križaja pred Frančiškansko cerkev. Ljubljana, zavita v črnino, je mrtve l>orre sprejela, se zgrnila okrog njihovih krst in jim izkazala posiednjo čast. Krste kočevskih borcev so domobranci naložili na ramena in jih odnesli na katafalk sredi prostorne frančiškanske cerkve, ki je bila že polna ljudi, ki so prišli, da bi se udeležili žalne maše. Med glavnima ladjami v cerkvi so se razvrstiti domobranci s svojimi častniki. Poveljstvo slov. domobranstva sta zastopala major Rožman in stotnik Rožnik.. Žalno peto mašo je opravil frančiškanski gvardijan in župnik p. Kri-zostom Sekovanič ob asistenci štirih patrov duhovnikov. Začele so se pogrebne molitve. Pevci <*o zapeli pretresljivo žalostinko »Vigred se povrne«. Ko je še odmevalo po cerkvi prošnja: »Gospod, daj jim večni mir in pokoj«, so domobranci dvignili krste svojih padlih tovarišev in jih odnesli iz cerkve. Okrog 9.45 se je pričel žalni sprevod med gostim špalirjem Ljubljančanov pomikali po Marijinem trgu proti Stritarjevi ulici. Za križem so stopali domobranci, ki so nosili 7 prekrasnih vencev, mnogo šopkov in čelade padlih junakov. Za njimi je stopala častna četa v bojni opremi, za to pa pevei-doroobranci, ki so peli žaiT>e pesmi. Pred krstami je stopala duhovščina, ki jo je vodil kurat Križaj. Za krstami, ki so jih nosili domobranci, s» se razvrstili zastopniki poveljstva Slov. domobranstva z ma-jorjem Rožmanom na čelu. Žalni sprevod je s svojo vojaško preprostostjo globoko ganil vse na-vzočne, Ljubljančani so s špalirjem mrtvim junakom izkazali poslednjo čast. Pogreb kočevskih borcev je krenil po Mestnem in Starem trgu, po Florjanski ulici iu Karlovški cesti na Grad. Z vseh poslopij so vihrale črne zastave, vse trgovine »o bile zapite, ceste polne ljudi. Ko so domobranci, prišedši na Orlov vrh, spustili krste mrtvih jifnakov v izkopane jame, je pristopil h grobu prezident general Leon Rupnik v spremstvu podpolkovnika Rrenerja. in izkazal junakom poslednjo čast. Nato je kurat g. Križaj opravil pogrebne molitve, domobranci-pevci so pa zapeli poslednji pozdrav. Zdaj je gledališka fanfara zaigrala odlomek iz Spohrovega oratorija »Mrtvi so zveličani«. Ko so izzveneli poslednji zvoki fanfare, je trikrat zadonela častna salva, prezident gen. Rupnik je pa vrgel na krste prve grude zemlje. Zdaj so domobranci grob zasuli s cvetjem in zelenjem. DVA DOKUMENTA Usoda zaveznikov in pomočnikov OF .Slovenski dom‘ z dne 31. decembra 1943. ie objavil fotografski posnetek dveh zaupnih okrožnic Komunistične partiie Jugoslavije in Komunistične partije Slovenije. Listini so našli pri nekem komunističnem kurirju, ki ie nesel pošto Centralnega komiteja Komunistične nartiie Slovenije in so ga na potu ubili. Ta dva dokumenta ki povesta vse tudi brez komentarja, ponatiskujemo v celoti: Centralni Komitet Komunistične partije 10. okt. 1943. Jugoslavije. Poziv vodstvu partije! Mogočni podvigi in dejstva rdeče armade s tovarišem maršalom Stalinom na čelu so vzbudili po vsem svetu nezaslišano navdušenje in ustvarili pravo revolucionarno atmosfero največjega obsega. Z pospešenimi koraki kapitalizem drvi v svojo pogubo. Po vseh deželah pripravljajo proletarske delovne in Kmečke množice uničenje dobička kapitalizma. Jeklene pesti mednarodnega proletariata so zgrabile življenjsko moč svojega tlačitelja: sabotira se vojna produkcija in uničuje se vse, kar je kapitalizmu potrebno za nadaljevanje (Nadaljevanje s 1. strani) znova pojavljati, bodisi posamezno ali v skupinah. Vsem slovenskim lupi.nom in občinskim svetom so poslali okrožnico, v kateri so zahtevali, di takoj odlože svoje funkcije, in za-Kro:. ti z »narodnim masčevf m« vsakomur, ki bi se še drznil prevzeti kako tako mesto. Obenem bo zairozili. da bo »likvidiran« vsak slovenski uradnik ali učitelj, ki bi se drznil nastopiti službo na Primorskem. Prav tako so prepovedali naročanje. kupovanje in branje slovenskih listov Me pa tudi italijanskih. A ponekod so spet skušali izvesti »mobilizacijo« in gnati slovenske fante ter može v gozdove. Nekaj so jih e grožnjami res prisilili, da so jim sledili, nekaj pa bo lih enostavno odgnali s seboj proti njihovi volji. Toda vera v komunizem, predvsem pa vera v laž, da velja ta boj za slovensko svobodo, je ginita in počasi docela gine. Danes moremo mirne duše trditi, da je vsaj 90 odstotkov primorskih Slovencev proti komunizmu, tudi tistih, ki si tega iz strahu pred grožnjami gozdnih banditov še ne upajo javno povedati. Slove)!.... župani in občinski sveti so kljub komunistični okrožnici ostali. čeprav so banditi v Vipavi tudi dejan i izvršili svoio grožnjo in umorili župana dr. Milka Petriča, enesra najbolj zavednih primorskih Slovencev, narodnjaka in naprednjaka. ter nastopili z nasilji tudi še proti nekaterim drugim. Kako zna odgovoriti naše ljudstvo na take zlo- čine. je pokazal prav veličastni pogreb dr. Petriča v Vipavi, katerega se je udeležilo ljudstvo iz vse gorenje Vipr- ske doline. Ta pogreb ie bil prva velika javna demonstracija proti komunizmu. Odrezani v gozdovih pa so pričeli gozdni banditi delati izpade v doline, zlasti v Vipavsko dolino, kjer so ponovno napadli vlak železnice Gorica-Ajdovščina in ga pognali v reko, kljub temu, da služi ta železnica izključno samo domačinom Vipavcem. in je kot lokalna brez najmanjšega pomena za vojskovanje. Prav tako so iz zasede napadli v Vipavski dolini tri avtobuse, jih zažgali skupaj s prtljago potnikov domačinov in nekatere odvlekli s seboj v gozdove. Tisti, katerim se je potem posrečilo rešiti se. pripovedujejo. da so jih gnali v neko partizansko taborišče v Trnovskem gozdu, kjer jih je najbolj presenetilo to, da so bili v vodstvu zbrani ljudje najrazličnejših narodnosti, od Hrva: tov in Italijanov do Mongolov. Pravi komunistični Babilon. Če je še kdo do tega odkritja verjel, da vodijo na Primorskem »osvo-bojevanje« Slovenci za Slovence, je po tem dokončno spoznal, da je postalo naše ozemlje krajina mednarodnih lzočincev, ki jim je usoda Slovencev, in še posebej primorskih, deveta briga. To spoznanje je pa rodilo končno tudi vsenarodno akcijo za samoobrambo^ za ustanovitev straž proti mednarodnim komunističnim tolovajem. P. P. te vojne, naperjene proti ljudstvu iz golega koristoljublja. _ Z ogromno močjo zadaja potlačeno ljudstvo smrtni udar gnilemu kapitalističnemu svetu. Naša sovražnika nista samo fašizem in hiVerizem, temveč vsi posedujoči razredi. Izven tega pa tudi vsi tisti elementi, ki se ne prištevajo brezpogojno doktrinam naših največjih učiteljev Irenina in Stalina, temveč mislijo, da smejo slediti oportunističnim ciljem. Delavci in mali kmetje bodo budno pazili da nobeden ne vzdigne roke proti ujedinjenju vseh, delovnih slojev. Praletarskka delovna, pest bo zdrobila vse protirevolucionarje in vse tiste ki simpatizirajo z protirevolucionarnimi težnjami. Naša pot ne vodi brez demokratično ljudsko revolucijo k oboroženi vstaji, temveč gre črez oboroženo vstajo k socialistični revoluciji. Revolucije zmagajo ali pa propadejo vedno v prvih dneh. Prav zato je važno, da se že sedaj pripravi teren in izvede vse ukrepe za pravilno izvršenje končnega udarca, to je da da se izloči one ljudske voditelje kateri se ali igrajo z protirevolucionarnimi mislimi ali pa sanjajo o demokratični državni zasnovi. Vsako popuščanje ali melikužnost in obzir po-menijo izdajstvo proleta-rijata. CK — KPJ R. * Strogo zaupno! Samo za organizacije partije! Deklaracija CK — KPS K pozvvu KPJ je CK zavzel sledeče stališče: CK se zaveda in povdarja da je pri sedanjem političnem položaju napočil čas za izvršenje socialistične revolucije.. CK se zaveda da je globok prepad med KPS in med liberalci, krščanskimi socialisti in ostalimi politično usmerjenimi elementi v OF. CK se dalje zaveda da se mora na predvečer revolucije prenehati z vsake skupnostjo z meščanskimi elementi v OF. ker so to izključno samo protirevolucionarci in taki elementi, ki so iz koristoljublja prodali svoje prepričanje, in streme za gospod-stvom v novi kapitalistični državi in ki nimajo nobenega razumevanja za delovni svet. V pravem spoznanju sedanje revolucionarne situacije CK sklene da se izvede sledeče nepreklicne ukrepe, ki so potrebni da se zmagovito vivede revolucija: 1.) Vsi voditelji v OF, ki pripadajo kakšni meščanski smeri se morajo likvidirati. X.) Vsi veleposestniki, kapitalisti. intustrijci in kulaki se morajo likvidirati. S;l V si voditelji in funkcionarji mesmnskih strank ki niso na dtlu v. OF ah pa pn NOV in kateri v* bodo likvidirani tam, se morajo likvidirati. 4.) Vse voditelje bele garde se mora likvidirati. 5.) Vse voditelje plave garde ss mora likvidirati. ti.) Vse _ S S-ovce in gestapovce se mora likvidirati. 7.) Vse intelektualce, študente in kavarniške političarje se mora likvidirati. S.) Vse duhovnike, ki so se izjavili proti delavstvu, se mora likvidirati. 9;) Vse bivše jugoslonenake oficirje, tudi one ki so pri NOV se mora zapreti. 10,:'> J7s? duhovnike se mora za-preti. Cerkve ostanejo zaprte, iste se ne sme rušiti. Represalije se srne izvajati samo na drugih cerkvenih posestvih. 11.) Vsa, vojaška odposlanstva kapitalističnih držav, ki se nahajajo pri NOV, se mara prisiliti da odpotujejo. Vsak dolnji razgovor je prepovedan. . l~-> Vse osebe, ki se nrotivijo ua-semu osvobodilnemu boju se mora že sedaj tajno odpeljati in predati NOV. Iste se mora likvidirati samo v slučaju ako to situacija ali pa zunanji položaj zahtevata. 13.) Vsi meščanski časopisi ne smejo izhajati. Radioaparate se mora takoj odvzeti. 14.) Vsi^ javni uradi in vse žirij e» s ko važne ustanove kakor tudi prometna središča se morajo takoj zasesti z oddelki NOV. 15.) Vsi ti ukrepi se morajo izvesti na dan. In bo zato določen. „.1J>-) Vse likvidacije morajo izvršiti posnhni oddelki partije. Partijske orannizacije na terenu in v oddelkih NOV morajo skrbeti za najstrožjo tajnost teh navodil. Samo najvažnejši stari člani, funkcionarji partije, smejo vedeti za ta navodila; samo ti so določeni za določitev krivcev. Živela socialistična revolucija! Živio Stalin, vodja vsega delovnega ljudstva! Za CK — KPS: Boris Kidrič Omeniti ie treba, da sta zgornia dokumenta iz začetka oktobra I. 1943.. t. i. iz časa, ko se je komunistična stranka počutila Jako močno, da Te z gotovostjo računala, da bo lahko vsak čas obračunala z vsemi sovražniki in navideznimi prijatelji. Navedba o obvezni vojni službi na operacijskem področju »Jadransko primorje« Vsi prebivalci na operacijskem ozemlju »Jadransko' primorje-; so zavezani. dati vse svoie moči za namene te vcine. Zala odteiam na podlagi danih mi pooblastil- Člen 1. Italijanski državljani v zakonu o civilni mobilizaciji z dne 31. oktobra 1942. navedenih starostnih razredov so zavezani vojni službi. Izjeme določam iaz. Člen 2. Obvezna vojna služba se opravlja z orožiem ali brez orožja. člen 3. Obveznosti vojne službe zadosti. kdor prostovoljno služi: JV n 2. DajaSveni upravičenci Dajatve zahtevali so upravičena za to clolo-tena smžucna mesta. če hoče več službenih mest uporabljati ist.o uajatev, je treba poslovati odločitev službe-nega mesta, ki pa doiočTm jaz. I pnrvičcna službena mesta lahko zahtevalo dru svoje Prisojnosti dajatve t? ’i z. Povračilo in odškodnina 1. Za dajatev je treba dati odškodnino, kolikor se upravičeno ne more zahtevati brezplačno. - Za fikodo na stvareh in osebi, i a izredno obrabo. ,zgubo in Škodo iz jamstva, ki nastane zaradi dajatve ali ob njej brez večjo krivde oškodovanega in za katero se brez težav ne more dobiti povračilo z druge strani ie treba dati primerno odškodnino. V isinn povračila in odškodnine dajntvene-nni obvezniku dctln*« po zaslišanju prejemnika dajatve tisto upravno uM ^ dajatev zahteva od dajatvenega obveznika le-po^e.lno, določi to višino prejemnik dajatve. Clen 6. Postopanje ob sporu Ob sporu o višini povračila ali odškodnine razsodi službeno mesto, ki ga določim jaz. Clen 7. Izvršeni in dopolnilni predpisi Za izvrševanje in dopolnitev te naredbe potrebne pravne in upravne predpise izdam jaz. % Člen 8. Italijanski pravni predpisi Za ostvaranje dajatev za vojne namene in za to postopanje veljajoči zadevni predpisi italijanskega prava, zlasti določbe o opravljanju rekvlzieij z dne 18. avgusta 1040 (objavljene v uradnem listu z dne 2. januarja 1941, bt. 1). ostanejo v veljavi, kolikor določbe te naredbe ter nravni in upravni predpisi za njeno izvrševanje ne odrejajo drugače. Člen 9. Izjeme Pridržujem si. odrejat j v splošnem ali za posamezni primer izjeme od predpisov te naredbe in zadevnih določb italijanskega prava. člen 10. Kazenske določbe Kršitve dajatvenih obveznosti, naloženih 8 to naredbo, njenimi izvršenimi in dopolnilnimi predpisi in z zadevnimi določbami o opravljanju rekvizicij, kaznujejo z denarno kaznijo in b kaznijo na prostosti ali z eno teh kazni, v hud':h primerili pa s smrtjo. Člen 11. Veljavnost Ta naredba stopi v moč z veljavnostjo od 1. decembra 104 Trst dne 6. decembra 1943. Vrhovni komisar: Rainer s. r. Naredba o ustanovitvi domobranskih oddelkov na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje« Clen 1. Za pomoč pri vzdrževanju javnega reda in varnost na ope-acijskem ozemlju »Jadransko primorje« e lahko ustanovijo domobranski oddelki. Člen 2. Domobranski oddelki se 3‘stavijo iz; mož, domačih in bivajoč h na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje«, ki so sposobni za službo z orožjem rn se prostovoljno javijo. Člen 3. Služba v domobranskih oddelkih je vojna sluibn v smislu moje naredbe o obvezni J vojni službi na operacij-Lcjn ozemlju »Jadransko primorje« z dne 29. noVemtmi-aiU^, člen 4. Oblast poveljevmja domobranskimi I 1 v, ,v domobranskih oddelkih b) V , oddelkom izvršujejo v mojem imenu pristojni ! službi obnove, c) v nemški voi?ki. pri višji ss- in policijski vodje. orožni SS in pri nemški politiii. d) v Todiovi orimnizaeiii. e) v oddelkih nove italijanske voiske, Priiave za vstop v kateresa koli zsrorai navedenih oddelkov se lahko upoštevajo tudi Po že izdanem pozivu. Obveznosti voine službe zadostijo nada';e vse osebe, ki opravljajo posle, katere sem označil kot voinovažne ali ki s-e prostovoljno obvežejo za delo v Veliki Nemčiji. Člen 4. Izbiro obveznikov kakor tudi način njihove uporabe določam iaz. Kolikor bi bile s tem prizadete vojaške koristi, se predhodno doseže sporazum s pristojnimi voiaškhni oblastvi. Pri uporabi se upoštevajo narodna pripadnost, telesna sposobnost in poklicna izobrazba. Člen 5. Kdor se odtesme obveznosti službe, se kaznuje v denarju ali s kaznijo na prostosti v neomejenem obsesu. v hudih primerih pa *s smrtio. Člen 6. Za izvrševanje te naredbe potrebne določbe izdam posebej. Kolikor se <*lede na obveznost vojne službe vpokliče kdo v novo italijansko vojsko, se vpoklic ravna po zadevnih predpisih za italijansko vojsko. Zakon o civilni mobilizaciji z dne 31. oktobra 1012vse uporablja, kolikor posamezne določbe ne nasprotujejo tei naredbi. 8e ne spremenijo ali ne razveljavijo. Trst. dne 29. novelnbra 1943. Vrhovni komisar: Eaincr s. r. * Tu priobčene naredbe Vrhovneea komisarja št. 8 do 12 so objavljene v uradnem lislu Verordnuncs- und Amts-blatt des Obersten Kommissars in der Operationszone »Adrialisches Kiisten-landi. Trst. kos 4. z dne 7 decembra 1943. Naredba o vojnih dajatvah na »Jadranskem primorju« Na podlagi danili mi pooblastil odrejam: Clen 1. Dajatvena obveznost Kdor stanuje ali ima premoženje na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje«, Je zavezan k dajatvam za vojne namene. Odloftitev o opro titvi od dajatvene obveznosti pridržujem sebi. Namesto posameznih dajatvenih obveznikov «e lahko pritegne občina. Občina pa za zahtevano dajatev lahko pritegne dajatvene obveznike svojera ohčinslcerra območja. Osebe, ki so v aluilbl dajatvenega obveznika, •o dolžne sodelovati. Clen 5. P ipadnik! domobranskih oddelkov prejemajo po natančnejših določbah, ki jih izdam, za kritje svojih osebnih potreb vojaško plačo po službenih činih Svojcem vpoklicanih se za kritje življenjskih potreb lahko dovoli vzdrževalnimi. Pri izvrševanju službe poškodovani pripadniki oddelkov so deležni preskrbe za vojne po-, Skodovanee. S\ojeem vpoklicanih, padlih pri izvrševanju službe ali umrlih za posledicami ‘ izvrševanja službe, se lahko dovoli preskrba t za preostale. Clen 6. 7.n ustroj domobranskih oddelkov potrebne izvršilne določbe k »ej naredbi izdajo pristojni višji SS- in policijski vodje. Za iatvršilne določile je potrebna moja pritrditev. Clen 7. Ta are.dba ima vztrajno veljavnost od 1. oktobra 1!>43. Trst, dne 6. decembra 1043. Vrhovni komisar: Rainer s. r. Zaprisega srbskih oboroženih oddelkov Beograd, 3. jan. DNB. Na novo leto so v beoeraiski vojašnici svečano zaprisegli vse srbske oborožene oddelke. Po zapriseči so zbranim oddelkom prečitali dnevno povelie ministr-skecra predsednika in vofnesa ministra. v katerem med drurrim beremo, da sta sedai zaupana rešitev in obstoi Srbiie in srbstva domačim volaRom. Pri vzdrževanju varnosti. r£*i in miru ne sme biti niknkeaa ‘sočutja. Boti-ševiki in komunisti morajo biti uničeni. ker bi oni vse razrušili kar ie srbsko. »Uničite in pobiite iih. iztrebite ta plevel iz srbske narodne njive. Opozorilo Poveljstvo slovenskega domobranstva opozarja prebivalstvo, da ie dohod na Grajsko planoto dovoljen samo onim. ki prihaiaio radi službenih razlogov, in sicer sta dohoda ^samo dva: po vozni poti od Karlovškeca mostu in po Študentovski ulici. Dohod k pokopališču Kodevskih Er-tev na Orlovem vrhu ie vsakomur dovoljen. toda samo no vozni Graiskl poti od Karlovškega mostu. Stražam ie naročeno, da vrše službo z vso strocoslio. Poveljnik. «--^a oi bilo res Ob'-J*wnru i'e vsak begunček dobil voffk zavoj z božičniin dnrilom. Poleg igrač in šolskih potrebščin so se otroci pač naibolj razveselili obleke in blaga za obleke. Saj so pa te sirote tudi potrebr0 nor,, oMoke! Vsi so prišli giabo oblečeni, bpaj propia.S«ni. Kako druvačno s1'ko si gledal zdaj, ko so se vračali! Lička so iim žarela, stiskali so k sebi zavoje, skorai veVe od njih samih, na zamišljene obrazke se ;e snet vrnil sme1,1i unanja. Ta bož;čnica je bila gotovo med vsemi nai^nša. V-selie o*rok je bite za plamenite organizatorke pač nai-Irm^e nlač;,e. Oos->p Runn;kovi so pri njenem požrtvovalnem delu pomagale ga. Zalokarjeva, vdova po lastniku tovarne kvase, gospodična Capudrova, sestra padlih bratov borcev-domo-hrancev in požrtvovalna di jaška mla-aina. Listek ..Družinskega tednika** Kako se : sprostimo Poveljstvo Domobrancev razpisuje:. Nagradni natečaj za naibolišo domobransko koračnico v besedilu in nar^vu. Besedilo naj bo zajeto iz današnjih borb in trnljenia slovenskega naroda. Iz njena nai bo razvidna nez'omliiva volia do zmage nad satanskim komunizmom Nanev nai bo udaren slovenski. lahek za učeni« Nagrade: a) prva: 1(111(1 br bi druga: 500 lir Pravico do tekmovanja imajo vsi protikomunistični borci in delavci Koračnice bo pregledal in določil nagrade posebni odbor strokovnjakov. Izid natečaja bo obiavlieu v časopisih Za nagrajene si pridržimo pravico, da tih oo dogovoru odkupimo Pesem z notami ie treba dostaviti poveljstvu Slovenskega Domobranstva v zaprti kuverti z geslom, naslov av-toria oa v drugi kuverti. Tekmovalci nai nošlieio svoie nrl-snevke uo dne 15 ianuaria 1044 na poveljstvo Slovenskih domobrancev. Ljubljana GTedaliska ul. št. 11. Nemška letala so bombardirala komunistična oporišča ob Jadranski obali Berlin, 30. dec. NDB. Nemška bojna strmoglava letala so bombardirala 28. decembra več malih otoških oporišč komunističnih tolp ob jadranski vzhodni obuli ter potopila z zadetkom v polno neki parnik v pristanišču enega teh otokov. Dve manjši ladji v bližini sta bili poškodovani. 7, bombnimi zadetki baterijskih položajev so Nemci uničili več topov tolovajskih tolp. Nemška lovska letala so izvedla nižinske napade s strelnim orožjem proti tolovajskim oporiščem, zadete dve obalni iadrnioi. (J m" n j i ”h ladij ter neko motorno lndio. Vse so delno začele goreti. Titova krvoprelitja nad Srbi Beonrad. 28. dec. T. Sovražno stališče Tita ne samo do srbskega naroda. mameč tudi do lastnih komunističnih tolp. je .leoo razvidno iz poročila. ki ga objavila »Novo Vreme* o usodi takozvane Moravske skupine, ki je bila sestavljena izključno iz srbskih komunistov in je delovala samo v južni Srbiji. Ko pa so v Bosni očiščevalne gete komuniste stisnile, se je tudi Moravska skupina premaknila v Hosno in n hm komandant in komisar-1' s*i>. “J,y n?fit>meščeni s tujimi elementi. Skupino so »otem uporabili za pordecenie srbskega Komoda. V bojih je utrpela hude izgube. Ho. se nato srbski komunisti pritožili in zahteva- li, da naj jih snet premeste v Srbijo, je zapovedal Tito. da mora biti ustml ljen vsak peti mož te skupine. Skupina je bila nato raztepena na vse vetrove in mnogo njenih pripadnikov se ie predalo. * Iz gornjega poročila se jasno vidi, • ji0, spvorice, ki prihajajo iz Like m Srbije, kjer je nastal važen preobrat v stališču do komunističnih tolovajev. resnične. Srbski minister Jo-nic. član Nediče ve vlade je na primer nbdavnim izjavil, da je med Liozovum tolovaji samo 5 odstotkov Srbov, m da ima Tito namen uničiti vse kar m srbskega in pravoslavnega. Srb! vidijo v-.Titovih tolpah tujce in so začeli proti njim boj tudi tisti, ki so bili doslej zaslepi icni. Tudi v Liki, kjer živi mnogo Srbov, Počasi... Pcčaaasi... vlak gre šele čez eno minuto!« • Železničar na postaji je te besede klical blazno hitečim popotnikom, ne sluteč, da je z njimi sprožil pravo umetnijo sproščenja v njihovih zasoplih možganih. Vsekako je pa po občutku prav ravnal. Tj popotniki niso namreč tekli na vlak samo s svojimi nogami, temveč tudi z vsem svojim duhom in svojimi živci. Nič čudnega, če si živčni ljud:e s časom nakopljejo to ali ono bolezen srca. Železničarjeve pomirljive besede v ritmičnem klicanju so pa na prenapete živce in na srce teh ljudi vplivale, kakor hladen balzam in jt!i v trenutku sprostile. Ena minuta je kajpak samo ena minuta, kakor jo obračaš, in ljudje, ki so hiteli na vlak, so to tudi vedeli, zato so jih noge še prav tako nesle kakor poprej Mir v glasu in nastopu železniškega uradnika se je pa preselil tudi v njihove me'gane in se od ondod dotihotapil do burno utripajočih srčnih mišic. Ledvice so hkrati takoj učinkovale na simpatični živčni sistem, ta je pa takoj sprostil srca, ki so dotlej trpela zaradi ob čutka prenapetosti in strahu; otresla so se pretiranega in premočnega dražljaja in jela spet lepo počasi delati. Vendar sproščen je ni tako velika umetnija, kakor se nekaterim zdi. Zanjo potrebujemo samo nekaj minut. Lahko se sprostimo tudi sredi hrupnega prometa, torej med vožnjo z avtobusom, na cestni železnici ali na vlaku Privoščimo si lahko ce'o nekaj minut duševnega spanja med čakanjem v zobezdravniški čakalnici. In s sproščen jem celo nespečnost pre magamo. Ponoči, če budni ležimo v postelji, se moramo snmo na nekaj zbrati — denimo na štetje — in krna-te bomo zaspali. Umetnost sproščenja se opira na .dejstvo, da ne moremo hkrati na dve 'stvari misliti če priskrbimo svojemu duhu prav toliko lahkega in zanimi-, veoa de'a. da je prisiljen paziti, se I pač ne more izgubiti v labirintih skrbi. strahu, jeze ali nestrpnosti. Ze pogosto smo slišali, da je dobro do deset šteti, preden v jezi odgovorimo. Predlagam, da v takšnem primeru štejmo do sto. Sicer je pa to za preprostega povprečnega človeka prelahko, in ker štejemo skoraj avtomatski, se pri takšnem štetju ne moremo dolgo prisiliti k pazljivosti. Pojdimo torej korak dalje in štejmo nazaj: 100, 99, 98. 97. 98 itd. če . ima kdo v takšnem štetju že toliko j vaje. da se pri štetju zasači, kako misli na kaj drugega ali ga celo kakšna 'skrb tare. naj šteje tako. da preskoči vsaj dve številki: 100. 98, 98. 94 itd. ali pa — če še ni tako pokvarjen — 2. 4, 6, 8 itd. Kajpak se v takšnem štetju s ča-I som tako izpopolnimo, da moramo poiskati še druge načine sproščenja. Stojmo tako, da vselej tri številke prištejemo ali odštejemo. Na primer: 2, 5, 8, 11. 14... 100. 97. 94 itd. Morda se vam to zdi preprosto ali celo neumno, toda poskusite, kadar boste posebno živčni. Spoznali boste, da se pri takšnem štetju pri najboljši volji ne boste mogli jeziti, niti predajati, se skrbem ali biti nestrpni. Zraven se vam sprosti sleherna mišica v telesu. Če se vam zdi štetje prelahko, poskusite z abecedo. Naštevajte jo tako. da v presledkih naštejete po tri in tri črke. Denimo: a, b, c, — č, d, e. —■ f, g, h, — i, j, k itd. Ali pa po štiri črke skupaj, zdaj naprej zdaj nazaj, na primer: a, b, c, č, — g. f, e, d, — h, i, j, k, — s, n, m, 1 itd. Skupine po tri in pet so pa še vse težje, ker se po navadi učimo abecede v ritmu po štiri črke. In če se boste še tega preveč navadili, ali vam bo postalo predolgo-časno, skušajte Steli soglasnike ali samoglasnike v besedah, ki se jih slučajno tedaj domislite: Besedo si morate v mislih grafično predstavljati. Pričnite s preprosto besedo, na primer; ključ. Izbirajte si postopno težje besede, dokler se ne boste priborili do besede .Popocatepetl* ali pa celo do besede .fiziologija*. In če vam je to predolgočasno, skušajte takšna besede črkovati od zadaj. Če se iz mladosti spomnimo kakšne pesmice, ki nam ie nekoč bila posebno všeč, jo skušajmo v mislih ponoviti. In če vidimo, da smo jo pozabili, jo poiščimo in jo ponovimo. Naučimo se kdaj pa' kdaj tudi kakšne nove. Kadar bomo živčni, slabe volje in razrvani, si jo prikličimo v spomin in jo v mislih povejmo. Tako si bomo kmalu nabrali lepo število spodbudnih stihov in pesmi, pomirjajočih in vedrili za tiste trenutke, ko bomo potrebni sproščenja in razvedrila. Stare pesmi, združene s prijetnimi spomini, imajo srečno lastnost, da nas presade v tisti občutek, kakor smo ga občutili tedaj, ko smo jih prvič slišali. Še ena je pot, kako se iznebimo potrtosti in nemira. V domišljiji si narišimo kakšno prikupno sliko, ki smo jo nekoč, ko smo bili dobre volje, doživeli. Denimo, da smo se lepega, sončnega zimskega jutra smučali visoko v gorah. Ali si pa zamislimo ljubek gozdič, sredi njega pa temnozelen ribnik, globok in miren, teman in hladan... Vsa umetnost sproščenja je v tem, da verjamemo vanj. Skrb. strah, razdraženost in nestrpnost so negativna čustva, ki slabo vplivajo na živce, srce in ves človeški organizem. Zaupanje in vedrost, dobra volja in upanje so pa pozitivna čustva. Če bj bil železničar kričal; »Hitro! Pohitite! Vlak bo odpeljal v eni MINUTI!« bi bil sprožil v popotnikih, hitečih na vlak, dolgo vrsto fizičnih simptomov, ki bi spet prenapeli že tako prenapeto živčevje in sprožili divje utripanje srca. »Počasi... Po-čaaasi!« to je bila tista čarobna beseda. V njej je bi' v-~”’!-jenja in sprostitve. POVRATEK Napisal Paul Frima 5 ©k v I is ii I m ? SlIKE. FOTOGRAFIJE, G0BEIINE KLEIN LjUBLjANA, Wo/fova 4 Torbice, rokavice, čevlje itd. barvajte s specialno barvo ki usnju ne škoduje. Efaks. Napoleonov trg. Madeleina je pri svojem možu, znanem specialistu za bolezni ušes, grla in nogu, vzdržala tri in pol leta. Potem se je preselila v hišo svojih staršev in tam čakala nadaljnje odločitve. Če je zdaj pomislila na to, da je pri svojem možu vzdržala približno 1200-krat po 24 ur, se ji je zdelo, da je potrebovala celo večnost, preden se je odločila, da bo odšla od njega in si spet priborila prostost. Madeleina je svojega moža prvič srečala, ko ji je bilo komaj dvajset let. Sedela je v gledališču in usodno naključje je privedla Bernharda v njeno ložo. V prvem odmoru jo je prosil za program. Dejal je, da je imel neko več ur trajajočo operacijo v sanatoriju, zato je zamudil začetek predstave in ni utegnil kupiti program. Tako se je začelo. Madeleina je od tega prvega trenutka čutila, da je z Bernhardom zvezana, čeprav si ni znala prav razložiti, zakaj. Čez štirinajst dni jo je povabil v gledališče, in tedaj je Madeleina izvedela, kakšne namene ima. Za veliko noč sta se zaročila, jeseni sta se poročila in od tedaj pa do danes je živela z njim pod isto streho. Bern-iiard v zakonu svojega 'življenja ni izpremenil. Narobe je pa Madeleino stalo mnogo truda, preden se je vživela v vlogo, kakršno je morala igrati kot zdravnikova žena. Bernhard je često dejal, da boj človeku dobro de in ga osvežuje. Made-leinine prijateljice so pa trdile, da mora biti ženska za zdravnikovo ženo rojena, privaditi se tega življenja ne more. Ko je bilo Madeleinj vse te večne moževe zaposlenosti dovolj, se je kratko in malo vrnila k svojim staršem. »Zakaj si zapustila moža?« jo je vprašala mati. Madeleina ji je kot ubogljiva hči odgovorila, da ni mogla več trpeti moževe prezaposlenosti. Bernhardu še zdaleč ni bilo jasno, zakaj ga je žena zapustila in zbežala k svojim staršem. Od časa do časa ji je celo pisaril suhoparna poročila o svojem delu. Zdaj je Madeleina živela v brezdelju, Bila je zadovoljna, a vendar je od časa do časa morala misliti na tisti čas, ko je še živela v hiši svojega moža. Ko se je nekoč v mislih spet mudila pri njem, se je spomnila nekega Budhovega kipca iz časa tsinske dinastije, ki ga je bila nekoč podarila svojemu možu. Bernhardu je bil kipec prav tako všeč kakor njej in ga je postavil v svojo ordinacijsko sobo na knjižno omaro. Madeleino je misel, da ima Bernhar-i ta kipec, ki je vendar njeno osebno darilo, še zmerom v svoji sobi, vznemirila. Vendar ji je bilo nerodno, da bi moža prosila, naj ji ga vrne. Nekaj dni je premišljevala, kaj bi storila, potem se je pa materi zlagala, da gre k prijateljici, in se odpeljala v mesto. Upala je, da bo v času. ko je vedela da Bernharda ni doma, lahko kipec neopaženo odnesla s seboj. Brez oklevanja je stopila v moževo hišo, postavila kovčeg v kot in prisluhnila. V ordinacijski sobi je tiktakala ura, sicer je bilo vse tiho. Ker je vedela, da hodi Bernhard ob tem času na obiske, je odločno odprla vrata 'ordinacijske sobe in vslooila. Budho-1 vega kipca ni biio na knjižni omari, j Madeleina je bila tako ogorčena nad I tem, da je mož med njeno odsotnostjo kipec neznano kam odnesel, da je celo na to pozabila, da bi jo kdo lahko videl. Nekaj časa je stopala sem in tja in premišljevala, potem pa odšla' iz sobe in obstala na hodniku. V kuhinji i je Ančka ropotala s posodo in prepevala neko popevko. »Torej nje v hiši prav nič ne pogrešajo,« je razočarano pomislila Madeleina. Sklenila je, da bo odšla v prvo nadstroje. Morda bo tam našla Budhov kipec. Previdno je stopila na stopnice. Kljub novi, rdeči i preprogi so zaškripale. Ančka je slišala. da nekdo hodi, in je vprašala: »Ali ste vi, gospod doktor?« Madeleina ni odgovorila, temveč jo pričela žvižgati, kakor je to navadno delal Bernhard. Tudi z nogo je nekajkrat močno sunila v stopnice. S tem je Ančko pomirila. Prišedšj v prvo nadstropje, je stopila Madeleina v svojo sobo. Našla jo je prav tako urejeno, kakor jo je bila pustila. Gledala je okrog sebe in se komaj premagala, da ni odložila jopice in klobuka in vzela v roke s srebrom olfovanega glavnika in ščetke. Ko se je pa pogledala v brušeno zrcalo, se je zdrznila. Nato je stopila nazaj in odšla v moževo sobo. Na njegovi nočni omarici je stal Budhov kipec. Madeleina je kipec previdno vzela v roko in se sami sebi zazdela tatica. Da bi se iznebila te misli, se je sklonila skozi okno in pogledala na vrt. Kostanjeve veje so segale prav do okna. Lahen vetrič je vel in pozibaval lističe. Tedaj je Madeleina začutila neko skrivno željo, da bi ostala tu in počakala Bernharda. Takoj nato se je pa prestrašila novega razočaranja in se odločila, da bo odšla. Komaj je zaprla vrata moževe sobe za seboj, je zaslišala, da spoda j v predsob ju žvižea Bernhard. »Zdaj bo gotovo odložil klobuk in rokavice,« si je mislila ubegla žena. Potem je zaslišala, da so se vrata v jedilnico zaprla. Zdaj je vedela, da bo Bernhard kakor po navadi pred ordinacijo popil skodelice kave. Prej ko je bila še ona doma, je tedaj vsak dan za nekaj minut pokramljal z njo. Madeleina je pogledala na uro in skušala izračunati, kdaj bo najverjetneje prišel prvi pacient. Sprva je hotela toliko časa počakati, potem se je pa na lepem premislila in si dopovedala, da vendar ni zločin, če jo mož najde v hiši. Tiho se je odplazila dalje. Čedalje razločneje je slišala Ančkino petje. Se pet stopnic. Spodaj na obešalniku je zagledala Bernhardov klobuk in njegove svetlorumene rokavice, ki mu jih je bila kupila za božič. Zdaj ga je slišala, da govori v ordinacijski sobi. Njegove besede so postajale čedalje razločnejše. Zdajci je mladi ženi zastal korak. »Madeleina!« Zaslišala je njegov glas in kakor v obrambo dvignila Budhov kipec predse. »Zelo me veseli, da si so vrnila. Veliko dela imam,« je dejal Bernhard. Stala je ob njem in duhala inedi-kamente in razkužila. Ko je opazila, da začudeno motri Budhov kipec, se mu je v zadregi nasmehnila. »Na staro mesto sem ga hotela postaviti,« je potem kakor v opravičilo dejala. »Vata mi je pošla,« je takoj nato rekel prezaposleni Bernhard. Odložila je jopico in klobuk, se nasmehnila in dejala: »Takoj ti jo prinesem.« je prebivalstvo z nemško pomočjo začelo ustanavljati samoobrambne vojaške enote, ki varujejo vasi in naselja pred tolovaji. Prisilni mobiliziranci v trumah uhajajo od komunistov in pristopajo k domači samoobrambi. Trebljenje Titovih tolp na Balkanu Berlin, 29. dec. V severovzhodni Bosni čiščenje komunističnih tolp na-c v1?,?, napreduje. Po dosedanjih poročnih je imel sovražnik v zadnjih treh dneh 589 mrtvih in 442 ujetnikov. Očiščevalne čete so zaplenile 4 metalce min, 5 strojnic in mnogo drugega vojnega materiala. Osvobodile so znano rudniško mesto Vareš. Komunistične tolpe so imele v vzhodni Bosni v zadnjih dveh dneh pred Božičem občutne izgube, in sicer 388 mrtvih in 295 ujetnikov. Hrvat-ski in nemški oddelki so tolovajem zaplenili Ji strojnic, 2 težka metalca mm. 1 protitankovski top in 300 pušk. Očiščevalni oddelki hrvatske in nemške vojske so imeli velike uspehe tudi na hrvatskem ozemlju južno od Kolne. V bojih na tem področju so imeli komunisti 882 mrtvih, 191 mož so jim pa zajeli očiščevalni oddelki. V srednji Albaniji so hrvatske in nemške čete končale očiščevalne akcije, pri katerih so komunistični tolovaji izgubili 33 mrtvih in 344 ujetnikov v zvečine Badogliovcev. Očiščevalne cete so zaplenile mnogo strojnic, pušk, metalcev min in topov. Na zahodnem Balkanu so utrpele komunistične tolpe vsepovsod, kjer so si upale iz skrivališč, velike ižgulie. V bojih v severni Hrvatski je padlo 45 komunistov, 25 so jih pa zajele očiščevalne čete. V Črni gori so pa tolova.ji v borbi za neko ma jhno mesto, ki so ga zavzele nemške čete, izgubili 50 mož. Berlin, 28. dec. Pri očiščevalnih akcijah v srednjebosanskih gorskih predelih so nemške in hrvatalca čete na- letele na neko močno komunistično tolpo, ki jo ie vodil angleški stotnik Jesseries. Očiščevalne čete so tolovaje uničile, zajele 38 ujetnikov, 300 komunistov je pa padlo. Nemške in hrvatske čete so zajele tudi angleškega stotnika in dva angleška podčastnika. S tem so očiščevalne četo angleški zvezni štab pri komunističnih tolpah do zadnjega uničile in zajele. Civilni potniški promet na progi Liubliana—Št. Vid so s takojšnjo veljavnostjo ukinile nemške oblasti. Prehod civilnih potnikov čez mejo ie dovoljen samo po državni cesti Liubliana—št. Vid. Prijava novih odjemalcev. Kdor se na novo naseli v Liubliarii. se mora potem, ko prejme od Mestnega preskrbovalnega urada živilsko nakaznico. osebno iaviti na Prevodu. Novi trg. številka 4, drugo nadstropje. Tam mora povedati pri katerem trgovcu želi nakupovati živila. Prevod ga bo nato vpisal v seznam dotičuega trgovca in to zabeležil. Ko je potrošnik vpisan v trgovčev seznam kot nie«ova stranka, ne sme brez dovoljenja Prevoda preiti k drugemu trgovcu. Kok za oddajo naročilnic januarskih živilskih nakaznic ie Prevod podaljšal do 10. ianuaria. Potrošniki, ki naročilnic še niso oddali, nai to store najkasneje do 8. ianuaria. da jih bodo potem trgovci do 10. lahko odnesli Prevodu. Ravnateljstvo II. moške realne gimnazije v Liubljani sporoča, da se ponk v gimnaziji ni začel 4. januarja. Natančna navodila učencem bodo prihodnji teden objavili dnevniki. Orodje v zaklonišču naj bo vedno na istem preglednem in pripravnem mestu. Priporoča se namestitev v stojalih. Ravnateljstvi III. in IV. moške gimnazije v Ljubljani sporočata vsem učencem, da se pouk po božičnem odmoru do nadaljnjega ne bo pričel. Kdaj se bo pouk začel, bodo obiavili dnevniki. Pokrajinski gospodarski svet ho razdeljeval ljubljanskim čevljarjem usnje le še do 7. ianuaria. Čevljarji nai zato z nakupom pohite. Mestni fizikat opozarja tiste pomočnice. ki so se za prvo hišno pomoč prijavile od 21. do ‘27. decembra, da se bo začel njihov tečaj v nedelio 18. ianuaria. Natančni razpored o tem in o nadaljnjih tečajih bodo objavili dnevniki 14. ianuaria. Mestni fizikat spreiema prijave pomočnic za primer letalskega napada še nadalie vsak dan od 10. do 12. ure v drugem nadstropju Mestnega doma. Hrvatsko kmetijsko in prehranjevalno ministrstvo ie odredilo, da »e bodo odslej kmetijski pridelki, za katere obstoji državni odkupni monopol, nakupovali za zameno. Vsak kmet ki bi poleg obvezne količine pridelkov oddal še 100 kil žita ali koruze 50 kil fižola. 400 kil krompirja. 100 litrov neposnetega mleka. 6 kil masla, 6 kil masti ali 4 kile čiste svinjske masti, bo dobil poleg odgovarjajočega denarja še 200 cigaret, odgovarjajočo količino tobaka ali 2 kili sladkorja. Vlaganje davčnih prijav dohodkov, zavezanih rentnini za davčno leto 1944. V času otl 2. do 31. januarja 1944 so dolžne vložiti prijavo za rentnino vse osebe, ki so imele v letu 194S dohodke otl premoženjskih predmetov in imovinskih pravic pod pogojem, da niso tj dohodki zavezani že kakSni drugi davčni vrati. Pod rentni davek spadajo: obresti od dolgov kakrfine koli vrste, rente, najemnine in za-kupine za razne Inventare za stavbiSča in zemljiSCa. če dohodek od leteli presega katastrski čisti dohodek. Predmet obdavčenja so v 1. 1943. dejansko dosežeui dohodki. Davčne prijave so dolžne vložiti osebe, ki so imele dohodke, če se pa te nahajajo v inozemstvu, mora vložiti prijavo in plačati davek dolžnik. Ce prijava ne bo vložena do 31. januarja 1044 se bo odmerila 3 odstotna kazen, ali 10 odstotna kazen, če se prijava ne bi vldžMa n ti na pismen poziv rta ja obresti, rent najemnine in zakupnine, se bo kaznovala po členu 142, zakona o neposrednih da » kih. Davčne karte za služkinje Vsi poslodnjalci, k? zaposlujejo hišno shižnb-nifitvo, to je služkinje in stalne poitrežkinje so dolžni do 31. januarja 19-14 nabaviti davčne karte za hifino služabniStvo, ter plačati odpadajočo občinsko takso v smislu člena 44. pravilnika o Izvrševanju proračuna mestne občine ljubljanski Davčne karte se dobe pri davAnj upravi Ljubljana mesto Vodnikov trg 5 (II. nadstr.) soba 9 za ceno 31 lir Opozarjamo poslodnjalee, da se določenega roka strogo drže. ker se bo nepravočasna nabava davčne karte kaznovala s petkratnim zneskom občinske takse Kdor sprejme služabnifitvo v službo tekom leta, sj mora nabaviti davčne karte v roku 15 dni po prejemu v službo. Obvestila slovenskega Rdečega križa Zahvale. Slovenskemu Rdečemu križu so darovali: g. \Veilguny, trgovec, mesto vene« na krsto pok. Karla Preloga Lir 300,—, mesto venca na krsto ge. K a‘-tl. latre Sotlarja Martina g Gorenc Franc, ki pozna Kovačiča Atona iz Trtbelnoga. Osebne vesti UMRLI SO: V Ljubljani: Franc Heisncr, trgovec in krojač; Ivana Pogačnikova, vdova po progovnem mojstru drž. žel.; Josipina Sartorijeva. Ivan* Vogričeva; Marjeta Kramarjev*; Ana Mayer Je\a; dr. Gvigo Debelak, mestni zdravnik- Ker pa ta sok vre, se tudi posledice kmalu pokažejo. Vevericam stopi pijača v glavo in jih opijani. Tedaj vre-šče, se vrte okrog sebe in mahajo * repom. Pijača jim celo tako zmeša glavo, da pozabijo na nevarnosti. Usodno naključje Najdragocenejša železnica je v Meksiki. Tračnice te železnice so položene in pritrjene na pragih iz mahagonijevega lesa. Mostovi železniške postaje in drugj objekti so zidani iz belega marmorja. Na neki drugi železniški progi pa so pragi celo iz ebenovine, poslopja pa zidana iz srebrnih rud. Seveda niso porabljali navedenega gradiva iz objestnosti ali zapravljivosti marveč zato, ker je bilo to gradivo pri rokah, in je bila uporaba tega dragocenega materiala cenejša kakor nabava in dovoz običajnega gradiva. Kopriv imamo v Evropi kakih 30 vrst. Pri jias je najbolj znana navadna kopriva katere listi in stebelca so poraščeni z drobnimi laski, ki so oboroženi s tenkimi konicami. Pri dotiku se konice zapičijo v kožo in izločijo v nastalo ranico oster sok, ki povzroči srbečico in vnetje. Srbečica je včasih zelo neprijetna, ni pa škodljiva in v nikaki primeri z bolečinami, ki jih povzroči neke vrste kopriva v južni Aziji. Če se kdo opeče s to koprivo, recimo v roko. ga začne peči kakor ogenj cela roka in to ne le nekaj časa, ampak cel dan. Povsem pa odneha srbenje šele v osmih do devetih dneh. Če se pa kdo opeče s koprivo s Sundskih otokov, pa čuti bolečino in opeklino celo leto. S koprivami opečenih mest ne zmočimo z vodo ali slino. S tem srbečice ne zmanjšamo, rajši povečamo in zdravljenje podaljšamo. Čebele zračijo svoje stanovanje Čebele si izredno umno razdele delo v panju. Zidarji grade satje, kemiki skrbe. da se med ne pokvari, grobarji odstranjujejo drobcena trupelca mladih čebel, trupla starejših pa zazidajo z voskom, da ne strohne, posebni strokovnjaki med njimi pa skrbe za to, da so panj zmerom prezrači. To narede takole: Vrsta čebel se postavi od vhoda v panj pa do njegovega konca in g svojimi nežnimi krilci tako urno pahlja, da se zrak v panju zmerom menja. Turli rastline imajo vročino ■ Neki francoski botanik je ugotovil, ■ da bučnice in narciso izpreminjajo ! svojo temperaturo. Pri cvetočih rastlinah je zasledil višjo temperaturo ko pri necvetočih. Prav tako je ugotovil, :.da so moške rastline bolj tople ko ; ženske. Živa galerija slik V Avstraliji je pred kratkim umrl neki 6‘21eten mož, ki je imel na telesu tetoviranih nič manj ko 800 slik, in sicer ladje, kače. ženske, cvetlice in metulje. Mož je znal tako imenitno gibati z mišicami, da se je zdelo, ko da bi se kače premikale. Veverice so pijanke Poleti izločajo hrasti neki kiselkast sok, ki vevericam izredno ugaja. Če pridejo do njega, ^a poližejo do zadnje kapljice in prepode vse druge žužel’ . ki bi si ga tudi rade privoščile. Tank pred 2000 leti V bližini Beauvaisa na Francoskem je član neke francoske arheološke družbe izkopal neki starorimski tanit, l>o njegovem star okrog 2000 let. Tank je na pogled podoben težkemu oklepnemu vozu in so ga najbrže v boju uporabljale Cezarjeve legije. Ker tedaj še niso poznali pogonskih pripomočkov, so tank vozili ljudje, a vendar je tedanjemu bojevanju kar dobro ustrezal V njegovi notranjščini so našli še razno strelivo. In sicer konice strelic, kamenje in kosce železa. Moda naočnikov V drugi polovici 17. stoletja so bili na Španskem naočniki zelo v modi. Španske dame so mislile, da jih naočniki zelo polepšajo, in so jih zato nosile tudi tiste, ki so sicer prav dobro videle. Kako velik je svet • Če si hočemo zamisliti, kako neskončno majhen in nevažen je en ;sam človek glede na ves svet, si zamislimo s»et kot kroglo s premerom ; enega metra. Na takšni krogli bi en sam člo'ek meril komaj eno deset. ;ti°oč’nko milimetra, tako da ga ne ;bi mocrli videl; niti >. najboljšim mikroskopom. j Vrvenje ljiid' b! bilo na takšni kro-•gli •'« normalnega čioveka-velikana torej ne' dno take da bi se mu zdela •krogla svet neobljudena. Svetlolasi divjaki ; Vse do leta 1900. je bilo pri divjih ; plemenih v Somaliji v modi, da so si llase barvali rumeno ali rdečkasto. :To modo pa divjaki niso posneli po 1 Icivilizirancih. saj vse dotlej sploh Ev-ropca videli niso. Priredil in narisal Hotimir V. Gorazdi iz »Tisoč in ene noči« stalo čudno naselje ljudi' Njihov poglavar je imel izdolbiui ogromnega ma- na težavno pot skozi neizmeren pra- jase, kjer |o gozd. poln raznih zveri, ptic in rastlin, kosmatincev Naposled so prispeli d« raisežue | svoj stan v idec. v kakšni nevarnosti je Fa-se ie dal Omar takoj zvezhti... nato se je pa cela čela odpravila »Ne, saj io sploh ni mogoče!« si je dejal in naglo pretrgal ovoj. Sluga-se je med tem spet odstranil. Z vso mogočo naglico je pogledal naslov »Predragi!« in podpis »Nada«. Potem je pričel hlastno brali: »Ne prestraši sp in me tudi ne obtožuj...« Z obraza mu je vedno bon izginjala kri in roke so se mu pričele tresti. Ni mogel brali zdržema besede za besedo in vrste za vrsto. Hlačal je le po po-vdarkih, lovil z do groze zbeganimi očmi najvažnejše in potem bliskovito švignil kvišku. je zakričal na glas. »Kaj -sf storila Moj bog! Kako je mogoče, da nisem prav ničesar zaslutil? Ne, to je grozno, blazno...« Obstal je za trenuiek neodločno sredi sobe in se takoj nato zavedel, da ne sme izgubljati nili sekund. Toda kaj naj stori? Kaj naj ukrene, da jo reši, če ni že sploh prepozno? Ta misel, da bi utegnila biti Nada tisti trenutek že mrtva, ga je navdal s krčevitim strahom. Najprej je hotel skočiti k telefonu in telefoniral* na policijo, toda zavedd se fe, .da na ta način ne ciosii ali nic sior- jeno predeti obvesti policijsko ravnateljstvo posamezne postaje in te stražnike, bo že davno Nada onstran življenja. »Ko bi vsaj vedel, za kakšen samomor se je odločila?« se je vprašal. »V pismu ne govori o tem. Pač! Ali ne pravi tu nekje, da bi bila že šla v vodo... Torej v vodo! V katero? Kje? V Ljubljanico gotovo ni šla. Potem v Gruberjev prekop...« Pograbil je suknjo in klobuk ter kakor brez uma planil iz sobe in po stopnicah navzdol. Nič ni zaprl za seboj vrat in nikomur ni utegnil povedati, kam gre in kdaj se vrne. Za vse to v njegovih mislili sploh ni bilo prostora. Vse je napolnjevala le ena snma zavesi, da mora neutegomo pohiteti h Gruberjevemu prekopu. Samo tja! Nič ni pomislil na Jo, po kateri ulici ali cesti bi se mu približal, nič na to, da je Nada lahko skočila vanj — ali bi vsaj utegnila skočiti — s kakšnega odljudnega obrežja, proč od ulic in mostov. Bežal je naravnost v določeni smeri, kakor da ga žene po tisti poti neka nedoumljiva višja slutnja. Nekaj trenutkov noto je srečal avto-taksi, ga ustavil, skočil vanj in naročil vozniku naj vozi z vso dovoljeno naglico proii Gruberieveni prekopu »Na katero stran?« ga je vprašal voznik, ves osupel nad njegovo zbeganostjo m prepadenostjo. »Vse eno je!« je vzkliknil Skobal. »Samo hitro tja! Peljite do Karlovške ceste in potem čez most in ob prekopu navzdol!« Voznik je pognal avto in oba sta zdrčala po mestu. V Skobalovi notranjosti ie vse trepetalo Ne, takega razpoloženja še ni bil nikoli okusil. To ie bilo nepopisno strašno, in vso pot ni mogel spregovoriti v svojih mislih nobenih drugih besed, kakor samo te: »Moj Bog! Ne dopusti! Reši jo! Ne sme, ne sme umreti!« Te besede je ponavljal kakor blazen, včasih samo v mislih, včasih še-pelaie predse in ozirajoč se neprenehoma skozi okno limuzine po pešcih na ulicah. »Moj Bog! Ne dopusti...« Mimo so drvele hiše, pred kalerimi je po pločnikih mrgolelo ljudi. Po sredi ulic so šviqaii avtomobili in druga vozila. Megla je dovoljevala le preglede na kratke razdalje. In čeprav je avio naglo drvel dalje in čeprav je ležala po ulicah menla. ie Škobal vendarle s čudovito bistrino dojemljivosti zajema! s svojimi pogledi cele skupine pasantov in obenem vse posameznike. Njegovi pogledi in možgani so delovali kakor kinematografska kamera. Zatrdno ie bil prepričan, da ni prezrl nobenega koščka ne na levi ne na desni. Ne, ROMAN * NAPISAL MARIJ S K A L A N videl je vse, a Nade ni bilo med njimi. Torej je že ob prekopu, ali pa . Te misli ni hotel domislili do konca Ne, bilo bi prestrašno, če bi prišel prepozno. Kaj bi storil potem? Vse življenje bi hodila z njim njena podoba tistega jutra, kakor je stala pred njegovim stanovanjem vrh stopnic, ko sta se poslovila. Slala bi in mu klicala v spomin skupno preživ-Ijeno noč, po kateri ie šla ona naravnost iz njegovega objema, s še toplimi njegovimi poljubi na ustnicah, v smrt. Ali bi sploh mogel še objeti in poljubili kako žensko? Ali ne bi vselej tedaj mornl neizpj-osno misliti na njo, ki teži mrtva v grobu ali kje v globinah reke! »Vse moje življenje bi bilo uničeno,« je doumel m spet ponovil: »Moj Bogi Ne dipusti! Reši jo! Ne sme, ne sme umreti!« Avtomobil se je bližal mosfu. Iz megle sta se porajali obe ograji, pokrili z belim ivjem. Po pločnikih so hiteli čez most ljudje v obeh smereh. Ob ograji ni stal nihče. Nihče se ni ustavljal ali gledal v globino prekopa »Če bi bila tu skočila v vodo, bi se zdaj gotovo še zbirali ljudje na mostu, saj bi bil moral njen skok kdo opazili,« je pomislil. »Torej je_ tu ni in tudi s tega mesta ni izvršila svojpga strašnega dejanja.- To ga je za trenutek pomirilo in nenadoma ga je prevzela slutnja, da nemara sploh še ni prišla tako daleč m bo še vse mogoče pravilno ukrenili. Zdaj mu je bilo žal, da ni obvestil policije. Več ljudi bi jo prej našlo, kakor jo bo mogel on sam. Toda la vera je bila v njem le kratkotrajna. Kakor reakcija na preveliko upanje se je spet pojavil še temnejši obup: vse je že končano. To dirkanje je sploh nesmiselno Nada je že mrtva »Zavijte ob prekopu navzdol in vozite počasneje!« je zaklical vozniku m spet ponovil: »Moj Bog! Ne dopusti...« V nepopisni živčni napetosti se je oziral po obeh bregovih prekopa, kolikor mu je dopuščala le počasi se redčeča megla Nikjer ni opazil nobenega zbiranja radovednih ljudi in nobene Nadi podobne ženske, ki bi se ustavljala ob ograjah. »Morda je pa šla pod vlak?« ga je nenadoma vznemirilo »Potem sem oddrvel naravnost v nasprotno smer O, ko bi mogel biti zdaj istočasno povsod, kjer bi hotel biti!« Avto je počasi drsel proti mostu ' za pešce koncem Streliške ulice. Najprej ga je Skobal zagledal kakor nekaj nejasno sivega v beli megli, in hipoma se mu je zazdelo, da stoji prav na sredi gruča ljudi v živahnem premikanju. Ali ni vse le prevara oči, za katerimi trepečejo do konca vznemirjeni ž;vci? Ne, na mostu ,e bilo es nekaj ljudi, m ludi r.ovi, ki so prihajali z desnega ali levega brega, so se usiavljali na sredi. Torej se jt moralo nekaj zgoditi. Njihov nemir izpričuje to na nedvoumen način. »Zgodili. Kaj bi se moglo drugega zgoditi, kakor...« je vzkliknil Skobal »Prepozno! Skočila je! Morda pa jo kdo rešuje?« Tedaj je avto sunkovito obstal pred mostom in Dušan je skočil ven z vso mogočo brzino. Potem se je zagnal proti sredini, proti vedno bolj naraščajoči skupini razburjenih ljudi. Pa ni mogel n cesar razumeti. Če bi bila Nada skočila v prekop, bi se ljudje naslanjali na ograjo in strmeli v globino, tu pa so se stiskali v gručo prav na sredi. Kaj imajo med seboj? Človeka? Nado? Toda tedaj je bil Škobal že pri gruči in ne da bi koga kaj vprašal, je z brezobzirno sik> odsunil od sebe tiste, ki so mu bili na poti in se prenl na sredo. Srce mu je skorai počilo od razburjenja. Sredi gruče je zares stala Nada in krepak moški, po vsem videzu delavec, jo je fiščai za obe roki, od zadaj je pa nekdo klical: »Stražnik! Stražnik!« »Nada!« je obupno kriknil Skobal. iztrgal dekle moškemu in jo stisnil k sebi. »Nada, moj Bog, samo da si še živa!« »Za to se morate zahvaliti meni « se je tedaj oglasil moški v delavski obleki. »Če ne bi bilo mene, bi bila zdaj že med žabami « Potem je pričel razlagati: »Ko sem prejle prihajal z one strani čez most, sem jo tako) opazil, kako je slonela na ograji in precej se mi je zazdelo, da ne namerava nič pametnega. Kadar ženska tako sloni in gleda v vodo, jo vedno obhaja skušnjava. Pričel sem se ji približevati. Bila je tako zamaknjena, da me je opazila šele ko sem prišel že skoraj tik do nje. Tedaj je pa kriknila tako prestrašeno, ko da bi se ji bližal razbojnik s sekiro, se z obema V 24 UR 4 H Darva plisira in Krtničuti čist ableke klobuke itd ^kmb in ■»vetlolika ■9ran‘p ovratnik*- za pestni^ iH k’’1 -<•> in, če je bilo vreni« lepo, na sprehod po mestu, zvečer ie pa cesto ostala v Dušanovi družbi. Počasi jo je uvedel v krog svojih prijateljev in znancev, vodil v restavra-c je, kavarne, kino in tudi gledališče Oskrbela si je novo, čedno obleko ki jo _% napravila izredno elegantno j in prikupno, da je pričela vzbujati i pozornost moških i Nenadno so se ii pričeli približevati od vseh strani In postajala je tudi zares vabljiva Njeno telo se ie za ~bliio, nena koža ie dobila izredno , nežno polt, njena lica so cvetela (kakor cvetje v pomladi in njene ve-| like oči so postale še nloblie in omamne. Dušan sam ie bil osupel nad tein njenim razvojem Kakor da se je po tistem usodnem dnevu, ko le Jiotela skočiti v prekop, telesno in duševno docela prerodila Bil je srečen, da je njegova Z nekakim neprikritim ponosom io je razkazoval ob svoji strani. (Dalje prihodnjič) Pomota Zdravnik: »Možu, kj sle ga pravkar pripeljali k meni, vendar ni slabo, temveč je samo pijan.« Gospod Nepridiprav; »Za božjo voljo, in jaz sem mu še pred petimi minutami n^iji v US|a gjlce slivovke.« Topnost jO svoji uri res lar>ko rečem, da je točna. Vsakega petnnjstbg0 v mesecu je v zastavljalnici.«: 0 nepravem času Stražnik zaloti tatu. ko se 6 plenom ravno plazi skozi okno. »Zdi se mi, da sem ravno prav prišel,« mu zakliče »Ne, malo prezgodaj,« odgovori prisebno tat. Tehten virok Gospodinja: »Zakaj ste zapustili prejšnjo službo?« Služkinja: »Ker me ie gospod poljubil« Gospodinja: »Alj vam to ni bilo všeč?« Služkinja: »Meni že. a gospe ne.< V šoli Učitelj: »Janez, povej mi kakšen stavek v preteklem času.« Učenec: »Moj oče je kupil uro.< Učitelj: »Dobro. Zdaj mi pa ta stavek povej v sedanjem času.« Učenec: »Ura je v zastavljalnici.« Ni mogoče! Gospa Ščurkova sreča na cesti ^vo-jo prijateljico, ki je že dolgo ni bila videla. »Ne, kako se ti kaj godi?« jo vpraša prijateljica. »Pred enim mesecem sem pokopala svojega moža,« vzdihne gospa Ščurkova. »Ni mogoče!« se začudi prijateljica. »Kako ne bo mogoče, ko je pa umrl,« ji pojasni gospa ščurkova. Moč navade Gospodinja: »Ančka, kaj pa vam je danes? Kar na lepem sle me zaJeli tikati.« Služkinja: »0, oprostite gospa, mislila sem, da govorim e gospodoin.< Duhovit pogovor Žena: »Saj si vendar rekel, da je gospod Kocmur bogat človek.« Mož: »Ne, tega nisem rekel. Trdil sem samo. da ima več denarja ko pameti.« Zapleteno sorodstvo »Ali si z damo, ki si jo pravkar pozdravil, kaj v sorodu?« »Da. To je prva žena drugega moža moje tretje žene.« Nujna potreba »Ti smrkavec, nehaj že vendar tolči svojega brata.« »Gospod, to je nujno potrebno. Z bratom sva namreč dvojčka in mati naju sploh ne loči, če nima eden izmed naju oteklega obraza.« Priznanje »Gospodična, dokler nisem vas spoznal, je bilo moje življenje podobno puščavi.« »Zdaj šele razumem, zakaj se zmerom kadar vas vidim, spomnim na kamelo.« Moder odgovo; »Kje si se naučil plavanja?« »V vodi.« Dober odgovor Gospod Mokar pride v tuje mesto in ustavi na cesti neko staro ženico. »Čudno,« pravi, »v \~.šem mestu nikjer ne vidim kakšnega spomenika. Ali se pri vas ni rodil uoben velik mož?« »Ne, pri nas se rode samo majhni otroci,* se odreže starka. Iz otroških ustk Jožek je dobil pretekli teden bratca. Znancem, ki so ga vprašali, kakšen je, je povedal: »Noge je že dobil, hoditi pa še ne znajo.« * »Meni bi bilo ljubše, da bi bila deček,« pravi mala Vesna svojemu bratcu Janezku. Janezek nekoliko pomisli: potem pa modro d6: »Nekoliko pozno si so spomnila. Že pred krstom bi bila morala to povedati.« * Štiriletna Nežika vpraša svojo mamico: »Mamica, kaj se zgodi, če sede osa na koprivo? Ali piči osa koprivo, ali feopriva oso?« Gospe Plankarjevi je umrla prijateljica. K pogrebu vzame s seboj svo jega petletnega sinčka Jožka. Po opravljenih pogrebnih svečanostih nia- li mož z začudenjem ugotovi, da pogrebci vsi po vrsti pristopajo k nekemu v Črno oblečenemu gospodu, mu podajajo roko in pri tem nekaj nerazumljivega mrmrajo. Nekaj časa to početje mirno gleda, potem se pa na lo;>em iztrga svoji materi iz rok, steče h gospodu, mu pomoli roko in pravi: »Hvala za lepi pogreb!« * Milanček telefonira svoji materi. Nenadno jo vpraša: »Mati. ali si kaj mokra po obrazu?« »Zakaj?* se začudi mati. »Ker sem pravkar pljunil v telefon,« se odreže Milanček. * Boris je zelo občutljiv za bolezni. Brž ko ima kdo v hiši nahod, že ga dobi tudi on. Tako je tudi z boleznimi grla. želodca itd. Nekega jutra mali Boris izve. da mu je štorklja prinesla sestrice in da mora mamici čestitati Ves vesel pohiti v nia-mičino sobo, ko pa vidi, da leži v postelji in da je torej bolna, ves zmeden obstane na pragu. »No, pridi bliže, ga povabi mati. »Ne, bom nalezel,« se prestrašeno odreže Boris. 13 TOČK VLJUDNOSTI ALI KA) ŽELI ŽENSKA OD VLJUDNEGA MOŠKEGA C. r. 1944. Dragi gospod! Z velikim zanimanjem sem prebrati vaš članek o željah moškega glede vljudnosti pri ženskah in — rad a vam priznam — tudi z odobravanjem. Skušam vam danes odgovoriti, odkrito, kakor mislim, da ste pisali vi. Odgovarjam po svojem čutu — če kateri ne bo moj odgovor všeč, se bo že sama oglasila. Prav pravite, da ženska pred vsem želi (ne zahteva!) ljubezni. Saj ji je pa tudi ljubezen vsebina in gonilna moč vsega življenja, ne pa samo bežna dogodivščina. Vljudnost, porojena iz srčne kulture ali vsaj iz dobre vzgoje, je pa tudi nam, ženskam, iskrena potreba; kjer je ni, se tudi pri nas s časom ohladi še tako vroča ljubezen in se izprevrže v trpko potrpljenje. Prisrčna in iskrena ljubeznivost do vsakogar je za dobro vzgojeno žensko nekaj tako samo po sebi umevnega kakor zrak. Tovarištvo je pa po mojem med moškim in žensko le tedaj mogoče, če je ženska srečna in zadovoljna v ljubezni z drugim, ali če jo veže do moškega iskreno in nesebično občudovanje do kakšnih njegovih izrednih duševnih sposobnosti. In zdaj, da bom čim krajša, odgovarjam na vaša izvajanja na vaš način. Kaj torej želi ženska od moškega, da ga lahko odkrito spoštuje in ceni? J. Bodite zmerom vljudni in pozor- se nam boste tudi še prav posebno prikupili! Saj se vam niti ne sanja ne, kako rade se postavljamo z vami — še vse, vse bolj kakor z najlepšimi novimi čeveljčki... 6. Ne mislite, da nas prav najdragocenejše darilo najbolj razveseli. Še tako majhno, še tako skromno, toda osebno darilce — mimogrede odtrgan cvet, knjižica s toplim posvetilom, lastni duševni produkt ali ročni izdelek, vrečica sladkorčkov, pozimi par vročih kostanjev ali kaj podobnega — nas lahko iz vsega srca razveseli in osreči, ker nam je dokaz, da ste tudi sredi vsakdanjega dela in skrbi mislili na nas. 7. Če vam kaj ni všeč, nikar takoj ne kuhajte jeze, temveč nam to odkrito povejte, toda med štirimi očmi in ne vpričo vsega sorodstva ali celo pred otroki ali posli. 8. Ne bodite takoj ljubosumni, če govorimo pet minut s starim znancem, ali dovolimo, da nas pospremi do doma. In če posedimo z njim v kavarni pol urice, naj vam to ne bo povod za novo tragedijo. 9. Ce nas kdaj včasih malo pohvalite, nam bo to zelo všeč, toda tenkočutno puzite na mejo: kar je najlep- šega in na/nežnejšega, nuj vesta le 'vseeno, kako .trajna* vpliva na vaše' slabe lase ali sie sicer bolehni. V dva lase. Prcčvrstu .trama" prehudo osuši! takšnem primeru ie namreč lasišče ‘ n , , ,. lase, zmanjša njih odpornost in po- ' prav tako neodporno. Predvsem si - ^"de, st’ prerode vas pustimo v vzroči. da se lasie cepiio. Včasih 1 pa zapomnite, da ie .trajna* samo veri, da s te značajni, prikupni, na- moramo več mesecev čakati, da lasje , sredstvo in ne cili: sredstvo za pri-darjeni, dobro vzgojeni in zanimivi, dovolj zrastejo za primerno pričesko. • pravljanie lepe, prijetne pričeske. Ne slutile, knko rade občuduiemo 1 Vrnimo se k trajnosti .trajne' Nai- j Če imate zelo suhe lase. si lih voš razum vaš življenjski pogum v o- veste, do ic ia trajno pred'* i morate, preden si daste narediti trai~ šo vztrajnost marljivost in uvidev-1 's,cm ^v,s[3cl od 1?qa’ ali,vaši Iasi<; n°- večkrat natreti s kakšnim, lasnim ni, toda ne samo v javnosti, tudi do- nos/ — samo'bodite prosim tudi sa- hl,ro , D-ocasi Las^'°-druqi vrsti , ojiem za lase, z orehovim ali kaks- - - • ' , aa.m° ooa,le' prosim, tuai sa pa od vaseqa zdravia. Ce vam lasie I mm drugim, ki se še dobi. Vsakokrat. mi tako dosledni, da nam ne razbi- |ntio rastejo in če imate povrh tega ko si umijete lase. si iih prei natrite lete teh naših predstav o vas. kratko pričesko, ie razumljivo., da vam j dan ali dva dni prej z oljem, pa qo- 11. Denar, to je težak problem Da- prašna’ nc bo tako dolqo trajala, ka- tovo ne boste imeli sitnosti s pre-nes, ko d^kie ne zasluži mani, temveč včasih celo več kakor njen za- (Ti trije Hlodih so risani IzrcCno za »Pru/mski tednik« in niso bili Se objavljeni.) Malj šolarki lahko pozimi oblečemo pod plašček jopico \z kockastega blaga ali spleteno iz stare volne, zavezano z dvema pentljama. Temnosiv otfoški plašček n kapuco, okrašen s kovinastimi gumbi, bo prav primeren za hladne dni. za dež in za sneg. — Tretji plašček je iz temnejšega blaga, okrašen s kratkim zajčjim krznom. Kapico in rokavic« spletemo iz belo volne in okrasimo t norveškim vzorcem. ma, med štirimi očmi. 2. Bodite obzirni in uvidevni in zavedajte se, da ima skoraj vsaka sodobna ženska poleg poklicnega dela še nešteto drobnih gospodinjskih dolžnosti, ki ji vzamejo skoraj ves prosti čas. 3. Naj ne bomo zbadljive? Pišete: »Zbadljiv je lahko kvečjemu moški, pri ženi.: je pa zbadljivost neznosno.« Oprostite, toda mislim, da je zbadljivost lahko pri obeh spolih ena* ko neznosna — ali pa očarljiva . . . Moja mama na primer je bila na ljubezniv, šegav in nekam zastrt način tako prisrčno zbadljiva, da nas ni s svojimi hi domušn!,vi opazkami nikoli spravi/a v slabo, temveč vselej le v dobro voljo! 4. Pojčit'- vendar včasih z nami v kavarno, v gledališče, n a koncert ali v kino, tudi če vas kurje oko boli, ali vas kje drugje čevelj žuli! Drugič se vam bomo pa me po svoje oddolžile. 5. če boste v kinu, v gledališču in drugod do nas še posebno pozorni, kor sicer, j .Trajna* ne suhimi lasmi, ki iih težko razčešemo drži dolgo, če imate in so kakor .seno*. ročenec ali mož je menda edina pravilna rešitev tega problema popolna in tovariška preprostost, odkritost, uvidevnost in nesebičnost 12. Ne oh>iublin Ma samo smešna, temveč tudi ta namen si izberemo za poleti meli- imn vnm v«p- ooe/ro /m/nriSiVo nepraktična 'n nehigienična. ko pralno obleko, za pozimi pa tla— - ulliJ Z l uZT Z JZ i ■ >" še vse drugačne slike si videl, nelo. k. jo lahko peremo. Volnene k iksne vam pa bomo, /e pač v v najj|, domovih Ce si prišel dopol- j domače obleke niso primerne, ker iih prvi vrsti odvisno od vas samih, od dnf. s!ti*aino k mladi gospodinji v preznojimo in iih vseeno ne moremo vošr uvidevnosti, od vaše obzirnosti \as, si io komai spoznal. Bila ie od oprati. in ljubezni. - v 1 nog do glave — deček. Tičala je v Obleka naj bo ob vratu precej za- ' pidzami ali trenirkah in se kaj ročno , prta, ker ima prah tako kar naimani sukala po stanovanju. Čeprav ie bila možnosti, da se prilepi na kožo. Ne NAS NAGRADNI NATECAI Količek za uradne nospodin c Za vsak prispevek obiavlien v tei rubriki, plačamo 10 lir» ta sl' a prav tako nekoliko nenavad-I Ura* kadar si dam nnre-,li trano*. ! na za nepoučeno oko. vendar ta sem dva meseca takšna, da sem ko- ob Dušena pesa obleka pivotr‘mu smislu domačeoa mai vredna pooleda Mislim, da moi oblačema — delu — ni bila tako od-frizer m kriv tega sai zelo natanko1 daliera kakoi prva. Človek se pa dela m ima izvrstne o vsaki trami ondulacm zdrobljene kumine, soli in kisa. To duši približno dve uri. večkrat Pre mesecev N,e ra/omcin ?:— - - kako mož in otroci, in jo obdržimo tudi še obleki za vse popoldne. Tako si tudi navaden delavnik lahko razdelimo v dopoldne in popoldne. Dopoldne: težje dejo, popoldne šivanje, pouk otrok, pa tudi sprejem morebitnih gostov. Ce se bomo tako oblačilc, si bo-Kako na. bo pa ženska doma mo znale doma ustvariti tisto priiet- oblečena da 'e na oko čedna, pa no ozračje, ki uveljavi še tako skronv l .... . 1. 12 ,1.-. .. a .. 1. ume RazurMjivo da lasie. podobni »Moji lasje si kakor seno!« »Po vsaki .trajni* so moii lasie kakor seno. Preden iih počešem, aotovo nune pol ure. Če bi me videli, bi razumeli. zakai sem slabe volie zaradi takšnih las. Nobeneqa leska nimaio. namesto da bi imela mehko in valovito pričesko, sem kakor skodrana zamorka. Če me mož opazuie pri česoniu. se samo pomilovalno smehlja. kar me še posebno iezi. Vsako- nlasti sena. ne morejo nikogar očara-t' Ventil)!' ste sami k’;vi da ste takšni .0.-; fn/eiia zahtevale, da vam .trajna’ kar se da dobro prime* 'n da vam truin sedem do osem mesecev. vendar ne dovolite, da vam frizer lase slaniša Kadar frizer nred ,trajno* laniša lase, tedai stopničasto izreže iz njih vse tiste lase. ki bi bili pri košati tram odveč Vam oa to ne gre v glavo. Vem. da prav kakor druge ki imaio slabe trame* vzkliknete; »Tega oa že ne! Druae ženske so ponosne, da imaio goste in buinc lase, jaz nai bi si iih pa dala* rezati?« I11 prav zato ker se tako trdovratno otepate tanišama las. ste. po vsaki .trajni* kakor zaspanček raz-kodranček. I~rizcr vam gotovo ne bo posebno prigovarjal, da si dajte stani-sati lase. sai ima tako s .trajno* samo več dela Sveža .trajna’ osuši lase. tako da se zde še boli gosti in razmršeni kakor bi sicer bili Vodna ondulaciia pa po navadi dobro .prime* šele po določenem času, ko lasje nekoliko odnehajo Zdaj pa naredile vi že drugo napako Želite da bi vam .trajna* zelo dolgo .držala' m da bi hkrati bila lepa. Sam hogve. zakai se prva dva meseca mučile z grdo pričesko, ko bi jo vendar lahko že takoj imeli, če b' ne vztrajali pii zahtevi, da mora .traina* tako dolgo .držati*. Vem, da bosle zdai ugovarjali: »Čc .trajna* dobro ne prime, pa prej odneha.« Kaipak ie Io res. odneha prei prav za tista dva mučna meseca, ko hodite okroq kakor bacek, jezni nast; in na frizeria. Ali imate iorci tedai kakšno izqtibo? Denimo pa, da ie vseeno, če imate dva meseca razmršenc lase. Ni pa nje iutrnie ure, ko se spodaj nekoliko mani oblečemo in smo vseeno lepo pokrili vseeno pi< V čnn ob »rožena za kuho in gospodu’ s|,n delo? Marsikateri se bo morda zddo to vprašanje odveč. Doma se oblečeš v listo kar imaš. Napak, hudo napak! Le pomisli, da naivec svojega življenja doma rio žensko in ii da v očeh okolice prikupen videz. V* i tS r Gotovo imate doma še kaj pisanih ostankov blaga, ki jih ne veste prav uporabiti. Če so dovolj veliki, si ukro- STe iz njih zanimive športne, robčke, akor vam iih kaže gornja slika. Veliki monogram je hkrati praktičen in lep okras |nie. ki pa takoi lzgineio. če odložimo pernico. Naiprimernejša ie lahka, toda velika odeia, kvečjemu izpopolnjena z maihno pernico, -ki jo imamo pri nogah. Dekleta v pubertetni dobi se rada pnipzuieio, da iih stalno zebe. Če bi vsak dan redno telovadile, bi poživile; krvni obtok in uh nikoli ne bi zebio.’ najmanj pa v postelji. Tisti, ki dolgo spe. se po navadi love za toploto, noliše in vse boli zdravo je torei. če nekaj minut prei vstanemo in se ogreiemo z nekai telovadnimi vaiami. Kakšna nai bo blazina? Pernata blazina ie neprimerna, ker se glava vanio pregloboko vdre in ker je poleti prevroča. Zimnata blazina ic najbolj zdrava, higienična in v vsakem pogledu priporočliiva. Vidimo torej, da ni vseeno, kako postelja stoji, pa tudi ne. kako ie opremljena. Marsikatera .nerazumljiva* bolezen bi bila takoi razumljiva, ce bi zdravnik vedel, v kakšni pošteni bolnik spi. Če se preveč pokrivamo, se pomehkužimo in postanemo sprejemljivi za prehlade. Če smo pre-malo pokriti in spimo tako. da na nas .vleče ali .piha*, dobimo trganie ne da bi sami vedeli kdai. Zato velja: zmerno 111 pravilno. Povej s cvetlicami — toda s svežimi! Cvetlice zna vsakdo kupiti, toda vsakdo iih ne zna lepo izbrati, ali pa ločili sveže od ovelih. Lahko ovclc cvetlice imaio svoj čar, .čar minljivosti*. toda če jih poklonimo qodovniku ali prijatelju, gotovo ne bosta očarana. Sveže so cvetlice, ki smo iih pravkar narezali ali natrgali. Vrtnica s pobešeno glavico in črnkastim stebelcem ie predolgo stala v vodi in ni več sveža. Popje in listi moraio biti krhki in sočni. Če hočete preizkusiti svežost nageljnov, zmencaite med prsti dva cvetna lističa. Ce se takoi ne ločita drug od druqega. so nageljni stari in bodo uveli, še preden iih boste poklonili godovniku. Omadeževane orhideje, rumenkaste gardenije, prozorni tulipani in lilije, krizanteme, ki so njih cvetni lisii na zunanjem robu riavi, so uvele, še več pokvarjene cvetlice. Kupuite cvctlice predvsem v cvetličarnah, kjer ne gori ves dan električna luč, zakai pri dnevni svetlobi oslaneio cvetke dalje sveže in sijajne. Katera polovica vašega obraza je lepša? Somernost človeškega obraza ie samo navidezna in se nam zdi resnična samo zato, ker gledamo zmerom ves obraz, nikoli pu ne obeh polovic tako, da bi iu lahko primerjali med seboi. Profesor Hunter ie pa naredil več fotografij desne in leve polovice obraza pri moških in ženskah in iih nato sestavil lako. da ie bil včasih obraz sestavljen iz obeh desnih polovic, drugič pa spet iz obeh levili polovic. Nemalo ic bil presenečen, ko ie ugotovil, da ie pri vseh liudeh ena polovica obraza lepša od druge, nežnejša in izrazitejša. Pri ženskah ie to po navadi leva polovica, pri moških pa desna. Za nas ta ugotovitev nima posebnega pomena, razen v primeru. ko bi .njemu* rade pokazale lepšo stran obraza Marsikatero korist bodo pa imeli od novci]a dognanja fotografi, posebno kadar fotooru-tirajo človeka v profilu. Kakšno posteljo imate? Morda se vam bo zdelo gornic vprašanie nekoliko netaktno, toda odgovor nani bo samo vam v korist Ne smete namreč misliti, da ic zn mirno, globoko spanje postelja ne-1 pomembna zadeva. Važno ie že, kako in kie postelja stoji. Predvsem postelja ne sme stati jod oknom, pa tudi ne vzdolž stene: :ako se namreč nalezemo hlada, ki veie od okna in od stene. Če hočete dobro spati, ne gleite samo na to. kako se postelja poda v prostor, temveč tuai na Io, kako ie za vas boli zdravo. Učimo se od vzhodnia-kov. da je zdravo, če lezimo z obrazom proti vzhodu. Vsi primitivni liud-ie spe z obrazom, ohrnientm proti sončnemu vzhodu. Topla žimnica ie Plime' " 1 samo za stare liudi in bolnike, ki potrebuieio dovajanje toplote od zunai. Za mladino. pa tudi za liudi v zrelih letih ie takšna žimnica odveč. Za pokrivanje uporabljamo poleti tenko odeio ali samo rjuho, pozimi pa kaipak prešito odeio. .. Paziti moramo, da imamo noge zmerom lepo tople, zato ic vsekako narobe, če sc zgorai do nosu pokrivamo. pri noaah pa razbrcamo. Debele pernice so nezdrave in napi nakoplicio razne nedolžne srčne mot- Mozolji na hrbfu Pozimi se mnogim ženskam kai radi izpuščajo po hrbtu mozolji, ki iim ostanejo vse do pomladi, včasih pa še celo do kopalne sezone. Sele ko se začno sončiti, izginejo. Tei nadlogi ste pa tudi pozimi lahko kos. in sicer takole: Vsako iutro si hrbet dobro namilite in ga nato oplaknite naiprei z vročo, potem pa z mrzlo vodo. Ko sie hrbet dobro odrgnile z brisačo, ali še bolje s frotirko, si ga namažite z alkoholom, ki ste mu pridale nekaj kafre. Ta postopek ponovite tudi vsak večer. S to preprosto nego boste že v enem tednu dosegle presenetljive uspehe. Seveda morale poleg tega v prvi vrsti paziti tudi na redno odvajanje. Pritrdite blazinice na obešalnike! Gotovo ste že večkrat opazile, da so se vam iopice. posebno pa moški suknjiči za vratom zgubali, pa čeprav ste iih še tako skrbno obesile na obešalnik. Tei nevšečnosti se lahko izognete tako, da pod vsak obešalnik naredite blazinice, ki ie priši-jete ali privežete. . Takšno blazinico lahko sešiiete iz starih nogavic, ali pa iz ostankov blaga. Nogavice nekaikrnt zložite, 111 že ie blazinica gotova Iz blaga pa sešiiete vrečice in iih napolnite z vato. blazinice lahko naredite v obliki trikotnika ali štirikotmka E11 vogal blazinice pritrdite na kovinsko kljuko. druga_ dva pa vsakega na eno stran obešalnika. • ŽENSKI RAZGOVORI Gospa D. B. I.jubliana. Čaine in mlečne madeže s politirancaa pohištva odstranite takole: potresite madež z vlažno — ne mokro! — solio in io pustite na madežu nekai časa. da vpliva nani, Zdai vzemite čisto volneno krpo in odstranite sol. 7. ! drugo volneno krpo in s plutovino | zlikajte pohištvo tam, kier so bih madeži iu kier so zdai nastala nekoliko beli motna mesta. Uerausgober: K. Bratuša, Journalist; verantvvortlir.hor Redaktcur: H. Kern, Journallst; Druckerei: Merkur, A. O. In Ljubljana; fiir dio Druckerel verantvvnitlich: 0. Mihalek — allfi in Ljubljana. — l2daja K. Bratuša, novluar; odgovarja H. Kern, novinar; tiska tiskarn* Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja 0. Mihalek — vsi v LJubliam.