Dopisi. jlz Celja. (Vinorejsko društvo za Celjsko vinsko okolišče.) Prebivalcem južno-žtajarskih pokrajin je znano, da v vinorejskem oziru čeni dalje bolj propadamo. Mnogo je sovražnikov, ki se z združenimi močmi zaganjajo na blagostanje vinorejca. Zdru- žili ste se fdoksera in peronospora, obup in mlačnost Ijudij, da vinogradi ne dajo več prejšnjega dobička! Še pred kratkim je bila vinoreja dotičnim vinorejcem vir blagostanja in bogastva: a zdaj opustošene gorice s svojim prestarim in izpitim trsjem le slabo povračajo trud in stroške. Skrajni čas je, da se to žalostno stanje vinoreje vzboljša in se vinorejcu pomaga, dokler ni prepozno. Že dalje časa so razni prijatelji kmetijstva ugibali, na kakšen način bi se dalo slabim vinorejskim razmeram opomoči. V vinoreji skušeni nadučitelj, gosp. Gustav Potočnik v Pletrovčah trudil se je vedno zglodno pomagati vinogradnikom v bližnji okolici. Zdaj se mu je posrečilo kljubu mnogim zadržkom vzbuditi »vinorejsko društvo za Celjsko vinsko okolišče«. Namen društva je vzdrževanje, pospeševanje in ponovljenje vinoreje v društvenem okolišči po zatiranju trtne uši in druzih trsnih škodljivcev. Sredstva za to so: pristop društvu »za obrambo avstrijske vinoreje na Dunaji« kot podražnica, prireditev zborovanj, tečajev in konkurencij za cepljenje trt, prireditev razstav, izletov itd., razširjanje podučljivih spisov o vinoreji in kletarstvu, nasajanje trsnic in vinogradov za pridobitev reznikov, pridobitev trt, orodja, materijala itd. za društvenike in končno podeljevanje priznanj in podpor za odlična dela. Društvena pravila so potrjena od vis. c. kr. namestništva v Gradcu z dne 11. maja 1893 št. 21.844 ter se bodo v kratkem tiskala in dotičnim prijateljem vinoreje razposlala. Dne 4. junija t. 1. je prišlo nad dvajset vinorejcev in prijateljev vinoreje iz Celja, Zalca, Griž itd. v Pletrovče, kjer je g. Potočnik s prijaznim nagovorom sejo otvoril. Po prebranju dotičnih odobrenih društvenih pravil se je vršila volitev v društveni zastop. Izvoljeni so: predsednik g. Gustav Potočnik, nadučitelj v Pletrovčah, namestnik g. Vincenc Janič, posestnik iz Celja, denarničar, g. Janez Ježovnik, veleposestnik iz Arjevasi, zapisnikarja C. A. Leser iz Gelja in g. .Tožef Supanek, nadučitelj v Grižah, odbornika g. .iakob .lanežič, posestnik iz Griž in g. Edvard Skolaut, posestnik iz Gelja. Naj bi se to novo društvo krepko ukoreninilo in si mnogo udov pridobilo! Zares prelepa naloga je vinorejsko društvo prevzelo: pomagati sebi in občinstvu! Pristopnina znaša na leto 1 gld. Vinorejei in prijatelji vinoreje, podpirajte novo društvo in pristopite v mnogem številu! .1. S—k. Od Sv. Lovrenca v Slov. gor. Precej časa je že minilo od binkoštnega ponedeljka sem. Dolžnost naša bila bi, da bi se slovenskemu svetu naznanilo, kako smo prebili Lovrenčani omenjeni praznik. Pričakoval sem, da bi kateri drugi župljan prevzel to nalogo in umočil pero, da bi mu preveč ne zarjavelo; kajti dobro vem, da bodo »moje« vrstice pa marsikoga hudo piknile. Pa ne morem za to! Na binkoštni pondeljek tedaj zborovalo je naSe »Polit. narodn. gospodarsko društvo«. Po običajnem pozdravu predsednikovem nam raztolmačijo vlč. g. župnik naš novi denar ter opomnijo, naj možje posebno žene opozorijo, da se ne puste goljufati. Pripeti se lahko, da dobe za pet jajec namesto stare desetice novih 10 vinarjev itd. Potem opomnijo, da je prišel čas škropljenja vinske trte, kroinpirja in nekaterega sadnega drevja in tudi naštejejo koristi škropljenja. Za gosp. župnikom povedal je gospod predsednik nekaj gospodarstvenih reeij o naši šoli, katero bi morali že letos zaeeti zidati. 11 koncu se izreče želja, da naj bi se naše društvo prcustrojilo v >Bralno društvo«. Gospod predsednik zaključi zborovanje s trikratnim »živio« na presvitlega cesarja in vrli Malonodeljski pevci krepko. navdiiScno, izborno zapojo »Slovensko geslo«. Neverojelno bi nopoznalec raziner z glavo zinajal in rekel, da tak uspeh se ni mogol doseči v nokolikih mesecih. Lovrenčani, kje fete bili, da bi z lastnimi očmi videli, ako že drugače ne verjamete, napredek naše sosedne fare! To so Vam sami prosti posestniki in fantje, kateri si niso po višjih šolah izvežbali posluha in grla. Čast njim in njihovemu neumorno delavnemu vodji gosp. učitelju Z.; presrčna Vam hvala, da ste se odzvali našemu vabilu! Po zborovanju zabavali so nas vrli pevci še nekoliko časa s svojim prelepim petjeni. Zal, da so imeli tako majhno število poslušalcev. Čast onim, ki so s svojo navzočnostjo skazali spoštovanje dragim nam sosedom! Obžaljevanje po veliki večini onih društvonikov, ki so se odlikovali s svojo nenavzočnostjo; v prvi vrsti pa posvetnim vodnikom našim, katerega nisein niti enega opazil. Naše društvo si je postavilo nalogo, da poučuje ljudstvo o gospodarstvenih, narodnih in poliličnih rečeh. A udeležba zadnjega zbora je kazala le zaspanost, mlačnost do vsega narodnega dela. Pri prosti zabavi slišali smo tudi več navduševalnih napitnic iz ust Malonedeljskih mož. Dragi Lovrenčan, vprašal bodeš, kako pa je to mogoče? Odgovorini ti: »Pri Malinedelji imajo vže več let svojo narodno bralno društvo«. Tam naj bi opazoval, kako marljivo prihajajo po rani božji služhi inožje, pred pozno in po pozni pa mladeniči čitat slovenskih časnikov. Koliko pa si izposujejo mladeniči in dekleta društvenih knjig! Naši easi zahtevajo, da mora vsak človek kolikor toliko izučen biti v vseh strokah življenja. Slovenci večinoma nismo toliko premožni, kakor Gehi, da bi zamogli svoje sinove vsaj nekoliko let pošiljati v višje šole, akoravno so namenjeni za kmetski stan. Treba bi nam toraj bilo, poskrbeti na drug način za večjo izobraženost. To pa se ravno da doseči s pomočjo dobrih poučnih knjig in časopisov. Ker pa si posameznik ne more po več časnikov naročevati, kaže, da se jih več v to svrho združi. Farani, ravno sedaj za našega č. g. kaplana, kateri se zelo zanimajo za to stvar, pokažimo slovenskemu svetu in na§im zagrizenim narodnim sovražnikom, da sino Slovenci, da ljubimo svoj narod in jezik! Delajmo za obslanek našega jezika s tem, da čitamo dobre slovenske knjige in časopise! Na delo torej, na poštenodelo! V kratkern bode nam dana lepa prilika, ko namerava Ptujska podružnica sv. Girila in Metoda zborovati pri nas, da ravno takrat ustanovimo »Bralno društvo«. Vdeležite se istega shoda mnogoštevilno vi očetje, mladeniči in tudi \o slovenska dekleta! Položite takrat vsi, vsi svoj majhen prispevek na domovinski oltar v svojo čast in čast vsemu slovenskemu rodu, za katerega naj bi goreli do zadnjega dihljpja! Bog in slovenski rod! Juršinski.