SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI V OBClNI UUBUANA-CENTER  PO PRVEM LETU DELOVANJA
V bodoče poudarek vsebini
V skladu z dolocili ustave SR Slovenije in zakonskimi določili so bile tudl v naši občini ustanovljene vse samoupravne interesne skupnosti, ki jih podrobno našteva ustava. V predvidenem roku, t.j. do 31. 12. 1974 so bile ustanovljene samoupravne interesne skupnosti za vzgojo in izobraževanje, za kulturo, za zdravstveno varstvo, za otroško varstvo, enota skupnosti za zaposlovanje, enota skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter samoupravna stanovanjska skupnost in telesno kulturna skup-nost. Februarja 1975 so bile ustanovljene skupnost za razisko-vanje, samoupravna lnteresna skupnost socialnega skrbstva in socialnega varstva.
Vse sainoupravne interesne skupnosti so na ustanovnih skupščinah sprejele samoup ravne sporazume o ustanovit-vi skupnosti, v katerih je do-Sočena argandzacija, naloge in način dela ter začasru poslov-niki o delu skupščin, večina skupnostd pa je tudd sprejela začasne statute.
Skupšdine samoupravnih in-teresnih skupnosti sestavljata zbor uporabnikov in zbor iz-vajalcev. Zbor uporabnikov šteje 59 delegatov, njdhova de-legatska baza so splošne dele-gacije v arganizacijah združe-nega dela in spJošne delegaci-je v krajevnlh skupnostah. Na •volitvah delegatov za skupšči-ne samoupravnih interesnih skupnosti so delovnd ljudje iz-TOlili 371 splošnih delegacij in 3 posebne delegadje z 3868 de-legati, med katerimi je 2.054 žensk (54 odst.). V krajevnih skupnostih pa 8 splošnih dele-gacij z 191 delegati, med kate-rimi je 71 žensk (47 odst.). Zbori izvajalcev štejejo od 17 do 41 delegatov, njihova dele-gatska baza so sveti oz. drugi organi upravljanja v organiza-cijah   združenega   deia   posa-
meznega podroCja dejavnosti samoupravne interesne skup-nosti.
Skupščdna samoupravne inte-resne skupnosti za zdravstveno varstvo je imela v letu 1975 6, skupnost invalidskega in po-kojninskega zavarovanja 5, skupnost ssa vzgojo in izobra-ževanje, kultuma skupnost, skupnost socialnega skrbstva, enota skupnosti za zaposlova-nje so imele 4, SkupSčina skup-nosti otroSkega varstva in sa-moupravna stanovanjska skup-nost 3, razaskovalna skupnost in skupnost socialnega varstva pa 1 sejo. Aktivnejši v sestav-Ijanju kot skupščine samou-pravndh interesndh skupnosti so bili njihovi izvršilni odbori, kar je tudi povsem razumlji-vo, saj je bilo v obdobju med zasedanjem skupščin potrebno izvrševati vrsto sklepov in na-log ter piipravljati gradivo za seje skupšfiin.
Udeležba na sejah skupšfflri samoupravnih interesnih skup-nosti je precej nlžja od udelež-be na zborih obftinske skup-ščine (za zbor združenega dela v povprečju 88,5 odst. za zbor krajevnih skupnosti pa 95 od-stotkov).
Iz pregleda udeležbe je raz-vidno, da se sej skupščin sa-moupx«vnik interesnih skupno-sti udeležujejo v večjem šte-vilu izvajalci. Izjemno pa Je pri skupnosti zdravstvenega varstva udeležba uporabnikov višja. Pri tej skupnosti je apa-zitsi trend upadanja udeležbe, predvsem izvajalcev, kar že ogroža normalno delo skupšči-ne. Tako je bila npr. seja skup-ščine v decembru 1975 ne-sklepčna.
Med nekaterimd vzrokd za slabšo udeležbo na sejah skup-ščin samoupravnih interesnih skupnosti je predvsem neute-čen sdstem informiranja dele-gatov. Strokovne službe samo-upravnih interesnih skupnosti ne pripravljajo gradiva v za-dostnem Stevilu, tako da vsi delegatd ne prejemajo gradiv, v posamezne delegacije priha-ja samo po en izvod.
Spričo kratkih rakov sklice-vanja sej je torej neizvedljivo, da bi bili posameznd delegati seznanjend z gradivom, ga pro-učili in sprejeli ustrezne za-ključke.
Zaradi neusklajenega sklice-vanja sej posameznih skupščin samoupravnih interesnih skup-nostd in prej naštetih pomanj-kljivosti v organizacijskem in informativnem sistemu, se ne-katere delegacije oziroma kon-ference delegacij sploh ne se-stajajo pred sejami skupščin samoupravnih interesnih skup-nosti, delegate za skupš&no pa določi kar vodja delegaoije, oziroma predsednik konferen-ce delegacije. V nekaterih de-legacijah uporabljajo prakso, da se pred sejo skupščdne se-stanejo samo delegati, ki so znotraj delegacije zadolženi po interesnih podTOčjih. Opažamo tudii, da v velikd večani prime-rov delegacije samoupravnih interesnih skupnosti nlso us-trezno povezane z delovanjem
delegacij za zbor združenega dela in delegacijami za zbor krajevnih skupnosti, z delom samoupravnih organov v orga-nizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih ter druž-benopolitičnimi organizacijami. Zelo malo stikov Imajo splož-ne delegacije s svojo volilno bazo, to je z delovnimi ljudmi in občani, katerim bi morale občasno poročati in jih sezna-njati o svojem delu v skupšči-nah interesnih skupnosti. Pred-vsem pa bi morale skupaj z delovnimi ljudmi in občani razpravljati in sprejemata sta-lišča o tlstih vprašanjih, ki so neodtujljiva pravica delovnih ljudd, tako pa o njih v večini primerov odločajo samo dele-gati v skupščinah samouprav-nih interesnih skupnosti. Med ta vpraSanja vsekakoor sodijo letni in srednjeroftnl programi razvoja samoupravnlh interes-nih skupnostl, ftoan&id načrti in prispevne stopnje za ftnan-ciranje dejavnostl samouprav-nih interesnih skupnosti itd.
V ve&mi statutov samou-pravnlh žnteresnlh skupnosti kot tudi v občlnskem statutu Se niso podrobno izdelana ti-sta določila, ki opredeljujejo sodelovanje med skupščinami samoupravnlh interesnih skup-nosti in skupščino obftine. Sa-moupravne interesne skupno sti, ki so sestavni del skupš&n-skega sistema na osnovi dolo-čil ustave, v doloftenih zadevah enakopravno odloCajo z zbori občinske skupšSine, zato je te odnose nujno opredeliti v sta-tu občine, poslovniku občinske skupščine in samoupravnih ak-tih samoupravnlh interesnih skupnosti.
Zadeve, o katerih naj bi skupščine samoupravnih tate-resnih skupnosti enakopravno odločale z zbori obfiinske skup. ščine, so programj dela samou-pravnih interesnih skupnosti, odnoa med samoupravnimi ipteresnimi skupnostmi in kra-jevnimi skupnostmi pri izvTSe-vanju nalog iz določenega pod-ročja dela, smernice o družbe-no-ekonomskem razvoju obči-ne, dogovor o srednjeročnem planu občine, dogovor o skup-ni in splošni porabi, itd.
Ceprav lahko delo samou-pravnih interesnih skupnosti v prvem letu delovanja ocenimo pozitivno in ugotovimo, da so bile prebrodene zafietne težave, bo potrebno v bodoče vložiti več napora za uresnifiitev vse-bine ustavne koncepcije o sa-moupravnih interesnih skupno-stih.
Nekaj problemov pri delu samoupravnih interesnih skup-nosti izhaja še iz nejasnih raz-merij in ne vzpostavljenih traj-nih stikov med posameznimi skupš6inami samoupravnih in-teresnih skupnosti, občinsko skupščino in ostalimi organiin družbenopoiitičnimi organizaci-jami v občini. Tudl strokovne službe, ki opravljajo strokov-no administrativne naloge za potrebe samoupravnlh interes-nih skupnosti, predvsem tiste, ki so organizirane na nivoju mesta, še niso v celoti zado-voljile priprave gradiv in osta-la administrativna dela za po-trebe občinskih samoupravnih interesnih skupnosti. Občasne oblike sodelovanja in koorddna-cije tned skupSčinami samou-pravnih interesnlh skupnosti, njihovimi izvršilnimi odbori in občinsko skupščino ter Izvrš-nim svetom občine, so vzpo-stavljene. V bodoče bi bilo nuj-no to sodelovanje še poglobiti in poiskati stalne oblike pove-zovanja, zaradi uspešnejšega reševanja nalog skupnega po-mena.
Iz navedenega kratkega pre-gleda o delu samoupravnih in-teresaih skupnosti v naši obči-ni lahko vidimo, da so vse sa-moupravne interesne skupno-sti skupščinskega sistema kon-stituirane in da je tudi v or-ganizacijskem pogledu v veči-ni primerov delo teh skupnosti steklo. Več prizadevanj bo po-trebno usmeriti na vsebinska vprašanja dela samoupravnih interesnih skupnosti, tako da bodo resnični interesi ta potre-be delovnah ljudi in občanov v programlh in delovanju sa-moupravnih interesnih skup-nosti vse bolj uveljavljeni.
Ivan Hafner