Oskar Hudales Kaj je povedal boter Matjaž Afrika — nekda Skoraj vse počitnice sva bila z doma, ga. Ta sicer ni bil inženir, ker to je danes Franček pri stricu v Ljubljani, jaz pri teti že itak vsak deseti človek. On je boksar in v Mariboru. Prav dobro se nama je godilo. se imenuje Tom Sayer. Tako imenitno je Mnogo zanimivega sva doživela in boter boksnil nasprotnika, kakor bom jaz tebe, Matjaž naju je moral nekaj večerov potr- če se misliš še dolgo repenčiti nad menoj«. pežljivo poslušati, da sva tnu povedala vse »Mir!« je boter krepko posegel v na- počitniške doživljaje. Kar kosala sva se, ka- jino pričkanje. »Komaj sta nekaj dni sku- teri je videl ali slišal kaj bolj zanimivega. paj, že se zopet prepirata. Vidi se, da sta »Jaz«, je dejal Franček in se bahato fe vsak svojemu zamorcu dovolj čudila, vzravnal, »jaz sem v Ljubljani videl za- ^er s*a §a. vldela "ed, sam.h belcev Go- morca, da veš! Kola Ayay mu je ime in *?v° bl ™i* zam?.ruci ^0 ne zammali, če še inž^nir je povrhu«. bl & vlde a v, nJlhov' Pravl. domovim' To menda vesta, kje je domovina zamorcev.« »Prava reč!« sem ga tnalomarno zavr- »V Afriki vendar!« sva vzkliknila ne- nil. »Ali misliš, da v Mariboru ni bilo no- koliko užaljena, da ima boter take slabe benega zamorca? Tudi tam smo imeli ene- misli o najini učenosti. 2.7 »In v severni Ameriki,« je pristavil boter. »Oho!« sem se drznil podvomiti. »Ko-likor jaz vem, prebivajo v severni Ameriki samo Indijanci in evropski priseljenci. Za-morce so menda s pošto poslali tja.« »S precej žalostno pošto, da!« je odvr-nil stric. »Čudno se mi zdi, da kljub vsej učenosti o tem ntč ne veš.« Osramočen sem molčal na veliko Franč-kovo veselje, boter pa je nadaljeval: .»Radoveden sem, kakšne pojme imata sploh o Afriki. Najprej mi bosta povedala, kako si predstavljata črni kontineni, potem vama bom jaz natočil čistega vina.« »Jaz že vem, kakšna je Afrika« je pričel Franček z zarečimi očmi. »Tam so široke, neskončne stepe, nad njimi jekleno-modro nebo. Zemlja je rdečkasta, porašče-na s temnozeleno travo. Trava kamor po-gleda oko. Le tu in tam moli iz te vesoljne trate skrivljena akacija, ali pa čepi sredi stepe kup stožčastih zamorskih koč kakor jata preplašenih jerebic. Med njimi se spre-hajajo v cunje, predpasnike in kože oble-čeni domačini čokoladne barve, oboroženi s sulicami in loki. Pred kočami sede zane-marjene zamorke in v taktu drobe žito v okornih možnarjih. Za vasjo se pasejo suhe koze in mršave kokoši, v travi se valjajo sestradani psi. Dan za dnem se potniku pojavljajo take slike. Le včasih je ireba prečolnariti spenjeno reko, ali pa srečaš čredo divjačine, aniilop, gazel in žiraf«. Boter je samo pokimal in mi velel, naj še jaz povem, kako si predstavljam Afriko. »Kadar čitatn kako zgodbo, ki se godi v tej črni zemljini,« sem povzel besedc, »vedno so mi pred očmi ogromni prago-zdovi. V njih rastejo drevesni velikani. visoki po 50, 60, celo 70 metrov. Drevje raste na rjavkasto rdečem raočvirju in je prepleteno z najbujnejše cvetočimi ovijal-kami. Na razsežnih jasah sredi pragozdov bivajo v bornih vaseh ljudožrci. Na vrtovih goje sladke banane. Trume opic in pisanih ptic se gugljejo po drevju. Krvoločne zveri in strupene žuželke preže na potnika, ki si s trudom utira pot med strašno goščavo. Včasih prereže gozd kakor ogromen nož mirno se valeč veletok. V njegovih valovih se valjajo pošastni vodni konji in požrešni krokodili. Na razsežnih veletokovih brego-vih, posutih s finim peskom, postopajo štor-klje in druge vodne ptice, ali pa se tam poliva z vodo čreda debelokožnih slonov.« »Oba imata prav,« je pripomnil boter, ko sem končal. »Afrika je taka, kakor jo je opisal Franček, a tudi taka. kakor si jo predstavljaš ti. Le nečesa nista oba omeni-la. Niti besedice nista rekla o afriški kul-turi. Nič se ne smehljajta! Tudi Afrika ima svojo kulturo, kakor vsaka druga zem-Ijina. Vsaj imela jo je. Ne smeta pa tnisliti, da govorim o oni kulturi. ki so jo v Afriko zanesli Evropci. Nikakor ne! Vidita, to je zelo zanimiva reč. Še ni sto let, ko si je vsak Evropec predstavljal Afriko tako, kakor vidva. Vsi so videli v njej brezupno deželo, zastrupljeno z mrzlico, deželo pusto-lovcev in misijonarjev. Nje prebivavci so se smatrali za barbare, suženjsko ljudstvo. Če so Evropci kje v Sudanu naleteli ria velika črnska mesta s stotisoči prebivavci, spretnimi, dobro oblečenimi obrtniki, so to pripisovali vplivu Arabcev. Šele mnogo po-zneje se je upalo v osrčje Afrike nekaj ju-naških raziskovavcev, ki so ovrgii to zmoto. Pred mnogimi stoletji so se v Gvinej-skem zalivu zasidrale prve evropske ladje. Ko so se mornarji izkrcali v Veidi, so od začudenja široko strmeli. Vsa dežela je bila preprežena s širokimi, ravnimi cestami, ob-danimi z drevoredi palm in drugega drevja. Dneve in dneve so lahko potovali, povsod so videli razsežna, skrbno obdelana polja, oblačila, ki so si jih bili sami stkali. In kakšno je šele bilo tedaj nekoliko južneje v Kongu! Velike in mogočne, dobro urejene države, kojih prebivavci so se oblačili v svilo in baržun. Obrtništvo je bilo razvito do najvišje stopnje. Kultura vsepovsod! — Ravno tako je bilo tedaj življenje na vzhodni obali, v Mozambiku. Pomorščaki iz 15. do 17. stoletja pripovedujejo, da je v tistih časih cvetela ta kultura v vsej Afri-ki južno od pasa saharskih puščav. V nem-ških mesiih Dresden in Ulm hranijo iz tiste dobe različno posodo, orodje, orožje in nakit; vse to je tako okusno in umetniško izdelano iz kovine ali slonove kosti, da se 2S ti izdelki lahko kosajo z evropskimi iste lavcev je bilo premalo. Tedaj so se »kul- vrste in istega časa. Tam so shranjena tudi turni« Evropci spomnili na Afriko in njene afriška oblačik. Sijajen baržun so tkali iz črne prebivavce. Črnec je rojen za sužnja ... najnežnejših listnih delov neke vrste ba- Nad sončno Afriko so prišli usodni dnevi. nan. Bleščeče, nežno, mehko in voljno »svi- Evropski osvojevavci so z ognjem in mečem leno« blago so Zamorci izdelovali iz nitk razdirali afriška mesta in vasi, ropali, raz- palminih listov. bijali, uničevali, stotisoče Afričanov so od- Dandanes tega ni več. PeIJali v s"žnost na plantaže v Ameriko, ,r , . , .... . , „ , kjer so v nečuvenem trpljenju pridelovali Vso to krasoto so nadomest.h .zdelk, g' okrutnlm gospodarjem kavo, slad- evropske industnje, mčvredno bazarsko korn- tfg .^ homhaŽK blago- »Sedaj veš,« se je obrnil boter proti Afriške kulture ni več. Roko v roki sta meni) xS kako jgiostno pošto so prišli Za- jo uničili Amerika in Evropa. To se čudno morci v Ameriko? Oni so bili tisti, ki so sliši, kaj ne? Mi, Evropci, najkulturnejše s svojim suženjskim delom ustvarili osno- pleme sveta, da bi bili zmožni takega su- vo Za vsa ona bajna bogastva ameriških rovega razdiralnega početja? In vendar je bogatinov. Afriška kultura, nekdaj tako cve- to bridka resnica. toga je mora]a jzginiti na račun newyorških V tedaj na novo odkrito Ameriko so nebotičnikov. Potomci teh sužnjev žive še vrele trume evropskih priseljencev. Novi danes v Ameriki. Kulturno so se dvignili sv«t je ponujal vsega v izobilju. Plodne rav- na povsem evropsko stopnjo, a so vendar nine in rud bogate gore so kar kričale po še danes državljani druge vrste, prepuščeni obdelovanju in izkoriščanju. Toda — de- preganjanju in izkoriščanju...« '