Sprava in strah pred njo. Da se grof Taaffe v teh dnevih pogaja a Cehi in Nemci, naj ae napravi med njimi neka sprava ter preneha dolgi in pogubni razpor, to je znano in z vlado želi to tudi vaak, ki še ima srce za srečo naše države. Bode-li pakaj iz tega ali pa gredo na konci možje kje vsakaebi s staro mržnjo v arci ? Odgovor na to vprašanje pa se nič ue da tako iz lelika, kajti težave so pri tem velike, najbolj za c. kr. vlado. Njej je in moia biti na tem veliko, da ae ji ne namnoži vsled aprave veS dela in kar še potegne višje, več stroškov. Oboje pa ji preti, ako se razdeli češka dežela v 8kupine, nemške in češke. In ravno za to stojč Nemci, Cehom pa ni po volji, ampak le-ti bi radi, da ostane vse pri starem. Edino, kar želč, je to, da dobi češki jezik povaod tiato pravico, kakor jo ima že doalej nemški in sta si torej ona poslej prava brata. To pa sopet Nemcem ne gre v glavo, ter čejo akupine nemških krajev za ae ia v njih naj bode potlej le njib. jezik doma, češki pa nima v njih nobene pravice. G-lavno je torej sedaj na Dunaji brž to vprašanje ; če se ono in pa kako ae razmota, tega sedaj človek ne more reči in brž jo še pogodimo najbol.je, ako rečemo, da počakajmo na sklep ahoda. Nekaterim ae dozdeva celo, da še tega aklepa ne doživimo v kratkem, ampak da se shod brž ko ne pretrga in odloži za pozneje dni, more biti tje do poletja. Kar se tiče naše misli, ne rečemo, da ne bode tako na zadnje v resnici. Ali nam tudi dnes ni za to, da izpovemo našim bralcem, kaj da mislimo mi o tem ahodu. Nam je veliko več na tem, da jim pokažemo, kaj reko naši Nemci ali bolje listi, ki pišejo za-nje, k temu ahodu. In v tem smemo reči, da ao ai v strahu, ne za to, da ne pridejo možje na Dunaji do aprave, ampak za to, da je vendar le mogo6e, da se pride do nje. To bi za- nje bila največja nesreča. Kaj bi pač piaali potem ae v ,,Tagespoati", v ,,Mariboržanki" ali v ,,Vahtarici"? Da se Nemci potiskajo ua steno, tega bi vendar-le ne mogli več legati bralcem in o drugem, o reččh, ki se gode pri nas, to se v malih besedah pove vse: Mi Nemci smo visoko na konji; vse povsodi v dež. zboru, dež. šolskem svetu, okr. zastopih, pri c. kr. namestništvu, c. kr. okr. glavarstvih, c. kr. okr. sodnijah, c. kr. dež. aodniji v Celji, c. kr. višji aodniji v G-radci — pri vseh teli in drugih uradih so Nemci prvi in v njih akorej ni proatora za Slovenca. Ali to še nam ne more biti zadosti; mi še čemo za nemško ljudstvo več. Ono je sicer že izvoljeno ljudatvo, ker je nemško; to se vidi vse povsodi, ali ker se pač nam tako ljubi, zato se mu godi še vse eno krivica; mi trpimo še torej vedno krivico. Kličimo tedaj na pomaganje, če ne gre drugače, tudi one uaše brate, ki ao zunaj črno-rmenih soh! To in enako pa vzprejme še bralec sicer eno ali drugokrat, ali v vsacem listu bilo bi mu že vendarle preveč. To vedo možje, ki imajo pri naa nemške liate v rokali, izlasti pa še tisti, ki štej6 za nje, ako jim J?aj primanjkuje, zato bi jim bila sprava med Čehi in Nemci, da ne rečemo več, bolj, kakor neljuba in ko bi mogli, najeli bi ai tistih, pogubnih streliv, ki so neki ruakim nihiliatom v navadi, za to, da razžen6 one može vsaksebi, ki sede v teh dnevih pri mizi grofa Taaffe. Le-ti so za nje največja nevarnost. Sedaj sekaže pač še z večjo ali manjo pravico na Češko, češ, da trpe ondi Nemci nezaano veliko krivice in češka dežela je daleč, kdo ne bi torej verjel, da je tako, kakor stoji črno na Ijfelem n. pr. v;,,Vahtarici?" Oj iu tako milo se stori človeku- pri srci, če bere v njej o stiskah! Tako doslesj-, drugače pa bodevpa6potem, ce ne bode več take atiske na Ceškem. To ved6 oni možje, ki polnijo predale svojih listov o atiakah Nemcev in zato jih je atrah sprave.