■= naflsop 14,000, — jfajerc peljq za celo leto eden goldinar. =-
108 55 I 2 18-81
ft 83
11 — X>—
X)—
>l-99
33-46 74-22 >0-69 27-62
se plača
Narofeuu s* <*lo Ijfo E *•—. — Po»am«*na Itovitka velja B krajcarje. — Naročnina se tudi *a pol leta plačuje in se mora poslati v naprej. Una oznanil je za 1 itran K 32-, </■ atranl K X&—, »/« strani K 8.—, «/■ strani K i'—, '/,, strani K 8 -*-, »/« strani K 1 —. — Pri večkratnem oinaniiu   j«  cena posebno znižana. — Za oznanila (fiuerate) uredništvo in upravniStro ni odgovorno. — Uredništvo in upravništvo je v Ptuju v gledališkem   poslopju. — Staje«  izhaja  vaaki drufi petek, datiran z dnevopi naslednje nedelje. — poplai dobrodošli in se sprejemajo zastonj. — Rokoplzi M m rra&yo in at morajo najdalj« do pondeljka pred izdajo dotifine Številke vposlati.
lev. 22. j
T Ptuju v nedeljo dne 1. novembra 1903.
1041
IV. letnik.
erdberg'
Našim naročnikom.
a$$c 12         Naše   cenjene   naročnike, katerim smo poslali v
k(* vrsta^ujem   času   poštne   vložne   listeke (Erlagscheine), 900 Irosimo,   da nam naročnino kmalu vpoŠljejo, da bo-;a grozdje, iejo list. brez zadržka redno nadalje dobivali-
i grozdje,  I*___   _____                                                      *
Ija,   mlatil-                                ~~—————-_*——^____
ni«c za žito,
JVa grobih.
itnoreziiife, iskalni«
k,)l'1' .z" j    List  za listom je zgubil svojo prekrasno   zeleno
ezne cevi,
krvo,   list za listom   pada truden na tla,   in   mrzel
•senski veter ga oddrvi igraje k njegovim   prejšnim,
>zlpf'T'^P0'   strohnelim   tovarišem.    V  jutrah se vlači
I ki    n   a Jeseriska meg^a *n le   malokedaj   še   pošlje na
k<" za vimf^ljo. katera si želi počitka, jesensko   solnce   svoje
ne in ^'imijijvljajoČe   žarke.   Narava se pripravlja   k spanju, k *čenje piv«. J 4       .     ,              ....         r   r       J           1     •>  '
i HladofedJWgeiui zimskemu počitku.
sudavodei a    Kakor skoraj pri vseh svojih praznikih se  ozira
i kavo. ai-  ,                      *                 v                    t    ,   i-*i
anji' kiubaffd1 v tem   času   naša sveta katoliška    vera na pn-
ike tehtnicAJbe v   naravi.   Zato nam je podarila   zopet v teh
[ne tehtnice               »                            ■     i •    i         •      i      •                  -i      i
i,, jnihi.štvijfi« prekrasen spominski dan m to je praznik, ka-8tlW Y8yga ravno sedaj obhajamo, praznik vseh svetnikov aeWrje g praznik spomina vseh naših tistih, katere smo >pali v hladno zemljo, želeč jim sladek počitek, ireč praznik naših mrtvih.
Nebroj luči gori na   grobih in z resnimi   obrazi
mlado in staro med okinčanimi gomili,   katera
'ajo   v svoji, priprosti   neznatnosti   toliko   «ek-
ja upanja, toliko ljubezni, toliko sreče, nesreče,
«ti in veselja.
Eno gomilo pokriva starca, kateri si je želel po tah Življenja, da bi mu smrt pripravila vsaj miren jtorček, na katerem bi si spotil, drugo zopet mla-Bca,   kateri je zaupno   gledal v bodočnost  in ka-
lamstoof
lili pogoji
>.
likami bi o.
em Jeziku.
mM vr<
it:
ller
ras se  12..
teremu  je neusmiljena   smrt pristrigla   vsa    upanja, vse njegove sklepe!
Tukaj leži žena, izvrstna gospodinja, tam zopet deklica, katero je kakor mraz cvetljico ugonobil življenja yihar.
Ta blesteči kamen z zlatim napisom nam naznanja, da počiva pod njim človek, kateremu je podelila sreča dovolj posvetnega blaga in drugi leseni križec pa je morda zadnji spomin ubogega siromaka, kojega neusmiljen spremljevalec v življenju je bil glad!
In vsi ležijo tik eden drugega, bogati in revni, mladi in stari, srečni in nesrečni, in vsem gore enako blesteče luči!
Duhovnik, častitljiv starec pride na pokopališče in njegove resne besede spodbujajo poslušalce k spominu na mrtve in k ljubezni do živih.
Tukaj sem pridite vi vsi tisti, kateri sejate sovraštvo med sosede, tukaj sem vsi tisti, kateri pov-zročnjete preganjanje med narodi! V grobu so vsi enaki, ker jih je pokosila ravno ista neusmiljena smrt, h čemu so si bili sovražniki-v življenju?
In življenje je Jako kratko!
Bog ve, ako ne bode od nas ta ali drugi ležal uže v prihodnjem letu v globočini temne zemlje, Bog ve, ako ne bodejo prižigali čez leto že na našem gomilu sveč.
Odpustimo si toraj, ako se sovražimo med seboj, saj smo vsi enega in istega velikega očeta otroci, odpustimo si, ako se preganjamo, saj neha in konča vse naše sovraštvo, vse naše preganjanje par sežnjev globoko pod zemljo.
Ako se prepiraš s svojim sosedom radi koščeka zemlje, pomisli, da vama bode obema uže v ktratkem času morda še pretežka!
tuju,
Zaradi nastalih tehničnih neprilik se je izdaja današnjega lista nekoliko zakasnila.
Ako sovražiš tvojega soseda radi tega, ker on govori dragi jezik kakor ti, pomisli, da mogoče že v par letih ne bodeta obadva govorila niti enega, niti druzega jezika.
Na grobih se hočemo zjediniti, na grobih si hočemo podati roke, na grobih hočemo pozabiti vse naše sovraštvo, vse nasprotstvo!
Saj nas ne bode tudi tedaj, ko nas bodejo zvale iz grobov angeljske trobente na večno sodbo, nikdar povpraševal Nebeški Sodnik, katere narodnosti smo, temveč povpraševal nas bode, koliko smo zakrivili proti njemu in proti našemu bližnjemu.
In ako bodemo postopali proti našemu bližnjemu tako, kakor nam je zaukazal naš največji ljubitelj Jezus Kristus, namreč da ga bodemo ljubili, potem se nam ni treba bati zadnje sodbe, potem nam bode tudi žemljica lahka.
Našim kmetom.
(Dalje.)
V današnjih dneh pač skoraj vse iz dežele sili v mesta, misleč si, da se tam zares sam med cedi. Temu pa ni nikakor tak. Kmečki fantje, katerim ni za domače delo, pustijo večkrat stariše doma, češ, trudita se vidva sama pri navadni vajini hrani, jaz pojdem v mesto, tam je veliki zaslužek in hrana je izvrstna, vsak dan si bodem lahko obračal po okrož-niku pečenko. Oblečen bodem hodil, kakor gospod in dela bode malo!
Fant vedi, ako tako misliš, se grozno, grozno motiš. Mogoče je res v mestu hrana nekoliko boljša, mogoče bodeš zares hodil malo boljše oblečen, toda delati pa bodeš moral, verjami mi to, v mestu trikrat več, kakor pa na deželi. Povej mi le enega kmečkega sina, kateri bi si bil, zapustivši svoj dom, po mestih česar prihranil. Vsak je prišel do sedaj navadno rad in sicer prazen zopet domov, mogoče pa Še povrh izprijen do dna srca, bolan na duši in na telesu.
Kmečka deklica, ne sili nikakor v mesto, ostani doma, bolje bode za tebe stokrat. Poznal   sem neko
Izseljevanje v Ameriko.
(Doživljaji iz zadnjih dnij.)
Potovanje je lepo, a vsak zna, da je za potovanje potreba denarja. Med našim slovenskim ljudstvom imamo tudi dosti popoinikov, samo da ti popotniki ne potujejo samo za zabavo. Njih potovanje jih vodi v Ameriko, kjer si morajo zaslužka iskati. Marsikateri teh Amerikancev se da bodisi temu ali onemu pregovoriti in pride na ta način agentom v roke, ki ga res v Ameriko odpravijo, a za kakšno ceno in s kakšno ladjo, o tem pa še govora ni. Navadno pa potem tudi ameri-kanska vlada take popotnike nazaj pošlje in jih ne pusti v Ameriko. V pojasnilo naj služi sledeči slučaj, ki se je dogodil komaj pred nekoliko dnevi.
V Sevnici na Štajerskem prebiva neki krčmar z imenom Janez Kurenl. Iz tamošnje okolice nabral je ta gospod Kurent nekoliko fantov in mož, vsega skupaj 20, ki so se namenili v Ameriko. Kurent jim je priporočal, naj se z amerikansko linijo odpeljejo in jih tudi potem odposlal v Buchs na Švicarski meji. V Buchsu je namreč neki Louis Kajzer, ki biva v Bazlu, ustanovil agenturo za izseljevanje  in je  pooblastil ta-
kmeČko   deklico,   koje   oče ni   imel   sicer   poseb premoženja,   toda ako so vsi skupaj delali,   imej vsi dovolj čednega oblačila. A   Lenki,   katera je zares lepo, zdravo in  veselo kmečko   dekle,   nikal ni nadalje ugajala kmečka noki, začela se je lišpat' kinčati in njena mati je bila dovolj   nespametna, je to dopustila.  Ker oče ni nikakor   mogel   dati narja za zidane   robce in kitle na štirko,   posta Lenka žalostna in je zgubila veselje do svojega kcga stanu.   Kako si toraj   pomagati.   Na   mi pride, hajd v mesto v službo, tam si   bodem   pri žila dovolj za najkrasnejšo obleko.
S težkim srcem s±a roditelja ustregla njeai in dekle   je šlo v mesto.   Ker je   bila   Lenka pridno in pametno dekle, se je kmalu nekaj nai in zares si je prislužila toliko, da si je   kupila obleko. Toda s časom se je navolila enomeinega stnega dela, pa mislila si je naj bode kakor hoče, bejše itak ne   bode in ako se že vsega navolim, se omožim! Pri vodnjaku mj vedno pričakuje L mlad fin gospod, on je   tako   prijazen z menoj Henrik, ta me bode gotovo vzel za ženo!   In g par mesecih sta bila parček. Ne mož in žena, k Henrik rekel, da ni treba, da bi se izdalo toli narja za ženitev, saj se da   tako tudi živeti,   saj tako tudi lahko rada imata. — —
Da, en čas jo šlo dobro! Henrik, kateri je mM^u], dobro službo, je prinesel   svoji mladi    ..zini-   Leni     0jž vsako soboto lepo sveto denarja   domov.   Toda ne   | soboto ga ni bilo   več domov, tudi v nedeljo ne še v pondeljek ne.   Sla je vprašat   za njim   in a dela je, da je bil  iz svoje službe odpuščen in da je odpeljal   nihče ne   ve kam.   Ko je   prišla  Len domov, čakal jo je že postrežček, da bi mu   izroi pohištvo, katero je njen ljubi Henrik bil prejšnidjl prodal.   Vse so vzeli,   Lenki ni nič   druzega   osUl kakor malo, jokajoče, nago dete!                                  gtevi
01
tud sla i: Zuk Len bila Kaj e
oti rse
lo i par 0*.d. a ni
resn ta l<e havl
a lan
vo si
arč dete ali c
post poni
pi-iln dega
Toda v mestn se nahaja mnogo usmiljenih IjnS    p posebno   takih,   kateri   se radi   usmilijo take m lepe  „vdove", kakor je bila naša Lenčka.
No,  Lenčka je bila kmalu zopet nženaa. Sevefttfrar
mošnjega krčmarja Johana Buchel (Bihelj) in pa Mih. Pavlin da ga zastopata. Ta gospod Pavlin je bil prej pri   Seunikni Ljubljani v službi, pa je moral kar na    nagloma iz  Jji pobegniti  in se   ne sme več v Austryi prikazati.   Ta   di zastopnika   sta toraj teh   26 Slovencev   v Buchsu sprej« njimi tudi vožnjo pogodila (172 gld.) in jih 8.  septembi poslala   v Bazel.   Iz Bazla so se   potem odpeljali v.Hai Francoskem   in ko so   se drugi iz Havre   naravnast od; čez morje v New-York, moralo je teh 26 mož (med   nji tudi pet   mladoletnih,   ki svojim   vojaškim  dolžnostim še zadostili)   odpotovati   v   Southampton   na   Angleško;   iz mesta   so  se potem   peljali po železnici skoz celo Angl* Liverpool  in   ko   so   tukaj   tri dni Čakali,   odpeljali so ladiji od Kunardlinije v Ameriko.
Na morju so bili čez ID dni in ko so prišli v Amei morali so zopet nazaj v Kvropo. Vseh teh 26 oseb se je] pogodilo, da se odpeljejo z amerikansko linijo, ki prevozi morje v 6 do 7 dneh in so v tej misli tudi pogodbo podf — a pogodba se je pa glasila na Kunardlinijo — in tako| stopanje agentov nasproti slovenskim izseljencem je vse prej, kakor pošteno imenovati.
»ron
topol
jzaj
■uze
liso tlo  I tota
Liner sj
tčic
P
fošta Lmi
vo red
~   3   —
di tokrat brez poroke.   Njen   „mož" je bil star in poten, pa kaj, bil je   bogat,   neizmerno   bogat, on  je bil   Bsrečen",   toda  kratek.   Starec  se je čke naveličal in jej je zakon odpovedal. Sedaj je zopet    brez službe,   brez dela,   brez stanovanja. ij početi? Domov se ne upa, ker se sramuje, službe dobi, ker nima   nikakih   spričeval.   Obupanje   se iui.se Lenčke,   na samo  sebe je jezna,   jezna na nicč:  e ljudi.
!   In padla že je   bolj globoko,   padla od   stopnje
j j stopnje   tako daleč,   da si našel   našo   Lenčko v
J  ir mesecih   bolano na duši in na telesu v bolnišnici.
1   dravela nI nikdar več. Zakopali so jo na   skorem,
nihče ni žaloval za njo.
[ Poglejte dragi kmečki fantje   in dekleta,    to je inicna   podoba iz vsakdanjega življenja,   kakor   se ;e vedno in vedno,  posebno   v večjih   mestih   po-jrljajo. Jaz   vam  toraj svetujem,   ostanite doma,   sploh ne   zapuščajte   nikdar   vašega,   to  je    kmečkega m. Ako vas je  več otrok pri hiši in je gospodar-premajhno, da bi vsi na njem živeli, potem idite užbo   raji h   kakemu   poštenemu   kmetu,   bodite mi, delavni in pridni,  jaz vas zagotovim,   da bo-tudi   vi   toliko   ali še več prihranili,    kakor to ono nališpano   mestno družinče,   katero nosi nalilo   vse kar je   njegovega na   hrbtu,   kakor   nosi svojo hišo vedno s seboj. Na deželi bodete lažje Ji samostojni in   ne bode  se vam  treba toliko ližati, kakor pa po mestnih službah, gotovo pa si iranite neštete skušnjave,   katere kaj   lahko mla-neiskušenega človeka premagajo.
Spodnje-štajerske novice.
Brumen in Bratuša. Celjska žaba piše v svoji rilki z dne 23. oktobra med drugim tudi to-le: ffočilo    .Štajerca*   o   shodu   na   Ptujski   Gori   je
jno perfidno inlažnjivo!" — Te besede smo vam *tjc tukaj  ponatisnili, da bodete vedeli na   kateri
li je zares   perfidnost doma.   Mi smo poročali o
zares
tUČili
lep
me . sla]
i    V ep m ilej :er
1J
Kako so se vsi li izseljenci pogodili in pobotali s Kaj-i, Biichelnom in Paulinom, mi ni znano, gotovo pa imajo »Inoma pravico, zahtevati od teh gospodov celo voznino Iz Amerike jih niso vrnili radi kake bolezni ali kakega »ga postavnega zadržka, pač pa je vzrok le ta, da jih lako poslali, kakor je bilo potreba. In ta agentura se še nazivlje ,Slovenska agentura', tudi ,S1. Hrvatska agentura4, iko   trobi   med   svet,   da   njeni  popotniki vedno dobro v
iko pridejo in da nobenega ne vrnejo iz Amerike. Varuje vsak imen Kajzer, Buchel (Bihelj) in Pavlin!
0  resničnosti   tega  dogodka zamorejo gg. Ignac Jenčič,
t, pošta Loka pri Zidanem mostu; Jakob Vovčak, Jevše ta Loka pri Zidanem mostu;   Janez Faletič, šmast 37,
Kobarit,   pojasnilo dati,   ker so ti tri navedeni gospodje
to doživeli.
Na ta način je prišlo 26 oseb ob svoj denar, morali so iziti v/. kota v kot 6 do 7 tednov in dasi so plačali vse lu, vendar niso prišli tjekaj, kamor so bili namenjeni.
Slovenci, pozor pred imeni
Kajzer, Buchel, Pavlin.
celi stvari, kakor se je zares tudi vršila, poročali smo o celem zborovanju popolno resnico in se sklicujemo na izreke več kakor trideset kmetov, kateri so prišli po priobčenem našem poročilu k nam in so se izrazili, da je bilo naše poročilo popolnoma istinito in da se čudijo, kako je sploh mogoče, da zainore »Domovina" tako nesramno lagati. — Zopet piše  nDomovinau:
„Zakaj pa „gospodje" od „Štajarčeve" stranke niso stavili predloga za protiposkus pri glasovanju, zakaj niso predlagali drugih resolucij? To naj g. Drevenšek, ki se ni upal na shod priti, razjasni." Razjasni se ta stvar kaj lahko!
Gospodje od „Štajerčeve" stranke se sploh nikdar niso vtikali v taka zborovanja, temveč BŠtajerc" je priobčil navadno vsako zborovanje tako, kakor se je v istini vršilo. Pač koliki krik in vik od strani „Do' movine" bi bil nastal, ako bi bil g. Drevenšek zares na Ptujski Gori nastopil in zagovarjal „Štajerčevo" t popolnoma pravo stališče glede zadeve Bratuša. Kle^ rikalcem namreč ni nikdar nič prav! Ker smo namreč sedaj pripustili celo stvar kakor vedno kmetom samim na razsodbo in so kmetje v resnici razsodili, da je bilo naše poročilo, a ne klerikalno, popolnoma pošteno, jim to ni prav. Ako bi bil kateri od našega lista v tej zadevi javno nastopil, jim tudi ne bi bilo prav. To je zavijanje in sicer podlo zavijanje, kakor smo ga že vajeni od klerikalne strani. Kar smo mi poročali o shodu na Ptujski Gori in o Brumenu in Bra-tuši, to je bila izrecna ljudska volja in kmetje poštenjaki na Ptujski Gori in v okolici niso bili nikdar lažnjivci, kakor se jim predbaciva od klerikalne strani, niso pa bili tudi nikdar „šnopsarjia, kakor jih imenujejo mariborske klerikalne cunje in dohtarska celjska žaba z imenom »Domovina". — In zopet piše „ Domovina":
„Edini izmed nasprotnikov, ki ima lastni razum brez duhtečega „šnopsa", bil je J. Windis z Brega. Ta je dr. Brumenu po sklenjenem shodu na vprašanje, zakaj se ni k besedi oglasil, rekel, da sploh proti govoru poročevalca ni bilo ničesar ugovarjati." In zopet   moramo k temu   pristaviti,   da je   to poročilo velikanska laž od strani „Domovine".  Gosp. Windis je namreč rekel dohtarju Brumenu, ko se mu je ta vedno in vedno vsiljeval in ga povpraševal, kaj on misli   o celem   njegovem   (Brumenovem)   govoru, da celo predavanje niti ni vredno bilo, da bi  človek o njem  spregovoril   le  besedico.   Seveda   po   takem gotovo   „ni   bilo   ničesar   ugovarjati."   —   Sicer   pa hočemo glede  „šnopsarjev" iz Ptujske Gore in glede gospoda Windisa   priobčiti v naši   prihodnji    Številki dotične osebne odgovore.
Klerikalna trgovina v Sv, Lenartu. Ker se slavnim prijateljem kmetov iz St. Lenarške okolice radi poštenega mišljenja tržanov od Sv. Lenarta nikakor ni posrečilo ustanoviti konzoma, hočejo jim sedaj pomagati drugi gospodje in sicer 8 tem, da so tam odtvorili novo trgovino. Te trgovine do sedaj že nihče   ni   hvalil,   kakor   „Fihpos".   Radovedni   smo,
—   4
kako bodejo podpirali tamošnji kmetje to klerikalno početje, katero se je ustanovilo iz golj sovraštva do sedajnib, poštenih trgovcev pri Sv. Lenartu, kateri so bili vedno z ljudstvom v najboljšem prijateljstvu. „ Tvoji k mojim"! — Naprednjak k naprednjaku! Opazovali bodemo to podjetje še nadalje!
Nekaj za spomin. Dne 23. junija leta 1900 je bil ptujski učitelj g. W. Frisch na obtoženi klopi, ker je pisal kot tedajni urednik ptujskega nemškega lista „Pettauer Zeitung", da dohtar Brumen, znani ptujski odvetnik in kmečki „prijatelj" denuncira. Porotniki so imenovanega učitelja oprostili in so jednoglasno izrekli, da je dokazano, da je dohtar Brumen sodnijsko znan — denuncijant.
Iz deželnega Zbora. »Nekaj novega o soli", tako se je glasil svoj čas naš članek in dotični naši številki smo priložili tudi listek, na katerega naj bi se podpisali kmetje, obrtniki, trgovci in sploh vsakdor, kateri bi želel, da bi se ta nova postava radi soli spravila ob veljavo. Kakor se nam poroča, je bil te dni sprejet v deželnem zboru predlog deželnega poslanca gospoda Orniga, glaseč se, da bi se od države glede prodaje soli ukrenilo v smislu želje omenjenih slojev. — Prepričani smo, da bo to stvar zopet kak klerikalni poslanec zlorabil kot svojo zaslugo. Naj mu bode! Veseli nas samo to, da -smo zopet za naše kmete nekaj jako koristnega dosegli!
Na nagloma je umrla grajščakova žena gospa Ulm v Zaverču.
Radi tatvine so zaprli dne 24. p. m. hlapca Štefana Vogrinec iz Stoperc, ker je pri nekem posestniku v Stopercih ukradel različna jedila.
Težko telesno poškodovanje. Neki Franc Majcen, Alojz Pukšič in Valentin Letonja iz Kicarja so bili izročeni sodniji, ker so nekega Franca Mlakarja iz Kicarja telesno težko poškodovali.
Pri streljanju ponesrečil. Franc Matjašič, 11 letni učenec ljudske šole iz Karčovine pri Ptuju je zadnje dni nabil izstreljeni vojaški patron, da bi iz njega strelal, kakor iz možarca. Najbrž pa je za to porabil preveč smodnika, tako da mu je patron, ko ga-je s šibico prižgal, razneslo. Deček si je povzročil vsled te svoje neprevidnosti težke telesne poškodke v licah, med drugim ne bode najbrž levega očesa nikdar več mogel rabiti. Ponesrečenec je bil sprejet v ptujsko bolnišnico.
Vsled zaušnice. Kočarski sin Pavel Sagoršek iz Dornave je dobil dne 18. p. m. od nekega Herga tako močno zaušnico, da mu je počila vsled tega udarca ušesna mrenica. Sagoršek je moral iti v bolnišnico iskat zdravja.
»Domovina" pred sodiščem. Mestni ekonom g. Peter Derganz v Celju je vložil te dni proti „ Domovini*1  tožbo radi žalenja časti.
Vsled udarca od konja umrl. Hlapca Filipa Ra-
kuš iz Možganjc je udaril konj gospodarja, pri katerem je Rakuš služil, z kopitom tako nesrečno, da mu je povzročil težke notranje rane v črevah. Rakuša °o p«p<?ljaH y ptnjsko bolnišnico, kjer pa je dne 18. p. m. vsled po udarcu mu povzročenih ran umrl.
Poročilo ptujskega sejma.   Sejem v Ptuja
21. p. m. je bil jako dobro obiskan od kupcev.] njega se je prignalo 45 konjev, 710 glav govej vine in 571 svinj. Prihodnji sejem se bode vršil 4. novembra. Svinjski sejem je bil dne 28. p. m.
Dopisi.
Kebl    na   Pohorju.    Slučajno   nam   je  prišel znanje   dopis nFihposa",   priobčen v št. 21,  tic" gornjega kebelškega grada. Dotični dopisnik je pozabil, da se pri nas na Keblu nahaja še eden grad. A čuj, ker nam je on naznanil pravljico o jem gradu,  hočemo mi danes razodeti bralcem , jerca", kaka pravljica je razširjena glede-tega dru grada med ljudstvom. V ta grad so zapirali svoj a hudodelnike   in   razbojnike   in   jim   niso dali nikatk hrane,   tako   da   so   morali  gladu umreti.    Zid tq grada je bolj ohranjen,   kakor opisanega gornjem mi mislimo, ti „mladi puščavnik",  da ga bodeš, al vzdigneš v gornjem gradu svoj zaklad, kaj lahko ds popraviti, tako da bodeš v njem kaj lahko imel sn nbralno društvo".   Toda, ker je zid, kakor sem omenj še   precej  močen,    bode grad   tudi sposoben za tvoj norišnico. V starih časih, da celo v prejšnjem stoletj se je nahajalo na zelenem Pohorju prav mnogo zve rine. To zverino zasledovali so v prvi vrsti posestni! omenjenih   gradov   in so jo,   hvala Bogu,   pokon&ffl tako da se potujočemu človeku ni treba bati nesre&l povzročene od zverin. A nahajajo se še sedaj pri ofl volkovi, levi, koštruni, osli itd.  In vse te si ti umi mladi  puščavnik lahko pridobiš, ako vsakemu od njH „Fihposa"   naročiš   in   jih potem vodiš v popravljal grad v  „bralno društva". Zares velik junak si tudi lil mladi puščavnik, ker hočeš postreljati   „žabe\ katar« so ti pa vendar toliko koristne,   ker ti obirajo tvoji zelne   glave   gosenic,    Pusti jih vendar živeti, saj m opravljajo dokaj potrebno delo.   Ker pa si puščavuikl in sicer mladi, ti nikakor ne zamerimo, da potretmjafl zdravil za tvoje novo podjetje in za tvojo bolno gw vico. Kakor pri nas pravijo ljudje, koristijo temu m onemu   tako   zvana  domača zdravila bolj,   kakor pl zdravila, prinesena iz lekarne.  Tu-le imaš recept, m katerem   se   moraš   ravnati ti mladi puščavnik, ai»l hočeš postati na umu zopet zdrav.   Prvič ti je trebJ da  vloviš volka.    Tej stvarci odreži zastareli rep, m ne bode ž njim vedno tako mahal. Nato idi v Mer. j darČe, da tam postrižeš levu grivo in ker imaš strani dovolj na razpolago,   popili domačima dvema kastrJ noma   roge,   zvrtaj   vsakemu   od   njiju glavo, iz njfl vzami   trohico   možgan,   katero   imata   v uiavi; val skupaj dobro shrani v laškem olju v dobro zama&il posodi in videl bodeš, da imaš izvrstno zdravilo. Da pa bodeš imel tudi zeliščna zdravila, podaj se v Mm« derče, kjer dobiš  pri starem Oblonšeku gotovo nek« suhih   kopriv.    Potem   se   podaj   mimo Urleb&'sw kanski   dol   („grabna),   a ne pozabi   se tam oglasita in vprašati za dober svet.    On   bode znal, ker je m veliko y „Fihpo8Uu in njegovem očetu bral, poujnril tvoje podjetje z dobrim svetom. Ko pa prideš v imel
no vi
dobi
rai
«č
lahk Obr; fcurž da i dat, it ar ons ;voj< in
pošl proč spre Česa Tuk itak njič si v da grac ,Fil pa
krik
žab:
Najl
Čina
niki
stoj
obči
dejs
val
lagi
kap
klo]
in
niti
čine
vori
pre<
skal
rika
Vuč
bod
kro:
teds
cen:
čini
nen
km
poŠ
V  3

dnflB80' ^°^  ne  Pozan*  sc  okrepčati   pri Lipniku.  Tarn vj i& tudi spirit, v katerega ti je treba namočiti na-
je /i-1 dne
m
iel na
le reči. Sedaj pa hajd čez vodo. V Koritno gre-»in sicer ravno ob pota pri Kropeju (Kokol) se to okrepčaš z kozjim mlekom, v Koritni pri »vjeku pa dobiš skorjo stare lipe, sloveče že iz 8kih časov. To vse zmeči v koš in dobro potlači, ne bode prehitro poln, ker treba ti je še iti gle-t kaj je v kleti od tebe tako lepo popisanega Brega   grada.    Ako se ti posreči vloviti tam mača-
•  "V rl *» P°tisni   "a   v   koš   in   se podaj  na  pot mimo stari r^a Dr'°&a ^ &•  Kušarja.    Navedenega prosi lepo
\ ponižno,   naj   ti   vse  v košu nahajajoče se blago I kropi   in   ko si to dosegel,  podaj se v  Fridrihovo
nzeffJ *°' ^am vsei ^ar 's' naDra^ Pr'dno semlej in dobro ešaj ter ne pozabi tamkaj vprašati, ako  bi še bilo
■   r^fcr potrebno.   Od   tod  se podaj   zopet   do   Kebla.
!     .JBpj ki te  pozval zopet k eni  osebi, a menda bode
m zadostovalo, a obljubim ti,   da priložim prihod-
1   * kiff' a^° D0(^e treba k receptn dodatek.    A vem. da
"' "laJntrnjen   in treba ti   bo pomoči z   dolncga Kebla,
'•"lspraviš   zdravilo po sreči   v slavni   stari   Zbegov
., Jid.   Rabi   naj   se   zdravilo   takole:   Za   naročnike
menil ,    •«hposaa   tri kapljice, za naročnike ..Gospodarja" ali
/JS„Domovinew   pet kapljic na dan. Dragic več.
Naprednjaki.
Od Sv. Jurija Ob Sčavnici.   Z velikim   vikom in
Kom sta se poganjala mariborska lističa in celjska
*  fca glede volitve v okrajni zastop Gornje Radgone. jhoje se je napadal Vračko,   potem Muhič in Vu-
Ako bi bila Muhič in   Vučina ubogala Bozina,
or   ne bi bili   dobili naprednjaki okrajnega za-
pa v roke. Kako odločno je postopal v tej zadevi
inski   predstojnik   v Terbegovcih,   naj   dokaže   to
i"""*,*(.jBtvo. da je kaplanu Bozinu, kateri ga je nadlego-
tvom 'D mu Pr'g°varJa^ naJ  D' vo^ na klerikalni pod-
•  4i, odgovoril   brez vseh ovinkov v lice,   da   bi on, I  I ifP'an'   kateri   Je toliko   let trgal   hlače po  šolskih
.JBpeh, vendar moral znati,    da je morebiti   ženitev
{j volitev vsikdar   prostovoljna   in da ne    sme biti
Sli ena, niti druga ne   prisiljena. In ravno tega ob-
"pkega predstojnika so hoteli na vsak način prigo-
Sriti za svoje namene. A ta naprednjak je ostal na-
\ yednjak. bilje naprednim kmetom v čast, trd kakor
',    .   utla, zato pa ga sedaj   preganjajo   in napadajo kle-
Salčeki, da je joj.   —   Sicer se je tudi   Muhičn in
V aKnu  pred   volitvo žugalo,   da se bodeta,   ako ne
,   • -xleta s klerikalci volila, od njih vpisala    v njihovo
-, , jon i ko   kot   izdajalca,   jaz   pa   smelo   trdim,   da bi
• * JHaj   bila   izdajalca,   ako   bi   bila pozabila klerikal-
no na ljubo na naprednjaško svoje prepričanje. Vu-
'   - Jna in   Muhič,   le kar nič se ne   bojta   klerikalnih
ranirnežev, naj še tisti toliko pisarijo,   mi napredni
Vrfiiietje   vaji   spoštujemo,   ker   smo   Vas   spoznali za
Jištenjake. — Eden za več drugih.
giasJ             Bazne stvari.
dpinj    Opustitev vojaških kazni privezanja in oklepatija v j^železje (špange).    Po   cesarski   odločbi  bo<iejo pri
n n umn d nj a vije udi
vojakih kazni privezanja in oklepanja v železje (špange) od 15. novembra naprej v mirovnem času opuščene in sicer bodisi kot samostojne kazni ali kot poostrenje drugih kazni.
Tudi veronauk  se spreminja s  tekom časa in
razvojem človeštva. Tako je imel šolski katekizem leta 1889 še sledeča vprašanja in odgovore: „Iz česa je ustvaril Bog nebo in zemljo?" — „Iz nič/ — »Kdaj je ustvaril Bog nebo in zemljo?" — „Pred kakimi 60.000 leti." — »Koliko časa je potreboval Bog za ustvarjenje neba in zemlje?" — „Šest dni." V novi izdaji iz leta 1901 sta prvi dve vprašanji z odgovori vred povsem izginili iz katekizma, a odgovor na tretje vprašanje se sedaj glasi: „V šestih dneh, katerih dolgost pa ne poznamo."
Prašičja bolezen. Neki kmet piše: Imam dva prašička, ki že delj časa bolehata in le malo jesta, imata včasih rdeče, včasih pa višnjeve lise po hrbtu. UŠesi imata tudi višnjevi in zatekli. Ktera bolezen je to in kako jo ozdraviti? — Odgovor: Tako bolezen dobe prašički, če so vedno zaprti v nesnažnem in temnem svinjaka in nimajo prave postrežbe. Priskrbeti je treba prašičem dober in snažen hlev s suhim ležižčem. Hlevu je treba dati neobhodno potrebno svetlobo in pustiti prašiče tu in tam na svež zrak, da se izletajo in izrijejo po zemlji, kjer dobijo rudninskih snovi. Korita je treba pridno snažiti in pokladati prašičem zdravo krmo in poleg nje nekaj klajnega apna, potem bodejo prašiči ozdraveli. Seve, to le pomaga, ako že ni prepozno, to je, ako se bolezen ni uže preveč razvila.
Zunanje novico.
Koroški Dr. Brejc — kot zastopnik. V tožbi nekih posestnikov iz Breznice na Koroškem proti F. Šusterju, posestniku pri Sv. Jakobu, katero je vložil znani celovški dohtar Brejc, je c. kr. sodnija v Rožeku odločila, da mora Brejc plačati sam vse tožbene troške, ker je obravnavo s tem zabranil, da ni hotel pri njej govoriti kot zastopnik tožencev nemški, čeprav ni razumel sodnik niti jedne besede slovenski. Ako dohtar Brejc misli, da se bode slovenstvo s takim postopanjem rešilo, nemštvo pa ugonobilo, se grozno, grozno moti. To ni druzega nič, kakor šuntanje enega naroda proti drugemu,   katero
f* i ne le smešno, temveč obema narodoma  škodljivo. e marsikaterega je škoda spametovala,   mogoče,   da bode i nekega mladega koroškega dohtarčka.
Nekaj o  morilcih srbskega kralja in  kraljice.
Neki dunajski list je zadnje dni priobčil zanimive podatke o plačilu, katero so dobili oficirji, ki so nmorili srbskega kralja Aleksandra in kraljico Drago. Po tem poročilu je dobil polkovui lajtnant Naumovič, kateri je bil v noči umora ubit, 48 tisoč frankov, polkovnik Mašin, svak kraljice Drage, 30 tisoč, pol-kovni lajtnant Nicič 24 tisoč, prejšni srbski vojni minister Colarevič 24 tisoč, stotnik Kostič 24 tisoč, stotnik Cirovič 12 tisoč frankov. Drugi oficirji so dobili po dva do pet tisoč frankov. Razven tega je dobil
—  6   —
Avakumovič 50 tisoč frankov. V celem se je razdelilo 200 tisoč frankov. Kdo je dal ta denar?
60.000 kron zgubila je v Lnbljani klerikalna zadruga pod imenom „Gospodarska Zveza" na ta način, da je ta denar posodila propalemu maren-berškemu konznmu- Kakor se sliši, to ni edini slučaj, ker je bila »Gospodarska Zveza" proti klerikalnim konzumom jako radodarna. V pretečenem letu je dovolilo poljedelsko ministerstvo »Gospodarski Zvezi" 15.000 kron subvencije v svrho plačevanja preglednih organov te zadruge in kakor se vidi z izvrstnim uspehom za ubogo slovensko ljudstvo.
Trojček!, 221etna žena strojnika Dolinšek v Hrastniku je te dni  porodila tri krepke deklice.
Obsojen agent za  izseljevanje v  Ameriko.  Pri
okrajnem sodišču v Ljubljani je bil agent Franc Hafner, stanujoč v Spodnji Šiški št. 55, obsojen na en mesec zapora, ker je izvabljal ljudi k izseljevanju v Ameriko po francoski črti „Compflgni generale Transatlantique", za kar je dobival od agenta v Buchsn po 5 K od osebe. Izseljenci se svare" pred takimi agenti.
Kokoš pozobala Stotak. Čudna nesreča je zadela občinskega uradnika Petra Juretica v Kastvu. Na mizo je položil dva stotaka, ko skoči kokoš na mizo ter eden bankovec pozoblje. Kokoš so sicer takoj zaklali, toda od stotaka so našli v njenem Želodcu le par papirnatih koščkov.
Razmere na Ogrskem.   Grof Tisza   postal je
zopet ogrski ministerski predsednik. Tisza, kateri je bil uže predzadnji ministerski predsednik, je eden izmed tistih, kateri so povzročili uže mesece trajajočo krizo na Ogerskem, vsled katere do sedaj ogerska država ni imela še vojaškega nabora in tudi trilet-nikov ni spustila na dopust. Sploh pa Tisza ne bode imel dosti ugodnega stališča, ker z imenovanjem za ministerskega predsednika se bode moral odpovedati svojim nedavnim nazorom liberalne stranke ter bode moral delovati- na to, da se reši kriza, katero je on sam tadi povzročil. Nekateri ogerski časopisi že sedaj Tiszi nasprotujejo ter pravijo, da bi bilo nečastno, ako bi trpeli Madjari takega ministerskega predsednika, kateri je vedno hujskal vladarja zoper Madjare in se bojeval z vsemi sredstvi proti njihovim zahtevam. Iz tega je razvidno, da se tudi njemu najbrž ne bode posrečilo, rešiti ogersko krizo.
Nuna tatica. V Nancijn so prijeli neko nuno iz Saint Charles, ker so jo zalotili v neki trgovini pri tatvini. Na policiji so jo slekli ter preiskali. V njenih nenavadno velikih žepih so našli razne ukradene predmete, kakor: milo, puder, krtačice, pa tndi tobačnico in dragocen ustnik za smodke. Komu je pač hotela nuna pokloniti zadnje predmete? Ker je prednica brž poravnala škodo, jo okradeni trgovec ni naznanil sodišču.
Novi papež Pij X. Papež Pij X. uvaja vedno nove uredbe v vatikanu. Do sedaj je bila pri papežih navada, da niso obedovali v skupini z drugimi, temveč čisto sami za se. Ta navada bila je nekaj svetega  in tem večje je bilo   iznenadenje, ko
je papež Pij uredil, da ne bode več sam jedel, temrtcl v družbi svojih treh sester. Kakor se sliši, nameranj novi papež tndi napraviti konec temu, da paprži svojega življenja ne bi zapustili vatikana,   ter m rava, obiskati svoj rojstveni kraj.
Gospodarske stvari.
Prstenčar. Pasi tudi si prav skrbno zatiral mak| in velika goseničja gnezda, pokažejo se vendar s ladi na posameznih vejah sadnega in mnogega druj listnatega drevja mnogobrojne, v mladosti ornornj: svetlorujavo kosmate prstenčarjeve gosenice. Spo' ostanejo, narejajoč brezdvomno jedno družino, družbi in se stisnejo tudi po noči, kakor ob mrzli in mokrem vremenu v trdno gnezdo, ki so si ga u novile med listjem. Ko so oklestile cvetje in listj« obližju svojega pribežališča,   spravijo se   na   sosd vejo. Kedar so obžrle jedno drevo do golega, kar posreči združenim močem   mnogih družin v kratki času,   zlezejo gosenice   prav hitro po   deblu   navi in si poiščejo   najbližnje drevo,  ki še stoji v svoj zelenju. Ko so  že   precej ponarastle,   ne   iššejo posebnega gnezda,   ampak zbirajo   se in prenočuj v velikih krdelih ob vejnih rogovilah, kjer napravi; kar cele gruče in kupe. Tukaj se prijetno solnčijo lahko   jih   iznenadiš   v jutranjih urah.    Še le konj meseca velikega travna ali spočetka rožnika se locijo| družine popolnoma, in gosenice, katere so najpožreš-j nejše, razlezejo so po vsem vrhu.   Zdaj so   tudi do-| rastle in   postale   daljše in debelejše   kakor gosenice glogovega belina. Izza njihove mladosti jim je ostal*) samo   njihova modra glava   in    nekoliko   podaljsaaaj dlaka.   V ostalem pa je   njihovo telo   vsled   modrih,) rudeČih, rumenih in belih podolžnih prog jako pisano,) kar jim je doneslo ime  gosenice-šarice.   Naposled so se gosenice nažrle in vsaka se omota približno sredi! meseca rožnika s precej gostim zapredkom med listjem,! kjer se izpremeni v bubo. Malega srpana se prikažejo! rumenorujavi,   v primeri z gosenicami majhni,   meb-| kodlakavi metulji, izmed kterih   spoznamo samce poj širokem temnorujavem povprečnem pasu preko sprednjih kril. Kmalu potem začno samice polagati   svoja) v začetku svetlosiva, pozneje   rnjavkasta in z nekim) neraztopnim klejem steklasto zlepljena jajčica v  go-i stih kolobarjih okoli drobnih,   kakor  gosje   pero debelih   vejic.   Vsaka samica jih odloži 300—400. Jaj-j čica   so tako   trdna, da jim   tudi   najhujša zima ne| more nahuditi. S pridnostjo in potrebno   pozornostjo moremo   zatirati   tega   kvarljivca   uspešno tudi brezi umetnih pripomočkov. Kedar odstranjujemo velika iit mala goseničja gnezda,   moramo   odrezati   in sežgatij tudi vejice, ki so ovite s kolobarji jajčic. Kjer se nahajajo kolobarji, zde*  se nam vejice v dolžini od J—2 centimetra nekoliko odebeljene. Tudi    gnezda mladih; gosenic, ki jih prav lahko ugledamc, moramo ob ČasoJ ko so živalice zbrane v njih,   odrezati   in   poteptati. Goseničje gruče in kupe ob vejnih rogovilah je treba pridno iskati,   in jih s kako cunjo,   krpo   ali   slamo zmastiti.   Brez dvoma je ta način pokončevanja naj-
Cre
§  i
Iv   *
4. o
bled
i an
Khr
Ičit
3
|e, sem
P1''i |ri{
istoj
Ia
iiče
:or z\ obd< zem že ^ stav pa i pnsl Za ] inal poki hovi lup] ta g zem prizi zem; da   I
K    -
Cre h
»št*
Dgri
Župi
ne  j
trdir
tolik
mu
^sen
zem]
kom
To i
pred neke prav pri  j
■
nveč lijši in  najtemeljitejši.   Ako so se   gosenice že raz-
rava  kc po vsem vrhu, prideš jim težko do živega.
i čas  L------------------.---------------------------------------
ime-       Xa spoštovano   uredništvo   ,,Štajerca" pa Ptaji. fcnice v Konjiškem okraji   11. oktobra   1903.   Po
------■?• ^'sk-  postave   terjam, da   na dopis:  iz (resnic
■Konjiškem okraji od Adamiča v 20. št. vašega lista lokt. 1 JJO.-t prinesete v postavnem času na istem mestu nala-BeČi stvarni popravek: 1. Nobene krivice nisem »om- Bedi] šoli. Če sem ..poklical zemljemerca, ki mi je ^ega fteril" kos šolske zemlje; storil sem to, ker je g. jave Belj vedno silil čez mejo v župnijsko zemljo. etka iNi res, da sem imel „svojo postavo, svojo glavo po v»voj nos:t, ko se je za šolo prostor iskal, res pa ilem Baše nisem bil takrat v (.'resnicah. 3. Ni res. da sta- m imel toper vodnjak „celo kopico protivzrokov je v Spravljenih*, res pa je, da sem jaz s sosedi bil dno Miravljen vodnjak postaviti, pa učitelj ni hotel iz r se kga vodnjaka z drugimi vode zajemati. 4. ,,Ni res, kem I ):si vsi tisti, ki so od mene odvisni, ne upajo zdol Besar storiti;:, t. j. za učitelja pošto nositi, res pa >jem Ida j© učitelj berž od kraja ljudem prepovedal kaj več mene prinesti, kadar gre kteri kam za njega. jejo                                                  Franc Ogrizek, župnik.
jajo    j Odgovor na ta popravek.  K št. 1. Ka-
0 in ;r navadno je trditev, da sem jaz vedno čez mejo mec »upnikovo zemljo silil, zopet trdovratno zavijanje in 'čijo Molžitev tatvine. Jaz nisem niti pedi več niti manj res- Llje dal skopati kakor toliko, koliko sem najdel do- 1 skopane baje od leta 1895, ko se je nova šola nice Irila. Če je pa preveč vzete zemlje bilo, zakaj se tala »Ogrizek ni poprej zglasil, ter je stvar 7 let tako ana btil, kar so mi tudi udje kraj. Šol. sveta in sosedje 'r'h, I pravo pokazali! Nasprotno sem še vsa tri leta tno,    slo ledine  okoli sole pustil župniku ali   pa   sosedu
1   bo Kositi, ker je sam nisem rabil. Se-li Ogrizek kot dn-redi Brnik ne sramuje takšnega obdolženja pred svojimi em> pijani, ki so v tej zadevi dobro prepričani. Ker pa *eJ° igospod sam piše, da mu je zemljemerec kos šolske leh- fclje odmeril, potem je pri svoji zmernosti ja  sam
po rznal. da je to potemtakem resnično le šolska ■ed- [ailja. Na tej zemlji hoče Franček dovo cesto imeti, roja 1 bode tako od te strani okoli in okoli šole gospodar. tim J2. Res je sicer, da še Ogrizeka takrat ni v go- Wnicah bilo, ko se je prostor za šolo iskal, a v de- Itajercu" pa pri tem stavku tudi ne stoji imena Faj-   ;(rizek.   ampak   samo   beseda župnik,   toraj tedajni
ne Ipnik, baje M. Tukaj bi se Franček rad opral, a *tjo | pomaga nič, on ostane, kakoršen je. Smelo pa irez Kini, ako bi bil takrat Ogrizek v Greznicah, bi še >• m Biko zemlje pri šoli ne bilo, kakor je je sedaj, ker ;ati i je celo [jo nepotrebnem zemljemerec moral se na- Jemi njegovimi mirnimi in poštenimi sosedi mejaši —2 imljo izmeriti in Ogrizek je zraven sopihal, skakal, dih immdoval, da se mu je vse čudilo in smejalo. K 3: «u, 1 se mi kar studi, da moram odgovoriti na toliko ati. #drzno in ostudno neresnico, dasitudi sem te od 3ba feke strani vajen. Kedaj pa ste Vi župnik bili pri-mo [uvljeni s sosedi vodnjak postaviti? Nasprotno ste iaj-   [i sejah stavbo vodnjaka vedno odbijali in jo še od-
bijate, sicer bi sedaj več prepira ne bilo! Zapisniki nasprotovanja ležijo pri slavnem okrajnem šolskem svetu konjiškem. Lansko leto meseca decembra ste si celo podstopili, moj težavno evatavljnui racuu s križem prečrtati, potem pa po Vaši nelepi navadi na vso moč to tajiti in skrivati! Jaz sem po ukazu okr. šol. sveta tudi določeno svoto za vodnjak zraven postavil. To sem potem v Celje na ogled poslal. Vaše obnašanje presega vse meje potrpežljivosti! Župnik, roko na srce in recite: moj greh! i. t. d. Potem pa še pišete, da jaz nisem hotel iz istega vodnjaka z drugimi vode zajemati! — Za Boga milega, kako bi pa zajemal, ker še vodnjaka n i, za katerega sem se toliko potezoval! Ako bi Vi ta list pozneje kedaj prebirali, ko se Vam morebiti kri umiri, tedaj bodete sami sebe gotovo občudovali. K 4. Ravno tako nestrpna je ta trditev, v kateri pa ne smem z dokazi govoriti, ker se mi vsi od Ogrizeka odvisni in neodvisni do srca smilijo, nad katerimi on svoj žolč izliva. Za tako ravnanje Vas čaka pri Bogu prej ali slej zasluženo plačilo. Jaz nobenemu od mojih potov, katere sem po fari iskal, nisem prepovedal, tudi za župnika kaj s seboj prinesti, ampak ti ljudje sami niso hoteli več za Ogrizeka tega storiti, ker niso ničesar za to dobili. Imel sem sicer nekaj časa služkinjo in ta resnično ni nikoli šla v farovž se vklanjat in naznanjat, da gre v Vojnik, zakaj neki, vsaj ji je župnik lokalni vodnjak z deskami zabijal) da ni mogla vode zajeti, kakor tudi ne učenci. Župnik, kedaj pa ste Vi Vašo deklo k meni poslali? Kako pravico Vi tedaj do mene imate? 3. in 4. pač zasluži, da bi rekel: fej takim neresnicam, a prizanesem Vam ta izraz. Vse druge znatne reči pa, ki so še v B Štajercu", si Ogrizek ni upal več zviti in'vtajiti, toraj je s tem sam dobro priznal, da je vse gola resnica, sicer bi si bil še več sramote nakopal kakor s tem, da že poldrugo leto še vedno tiste štiri priče na moje strogo zahtevanje ni naznanil, ki bi trdile, da so meni ljudje že znana živinska imena dajali. Po drugi strani pa zopet Čreš-ničane zoper mene na vso moč Časti in hvali, kako so dobri in pravični. Pa Ogrizek, ne dovolite si tega obračati! Zopet sem primoran pred Bogom izreči, da je ta moj odgovor na predrzen, zvit in izmišljen popravek Ogrizekov sama čista resnica!          Adamič. (Opomba uredništva: Stem smatramo mi to zadevo kot končano in pripomnimo, da na nobeno daljno Ogrizekovo trditev ne bodemo več odgovorili.)
Svoje ime je pozabil. V Oseku je prijela policija nekega tujca zaradi beračenja. Na policiji je povedal, da mu je ime „Franc", a svojega druzega imena ni vedel, ker ga je — pozabil. Tudi na ime svoje domovine se ne ve spomniti, vendar se sklepa iz njegovega opisovanja, da je najbrž na Švicarskem doma. Govoril je nemško in italijansko in je imel svoj čas hudo vročinsko bolezen, vsled česar je zgubil deloma spomin.
Srečen samomorilec. Mlad zidarski pomočnik v Parizu se je hotel usmrtiti   vsled nesrečne    ljubezni.
Skočil je iz petega nadstropja, kjer je stanoval, na dvorišče in na srečo padel na stekleno streho v pritličju, kjer se je obdržal. „Znova moram začeti" je rekel mirno, ko so ga spravili nepoškodovanega s strehe. Ker so ga tudi s stanovanja gnali, češ, daje poškodoval streho, preselil se je drugam in tndi tamkaj skočil s petega nadstropja, pa se zopet ustavil na nekem oknu. Sedaj je skenil, nič več začenjati znova in poiskati si drugo ljubico, da pozabi prejšnjo.
Najvišje odlikovanje. Grand Prix je dobil domaČi izdelek, Kranjski redilm prašek za prašiče, doktor pl. Trnkoczy-ja redilno in varstveno sredstvo, v mednarodni razstavi živil v kxistalnfpalaci v Londonu 1. 1908. The Internationa! Food, Grocerv & Allied Trades Exhibition, August-September 190« Crystal Palace London, S. E. Foreign SecEion.
Pri zdravljenju različnih ran se mora paziti, da se rana šele takrat zaceli, ko se je že odstranilo iz nje vse nezdrave dele. Kratko povedano, rana se mora obvarovati pred vsako nesnago in se mora uporabljati za obvarovanje pred vnetjem sredstvo, ki hladi in olajšuje bol. Staro dobro domače  sredstvo,   ki   k   temu   dobro  služi, je najbolj znano »praško
kr. dvorni   založnik v
aomače   mazilo"   iz  lekarne   B. rragner.  c. kr. dvorni   založnik Pragi.   To  sredstvo   se dobiva tudi v tukajšnji lekarni gosp. Ign. Ber 1) a 1 k a. — Glei insprat
Glej inserat
Loterijske številke.
Trst,  dne   17. oktobra:     45,      9,    20,    28,    41 Gradec, dne 24. oktobra:   20,    81,    88,    55,    58.
^^J^h^MhJ^^^&^^^jB
W. Blanke v Ptuju
priporoča za šolski začetek vsakovrstne šolske knjige
predpisane od gospodov učiteljev.
Vsevrstne šolske potrebščine in pisalno
Orodje   v največji zalogi po najnižjih cenah.
Koledarji za leto 1904.   —  Velika in mala pratika.       Družinska pratika,
Deček
star 15 do 16 let, dela vajen, se takoj sprejme za lahko delo _____pri vrvarju H. Sti'ohmayer v Ptuju.           no9
Močen kovaški učenec
se takoj sprejme.   Naslov (adres)
ležeče.   Oglasiti   se   je   pri   Ant.
Murko,  Slovenska Bistrica  hišna
štev. 148.             1082
je
Fr.    Westermayer,     kovsSki mojster v Celju.       1097
Novo zidana hiša
s 3 sobami, kuhinjo, Čumnato in shrambo za jedila, se takoj proda. K hiši spada tudi hlev, lepi vrt in nekaj njive. I liga ima sama svoj vodnjak z izvrstno vodo. Celo posestvo je jako primerno za kakega vpokojneca in je v prijetnem kraju (Slovenska Bistrica)
Nova kovačija.
Cenjenemu občinstvu dam na znanje, da sem otvoril na Bregu pri Ptuju št. 107 tik gostilne gospoda Sovitscha novo kovačijo. Iaurjen sem v vsem kovaškem delu in skušen v podkovanju ter bodem izvršil vsako mi naročeno delo ločno in vestno. 1108 Spoštovanjem Josef Heržcnjak, skušen kovač za podkovanje.
Dobra krčma
z gospodarskim poslopjem in z malim posestvom ob okrajni cesti v večjem industrijelnem kraju, v bližini večjih fakrik, samo 5 minut od kolodvora oddaljena, se radi družinskih razmer takoj proda. Cena 9000 kron. Naslov pove „Šlajerca.                             1077
Kava in čaj
Iz prec roke, to je neposredno od sadika Kape In iaia, toraj s polnim jamstvom za pristno nepo-narejeno kavo in čaj.
g^T Najnižje cene. ^fci
Najino dosti čez 100.000 oralov veliko posestvo se obdeluje najracionalnejše. Najine vrste kave in čaja so jako aromatične in zdalne.
If o vi • Javaflor, najfinejša IVctVa • 4*/4 kg gid. 6-65, fina 4*/« kg gld. 590.   Javabrasil-me-
šamca 4»/4 kg gld. 540. Pošilja se carine prosto na vsako
pošto proti povzetju. Cenik zastonj in poštnine prosto.
TURK & drug
veleposestnika na Javi, prodajalca kave in čaja v lastni režiji
v Trstu       92R
via Rapicio  štev. t.
Veliko presenečenje.
Nikdar več v življenju se ne po-mnli taka priložnost.
500 kosov samo 1 gld. SO kr.
Ena krasno pozlačena 36 ur tekoča precisanker ura s sekundnim kazalom, ki natančno kaže in za katero se jamči 3 leta, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 jako fini žepni robci, en prstan za gospode z imitiranim žlahtnim kamenem. 2 nastavek za smodke z jantarjem (berenšteinom). 1 eleg. broša za dame (novost), 1 krasno žepno lojletno zrcalo, 1 usnjat mošnjiček, 1 žepni nožič z pripravo, 1 par manšetnih gumbov. 3 gumbi za sraico. vse iz duple-zlata z patentiranim zaklepom, krasen album za slike v katerem e 36 najlepših podob sveta, 5 reči, alere povzročajo pri slarih in mladih mnogo smeha, 1 jako koristna knjiga, v kateri so zložena pisma, 20 reči za koren špondenco in Se -tOO drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiši in so za vsakogar potrebne, vse to se dobi % uro vred. katera je sama tega denarja vredna, za samo gld, 180. Razpošilja se proti povzetju ali če se den&r pošlje naprej, skozi dunajsko razpošiljalnico Ch. Jung-wirth, Krakau A/14. 1038 NB. Za neugajajoče ^e denar vrne.
Učenec     ~™h
z dobrimi šolskimi spričevali. vešč nemškega in slovenskega jpzika. se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom. Naslov (adres) F. Horvath, trgovina z mešanim blagom  v  Gornji Radgoni.
r
Priporoča se
Ta salama .... kila gld. veroneška salama    „       „ krakovska salama   „       „ klobase iz Braun-
schweiga , . » „ „ prekajene klobase
(okrogle) . - komad „ prekajen jezik surov kila » prekajeno meso
(surovo) .  .  .   fl prekajena šunka .
(surova) . - - „ * panriciran špeh . . „ -zasekan špeh . . . „ „ najfinejša prava
svinjska maša „      „
V,
sir
Brata Slawitscfi
trgovca v Ptuju, Wagplatz !.
Veliko presenečenje!
Nikdar   v   življenju   ni  več priložnosti.        10
500 komadov za 1 #ld. 1)5
Ena krasno pozlačena precis ura. katera točno teče ia! katero se 3 leta jamči z primerno verižico, ena mod« zidana kravata /a. gospode, 3 " fini žepni robci, en prstan za spode z imit. žlahtnim kamenoi' 1 krasen mošnjiček. 1 jako žepno zrcalo, 1 par m an Šel gumbov, 3 gumbi za srajco. duble-xlat) z patentiranim pom, 1 jako fini tintnik iz nil 1 fini album z 36 najlepši) kami, 1 eleg. broša zs (novost)) ' Par oouton s brilantom, o različnih si reči za stare in mlade, 20 nih reči za korespondenco 400 drugih različnih stvari, se rabijo pri hiši in >o z kogar potrebne. Vse lo se z uro vred. katera je sami denarja vredna, za samo 95 kr. Razpošilja se proti nemu   povzetju  ali   Če se
pošlje naprej. Dunajska centralna razpošiljal P. Lust, Krakov (Krakau) šL NB. Za neugajajoče se denar
Posestvo
v bližini  mesta Ptuja   se voljno  proda po jako nizk Posestvo je jako sposobno kega upokojenca.   Naslov (adreS pove upravništvo »Stajerca'r
Ženitvena poinidk,
Obrtnik, stanujoč v lepem nem kraju, prevzame od svojflj starišev posestvo in se hoče radi' tega oženiti s pridno deklico, kij tera bi naj imela nekoliko <kn in veselje do gospodarstva in »j kodelstva. Pisma s fotogra katera se takoj vrne, naj šljejo na upravništvo „Šti pod naslovom C. D. št. 73.
Trgovina
1K
z   mešanim    blagom,   napolnj< pred   kratkim z vsem blagom, da pod jako ugodnimi pogy najem. Trgovina je na deželi. slov pove upravništvo „Štajera
—   9   —
-■op _
1-30
-•HO -•75
-85
-■80
ranz Sehiitz ^ SkTS?1
zastopnik najboljše fabrike za stroje
[ Ph. Mayfarth-a iz Dunaja
prodaja
w.im
(nlatilnice,   slamoreznice,   stroje za jabolke mleti
1                      ter sploh vsakovrstne stroje.
I Stroji se lahko tudi pri njem ogledajo in se lahko plačujejo na obroke (rate). Blago je vse zanesljivo.
Pogoji so zelo ugodni,
Razglas.
Dne   2. januarja   1904. J. se  začne   na  deželni šoli za fcdkovanje  (Landes-Hufbeschlagschule)   v Gradcu   učni   kurz, piteri   bode trajal 6 mesecev.    Za ta učni kura  bo razpisano deželnih štipendij, vsaka po 100 kron in to za uboge, podre vredne   kovače, kateri   dobe tudi v omenjenem zavodu, Jikor to dopušča prostor, stanovanje zastonj. Kazven teh delnih   šiipenctjj  se Se bode razdelilo več štipendij,  vsaka po j)0 kron, katere so v to svrho bile dovoljene od strani mno-okrajnih zaslopov. Pogoji,  pod   katerimi   se bodejo delile te Štipendije, so: Nosilec   mora   biti   najmanje   18 let   star,   nadalje   zdrav   in ocan ter mora biti doma iz Štajerskega.   Ozira se samo na e prosilce, kateri so dovršili ljudsko Šolo z dobrim uspehom kateri  so   opravljali  že  najmanj dve leti kovaško delo in Jeer podkovanje.
Povrh se mora vsak, kateri hoče dobiti to štipendijo. femeno (z rezervom) zavezati, da bode, ko dovrši ta učni urz. najmanj 3 leta delal kot kovaški mojster ali pa kot po-loonik na Štajerskem, oziroma v istem okraju, od katerega je dovolila štipendija.
Prošnje   se morajo vposlati in sicer do 20. novembra t.
na štajerski deželni odbor (LandesausschuB).  K prošnjam je
ba priložiti:    1. Omenjeni reverz,   2. krstni list,   3. domov-
(Heimatschein),   4. učni list, 5. spričevalo, da je prosilec
v.   6.  šolska   spričevala,   7. delavsko  knjižico,   8. ubožno
čevalo in 9. spričevalo nravnosti (zadržanja).
Vsi   drugi  kovači za podkovanje,   kateri se hočejo vde-iii  tega  učnega tečaja in kateri ne prosijo za zgoraj omejene  štipendije,   se   morajo   in  sicer vsaj v prvih  treh dneh začetem učnem tečaju pri voditelju tega tečaja javiti. Vpo-ali   pa   s   seboj imeti  morajo:   1. dokaz, da so stari že J* let, 2. dokaz,   da   so   bili uže dve leti kovaški  pomočniki, dokaz,   da  so   dovršili  z  dobrim   uspehom   ljudsko  šolo, | učni list in 5. delavsko knjižico. Gradec, dne 5. oktobra 1903.
m
Štajerski deželni odbor.
P2
Poslano.
Vsled v pretečenem mesecu nastalega požara v Digosah ■gorelo je tudi moje gospodarsko poslopje s premičninami ped. Po na licu mesta dovršeni cenitvi raztrosil sem med let proti banki *Sfavyi» neresrične izjave. Jaz preklicem te-nj iz lastnega nagiba lažnjive izjave ter prosim javno banko Havija. odpušdenja, kajti banka «SIavija» je meni nastalo ■odo višje plačala, kakor sem jo sam cenil, vsled česar omejeno banko vsakemu najlopleje priporočim.
Digoše, 15. oktobra 1903.        Franc Krainz.
Kranjski redilni prašek za prašiče
povzroči med krmo zmešan, da prašiči raji zrejo, varuje svinje različnih bolezni ter poboljša meso in mast. Ako se hočemo obvarovati škode, moramo pokiadati ta prašek (mešati
med hrano) že pujskom. Zdravim   svinjam  zmešati se mora na teden enkrat  ena žlica polna tega praha  med hrano,  slabim in slokim vsaki dan po
eno žlico, mladim na teden samo pol žlice. En zavojček po 25 krajcarjev zadostuje za mesec dni. 1103                                  Dobi se pri
Bratih Slawitsch v Ptuju
(podružnica   nasproti  Dravskega   mosta.)
Pravi tirolski
haveloki
iz garantirano pravega lodna iz kamelove volne, katerih dež nikdar ne premoči in kateri varujejo pred mokroto in prehlajenjem, priporočava v vsaki velikosti za 10, 12 ali 16 goldinarjev. Svršniki (Wet-termantel) za gospe in dečke se dobijo po naročilu. Pri pismenih naročilih zadostuje, da se pove, kako dolgost naj bi imel havelok, merjen po hrbtu.
Brata Slawitsch
trgovca v Ptuju.
1106

,-..
Ženitvena ponudba.        V zakon vzame
Vdovec, 35 let star, kateri ima dva otroka, želi vstopiti v zakon-Prevzel bode v kratkem malo kmetijo v vrednosti 2400 kron, Na kmetiji je vknjiženv 1400 kron dolga. Nevesta, deklica ali Vdova, mora bili skrbna in imeti 600 do 800 kron premoženja. Na zunanjo lepoto se ne gleda. Ponudbe naj se pogljejo pod L. P. 1000 poste restante Wildon
1105
deklico ali vdovo, staro 26 do 32 let. priden in pošten 32 let star mož, kateri ima lepo posestvo v bližini mesta Ptuja. Posestvo leži v prav prijaznem kraju. Nevesta mora imeti veselje do kmetijstva ter pridne in delavne roke in ako je mogoče, kakih ft do 700 goldinarjev gotovine. Ponudbe naj se pošljejo pod »Srečen zakon" na upravništvo -Štajerca".
1107
Čekovnemu računa it. 808051 pri c. kr. poš-tno-hranilničnem uradu.
vlad. državnega mesta
$>tuj
Mestni denarni zavod.
x
Giro konto pri
podružnici avst.-
ogersk. banke
y Gradcu,
Uradne ure
za poslovanje s strankami ob delavnikih od 122 are.
priporoča se glede vsakega med kranilnične zadeve spada-jočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst- ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže.
't.-
Obfenje z
mu oflcr$KO
battko.
n
Ravnateljstvo.
Josef Pirich  mlajši
usnjar v Ptuju št. 2 pri Ptuju
naznanja, da knpnje goveje,  svinjske, konjske in telečje koze po najvišjih cenah. Izdeluje   vsakovrstne   kože   po   najnovejši   stroki   in
najceneje. Priporoča   svojo   bogato   zalogo domačega vsakovrst- j nega usnja in drugih potrebščin za čevljarje na drobno | in debelo-  Pismena naročila se izvršijo točno. Kdor poskusi pri meni kupiti enkrat, kupil bode rad večkrat.                                                             1072
Oblastveno potrjeni civilni zemljeraerec
Kari  Hantich
državno izprašani nadlogar v Mariboru
se priporoča
v zanesljivo izvršitev vseh v geometrično stroko spa-dajočih del, kakor: razdelitve posestev, določila mej in niveliranje. Izvršuje tudi vse v gozdarsko stroko spadajoče uredbe, preračuni dohodke, opravlja revizije
in to vse proti malemu plačilu.           977
mm
Lepo posestvo
v večji vasi na Spodnjem Koroškem se da sedaj ali pa spom-j ladi v najem. Skozi vas je napejana glavna ceste, lega posestva je jako lepa v krasni dolini in v prijaznem kraju. K j posestvu spada vse, kar kmet potrebuje. Na njem stoji zidana) hiša s štirimi sobami in prostrano kuhinjo. Hlevi, shrambe inj skedenj so v najboljšem stanu.
Ker imam v ravno isti vasi še eno posestvo, na kale-1 rem sam prebivam, bi dal to omenjeno posestvo rad v najem j in sicer proti jako nizkemu plačilu. K posestvu se da tudi ?] najem več njiv in travnikov. Več povem na pismena ali ust-mena vprašanja. Moj naslov pove »Štajerce.                  1071
Prodaja zemljišč.
Zemljišča, spadajoča k grajšini Freistein pri] Pragerskem, sosebno tudi lepe gozdove, razprodajam na drobno.
Natančnejši podatki izvejo se vsak dan v gradu Freistein, pošta Pragersko (Pragerhof) in pri gosp. c. kr. notarju v Slovenski Bistrici; glede onih parcel, ki ležijo v občini Poperk (Buchberg), pa še posebno vsak četrtek v gostilni „pri Sekolu" na državni cesti med Framom in Gornjo Polskavo, od koder se kupci lahko podajo na lice mesta teh parcel.
Freistein, 24. oktobra 1903.
Anton Pntrich.
not
I io»;*
11 —
Razglas.
\7. deželne sadjerejske Sole v (ileisdorfu se bode v jeseni 1903, oziroma v spomladi 1904 spodaj navedeno jabolčno in kruškovo drevje prodajalo in sicer vsega skupaj 15.500 ko-badov. Drevje se bode oddalo samo kmetijskim posest-likom Štajerske dežele in sicer po znižani ceni 1 komad \ 70 vinarjev (brez zamotanja in pošiljatvenih slroškov).
Na Gornje štajersko se bodejo oddajala jabolka spodaj bvedenih vrst in sicer Štev. 1, 2, 4, 11 in 12, od hrušek pa tel 1, 2, 3 in 9.
Naročila morajo se poslali do konca decembra 1903. I. k štajerski deželni odbor. Vsako naročilo mora imeti pečat od občinskega predslojništva in predstojnikovo potrdilo, je prosilec zares kmečki posestnik v dotični občini. Ako <e drevje rabi za jesensko sadenje, se mora to v dotični |roSnji izrecno omeniti in se mora naročilna prošnja vpo-fcfi do konca oktobra 1903. ].
Prošnjam se bode tako dolgo ustreglo, dokler bode drevje f zalogi in sicer z ozirotn na čas, ko dospejo prošnje,
Več kakor 120 komadov se enemu posestniku ne bode dalo. Vsak posestnik, kateri je sprejel to drevje, je obvezan, je  tudi posadi na lastnem svojem zemljišču.
Drevje se pošlje samo proti gotovemu plačilu.
Imenik
ibolcnega in hruškovega drevja, katero se bode za leta  1903 in 1904 oddalo iz deželne sadjerejske šole v (ileisdorfu.
»m-
po-K
nisi in
ite-em i v ist-1
visoko	na pol	pritlično  ;
drevje_	visoko	drevje
182	176	60   i
130	216	—   j
275	226	87
-	106	
459	376	114
1538	628	5
68	—	—   ■
744	665	25
230	310	68
400
1200 900 848
3(50
173
I.  Jabolčne vrste:
1     Kharlamovsky.....
| 2    Kardinal (ognjene barve) .
3     (iravensteiner.....
4     Ribston Pepping    .   .   .   .
5     Žolii Belle Fieur   .   .  .   .
6     Kanada Reinette   ....
7     Baumann Heinetle     .   .   .
8     Prestolonaslednika Rudolfa
jabolka......
19     London  Pepping    ....
10     Ananas Reinette   ....
11     Renska velika Rohnska ja-
bolka (Rohnapfel, rhei-niseh groBer) ....
12     Mašancke, štajerske .   .   .
13  i Huberjeva mostna jabolka I   i
II.  Hruškove vrste.
1     Izvrstne hruške Louise pi.
Avranches '. . . . . Liegeljeva hruška (Butter-
birn).......
Dielova hruška (Butterbirn) Sterkmanova (Butterbirn) Postrvna hruška (Forellen-
birn).......
Josefine pl. Mechelin . . Hardenpontova zimska
hruška (Butterbirne) . Dekanova   zimska   hruška
(Dechantbirne) . . . Weilerjeva mostna hruška
Gradec dne 19. septembra 1903.
Štajerski deželni odbor.
pri	2
am	0
	i
id n	b
isp. eel,	6 7
mo	
^sti pci	
	
592 1925 478           —
—   /      2H
7 16 6	52 42 55	44 90 25
36 4	50 14	30 38
2	57	141
12 63	28 600	56
Pravo domače platno
za rjuhe in perilo priporočava po sledečih cenah:
Cela sešita rjulia (plahta) za posteljo 2 ali 9f/» metra dolga, velja samo 1 gld.. oziroma 1 gold, 20 kr. — Najfinejša sešita rjuha iz tenkega domačega platna 2 m dolga, velja samo 1 gld. 50 kr.
To domače platno se tudi prodaja na metre in sicer velja, čeprav je platno 160 cm. Široko, meler samo 75 krajcarjev. —- Domače platno za „štrozoke"   velja   meter 20 ali 25 kr, za obleko meter 28 ali 35 kr.
Brata Slawitsch
iocs                                          trgovca v Ptuju, Klorianski trg.
V Ameriko potujoči
blagovolijo naj se obrniti na
agenturo Zwilchenbart y Buchsu ali v Baslu
(Švica.)
Generalno   zastopništvo francoske prekmorske brzo-parobrodne družbe
Havre-New York.
Na   vsako   vprašanje   da   se   poštnine  prosti in brezplačen odgovor in pojasnilo.                              1069
Dobra domača pijača
se da napraviti
iz moje jabolčne mostne snovi.
Porcija za eno vedro velja 1  K 20 vin.
Grozdni sladkor.
Drpgerie „Zum goldenen Kreuz", Cilli, Bahnhofgassc 7.        1087
**********************
Izvrstno urejen ruški umetni mlin na vaJarje
v Eušah pri Mariboru
sprejema proti najboljšemu plačilu vsakovrstno žito in je zamenja proti izvrstni suhi moki (meli), katere je vedno dovolj v zalogi. Sprejema tudi cele vagone vsakovrstnega   žita,   katero  se proti nizkemu plačilu
zamelje.                                  jo78
Učenec
1100
vešč nemškega in slovenskega jezika, se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom. Naslov je:
R. D. Tsurer, Doberlaves (Eberndorf), Koroško.
12 —
Paris 1900.
GRAND PRIX.
Originalni Singerjevi šivalni stroji
za rabo v obiteiji (familiji) in za vsako stroko izdelovanja.
Kdor si naroči stroj,   temu se brezplačno da poduk v vseh modernih in umetnih
vezilih. Elektromotori za vsakovrstne šivalne stroje so vedno v zalogi.
Singer in Co.
akcijsko društvo v Mariboru, Herrengasse 24.
Vinski sodi
kateri   držijo 650   do 700 litrov, z železnimi obroči,
se radi preselitve prodajo.  Sodi so popolnoma čisti,
ker se je iz njih stočilo šele pred kratkim vino.
Cena je   za  vsak  sod  12 goldinarjev.
Razpošiljajo se na vsako železnično postajo.
J. Kreinigg
998                 trgovec v Žalcu (Sachsenfeld).
Tovarna za poljedelske  stroje
C. Prosch-a v Celovcu
priporoča
izboljšane J"
vital® (Gopel) mlatilnice
z najnovejšimi podlagami (lagerji), lahko tekoče
Dalje stroje za rezanico delati, trijerje in mline za šrot.
Kupcu  se postavi  vsak stroj  na  njegovo   železnično postajo
voznine prosto. Prodaja se tudi na obroke. Ceniki se pošiljajo
poštnine prosto in zastonj.
parna žaga.
Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju
zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova
parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi i. t.   d.   po  zahtevi   takoj  raz-žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spa-hati i. t. d.                              30
EHMMMMMMi
Strune za gosle, cita, tamburice
in za   vsakovrstne instrumente,   in  sicer najboljše in najfinejše blago po jako nizki ceni, priporočata
Brata Slawitseh, Ptuj, Florijanski trg.
Kdor naroči, naj izrazi natančno   svoje   želje,   da  bo zabranijo pomote.                  1021
Ptujsko kopališče
Gorna dravska ulica v Ptuju.     m
Vsaki dan kopeie v banjah,  prsne in mrzle kopeie.
Vsaki torek, četrtek in v soboto soparne kopeie in sicer ob pol eni uri popoldan. — Soparne kopeie imajo take vspehekakor krapinske toplice. Daljša pojasnila dajegosp. UOS.KNWimir in v kopališču samem.
'&m
W$%šif%$)g$š$:
Brata Slawitsc!
v Ptuju
priporočata izvrstne šivalne stroji| (Nšihmasehinen) po sledeči cen3T Singer A ... 70 K -j Singer Medium 90 „ -Singer Titania 120 „ -Ringschifchen . 140 „ -Ringschifchen za
krojače .   . 180' „ -
Minerva A............100  „ -
Minerva C za krojače in čevljarje . . .160 „ -Howe C za krojače in črevljarje ... 90 „ -Cylinder Elastik za čevljarje.....180   ,, -
Dell  (Bestandtheile) za vsakovrstne stroje.   Cene pogodbi na obroke (rate). Cenik brezplačno.
— 13
Zahtevajte
Prva fabrlka za are
brezplačen in frankovan moj cenik, kateri je bogato iluslro-
van  s   nad 600 slikami   solidnih,   dobrih in cenili, ur,
zlatnine in srebrnine.
v Briix-u
Briix štev. 475 na Češkem.
Hanns Konrad
raz pošiljate v ur, zlatnine in godbeuega blaga
St. 3401. Nikelnasta cltinder-remonter-ura, gladka ali pa polirana, najsolidnejše izdelana, s kazalnikom iz emajla, s sekundnim kazalom in z okroglo rintfico za verižico gld. 2*50, z podolgaslo rtočico, jako solidno izdelana gld. 3-—. Ravno ista boljSe kakovosti gld. 3 75, — Nikelnaste verižice Ii kompasom   ali s   ključem 30, 40, 50 in 60 kr.
Muja firma je odlikovana s C. kr. državnim orlom
in   ima   /.hie   hi    sr«bnw   nastavne  medajlc,   ter
na tisoče pohvalnih pisem.
Kdor si hoče dobro uro, katera se lahko rabi v vsaki službi,   kupiti za primerno malo ceno, naj si jo naroČi od e firme, katera   prodaja   le   lake ure,   ki  so od c. kr. denarnega   zavoda puncirane.    Za vsako   uro se H tela pismeno garantira. Vire se razpošiljajo   po fabriSni ceni direktno na vsakega kupca. Kot dlokaz so-Vuine postrežbe te tirme naj hode navedeno,  da se vsako blago, katero kupcu ne ugaja, vzame nazaj in se pošlje zato drugo b)ago a) i pa se vrne deo&c. Radi tega je vsaki riziko izključen.
Št. 3946. Konkurenčna ura budilnica po amerikanskem sistemu, katera v vsaki legi gre, primerna «a vsako službo, za katero se 3 leta pismeno garantira, da bode prav in dobro tekla, velja gld. 1*50, 3 komadi 4 gld.   Z kazalnikom,   ki se po noči sveti gld. 1 75,
879-C             :! kom*H 5 gld'
Najcenejša razpošiljatev dobrih ur, za katere se 3 leta pismeno garantira
Št 8418. Srebrna cilinder-rerdonter-ura z belim ali slikanim kazalnikom iz emajla, s sekundnim kazalom in najfinejšim kristalnim steklom, zelo solidno izdelana, gld. 4*80. Ravno ista z nikelnastim oklepom gld. 360.
Bt. 39143.
Razglas.
1085
oje
li:
- h
:
JI
"   »j   ;
-.
"   » 1 po
7K5
Posestnikom sadunosnikov se stem naznanja, da (bo letošnji sadjarski učni tečaj spodaj imenovani dovršili z izvrstnim uspehom in da se to raj lahko porabijo kot sadjarji in sicer:
1. Aicher Franc, Feldbach h. št. 23. 2. Bindar Anton, Limbach h. št. 12, občina Schlag pri Fried-Ibergu. 3, Danter Franc, Fladnitz h. št. 15 pri Feld-bachu. 4. Derler Valentin, Pollau h. št. 138. 5. Ernst Uohann, Mitterdombach h. št. 1 pri Hartbergu. G. Knapp Franc, Kogl h. št. 8 pri Weiz-u. 7. Maurer Ferdinand, Diedersdorf h. št. 1 pri Fiirstenfeldu. 8. Putz Franc, [Dechantskircken h. št. 19 pri Friedbergu. 9. Polt Anton, Weinberg h. št. 64 pri Fehring-u. 10. Zollner Johann, Lebersdorf h. št. 10 pri Hartberg-u. 11. Čeh Franc, Ločič (Lotschischdorf) h. št. 20 pri Ptuju. p. Horvat Jože, Votkovec h. št. 30 pri Ptuju. 13. Leber Josef, Ratschendorf h. št. 41 pri Mureck-u. |l4. Lipovec Ignac, Unterschloss h. št. 10 pri Ljutomeru. 15. Vizovišek Valentin, Gutendorf h. št. 140 pri Celju.
Ti sadjarji, kateri se uradno nadzorujejo, so obvezani, da se in sicer v okraju, v katerem stanujejo, pustijo nastaviti kot sadjarje in se rabijo za vsako v 'to stroke spadajoče delo, bodisi od privatnih postest-nikov, bodisi od okraja, od občin ali od gospodarskih zadrug. Plačati jim je dve kroni na dan, ako dobijo hrano in tri krone brez hrane.
Zunaj okraja, v katerem stanujejo ti sadjarji, smejo šele takrat sprejeti službo, ako v njihovem okraju ni dovolj dela za njih. V ljudskem okraju se lahko plačujejo po dogovoru in ni treba, da bi se stranke   držale plačila,   odmerjenega v tem razglasu.
Gradec, v oktobru 1903.     Deželni odbor.
Red Star Line, Antwerpen
v Ameriko.
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadelphijo. — Dobra brana. — izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene.
Pojasnila dajejo:
Red Star Line, 20, WiedenerGurtel, naDunaji
aH
Ant. Rehek, konc. agent v LJubljani« Kolodvorske ulice štev. 43.     537
14 —
FRANZ KAISER
žganjarnica v Ptuju.
Priporočam mojo bogato zalogo vsakovrstnega žganja, kakor tropinovec, slivovko, droženko, brinjoveo in vsakovrstno rosoglijo.
Pri moji novi žganjaraici v hramu tik moje prodajalnice žganja lahko postavijo cenjeni odjemalci svoje voze. Ako se primeroma dovolj veliko kupi, sem pripravljen, povrniti tudi stroške mitnice (maute).
Kupite enkrat na poskus!
Pismena naročila se vestno in točno izvršujejo. »02                        Vzorci (muštri) so vsak čas na razpolago.
Kitor potrebuje vino, temu priporočan mojo bogato zalogo vsakovrstnih vin.
Ptujsko posojilno društvo
(Vorschussverein)
registrovana zadruga z  neomejeno zavezo
obrestuje hranilne vloge po
4%
in daje svojim družbenikom mejnična posojila po
5%%
na leto.
10K6
Nobena sleparija!
Redka priložnost!
1 par močnih čevljev
(štifletnov) za možke ali ženske, izvrstno blago, jako trpežnih, se dobi v vsaki velikosti za samo 3 gld. — — Pri pismeni naročitvi je treba samo poslati dolgost v centimetrih, katera 1033                         naj se zmeri po podplatih.
Brata Slawitsch, trgovca v Ptuju.
OOOOOOOOOOIOI ooooooooc
Vsakovrstne rane
se morajo skrbno varovati pred vsako nesnago.
ker iv p«> tej lahko vsaka tutli najmanjša runa razvije v zelo hudo, lesko ozdravljivo rano. Že_ 40 le\ *e je izka- « zalo mečilno vla&Ino mazilo, tako imenovano praiko domače nalilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To vzdržuje rane tiste, id>v ruje tiste, olajšuje vnetje in bolečine, hladi in pospešuje zaccljenje.
Razpošilja se vsak dan.                           vw
Proti predplačilu K S'16 se pošljejo *|1 pušice aH S-36 6\2 pnšice ali 4'60 6 1 aH i'ti» 9\S pušici p" iniiie pmpto  na vsako postajo avstro-oger-ke monarhije.
Vsi deli tuibalaie imajo zakonito deponovano varstveno znamko.
Glavna zaloga B. FRAGNER, c. kr. dvorni dobavitelj
lekarna ,,pri črnem, orlu*'
Praga, Mala strana, ogel Nerudove ulice 203.
Zaloge v lekarnah Avstro-Ogrske.
V Ptuju v lekarni gosp. Ig. Berbalka.   896
OOOOOOOOOIOI OOOOOOOOOi
Najizvrslnejge in najboljše tninbnriee (glasbeno orodje) izdeluje in razbitji
Prva sisečka tovarna tamburic
i
X Sij epu sin
Sisek (Hrvaško).
Ta   tovarna  je  bila  odlikovana   na Pariški razstavi leta 1900 in na Milenijski razstavi leta 1896.   \ Razven vsega glasbenega orodja so tudi vsakovrstne sekirice  (note) za raztifin inStumente v zalogi.    Priporočajo se ii-vrstne   gosli,   citre,   kitare,   aiando/iet, harmonike  in okarine. Za vsaki instrument se jamči. Veliki  cenik (Preiskurant)  s slikami s» posije na zahtevanje zastonj. 1
— 15 —
^5c\fc
„STAJERC"
HJ0l*C    je list, ki ima glavni moter, braniti spodnještaj. krnele pred iskorišče-x vanjem od strani kmečkih sovražnikov,
»&T3JOPC" hoče mir med sosečkima narodoma, katera sta primorana, skupaj živeti in katera sta odvisna en od ovega.
OPC radovoljno odgovarja svojim naročnikom na vsako vprašanje bodisi v gospodarskih, v tožbeuih, davčnih zadevah, sploh o vsaki stvari, katera je kmetu in trgovcu na deželi potrebna. Za pismo se mora priložiti znamka za 10 vinarjev.
StflJOPC    sprejema  radovoljno dopise
od svojih  naročnikov,  želeč,   s tem ne-
^ rednosti, katere škodujejo kmetu, odstraniti.
StajePC" prinaša vsakovrstne novice iz Spodnjega Štajerja, pa tudi iz drugih dežel.
Šiajerc izhaja na leto 20 krat in ne velja več kakor 2 kroni za celo leto in se lahko naroči vsaki dan.
„Štajei*c-   priobči oznanila  po jako nizki ceni. Oznanila sama pa priobčena v tem listu, imajo veliki vspeh. Na enkratno oznanilo je dobil pred kratkem neki gospodar 76 dopisov, tičočih se razglašene stvari. Število  „Štajerčeviht*   naročnikov  vedno raste, kmetje,  obrtniki,  delavci,   trgovci,   naročajte „Štajerca", pošiljajte mu vaSa oznanila. Sedaj se tiska uže v 15 tisoč iztisih.
Naprednjaki, skrbite za razširjanje tega lista, tako, da bode kmalu postal tednik.
UpravniStvo in uredništvo se bode od sihmal še bolj potrudilo, po svoji modi vsaki želji naročnikov ustreči, treba pa je, da se te želje pismeno ali ustmeno naznanijo.
Naprednjaki, zahtevajte v vsaki gostilni vaš list, zahtevajte »Štajerca".
Hranilnica
(šparkasa)
Mahrenberg
plačuje za vloge
4%
Za hipotekama posojila se mora plačati
4%%
Uradni dnevi so: sreda, petek in   nedelja   in sicer od 9. do i
11. ure predpoldan.
»
Ravnateljstvo.
108«
s<;
Št. 36931.
Razglas.
Naznanja se, da oddaja c. in kr. vojno minieter-stvo jako dober smodnik (puiver) za rigolenje (smodnik za podkope).
Naročila se imajo poilati od strank c. in kr. artilerijskemu depotu za bojne priprave (k. u. k. Artillerie-Zeugs-Depot in Graz) ter se mora z naročilom vred vposlati tudi denar in sicer za zaboj (kišto) z 25 kilami 21 K 44 vin., za sodček % .112 kilami 97 K 65 vin.
Vsak, kdor ta smodnik naroči, mora svoj naslov (atres) in zadnjo železniško postajo natančno naznaniti.
Ako pridejo stranke same v magacin za smodnik v Kalsdorf po smodnik, potem jim je plačati za zaboj 20 vinarjev, za sodček 90 vinarjev manj.
Popolnoma porabljivi sodčeki z vrečami (žaklji) vred se sprejmejo zopet nazaj in se plača za vsaki sodček 6 K 8 vin., za vsaki zaboj (kišto) 40 vinarjev loko magacin v Kalsdorf a.
Opomba: Smodnik naj se naroči kratek čas pred porabo, ker se lahko prigodi, da postane nepravilno shranjen mokroten, kar njegovi kakovosti in njegovi rabljivosti škoduje.
Gradec, dne 24. septembra 1903.                   I079
v
Štajerski deželni odbor,
-116
m
Vozičke za otroke
v katerih   lahko   otrok   sedi,   pa
tudi   take za  ležati, imata vedno
v zalogi in priporočata
Brata Slawitsch
770               V  PtUJU.
Cena: 12,16,20, 30, 36 do 40 kron.
C. kr. prhi,                       ®
tovarna za cement
Trboveljske preniogokopne dražbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten PortUnd-ttnKllt v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega druStva inženirjev in arhitektov določene predpise gleuč Uakovne in odporne trdote dalCi nadkrllUion dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in spričevala
raznih uradov in najslovitejSih tvrdk so na razpolago. Centralni urad: Dunaj, III 3 Rennweg 5.          744
FRANZ  SODIA             «*
tlOrflica pušk (Gewehrfabrik in Ferlach Karaten)
priporoča izvrstne puške, kakor puške za šrot in kroglje, najizbornejsa dovrSitev za streljanje; ročno delo z jamstvom. — Vehke_ ilustrovane cenike   s podobami   poSiljam vsakomur,   kdor  mi posije 15 kr. v markah
poštnine prosto. — Moja tovarna prejela je že silno veliko pohval.
Kdor bi mojim ne bil zadovoljen,   tistemu ga   zamenjam  ali pa  vrnem
denar. Moja zaloga je jako velika.
Vencel Schramm
Celje, Glavni trg
izdeluje najcenejše godbene inštrumente in prodaja strune.
Gosie se dobe za 5, 8, 10, 12, 15, 20, 30, 50 in 100 kron. Citre za 12 kron in višje. Harmonike za 7, 9, 12, 15, 20 kron i. t. d. Za vse inštrumente se jamči.
Tudi vsakovrstna popravila se sprejemajo in hitro ter po najnižjih cenah izvršijo.                   984
*¥    i___BBB____^DHaiBHH]iH
Hranilnica (šparkasa) mestne občine Celje]
Stanje   vlog  interesentov dne 31. dec.  1901   K    0,310.9351 Vloge  od 1. januarja  1902 do 31. decembra
1902 7. obrestmi vred......   .    *     3,169.4591{
Od tega je odračuniti:                                K 12,486.3941 Svote, katere so se od 1. januarja do 31. decembra  1902 vzdignile......   .   K    2,677.343-7
Stanje   vlog   interesentov dne 31. dec. 1902   »     9,808.5;>I2|
Hipotekama posojila.....-..... K  G,085.o(i8^1
Mejn:«iio stanje.............   »      78.029-14
Posojila na vrednostne efekte.......■  *      20,601*83
Efektni zaklad     .............   »  2,919.611 —
Posestva................   »     184.000-—
Imetek,   katerega ima hranilnica za dotacijo
pri kreditni zadrugi........   *    300.000 —
Vloge pri kreditnih podjetjih.......  >     107.20199
Stanje blagajne (kaše)..........   >      40.823-46
Glavni reservni zaklad..........   »     55H.074*22
Posebni rezervni zaklad za kurzne diference   »     298.1 MHJ9
Zaklad za penzije............  »      HI.227 62
Visokost za obresti:   Pri vlogah 4°|0 in se plaq rentni davek od hranilnice (šparkase) same. Shranjevalne   vloge   se sprejmejo.
TTT/I, €rdtw suassc 12
Tvatt Scbindler, Dunaj,
pošilja   že   veliko   let dobre znane stroje vsake vrsti za poljedelske in obrtne potrebe:           900
mline za sadje, mline za grozdje,
stiskalnice  za sadje in grozdje,
škropilnice,   poljska orodja,   mlatil
nice, vitle, trijerje, čistilnice za žita
luščilnice za koruzo, shuuoreznirtl
stroje za rezanje repe, stiskalnic? J
seno, mline za golanje,   kotle zal
kuhanje klaje, sesalke za voilnjata|
.sesalke za gnojnice, železne cen
vodovode i. t. d.
cd sedaj vsakomur po zopet i
damo znižanih cenah! Ravno  tako vse priprave ta ki
stvo, medene pipe, sesalke za >ii gumijeve plove, konopljene in g«i jeve cevi,   priprave za toe>nje pi
omare    za led, stroje za sladole priprave za izdelovanje sodavode
penečih se vin, mline za kavo. d. Savo i. t. d., stroje za delanje klobL namizne tehtnice, steberske tehtnica tehtnice na drog, decimalne tehtuitj tehtnice za živino, železno pohištvi železne blagajne, šivalne stroje vsi sestavov, stroje in orodje za ključar ničarje,kovače, kleparje, sedlarje' pleskarje i. t. d.
ose pod dolgoletnim larastvoa| po  najugodnejših plačilnih  pog
tndi na obroke. Ceniki t več kakor 400 slikami brd plačno in franko.
Dopiauje i« tudi v slovenskem jeziki
Preknp«« in aaentom pottbnt pn nosti!
PiSe naj se naravnost:
Ivan Schindler j
Dunaj IH/1, Erdbergstrasse 1Ž.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Michael Bayer.
Tisk: W. Blanke v Ptuju.