OGLAŠAJTE V najstarejšemu slovenskemu DNEVNIKU V OHIO ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds XXIX. ^ Podržavljenje in jeklarske 'Jidustrije v Angliji CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK) APRIL 18, 1946 ŠTEVILKA (NUMBER) 77 Amerikanci naj bi dvakrat na teden ne jedli več kot Evropejci, svetuje Truman WASHINGTON, 17. aprila—Predsednik Truman je danes izjavil, da večina Amerikancev užije več hrane kot pa je dobro za njih zdravje, nato pa je rekel, da se z vsem srcem strinja z idejo, ki je bila sprožena v javnosti, da naj načrt za-nacionalizacijo | bi Amerikanci dva dni na teden ne jedli več kot Evropejci, _ ''I jeklarske industrije, dokler ne bo končana sedanja svetovna živilska kriza. je v John Wil----Truman je podal svoje mne- ^ Attlee a 7 ^ f p^mier-; POMANJKANJE I nje o prostovoljnem sprejemu Wl- poslanski zbornici : 'Po stranka tozadevno izjavo ^ Parlamentu; torij i so •^'Pravljeni na boj 17. aprila—Delav-anka je danes naznanila, ^ kratkem predložila par- i MESA IN DRAŽJE MLEKO evropske diete za pomoč v sve- % preudarku je vla- t zaključka, da važ-itrjj^ ^ jeklarske indu- ^ oarodnem gospodar-f^^teva veliko mero jav-^stništva, in da je potreb-pripravi »zakonski na- SE NAPOVEDUJE Clevelandu se obeta večje po- tovni živilski krizi na konferenci s časnikarji v Beli hiši. Amerikanci ne jedo samo pre- 'na je rekel, da se bo ^ ^modernizacijo želez-industrije, ki je iitj. začel izvajati in ape-ftj pj,^, ^®*^^strijo, da sodeluje 2 ^ javnemu lastni-iJiij tem ko bo organizi-1 j^J'^^ebna komisija, kate-%vzeti mesto še vedno Wa Sfain ^ojne kontrole. 26 poprej naznanila nacionalizacijo pre-%g komunikacij in prometa. Britski ban- SlSte; ^ j® bil že nacionalizi- %er' vativci vod- ipfij ^stona Churchilla ta- ^^Uil ' ^ napadom na vi jen j a železne industrije in sku-izsiliti debato o Hii jj ^oda njihov predlog ' U7 z 264 glasovi pro- konferenca '^^jbrže odloži --- Hv (O N A.) — Eden 'Ujeg francoskega zu- fevi]^ J^iiiisterstva je te dni ^ bo mirovna konfe- manjkanje svežega mesa, kot pa več, je rekel predsednik, tem-med vojno, ko je bilo na najnižji | več so tudi tako potratni z žive-točki. V poletju se obeta tako žem, da bi se z živežem, ki gre pomanjkanje, da se tudi nobene v Ameriki v nič, lahko prehra-vrste klobas in drugih mesnih nilo ljudstva vseh dežel, ki da-zmesi za sendviče ne bo dobilo, nes stradajo. Tako napovedujejo razpečevalci Truman je v tej zvezi tudi zameša na debelo. vrnil izjavo bivšega direktorja UNRRE Herberta Lehmana, da Mleko se bo tudi podražilo po l administracija dovolj ne bri prvem maju, tako da bo kvart preprečenje svetovne la- "homogenized" mleka veljal 18 j^ote. Dostavil pa je, da Lehman ali 19 centov, ker se bo za mle-, očividno zelo čuti s trpečimi na-ko od 1. maja naprej plačevalo sveta in da je to hvale- 20 centov več za 100 funtov, vredno. Glede sirovega masla za nedo- j Poljedelski department je da-ločen čas ni izgleda, da bi se ga ^ nes naznanil, da so zaloge mesa v deželi padle na stopnjo, na ka- DEBATA O FRANCU PRED SEJO Z. N. NEW YORK, 17. aprila— Danes je poljski delegat dr. Oscar Lange na seji varnostnega sveta formalno predložil zahtevo za prelom odnosajev od strani vseh 51 držav, propadajočim Združenim narodom, s Franco-vim fašističnim režimom. Poljsko zahtevo sta podprla delegata Mehike in Francije. Ameriški delegat Stetti-nius je končal debato z izjavo, v kateri je označil ameriško stališče kot sledeče: Da je odstranitev Franca zadeva španskega ljudstva: da se mora strmoglavitev izvršiti na miren način. Stettinius ni rekel, kako bodo Zed. države glasovale glede poljskega predloga. Kongres resno razmrcvaril oblast OPA zci kontrolo cen več dobivalo, pravi poročilo iz' Washingtona. ?' "iol, lU kot do miru z Ita-satelitskimi de- 1- brez ■ jG, da je bi bilo mogo-j Ofti ^ ^ ^Gd 25. aprilom — V Sj.f^^'-^nka zunanjih mini- t kof zapletene pro- %% , odločitev glede itali-„1. Dodekaneških Hg ^ jugoslovansko - itali- iNo L c>čitt5iitbtt.imi uc~ Vh). v "(^iji do tega, da Uli ^ei zahodnih nem- francoski zunanji Vas^^ pred mesecem dni dopisniku, da je Porurja, Porenja in Mji . francosko politiko ^ ^^^^žnejsa zadeva slcoij mlade ženske Iz stolpa Lzjutraj je sko-jlgv'^^dstropja Terminal ženska, ka-' obležalo na strehi ega ROJAKINJA IZ TRSTA IŠČE SESTRO Mrs. A. Žagar, 1111 E. 66 St., je pred kratkim dobila pismo iz Trsta, v katerem jo Klementina Finotto, rojena Slokar, doma iz Lokavca pri Ajdovščini, naproša, da bi poizvedela za njeno sestro Pavlo Slokar, poročena Bol-ko, in živečo na 1522 Ridge Place, S. E., Washington, D. C. Pisali so ji po vojni na stari naslov, pa ni nobenega glasu o njej. Enako ji je Mrs. Žagar pisala pa tudi ni dobila odgovora in pismo ni prišlo nazaj, kar se zelo čudno zdi. Sestra piše, da imajo mamo živo v Lokavcu, katera je v veliki potrebi, in enako mama njenega moža Srečkota. Prosi se rojake če kateri ve zanje ali če sami to čitajo, da se oglasijo sestri na naslov: Klementina Finotto, Via Cavana 19, Trst-Trieste. teri so se nahajale med vojno, ko se je meso racijoniralo, in da ni izgleda, da se bo položaj pred jesenjo izboljšal. I)i^^ prizidka p Poznej Vaš donesek za otroško bolnico v Sloveniji bo znak ljubezni in spoštovanja do potrebnih. V ta namen lahko prispevate tudi v uradu "Enakopravnosti"! KONGRES ZA TO, DA SE PLAČE VOJAKOV ZVIŠAJO ZA 50% WASHINGTON. — Poslanska zbornica je te dni odglasovala, da se plače navadnih vojakov zvišajo za 50 procentov, kar bi pomenilo zvišanje armadnih izdatkov za 632 milijonov dolarjev na leto. Znatna zvišanja bi po tem načrtu dobili tudi čast niki. Predlog za zvišanje plač je bil sprejet z 290 glasovi proti 108. Splošen vtis je, da je kon gres tako radodaren z denarjem za navadne vojake, ker se letos v jeseni vršijo volitve. Poslanska zbornica je tudi od glasovala za podaljšanje obvezne vojaške službe od 15. maja, ko sedanji zakon poteče, do 15. februarja 1947, toda novačenje naj bi se pričelo šele 15. okto bra, ampak tudi potem bi se klicali samo moški, ki so spolnili 20. leto. Bivši governer Earle iz Penne vprizoril nezaslišen napad na Rusijo in Zdr. narode Nečuveno surov napad na Rusijo in organizacijo Združenih narodov je vprizoril v torek bivši pennsylvanski governer Geo. H. Earle, ki je v govoru pred Clevelandsko trgovsko zbornico izjavil, da so Amerikanci največji bedaki, ako stavijo kako zaupanje v Združene narode, ker Rusom gre le za to, da dobijo mednarodno organizacijo pod svojo kontrolo, .oziroma da nes bombo, katera bi, ako bi bi la vržena na New York, uničila vse, kar je živega v razdalji 200 do 300 milj, je rekel Earle. Ako so Amerikanci pametni bodo torej obrnili hrbet organi zaciji Združenih narodov in po trošili dve milijardi letno za iz najdbo najgrozovitejše atomske bombe, ki bo svarilo Rusom, da bo Amerika v slučaju napada odgovorila tako, da rle bo niti en Kratke vesti PREROKUJEJO, DA BO DOLGO MANJKALO ŽGANJE WASHINGTON, 1. aprila— Zavod za distilirane pijače je danes naznanil, da bo vzelo več let, predno bodo trgovine za prodajo alkoholnih pijač zopet dobro založene z raznimi vrstami žganja, ki ga sedaj močno primanjkuje. Republikanci in južni demokrati sprejeli program, ki preti vreči deželo v nekontrolirano inflacijo Železnice hočejo 25-odstotno zvišanje tovornik pristojbin WASHINGTON, 16. aprila— Včeraj so železnice predložile meddržavni prometni komisiji zahtevo, da se s 15. majem dovoli 25-odstotno povišanje vseh tovornih pristojbin, kar bi dohodke ameriških železnic za tekoče leto povečalo za 625 milijonov dolarjev. Obenem hočejo železnice, da vladna komisija odobri 10-od-stotno zvišanje potniških voz-nin, ki je bilo leta 19$2 dovoljeno samo za dobo šestih mesecev. železniške družbe so zavzele stališče, da bi se morala vsa zvišanja takoj odobriti, potem šele pa naj bi meddržavna komisija preiskovala, če so upravičena, in pozneje odredila morebitne redukcije. POTOVANJE NA VLAKIH BREZ PRESEDANJA UGAJA Pred par tedni sta pričeli železniški družbi Pennsylvania R. R. in New York Central dajati potnikom izboljšano postrežbo s tem, da se jim med New Yor-kom in San Franciscom ni treba presedati. Celo potovanje je v enem in istem vozu, katerega v Chicagu priklopijo k vlaku Burlington R. R. za nadaljevanje vožnje. Sedaj pa delajo načrte, da kakor hitro dobijo potrebno opremo, bodo vozili eni in isti celi vlaki od Atlantika do Pacifika, kar bo pospešilo vožnjo in dalo potnikom še več ugodnosti. New York Central R. R. je naročila 52 "streamline" vagonov, katere se bo rabilo za vla- TRUMAN BO NAJBRŽE OBISKAL JAPONSKO TOKIO, 17. aprila—Tukaj je bilo danes neuradno poročano, da bo predsednik Truman prihodnjega julija po obisku Filipinskih otokov najbrže prišel tudi na Japonsko. * * $ JAVNO KOPALIŠČE V CHICAGU NIMA MILA CHICAGO, 17. aprila—Mestno kopališče je danes moralo zavrniti 150 oseb, ker je nekdo ukradel 4,000 kosov mila. Vsled istega vzroka se bo moralo v soboto najbrže zavrniti nadaljnih 500 oseb. * * * GOV. LAUSCHE UKAZAL UNIČITI IGRALNE STROJE COLUMBUS, 17. aprila—ko je gov. Lausche zvedel, da se v Brady Lake v okraju Portage nahaja velika igralnica za hazar-diranje, je direktorju državnega žganj skega monopola Sohn-genu ukazal, da gre na delo in uniči vse igralne stroje za denar, ki se jih najde v prostorih, kjer se toči opojna pijača. * * * RAZPOROKA RADI AFERE Z ŽENINO MATERJO LONDON, 17. aprila — Mrs. Mathilda Bernett je danes dobila razporoko od svojega moža, katerega je obtožila, da je leta 1944, ko se je tekom zračnih napadov s svojim sinčkom nahajala na deželi, imel razmer je z njeno materjo. Mož je o!) tožbo priznal,. toda je trdil, da je bilo ženi o tem znano in da je navzlic temu še nadalje živela z njim. * * * LAUSCHE SE NE UDELEŽI STRANKINEGA BANKETA COLUMBUS, O.— Governor Lausche je naznanil, da se 25. aprila ne bo udeležil "Jackson Day" banketa, katerega bo ob-državala državna organizacija demokratske stranke v tem mestu. Rekel je, da je že poprej WASHINGTON, 17. aprila—Republikanci in južni demokrati so danes vprizorili organiziran napac^ na kontrolo cen ter navzlic nujnem apelu od strani gospodarskega stabilizatorja Chester Bowlesa sprejeli program, ki bo, ako bi ga odobrila tudi senatna zbornica, temeljito razmrcvaril uradni aparat OPA ter pahnil deželo v nekontrolirano inflacijo. M. .Poslanska, zbornica je sklenila, da se s 31. marcom prihodnjega leta odstranijo vse kontrole cen, oziroma tri mesece preje kot pa je priporočal predsednik Truman, potem pa je vštulil v obstoječi zakon toliko različnih dodatkov in popravkov, da bi njih uzakonitev napravila delovanje urada OPA skoro nemogoče. Skoro brez vsake debate je večina v zbornici omejila razne subvencije, črtala vse subvencije za meso, prepovedala uradu OPA izdajati odredbe, s kateri- Novi grobovi ANNA GRILZ Po kratki in mučni bolezni je preminila na svojemu domu na 15919 Whitcomb Ave. Mrs. Anna Grilz, rojena Slabe, stara 50 let. Rojena je bila v Škof j i loki, kjer zapušča več sorodnikov. Tukaj je bivala 24 let in je bila članica društva Vodnikov venec št. 147 SNPJ. Zapušča soproga Johna, doma iz Zgornjega otoka na Gorenjskem, in sestro Hanno, , , , . poročeno Dolinar, v New York, mi so trgovci na deWo pnmora- ^ ^ ^ ni absorbirati zvišane produk-j^^ l. uri popoldne iz Jos. cijske stroške, ukazala, da se ^^^^ pogrebnega za- odpravijo vse maksimalne cene, I 453 East 152 St., na High-ki ne dovoljujejo "zmernega do- Park pokopališče. bička" in ukazala administraciji, da odstrani vse omejitve cen, čim produkcija doseže stopnjo, ki je obstojala v letih 1940-41. Končno glasovanje se bo vršilo danes Končno glasovanje glede raz-mrcvarjenega zakona za kontroliranje cen je bilo odloženo do jutri, potem ko je demokratski kongresnik Brady iz Philadel-phije ob 10. uri zvečer prisilil odgodenje seje, "da bo ameriško ljudstvo imelo priliko videti katastrofo, katero je ta zbornica pripravila zanj/' Pred par dnevi je prišlo v Washington več sto žensk, ki so v imenu raznih konzumnih organizacij protestirale proti nameravanemu kastriranju zakona za OPA, toda to, kar se je danes zgodilo v poslanski zbornici, dokazuje, da so burbonski kon-gresniki slepi in gluhi za interese navadnega ljudstva. ke na daljavo, kakor tudi 700 obljubil, da se bo udeležil banke- železniških vozov z najmodernejšimi napravami, ki bodo stali 56 milijonov dolarjev. ta, ki ga bo istega dne imela v New Yorku zveza ameriških časniških izdajateljev. PREDLAGA IZREDNO OLAJŠAVO ZA VETERANE WASHINGTON, 15. aprila. -Demokratski senator James E. iplo poleg je „ Altg ^^ritificirano kot 25- S ki izj ^ kot ognjega- da nima pojma, L ci 'ralo v smrt. Zad-j® bila zaposlena kot operatorica bodo z jezikom priznavali nje- Rus ostal pri življenju. no delo za mir, medtem pa se' Earle je bil prvi demokrat, ki pripravljajo, da komunizirajo ves svet in da so pripravljeni pokončati 90 odstotkov vseh prebivalcev Amerike. Stalin ne pozna nobenih moralnih načel, razen da je dobro to, kar služi komunizmu, je rekel Earle. Kar se tiče sovjetskih znanstvenikov, so v polni meri kos ameriškim. Rusija ima da- je bil po preteku 44 let v Penn-sylvaniji izvoljen governerjem. Pozneje je služil kot poslanik v Bolgariji in Avstriji, toda predsednik Roosevelt ga je moral radi raznih pustolovščin in neodgovornih dejanj odstraniti iz VILE ROJENICE Vile rojenice so se pred kratkim zglasile pri Mr. in Mrs. John Petrovčič, 1246 Norwood Rd., in pustile v spomin krep-, . , . . kega sinčka Johnny Joe. Dekli- iz Montane je danes ško ime matere je bilo Josephine aga , naj i 11 ve erani iz Modic, ter je hči Mr. in Mrs. druge svetovne vojne ki si ku-Joseph Modic na Norwood Rd. PU« dom, upravičil do davčne Čestitamo! redukcije istega obsega, kolikor Nesrečen na rojstni dan Pred svojim domom na 22931 Lakeshore Blvd. je bil zadet od nekega avtomobila Edward Vo- bi znašala cena kupljenega doma. * * FRANK UDOVICH Včeraj ob 2.38 uri popoldne je po mučni bolezni umrl na svojemu domu Frank Udovich, star 60 let, stanujoč na 692 E. 96 St. Doma je bil iz vasi Brsnica na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko leta 1900. Zaposlen je bil pri Oil Foundry Co. kot livar. Tukaj zapušča soprogo Rose, rojeno Mišmaš, doma iz vasi Lažna pri Hinji, tri sinove: Franka (poznanega pod imenom "Uddy"), Victor j a in Josepha, štiri hčere: Dorothy, Elsie, Rose in Marie, brata Antona v Milwaukee, ter v stari domovini brata Johna in dve sestri. Pogreb se bo vršil v spboto zjutraj iz A. Grdina in sinovi pogrebnega zavoda. STRICA IŠČE Mrs. Antonia Skozier, 15021 Thames Ave., je prejela pismo od Pepce Zakovšek, rojena Fink, Dobrunje št. 79 pri Ljubljani, ki želi zvedeti za naslov strica Jožeta Košak ali Koščak, stare ga 56 let in doma iz Lobčka pri Grosupljem. Pepca je hči njegove pokojne sestre Helene. Ako sam to čita ali pa če kdo ve kje se nahaja je prošen, da sporoči Mrs. Skozier. PISMA IZ STAREGA KRAJA V uradu Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. je poštar pustil pisma za sledeče: Josip Krulas, Frances Skulj, Ili-ja Ivaniš, John Jerše, Frances Skedel, Terezija Speh, Gertrude Demšar, Johan Simbivic, Josip Kruljac, Josip Koprivec, Agnes Močan, Mary Markovič in Frank Lavrič. žrtev nesreče umrla James H. Caylor, inženir pri glin, ko se je po obisku pri j ate- Republic Steel Corp., o katerem Ijev na drugi strani ceste za svoj smo poročali, da je bil njegov 81. rojstni dan vračal domov, avto na Shaker Heights, zadet diplomatske službe. Svoj čas je Zdravniki v Emergency kliniki od voza poulične železnice je trdil, da je demokrat new-deal-j so dognali, da ima prebito lo- včeraj zjutraj umrl za poškod-skega kalibra. t banj o. 'bami. Poskusen požig šole Andrew Jindra, nečak župnika katoliške cerkve sv. Družine na E. 131 St. in Southview Ave., je opazil, ko je prišel v sredo zgodaj zjutraj domov, da je razsvetljeno pritličje šole, ki se drži cerkve. Poklical je župnika in kaplana, ki so skupno pregledali pritličje in našli prižganih 18 sveč, položenih na papir in druge smeti, kjer bi bile kmalu zanetile ogenj. NADALJNI PRISPEVKI ZA KOVAČIČEVO KAMPANJO ■ Sledeči so prispevali za kampanjski fond "Kovacic for County Commissioner": Po $25: Neimenovani prijatelj; po $20; Mrs. Rose Koporc in sin Albert, 1022 E. 72 St.; po $5: Pavlick Glass & Mirror Co., 6034 St. Clair Ave. ter Anton in Ann Luzar, 6723 St. Clair Ave. Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji!- V ZADNJE SLOVO Članstvo društva Vodnikov venec št. 147 SNPJ je prošeno, da izkaže zadnjo čast umrli članici Anni Grilz, katere truplo se nahaja na mrtvaškemu odru v Želetovem pogrebnem zavodu, E. 152 St., ter da se po mož* nosti udeleži njenega pogreba. tTRAK 3 enakopravnost 18. aprila, "ENAKOPRAVNOST" (NMied and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. $231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): For One Year—(Za celo leto)-------------------------------$7.00 For Half Year—(Za pol leta)________4.00 For 3 Months—(Za 3 mesece)_______^___________2.50 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki): For One Year—(Za celo leto)_____ For Half Year—(Za pol leta) - For 3 Months—(Za 3 mesece)-- .$8.00 _ 4.50 _ 2.75 PRIPRAVE ZA TAG DAY' V NEW YORKU (Iz urada Ameriškega odbora za jugoslovansko pomoč) For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo. Južno Ameriko in druge inozemske države): For One Year—(Za celo leto) _ For Hali Year—(Za pol leta) _ .$9.00 . 5.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office &t Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March, 1879. 104 Owen Lattimore (O. N. A.): Cesarji, kralji in japonske volitve o Napoleonu pravijo, da je nekoč svarilno pripomnil, da je z bajoneti mogoče delati vse, kar kdo hoče, izvzemši sedeti na njih. Ta globoka izjava je v bistvu nekoliko preveč enostavna, kajti pomisliti je treba, da sta na svetu v navadi dve čisto različni tehniki "sedenja na bajonetih". Prva je metoda onih, ki si prizadevajo sedeti na bajonetih svojih lastnih armad. Kot nam dokazuje Napoleonova kisla izjava, se je izkazalo, da ta tehnika ni v vseh slučajih povsem zadovoljiva. Drug način je ta, da si izbereš prijatelja, ki ti bo dobavil armado in bajonete. Ta tehnika je mnogo bolj uspešna, kajti zgodovina nam daje obilo primerov jalovih monarhov, katerih sedalo je poslovalo z večjim sijajem kot njihov razum. Ta metoda ima posebno veliko privlačnost na številne takorekoč "neodvisne" indijske prince, ki zdaj že dolga pokoljenja sede na britanskih bajonetih brez vsakih težav ali neprilik. Sličen je slučaj mnogih vladarjev in vladarčkov arabskega sveta. In grški kralj povsem očividno stremi za tem» da bi si preskrbel slično tapeciran prestol — in vse kaže, da se bo njegovo hrepenenje tudi uresničilo. Ako si zdaj ogledamo še japonskega cesarja, je tudi očividno, da mu nobena stvar ne bi bila bolj dobrodošla, in koristna, kot blazinica iz bajonetov strica Sama. Tako si je pač zamislil svojo "socialno zavarovalnino". Toda nečakom strica Sama utegne prinesti stvar mnogo neprijetnih presenečenj, ako bodo nosili tako ne ameriško breme v osebi orijentalskega in \astarelega monarha, ki je povrh tega še na precej slabem glasu. Pred par dnevi je doživel mali japonski ministerski predsednik baron Sidehara nekaj neprilik s strani japonskih levičarjev, ki so ga obiskali na njegovem lastnem posestvu. Demonstrante je razpršila ameriška vojaška policija. Nemiri so bili naperjeni proti vladarju in proti sedanji vladi. Po vsem tem bi bilo videti, ko da smo se odlo? čili za posebne mere, da zaščitimo cesarja in njegovega mi-nisterskega predsednika. V trenotku, ko je general MacArthur dobil svoja osnovna navodila za okupacijo Japonske, smo postavili načelo, da ameriške čete ne smejo v nobenem slučaju posegati v stvari, ki se tičejo razmerja med japonsko vlado in japonskim ljudstvom. Le v slučajih, kjer bi bilo treba ščititi ameriško lastnino ali življenja, oziroma če bi šlo za to, da se doseže cilje okupacije, je nastop ameriških sil dovoljen. S posebnim naglasom smo izjavili, da bo imel japonski narod priliko in možnost, da sam odloča o obliki vlade, katero si želi. To pa vsekakor vsebuje pfavico, da se zne-be svojega cesarja, ako ga nočejo več. Tu treba omeniti, da je v Ameriki malo znan japonski sistem političnih "bosov", ki pošiljajo na volišče mase ljudstva, ki ne ve za kaj gre in je navajeno storiti, kar mu je ukazano. Levica na Japonskem še nimA s lične organizacije, ker je bila nezakonita. Kratki rok, ki je bil določen za volitve, jim ni dal dovolj časa, da se pripravijo, vsled česar poskušajo organizirati velikanske ljudske manifestacije, da bi tako predrli zaveso takozvane "dostojne politike" in opozorili ljudstvo na to, da obstojajo. Tu prihajamo na točko, na kateri so mere in ukrepi okupacijske vojaške sile, katerih prvotni cilj je, da očuva-jo mir in red, največje politične važnosti. Po nekaterih vesteh je tokijski glavni stan vojaške'policije priznal, da je bil nastop proti prvi demonstraciji preveč trd in da je šel preko dobljenih navodil. Zdaj pa je bilo baje odločeno, da bodo instrukcije še bolj ostre. To je nevarno. Kadar gre za to, da se ščiti osebo, je nad vse lahko zaiti v delovanje, ki ščiti institucije. Radi tega bi bilo potrebno, da izjavi Komisija za Daljni Vzhod, ali pa general MacArthur z vso jasnostjo, da ne bomo branili političnih, institucij, katerih liberalne, progresivne in demokratične struje na Japonskem nočejo več. Sicer bi se Utegnilo pripetiti, da se te struje obrnejo še bolj daleč na levo. Newyorski Jugoslovani so imeli 11. aprila konferenco v Hrvatskem Centru v svrho organiziranja dela za bližajoči se Tag Day, ki bo v New Yorku 16., 17. in 18. maja. Na konferenci je bilo tudi nekaj pevskih in govorniških točk in udeležba je bila lepa. Anica Kepic je zapela "Po jezeru", ter "Mati in hči". Opazili smo, da ji je glas že izpiljen in ga zna dobro ob-; vladati. Anica je svoj čas ttlno- { go nastopala na naših in dru-l gih prireditvah v duetu z Olgo Turkovich-Christle, kot tudi sa-ma.Zdaj si vežba glas in ji učitelji ne pustijo neprestano nastopati, pa tudi časa ni za vse ako dekle dela, se uči in pripravlja za jjevsko karijero. Pač ni lahko za delavsko hčerko, vendar upamo, da bo Anica z vztrajnostjo dosegla svoj cilj. Poleg mlade pevke je nastopil tudi Jožo Batistic, ki je pred kratkim prišel iz Južne Amerike. On je podal nekaj lepih dalmatinskih in eno rusko pesem. Zapel je tudi eno lastno kompozicijo in na koncu je deklami-ral pesem, ki jo je sam zložil. Tako smo slišali pevca-pesnika-komponista v isti osebi. Navzoči so z zadovoljstvom in toplim odobravanjem sprejeli njegovo izvajanje. Jugoslovanski delegat pri .organizaciji Združenih narodov, Mr. Franič, je navzočim v precej obširnem govoru povedal, kako je borba za osvobojen je združila narod v Jugoslaviji. Dotaknil se je tudi nekaterih političnih vprašanj današnje nove Jugoslavije, ki je taka, kot jo je hotelo imeti ljudstvo, ki se je zanjo borilo, a nasprotniki s svojimi pristaši v svetu reakcije bi seveda radi docela oblatili vse pridobitve tega ljudstva, ki jž prelilo ;)i)toke krvi za svoje osvobojen je in svojo svobodo. Vedoč zakaji smo se zbrali h konferenci, je g. Franič priporočil, da še naprej delujemo za pomoč bratom in sestram v Jugoslaviji, kajti potreba je še vedno velika in velik del dežele leži v razvalinah ... Ko je potem sledil našim razpravam, se je za hip bal, da med nami ni morda dovolj volje za skupno delovanje. Ali nas je treba pač poznati, preden nas je moč soditi — ko se malo pokritiziramo in si povemo kar nam je na duši, potem gremo na delo z zavihanimi rokavi. Ce ne zadostuje ena seja, skličemo dve, tri, da se spravi delo v tir. Tako «mo tudi to pot zaključili, da se sklice sejo širšega odbora, ki je bil imenovan na konferenci, da se s tem započne delo za Tag Day. Baby Food Cam|>aign V poročilih v naših listih vi Jimo, da ponekod še vedno zbi rajo hrano in drugo za jugoslo vansko deco. Od podružnic Slo venske ženske zveze še prihajajo paketi napolnjeni z otroško hrano in drugimi stvarmi. Tudi denar nabran v ta namen še prihaja noter. V New Yorku smo Jugoslovani nabrali pet tisoč v denarju, a tudi mnogo hrane in drugega. Tudi slovenska naselbina se je, kot vedno, dobro postavila. Ni cela naša naselbina aktivna za pomoč ljudem in otrokom v starem kraju, a tisti, ki delamo in dajemo, storimo po svojih močeh vsakikrat, v vsaki kampanji svojo dolžnost Pet pošiljk oilpremljelilh v stari kraj » Dozdaj je Ameriški odbor za pomoč Jugoslaviji odposlal pet pošiljk blaga in drugih potrebščin ljudstvu Jugoslavije. Po-! ročilo je v kratkem naslednje; ! Prva pošiljka — 441.272 fun' I tov v vrednosti ,$284,808.87. Od tega je kupila in poslala HBZ blaga in drugega v vrednosti $25,88.1.00. Druga pošiljka — 583,612 funtov v vrednosti $411,793.15. Od tega je poslala HBZ 118,580 funtov v vrednosti $59,640.00. Tretja pošiljka — 491,421 funtov v vrednosti $390,670.82. Od tega je poslala HBZ 82,381 funtov v vrednosti $66,672.80. Četrta pošiljka. — 214,989 funtov v vrednosti $173,267.24. Peta pošiljka — 413,231 funtov v vrednosti $263,839.62. Od tega je poslala HBZ blaga v vrednosti $21,172.36; Vsega skupaj je bilo poslanih 2,144,525 funtov blaga in drugega materiala v skupni vrednosti $1,524,379.70. Kot je razvidno iz gornjega poročila je pošiljala HBZ nakup-Ijeno in nabrano blago in potrebščine v stari kraj skupno s pošiljkami Ameriškega odbora za jugoslovansko pomoč. Prispevki iz Mehike Na naslov Louis Adamiča je prišlo te dni pismo iz Tacubaja, Mehika. Pismo, ki je vsebovalo prispevek v vsoti $473.32, je poslal J. Z- List, gl. ravnatelj pomožne akcije za Jugoslavijo v Mehiki. Rojak List piše, da, je poslana vsota "prispevek našega tukajšnjega društva in mehiških prijateljev našega naroda v pomoč bednemu ljudstvu naše stare domovine." Pripom-ga, da so že v preteklem letu prispevali parkrat podobne zneske. Ne bi bilo napačno, ako bi se rojaki in prijatelji tam dol v Mehiki zavzeli, da zberejo določeno vsoto za zgradbo ali pa opremitev otroškega zavetišča ali kaj sličnega. Ce nas bo več prijelo za delo v korist naroda tam preko, tem prej si bodo opomogli in si obnovili svojo porušeno in požgano domovino. Ameriška demokratična mladina za {)omoč Jugosiovan-sketiiu ljudstvu Ko bomo imeli v New Yorku "Tag Day", bodo pobirali prispevke po ulicah tudi mladi člani in članice organizacije Ameriške demokratične mladine. Dali so nam vedeti, da bodo vzeli tisoč nabiralnikov. Poleg tega bo pomagala tudi unijska mladina, kakor lani, in mladi ljudje iz raznih drugih cerkvenih, kulturnih in slicnih organizacij in skupin bodo istotako nudili sodelovanje. "T»g Day" v vseh večjih mestih Poročali smo že, da se bo skušalo organizirati Tag Day po vseh večjih mestih in krajih širom Zed. držav. Naši krajevni odseki ali postojanke že delujejo na tem. Pojdite jim na ro-Ko in stopite tudi do Amerikan-cev, da bobite njihovo sodelovanje. Ni tako težko kot bi se zdelo, čeprav je treba včasih malo prigovarjanja in pojasnjevanja spričo grdega blatenja Jugoslavije od strani reakcije, ki bi rada postavila nazaj h krmilu one elemente, ki so deželo in njeno ljudstvo brezobzirno izkoriščali in tiščali k tlom celo četrtstoletje, a potem pa deželo Izdali sovražniku, katerega je ljudstvo s svojo borbo in krepko voljo končno premagalo, s čemer je odzvonilo tudi reakciji, ki sedaj stoka in se jezi v tujini. Anna P. Krasna, Zlatko Balokovič. senator Glen Taylor iz države Idaho, in Louis Adamič v razgovoru ob priliki proslave jugoslovanske neodvisnosti v Metropolitan operi dne 26. marca letos. Senator Taylor je bil ob tej važni pet obletnici odpora jugoslovanskega ljudstva glavni govornik. UREDNIKOVA pq^A Prvi odmevi kampanje za Mladinsko bolnišnico Cleveland, O. — V prvih par dneh kampanje za Mladinsko bolnišnico v. Sloveniji so pri podružnici št. 48 SANSa prispevala sledeča društva in posamezniki : Društvo V boj štev. 53 SNPJ $250; društvo Mir št. 142 SNPJ $100; dr. Kras št. 8 SDZ $100; Ženski odsek S. D. Doma na Waterloo Rd. $100; Mrs. Frank Turšič, Wilson Mills Rd. $40. Po $5 sta prispevala: Mike Lah namesto venca za pokojno Mary Jereb, in Louis Lemut. Začetek kampanje je tukaj. Kampanja bo trajala mesec dni. Sleherna hiša, trgovine in podjetja bodo obiskana v dnevih kampanje, ki se konča 15. maja. V tej kampanji pričakujemo darov zlasti od trgovcev. Posebno še od tistih, kateri niste še •lič darovali v prid svoji rojstni domovini. Prispevek za mladinsko bolnišnico v Sloveniji je človeško delo. To humanitarno pod-vzetje je nepolitično' in je zato iolžnost vsakega Slovenca in Slovenke, da žrtvuje in prispeva nekaj v ta namen, kolikor pač zmore. Pri tej podvzeti akciji za mla-linsko bolnišnico ne bodo šteli izgovori. Pri tem moramo vsi. prav vsi doprinesti vsak svoj delež. Hvala vsem dosedanjim orispevateljem in želimo, da bi lašli mnogo posnemalcev. Vsa imena prispevateljev večjih vsot se bodo objavljala sproti v tej kampanji. Za odbor podružnice št. 48, 3ANS J. F. Durn, tajnik. DOPRINOSI AMERIKI! Nobena posamezna narodnost v Ameriki si ne more prisvajati prednjaitva. Kar i* Amerika danes, je posledica koordinacije vseh narodov.' V kiljigi "A Nation of Nations" j® poznani 1 in spoštovani ameriško-slovenski pisatelj Louis Adamič temeljite pojasnil. O tem se lahko prepričale, ako si nabavite in prečita-j te omenjeno knjigo- ki je v zalo-jgi v uredništvu Enakopravnosti. Aktivnosti lorainske naselbine Lorain, O. — V listih čitamo pisma iz starega kraja, ko se naši rojaki oglašajo in zahvaljujejo za obleko, prejeto iz Amerike od Jugoslovanskega pomožnega odbora. Dobro se nam zdi, da so bili naši nameni uresničeni in da naše delo ni bilo brez pomena. Med nekaterimi ameriškimi Slovenci je bilo mnenje, da naši ljudje v Sloveniji ne bodo nič prejeli, kar pošiljamo in da bo šlo vse zbi-ano drugam. Kaj tisti "drugi" niso naši bratje ir sestre v Kristusu? Saj On je vendar učil, dii je treba lačne nasititi in potrebne obleči. Sedaj se vidi, da je zbrano blago našlo pravo pot v domovino. Članice Gospodinjskega kluba S. N. Doma so se zavedale, da vsak potreben v domovini je naš bližnji, posebno pa še slovenski oti'oci in naši bratje in sestre. Da zberemo nekaj potrebščin zanje, smo šle od hiše I do hiše slovenskih ljudi v naš I naselbini in zbirale darovano i obleko, katero smo zašile in od poslale. Da je bilo vse čisto blago, kar smo odposlale, se imamo zahva liti Crystal Clear čistilnici obleke, ki je vse zbrano obleko očistila. Prva pošiljatev je bila 178 funtov. K tej pošiljatvi je prispeval radodarno Andrews 10 centna trgovina na Pearl St. Zahvala gre udeležencem kartne zabave, katera je bila pripravljena za nakup novega blaga, flanelaste odeje in drugo, ter za odpošiljatev zabojev. Dobiček je bil $97. V.blagajno SANSa smo prispevale $25. Pred štirimi tedni smo končale z drugo pošiljatvi jo, ki je tehtala 335 funtov in je bilo 21 zabojev. V tej pošiljatvi smo nakupile samo otročjo obleko, plenice, flanelaste o d e j c e in otročjo hrano. Poslano je bilo tudi, kar so darovale mlade matere, kot lepe oblekce, čeveljčke ker so tisto že njih malčki prerasli. Napolnili smo tudi več zabojev obleke za odrasle, nabrano od naših dobrih Slovencev. Tudi sedaj smo naredile $116 na kartni zabavi in na darovih, katere sta prispevala Martin Pazder in Mrs. J. Kotnik, za kar se jima lepo zahvalimo. V gotovini smo prejeli vsote od sledečih: Mrs. John Urbas $10; John Bruce $5; po $2 sta prispevala Frank Pavlich in Steve Chonka. Mrs. Frank Paul $1.50; no $1: Mrs. John Pogač nik in Mrs. Sešek, mudeča se tukaj na obisku iz Clevelanda. Mrs. Frank Krištof je darova ta tri zaboje otroških nogavic. Frank Zgonc in Anton Rovan sta darovala špecerijo, kar je vse prav prišlo in bodo potrebni zelo veseli, da bodo lačne želod-čke zopet napolnili z dobro hrano. Rojaki, podpira jmo domače trgovce, ker ti nam ob prilikah vedno kaj prispevajo, če jih poprosimo. Nismo še končale s tem delom. Gospodinje, ko s pomladnim čiščenjem pridete do obleke ali obutve, ki je vam ali vašim nepripravna in je nimate komu dati, jo shranite in prispevajte It naši novi nabiraln ikciji. Gotovi smo, da bo iz src laših bratov in sester v domovini kipela hvaležnost za vse irejeto. Kot zavedni, domoljubni ame-iški diživljani, ne gledamo, da 5mo sami mi zadovoljni. Imamo udi čut v srcu do bližnjega in zadoščenje, ko vidimo, da lahko pomagamo svojim rojakom ki so se tako nesebično žrtvovali za svojo domovino Slovenijo, oziroma Jugoslavijo. S po nočjo pa je treba pričeti pri korenini. Kdo pa je korenina bodoče Jugoslavije? — Otroci! Zanje 'e treba skrbeti v prvi vrsti Preskrbeti jim je treba zdrav-liško pomoč, da bodo iz mladih (orenin zrasla močna drevesa u)v zdrav rod Slovencev. Radi ega hočejo ameriški Slovenci ;)oataviti trajen spomenik nila-lini v Sloveniji, v obliki Mla-linske bolnišnice. Ob vsaki voj-li se širijo razne bolezni. Za])U-jčeni in podhranjeni otroci rabijo zdravniško pomoč. To jim 'lo nudil ta zavod sedaj in pozneje. Akcija za zbiranje darov za Mladinsko bolnišnico je sedaj na dnevnem redu. Tudi m mi je za to pod vzet je veli nimanja. Prvo podlago so temu delničarji narodnega doma, ko so na carski seji odločili $1,000 v ta namen. Da 1» ostane samo pri tem, se rektorij odločil s pomočjo društev in posameznikov, brati nadaljnih $1,000. Torej, rojaki, potrudi#^ ^ da dosežemo zaželjeno kvo ^ še čez. Seja za to akcijo " aprila ob 7 uri zvečer. ^ Nov, moderno Beauty Salon je odprla ameriška Slovenka, Olga pin na Pearl Ave. Par p. prej je nova trgovina narja. V zalogi ima ek naprave in stare vam tu ' popravi. Ustavite se pri ' vam bodo dobro postregi' Nagloma je umrl ^je kopin za srčno boleznijO' bil šele 32 let. Zapušča soP ^ Helen, hčerko Phyllis ^a "(Km leče; Pred ^e:f Mnit ti da A, ajvaž štin član aa John Michael, mate^' brate in tri sestre. Bil je ^ društvo št. 60 SDZ ii| ^ št. 101 KSKJ. Počivaj v Vida Mladinski pevski zhot se zahvaljuje Cleveland, Q. — P. dinskega pevskega Doma se prav iskreno je staršem in vsem -koncerta, kateri se j® nedeljo 7. aprila. Vel'^ %a gre učiteljici Mrs. Mr. Stebla ju, katera s naklonjena mladim učen Hvala tudi pianisti# Mary Sever, ker se je Ne smem P vršil ,siu- potrudila. mladih igralcev in P®^ 30 kC luiii . gyoj^ popolnoma obvlada ^ vloge in dokazali navzo^^'^^. je sposobnosti, za kar grajeni z ogromnim Posebno hvala vsem ^ kateri ste nam pomaga i 'ične načine in tako P^f^ (udi jo boljšega uspeha, Mr. in Mrs. Kožar, y)-Nottingham Winery za pi' ■10 vsoto v blagajno z D ^ jateljem ju priporočanj^ ^ števanje. Torej hvala p pc Mladinski pevski zboi ma na Waterloo Rd- John TerlcP' predsednik' ____T ČIŠČENJE Z GAS0U>^' api v« asi k Mje ruše Zato t Nell se Treh lela,t 'tezan fredvs fezu Mi hi 'aa H, 'tova lavc % ^'art H ,Ve % IV v 'J^ija k nevarnost Mestni varnostni pp-arf,' Frank D. Celebrezzc ^ bi- lastnike avtomobiloV' ^ jjgti laoLiiint; avtunA^-^— - j. . li skrajno previdni, ^^ ^^^1' jo motor avtomobila-^^^^j nom, ker tako tem nastane ogenj i" gta opečejo. Pred '"'f primerila dva slučaja ^ so čistili motorje gasolinom. Kadar se mora delo izvrši# ^ ];! previdnostjo. Dotični " gji '' dela niti kdo drugi z ^gcS ime med delom kadit'-3d cigarete že lahko vo .[^vC 3d gasolina ali ^aii N ^ii V % 'til \ Ht ku. Kadar imate opi iolinom na kakršen delajte tisto na . kadite med delom. šo garajo vsaj štuje kmet svoje & . koli < in da "'iS ti"" poslopje. To pomeni. Ejaraži sami nikdar n rabite kakšne vrste % TA TEDEN NK 0- Vudstvo fO iK"' borbe v ClevelancUi- Vtf' čr , ^ allS I^' sit' ^ ye* da se je za tekoci diralo rokoborben« ^ katera bi se imelii trtek in to radi pra^i^ likega tedna. -,pvn'-'' if Jack Ganson, Ki koboibe v Clevelfiy'_^g){ vc ^ doslej vršila vs'd^ c-d'-'j' se V Central Armory. - .v^jc;. haja v Lakeside /'4, . ' . . TTlI'' tA ' le bil oi)eriran. ^ npti'^ .J. %ram rckoborbc t" . pn •1 v noV"^ 'ipnla zvečer a fei ljudje uvajajo e izboljšave "Slo-z dne 13. minute. Vsi zgoraj omenjeni ne- {bo naša domovina kmalu zažive-dostatki starega načina so od- la lepše življenje. stranjeni. Krivo opornico vtakne monter v 'žep," ki ima luknjico v sredini. V to luknjico pride zatič, da je izolatorska opornica popolnoma zaprta. Vse skupaj izgleda kot nekak sveder. ' Druga naprava, ki jo je izumil tovariš Viktor Pogačar, je priprava za stikanje A drogov za namestitev vodoravne prečke. Včasih so spenjali A drogove na ta način, da so z navadni- ^i^^ljanski dnevnik poročevalec" z t_______ g%bra objovZja ak- nami stoje ogromne na-^ popraviti, kar nam je so-k porušil, potem pa gra-, ^je> da nam bo v bodoče \j-' nam je bilo nekoč. ^^^aiejšf pa je pozidati po- zamdi nwenm nuTmr^&mioMenmcAestnm^ wwa-ciamga, mAopazlaenhndr^ Veliko delo kurilnic za čiščenje in obnovo našega prometa 2at6 lačni, goli in bosi. poudarjamo potrebo ^ ® u, zakaj samo s trdim de-bomo dvignili iz ruševin. elai^ ^ delati, kot smo jj J'casih, treba je delati 5 ^^0- Udarniško delati pa ela ^kati novih načinov ' °da ne samo v smeri na-delovne sile, temveč; ^^•51 v smeri obvladovanja '^jene izpopolnitve s i. 'se dosežejo čim bolj- %WbWdd, ^elik del našega delovnega J® pokazal mnogo razu-g 2a skupne potrebe in se j]j vnemo lotil dela., ^ ^ čitamo o prostovolj-bataljonov, o nad-'tmL ' opravljajo delavci % itd. Toda tudi kar se ifljv. 'j®3-vanja tehnike naši 2^' ^iso odrekli. Hjjj SKio pisali o dveh iz-delavca iz celjske iHgg emajlirano posodo, reij ®®io dobili poročilo o 'Peli izboljšavah pri električnih vodov. '!itnQ !' ^'"ajini so začeli z na-Hio . ^ktrifikacijo. Tudi o tem 0^ poročali. Napeljevanje ^P9- ni lahka stvar in vza-Tovariš Poga-tehnik in gradbeni elektrifikacijskih de-] Krajini je izumil dve '^Vod pri postavlja- ^ ^eli Krajini že upp-iSe k' ^®^^nega dvoma pa ni, ^li izboljšav poslu- Udi drugod tdQjj^^^~"'jsava je priprava ^ izboljš 0^ izolatorjev s krivi-j^^^icami (izolator N 80). "a M Privijali te oporni- ^ ZfU ---------r----- 'tjjo P^Gprost način. Naj- J izvrtali luknjo in og, uvijali opornico v lHitt ?. ® foko ni šlo več, so si 1*0 \ ® Francozom. ^ je imelo več sla- ^tiosti, • :s m sicer:: pri na-iy J foko se je izolator j® samo s predivom, \ji ^ firnež, navit, lesni Si. opornice se niso iti 2°i|ioma v drog, s fran- % ^ J® opornica izgrizla. "»Ti ie 2 okrušil, zaradi če-k železo rjaveti, za N^ov 1^^^ same opornice so "monterji skoraj šti-l. ®casa. Iftl' Vq y\ 4 Vu ki jo izumi- opQ p® žep se za pritrjeva-potrebuj« samo pol gom ("rajklom") toliko časa nategovali veriko, dokler nista droga toliko zlezla skupaj, kot je bila dolga prečka A droga. Tako delo je bilo starokopit-no in zelo zamudno, a se marsikje še danes izvaja. S pripravo gre delo hitreje od rok in je veliko bolj sigurno. Z zamenjavo verig z "usti" je nova priprava tudi pripravljena za odrivanje droga v jami pri postavljanju droga na določeno količkovo smer. Delo postavija-čev in monterjev gre s to novo pripravo hitro od rok, brez prejšnjega mučenja. Omenjena dva izuma sta delo našega človeka. Marsikakšno izboljšavo v delu, v proizvodnji, bi bili naši ljudej zmožni že prej uvesti, toda v sistemu, kakršen je bil v stari Jugoslaviji, se sposobnosti našega delovnega človeka niso mogle izvesti. Po eni strani delavec ni imel nobenega interesa, da bi izboljševal delovne načine, ker je imel od tega le škodo, po drugi strani pa tudi ni našel pri tedanjih odločujočih činiteljih nobenega razumevanja, če je hotel svoje izume uveljaviti. Pri tovarišu izumitelju sem se zanimal za razmere v Kranjskih deželnih elektrarnah. Dejal je: "Prejšnje vodstvo Kranjskih deželnih elektrarn se je bolj za osebne podatke uslužbenca, za njegovo politično prepričanje kot pa da bi pomagalo razvijati njegove osebne sposobnosti. Zelo natančno so se izvajale tudi razne namestitvene zahteve prejšnje bančne uprave, katerih ni bilo malo. Vsi uslužbenci, ki niso bili ljubi prejšnjemu vodstvu, so bili na razne načine kaznovani. če je kdo od teh hotel k vodstvu zaradi kakšne izboljšave, ni bil sprejet, če pa je šel kdo poročat o osebnih stvareh, če je šel kdo tožit, je bil takoj sprejet in se je v ravnateljivi sobi zadržal ure in ure. Zaradi takih razmer pri prejšnjem vodstvu KDE niso imeli časa za kake izboljšave." Tako je bilo v stari Jugosla viji. Prav zaradi tega ljudski talenti niso imeli nobene možnosti, da bi uspeli in se razvili. Danes je drugače. Danes se nudi vsakemu možnost, da razvije vse svoje sposobnosti v svoj prid in v korist celokupnosti. V tem pa je največje jamstvo, da '^^likonočne praznike želi vsem Slovencem in Hrvatom August Kollander ^ SLOVENSKEM NARODNEM DOMU St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio dobro in močno voljo smo na-, ga diamanta. Prav tako so nam skočili tam, kjer j^ bila potreba ; tovariši iz mestne občine, prišli največja. Vodstvo kurilnice je pomagati. Vajeni trdega dela so L Posili HEnderson 4148 NAZNANJA: J a denar v vse kraje stare domovine potom ali zračne pošte (AIR MAIL) in potom ®lna. Vsaka pošiljatev je jamčena; ^^^odaja zaboje za pošiljanje hrane in obleke v kraj; in ^^^avlja notarske posle. pri Kollanderju je vedno točna in io Obrnite se nanj v vseh zadevah, ki spada- '^i^gov delokrog. Ljubljanski dnevnik "Slovenski poročevalec" objavlja pod gornjim naslovom sledeče: Jesenice, 11. septembra. Pri prevzemu kurilnice na Jesenicah dne 10. maja 1945 je Dilo stanje naslednje: V kurilnici polovica glavne stavbe z jarki razrušena, tri lokomotive iztirjene in zvrnjene. Delavnica za strugarje, kovače, ključavničarje in mizarje z vsemi delovnimi stroji popolnoma zrušena. Vozovna delavnica, utica za nadkurjače, utica za kretnike in električni transformator— vse porušeno. Upravno poslopje, skladišče, bivalnica, strehe, okna, vrata močno poškodovana. Južni jarek porušen. Ena lokomotiva v jarku prevrnjena. Trije drugi tiri strgani. Vsa oprema opusto-šena, luči in telefoni odnešoni. Vsi tiri in prostori zatrpani z ruševinami, odpadki, pepelom, iztirjenimi vozovi in pokvarjenimi lokomotivami. Vozovi za Dotrebščine ob nezgodah odpeljani. V območju kurilnice je bilo 174 razbitih in pokvarjenih lokomotiv, od katerih so bile še samo tri sposobne za službo. Na jeseniški postaji so bili po bombardiranju skoraj vsi tiri pretrgani, nad 90 vozov iztirjenih in so bili v 13 jamah nagrmadeni drug vrh drugega. Na postajah Lesce-Bled, Žirovnica, Dobrova-Vintgar, Bohinjska Bela, Dovje, Mojstrana, v predoru Bistrica-' Bohinjsko jezero in ob vseh progah je bilo mnogo iztirjenih in prevrnjenih vozov in lokomotiv. Za popravilo lokomotiv niso bili na razpolago nikaki obdelovalni stroji. Za utirjenje je bilo na razpolago le preprosto orodje, ker je okupator vse boljše odpeljal. Da je bilo delo kljub temu obvladano, gre zahvala dobri volji in udarniškemu delu vseh uslužbencev. Od 174 lokomotiv jih je bilo do konca avgusta popravljenih že 34, od katerih je bilo nekaj že odposlanih v Ljubljano in v Zagreb v promet. Očiščena je postaja Jesenice, nadalje vsa 'proga od Jesenic do Kranjske gore in proga od Jesenic do Podbrda, prav tako sta postaji Žirovnica in Lesce-Bled očiščeni razbitih in iztirjenih voz. Od razbitih voz je bilo v tovarno KID oddanih že preko 55 naloženih vagonov. Mnogo voz so morali na kraju samem razrezati in naložiti. Še težje je bilo delo pri vozovih, prevrnjenih čez visoke nasipe ali tire—tu se je delalo res udarniško, z vso vnemo. V jeseniški kurilnici je osobje samo postavilo ali uredilo novo mizarsko delavnico, zasilno strugamo in ključavničarsko delavnico. Preskrbelo je obdelovalne stroje, popravilo vozovno delavnico, obnovilo utice za predkur-jače inkretnike, postavilo transformatorje in popravilo ostale stavbe. Nadalje je dvignilo iztirjene lokomotive iz jarkov, in očistilo vse tire ruševin. Kljub vsemu naporu, pa je še vedno mnogo, mnogo dela, da bodo zabrisani vsi sledovi velike vojne. V kurilnico glavnega kolodvora so prišli pomagat Ljubljana, 11. septembra, Velike potrebe obnove, prazna skladišča premoga, porušen, zanemarjen in zapuščen rajon kurilnice, to je bila dediščina po okupatorju. Potreba obnove je vodstvu kurilnice in nam, ki smo se znašli ramo ob rami z njim, zadajala dosti skrbi in priprav. Z tičalo in še tiči v velikem delu naše tehnične obnove. Sem spadajo vse strojne postaje, kuril-niške podružnice in vodne postaje cele Slovenije, razen mariborskega okrožja. Zato je članstvo Osvobodilne fronte ter podružnic ESZDNJ priskočilo na pomoč, da se opravi tisto delo, ki je bilo in je še najbolj potreb- no. V zadnjem članku smo naši javnosti prikazali nekaj našega dela in uspehov. Mnogo tihega dela za našo obnovo pa se vrši za našimi zidovi, pri načrtih, pri upravni, računski in tehnični izpopolnitvi in ureditvi strojne službe v kurilnici in zunanjih edinicah. Zavedali smo se, kako danes vsak posameznik, cele ulice in četrti ter obrati delajo pri obnovi, čutili smo z njimi in se veselili njih uspehov. Radi bi jim pri požrtvovalnem delu pomagali, toda saj smo sami sredi ogromnega dela. Naše misli in težave so razumeli drugi tovariši in tova-rišice in so nam prišli pomagat. V preteklem tednu, ki je bil prav udarniški in teden uspehov, je bilo s pomočjo zunanjih skupin tovarišev in tovarišic izvršeno veliko delo. Zlasti veselo lice nam nudijo velika skladišča premoga, katera se vidno polnijo, da nam bodo stalno omogočala oskrbovati velike potrebe kurjenja strojev. Pri razkladanju premoga smo v preteklem tednu videli tovariše in tovarišice z železniške uprave, tovariše iz signalne delavnice državnih železnic, pa tudi tovarišice iz splošne bolnice so se živo gibale okrog črne- nam odvzeli veliko breme. Ne smemo pozabiti naših ljudi samih iz kurilnice: tovariši iz delavnic, tovariši in tovarišice iz pisarn, iz skladišča in iz drugih skupin—vse je prijelo za delo. Kljub temu, da smo bili po napornem delu izmučeni, saj delamo v službenem času udarno, smo bili dobre volje. Moč nam daje zavest, da deZa-' prvovrstni popravljalec avtomo za 4,500 dinarjev življenskih potrebščin, 1,200 dinar gotovine, eno tono premoga in tri kubične metre drv. A. Malnar Cementna dela 1001 E. 74. St. EN 4371 Delo dobi mo za sebe, za našo skupnost, da bo naša' domovina čimprej obnovljena z našim delom in novim duhom tovarištva. Smo in bomo ostali kažipoti tudi drugim narodom, ki še tiče v krem-1 pljih izkoriščevalcev. bilov (First Class Body and Fender Repairman). Plača od ure po najvišji ceni. Vprašaj,te pri Re-Nu Auto Body, 982 E. 152 St., GL 3830. MEHLE & NOVAK Cementni kontraktorji Dovozi, tratoarji, kleti,.itd. 678 EAST 240 STREET Euclid, Ohio IV 1439 OTROŠKI TEDEN V ZENICI Posneto iz "Slovenskega poročevalca" v otroškem tednu je bilo v Zenici zbrano za mestne sirote blizu pol milijona dinarjev in 1,500 obrokov hrane za otroke v dečjih domovih. Pri darovanju so se posebno izkazali delavci in nameščenci železarne ter rudnika Zenice, ki so delali en dan v korist vojnim sirotam. Prostovoljni delavci iz železarne so zbrali 193,000 dinarjev, rudniški delavci 104,647 dinarjev. Sodelovali so tudi vojaki in oficirji Jugoslovanske armade, ki so doprinesli 9,000 dinarjev 'in tridnevno sodelovanje pri nabiranju. En sam bataljon je dal Išče se • 3 ali 4 neopremljene sobe za dvojico brez otrok. Prosi se, če ima kdo za oddati tako stdnovanje, da pokliče EN 1246. Stanovanje s 4 ali 5 sobami želi dobiti v najem dvojica, ki je pripravljena plačati do $35 najemnine. Pokličite kadarkoli: PO 2858. Opremljeno sobo se odda v najem priletni ženski ali dvojici. Si lahko tudi kuhata. Poizve se na 1006 E. 76 St., spodaj. OGLAŠAJTE V •'ENAKOPRAVNOSTI' EDINA flovenska unij ska brivnica v tej okolici LOUIS LIPANJE. lastnik LOUIS OKIČKL pomočnik se priporočava Kadar vam čas dopušča, obiščite nas. 761 EAST 185th ST. Popravljam in predelujem hiše, stanovanja in trgovske prostore Strehe pokrijemo nanovo ali pa popravimo stare strehe Zanesljivo in točno delo. Cene zmerne Dam brezplačno proračun. Se priporočam FRANK JANŠA 5715 Prosser Ave. EX 2503 MALZ ELECTRIC 6902 S+. Clair Avenue ENdlcoit 4808 HEnderson 0575 Pri nas popravimo radio aparate, pralne stroje, čistilce itd. Kar se vam polomi, lahko zopet zvarimo, n. p. avtne fender je, otroške igrače itd. Vesele velikonočne praznike in obilo piruHov želimo vsem posetnikom in prijateljem! PrijateFs Lekarna ST. CLAIR AVE. VOGAL E. M 8T. PRESCRIPTION SPECIALISTS ENdIcott 4212 Zastonl pripeljemo na dom DANICAS CAFE Vogal E. 169 St. in Grovewood Ave. Danica in Joe Hrvatin Priporočamo se za obisk. Fina pijača in prijetna družba. Avtna zavarovalnin« za 5 aii 10 tisoč dolarjev "Liability" ca samo $20. Nova državna postava zahteva, da Ima vsak voznik avtomobila zavarovalnino na avtu. Za nadaljna pojasnila se obrnite na MIBALJEVICB BROS. CO. 8424 St. Clair Ave. KUPITE IN PRIHRANITE PRI Northeast Sales & Service Roper, Grand, Norge—plinske peči. Kombinacijski grelci na premog, plin in na olje. Oddajte vaše naročilo za ledenico in pralni stroj sedaj! Northeast Sales & Service JERRY BOHINC, lastnik 819 E. 185 St. Odprto do 8. zvečer ČAS JE DENAR, je nekdo nekoč rekel. Toda čas je tudi počitek, izobrazba in zabava z vašo družino! Zato pa toliko žena hrepeneče čaka na ure, ki jih bodo prihranile v njih moderni vse-električni peril-nici vsak pralni dan. Električni grelec za vodo, pralni stroj, sušilec in likalnik bodo skoro avtomatično opravili vaše perilo ... in v teku nekaj ur.. . mesto več dni, kot je nekoŽ vzelo za oprati in zlikati družinsko perilo. SEDAJ JE ČAS. da pričnete inštalirati vašo Vso-Električno Perilnico . . .če treba po eno enoto na enkrat. Vsak predmet, ki ga inštalirate, vas razbremeni tolikega dela in skrbi. Elektrika je vaš najboljši in najcenejši služabnik. Pomnite tudi, da VEČ ko elektrika stori za vas, da nižja je njena povprečna cena na enoto. AT YOU ALWAYS ZADUJI KONCERTI Cleveland Orchestra ERICH LEINSDORF, dirigent SEVERANCE četrtek, 18. apr., 8:30 DVORANA soboto, 20. apr., 8:30 Program vsebu]e dela Brahms, Wagner in Strauss Vstopnice v Severance dvorani CE 7300 DELAJTE V MODERNEMU POSLOPJU THE TELEPHONE CO. potrebuje ŽENSKE kot delavke hišnih del Downtown poslopja Stalno delo—Dobre plače Polni ali delni čas 6 večerov v tednu 5:10 do 1:40 zj. Zglasite se na Employment Office 700 Prospect Ave., soba 901 od 8. zj. do 5. pop., dnevno razven ob nedeljah THE OHIO BELL TELEPHONE CO, ABBEY NURSERY 661 East 185th St. vogal Abbey Rd. in E. 185 St. Velikonočne posebnosti CvetUce v loncih Perennials in sezonske cvetlice Popolna zaloga grmičevja Sadno drevje — jabolka in breskve, jagode in "raspberry" korenike Dekorativno grmičevje v cvetju Rudy Božeglav , Winery 6010 St. dlair Ave. EN 0282 Se priporočamo vsem našim gostom in prijateljem, da si za velikonočne praznike nabavite pri nas fino, naravno, ohijsko vino. Imamo tudi sladko kalifornijsko vino. Za praznike bomo imeli posebnost ter bomo prodajali na galone in steklenice. Vinama je odprta vsak dan od 8. ure zjutraj do 10:30 ure zvečer; ob sobotah od 8. do 12. ure zvečer. Se priporočamo za obisk. Drva za kurjavo nova iz tovarne; razne vrste, majhni in veliki kosi. $5 en voz do E. 79 St. in St. Clair Ave., ter ekstra stroški za bolj oddaljeno daljavo. Pokličite med 6. in 8. uro zvečer. FAirmount 7853. Deček star nad 16 let, dobi dobro stalno delo v grocerijski trgovini. Dobra plača. Zglasiti se je pri UNITED FOOD STORE, 640 E. 185 St. Jamčena popravila na vašemu šivalnemu stroju, izvrši veteran s 14-letno izkušnjo. Cena za odziv $1.00; ob večerih ali nedeljah $1.25. ALLIANCE SEWING MACHINE, 15823 Arcade Ave., KE 5557. Kupimo rabljene stroje. KADAR POTREBUJETE ZAVAROVALNINO proti ognju, viharju, za avtomobile, šipe itd., se lahko in zanesljivo obrnete na 1900?SI£?Ato?^\ 1874 PRVOVRSTNA PERUTNINA IN SVEŽA JAJCA Perutnino sčistimo in jo nasekamo PETER'S POULTRY 3649 E. 116 St. — LO 9092 Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji! STRAN 4. ENAKOPRAVNOST 18. aprila, DR. P. B. YIRANT OPTOMETRIST PREGLED OCI — PREDPIS OČAL 15621 Waterloo Rd., IV. 6436 V poslopju North American banke Prav vesele velikonočne praznike želimo vsem! DOT'S CAFE Slovenska gostilna — DOROTHY URBANCIČ, lastnica Se priporočamo za obisk. 15930 Saranac Road MU 3871 Prav vesele velikonočne praznike želim vsem! Prav vesele velikonočne praznike želimo vsem! SCHEIL SCENK STUDIOS 84 E, 2l7St. — KE. 0471 CLEVELAND, OHIO JACK BEESON, Rep. DAVE'S SHOE STORE FINO OBUVALO ZA VSO DRUŽINO 716 East 152nd Street GLenvillQ 1766 želim prav vesele in zadovoljne velikonočne praznike! Prav vesele velikonočne praznike želim vsemi DEBELAK'S SERVICE STATION Cities Service Gas & Oil, Tires, Tubes, Batteries Accessories, Anti-Freeze, Lubrication, Fast Battery Service ANTHONY F. DEBELAK, Prop. 14702 Lake Shore Blvd. IV 2361 BARVAMO HIŠE ZUNAJ IN ZNOTRAJ Vedno prvovrstno delo. — Zmerne cene. JOE PINTAR 389 EAST 160th ST. — IV. 6067 y Prav vesele velikonočne praznike želim vsem! SKUPAJ V IZDAJSTVU -SKUPAJ PRED LJUDSKO SODBO Ponatis iz "Slovenskega poročevalca/' Ljubljana. Jugoslavija (Nadaljevanje) Izdajalska vloga slovenskega domobranstva V petek se je razprava nada-I Ijevala. Kot 26. obtoženec je bil 3. dan razprave prvi zaslišan bivši podpolkovnik bivše jugoslovanske vojske Ernest Peter lin. Obtožnica mu očita, da je bil najtesneje povezan z največjimi I reakcionarji in da je postal kot takšen komandant "Slovenske I legije." V sporazumu s proslulim vojnim zločincem, kraljevim "vojnim ministrom" in zaupnikom nemških in italijanskih fašistov Dražo Mihajlovičem in njegovim pooblaščencem bivšim majorjem Dragom Novakom je pričel organizirati M V AC odre-|de. V družbi z italijanskim faši-I stičnim krvnikom Gallom je sestavil Peterlin načrt za božične racije. Svoj "štab" sije uredil Peterlin v pisarni "akademskega" društva "Straže" in od tam je dobivala policija M V AC navodila za svoje krvniške pohode^ Po razsulu Italije se je šel iz-I dajalec Peterlin skupaj s svojimi pajdaši poklonit krvniku slovenskega ljudstva Rosenerju in se dogovarjal o ustanovitvi "slovenskega domobranstva" v okviru morilskih SS-čet. Peterlin je postal kot preizkušen izdajalec načelnik organizacijskega štaba. Ustanavljal je udarne bataljone in zbiral v njih izurjene morilce, nasilneže in po-žigalce. Organiziral je tečaje, kjer so se učili ti nemški hlapci [svoje zločinske obrti. Pri zasliševanju je povedal Peterlin mnogo podrobnosti, ki dokazujejo, da je bil obveščen o vseh zločinih in naklepih izdajalske klike in da je eden poglavitnih krivcev izdajstva. Čeprav je imel Peterlin priliko, da vstopi v Osvobodilno fronto, saj ga je enkrat obiskal celo dr. Aleš Stanovnik, tega ni storil, temveč seje povezal s podpolk. Vauni-kom, z majorjem Novakom, z izdajalcem Natlačenem in drugimi. Peterlin svoje vloge v zaroti ni mogel tajiti. Priznaval je, toda cinično kot more le najbolj zakrknjen zločinec, je lagal, da je zbiral orožje in vojsko za— boj proti okupatorju, eksplozivni materij al pa za—rušenje okupatorjevih prog. "Kdo je rušil proge. In kdo je branil proge? Kdo je kazal največjo vnemo pri čuvanju prog? Ali veste, da je bela garda vneto branila proge in komunikacije, ki jih je rušila partizanska vojska?" je vprašal Peterlina tožilec. "Nisem vedel, ker sem bil le v Ljubljani," je lagal vsemu slovenskemu ljudstvu v lice Peterlin, ki je sam kot komandant vse to organiziral. Peterlin ni mogel tajiti, daje odločilno sodeloval pri racijah, da so sodelovale vse tri izdajalske legije s pristankom Mihalovicem, to se pravi s pristankom agentov bivšega kralja Petra in'njegovih "vlad." Državni tožilec je iz vseh dokazov in pričevanj izvajal, da je bilo domobranstvo del izdajalske Mihajlovičeve zarote, da je prišla iz Londona od beguncev pobuda za domobranstvo in prav tako pristanek za prisego zvestobe Hitlerju. "Izvajam," je dejal državni tožilec, "da ne stojite tu kot podpolkovnik Peterlin, ki je izdal domovino, temveč kot predstavnik londonske reakcije!" Tožilec je izvajal, da stoji v osebi Peterlina pred ljudsko sodbo jugoslovanska reakcija in bivši kralj Peter. Kot priča je bil zaslišan general-major Dušan K veder. Povedal je, da osebno Peterlina doslej ni poznal, pač pa so se često srečevali naši in njegovi bataljoni. Kot partizanski častnik, ki je bil tedaj komandant Glavnega štaba Narodne osvobodilne vojske Slovenije, je izpričal ge-neralmajor Dušan Kveder, da se domobranci niso borili kot vojska, temveč so morili nedolžne in neoborožene, požigali in počenjali vse, kar je značilno za fašiste. Eden poglavitnih krivcev pa je bil Peterlin. Domobranstvo je bilo v Sloveniji ena poglavitnih ovir, da ni mogla obvarovati naša vojska pred Nemci velikih predelov naše dežele. Poleti 1942. so domobranci vodili okupatorja, izdajali bolnice itd., domobranci so bili poglavitna sovražna sila na Dolenjskem in Notranjskem. Brez domobrancev bi bilo na tem ozemlju vsega dva bataljona Nemcev in naša vojska bi lahko osvobodila nove velike predele Slovenije. V drugi polovici 1943. so naredili domobranci velike usluge okupatorju v njegovili ofenzivah in so zakrivili, da so padli mnogi naši kraji spet pod okupatorja. Domobranstvo je bila poglavitna sila za gradnjo obrambnih utrdb preko Slovenije, kar je imelo namen, da se prepreči osvoboditev naših krajev, posebej še Koroške in Primorske. Domobranstvo je bilo jedro vseh ofenziv proti naši Beli Krajini, zibelki naše ljudske oblasti, kjer je bil Glavni štab, kjer je bil Izvršni odbor OF in naša ljudska vlada. Naš junaški VII. korpus je preprečil sovražnikove namene. Peterlin ni bil v okupatorjevi službi le proti slovenskemu narodu, temveč proti zavezniškemu bloku sploh. Domobranstvo je čuvžJo poglavitno progo, kije vezala okupirano Evropo z italijanskim bojiščem, naša vojska pa je to progo rušila in preprečevala dovoz nemških čet v Italijo. "Pričam in potrjujem," je dejal generalmajor Kveder, "da so bili to zločini proti skupni zavezniški stvari, da spada Peterlin med najvidnejše vojne zločince Slovenije." Grosupeljski krvolok Mehle Zatem je bil zaslišan izdajalec in zločinec Vinko Mehle. 2e v začetku ^943 je prostovoljno vstopil v MVAC ter služil na postojanki na Polici pod komandantom morilcem Capudrom. Ko se je tu privadil zločinskemu delu proti slovenskemu narodu, je bil dodeljen Meničaninovi 20. četi. Odtod je prišel v Grosuplje, kjer je služboval v obveščevalcem centru. V tej vohunski službi se je pokazal Mehle brezobzirnega in brezdušnega krvoloka. Po njegovih navodilih so se prirejale v Grosupljem blokade, pod njegovimi navodili so se sestavljali spiski zavednih in poštenih Slovencev. Njegovo delo so bile aretacije, mučenja in zasliševanja. Od tod je peljala pot toliko zavednih Slovencev na morišče na Barju. Mehle je bil povezan z organizacijo "črne roke,' 'ki jena zverinski način uničila toliko slovenskih življenj. Njegova krvoločnost je šla tako daleč in postala tako ogabna, da je postala neprijetna celo švabskemu okupatorju, ki je dal Mehleta aretirati in ga poslal v taborišče. Na razpravi je bilo navzočih precej ljudi iz Grosupljega, ki dodobra poznajo zločinsko delovanje Mehleta. Mehle se je zasliševanju cinično izmikal, žalil priče in se delal nevednega. "Kar povej, kako si nas pretepal in mučil!" so ogorčeno dajali duška Grosupeljčani. "Nikar ne taji! Kar spomni se!" Priča Perme Jozef& iz Grosupljega je stvarno navajala podlo delovanje Mehleta v Grosup- Ijem. "Kar spomni se blokad in spiskov ter list, po katerih ste nas zapirali. Ali še veš za oni 23. nov. 1943? Kam ste takrat odpeljali Puciharja, Zupančiča in mojega moža Permeta? Ker so vam bili za petami partizani, ste jih odpeljali v Šmarje, nato pa 1. dec. 1943 pomorili na Barju. Učiteljico Anico Galetovo ste ustrelili v Zalogu. Povej, kam sta zmanjkala Janežič in Škr-janc? In kje je moja hči Pepca? Pri sv. Urhu sem jo našla, ti, zločinec! Ti si največji morilec v Grosupljem. Grozil si nam: Pošljemo vas v Nemčijo, odkoder ni več povratka!, toda vrnili smo se in smo zmagali. Nič zato, ker sem žrtvovala edinega svojega otroka, samo da smo zmagali!" Nadaljnje priče so orisale Mehleta kot najbolj zločinskega tipa, kije hodil po Grosupljem. Ob razpadu Italije je bil Mehle v Grosupljem pomočnik zloglasnega morilca Cepudra. Namesto da bi storil takrat svojo narodno dolžnost, je oviral in preprečeval razoroževanje italijanske fa-šitsične vojske. Namesto po okupatorju je takrat tolkel po Slo vencih, jih mučil in pretepaval, da so danes 100% invalidi. Priča kapetan Majcen Ivan, ki je bil takrat politkomisar grosupeljskega vojnega področja, je izpovedal, daje bilo ime Mehle stalno na dnevnem redu in v vseh obvestilih o akcijah izdajalcev. Mehle je bil v izpovedih domačinov označen kot največji krvnik. Bil je zahrbten in hinavski, za vsakim je vohunil in vsevprek ova j al. Mehle se je skušal izmikati, češ da je bil od Nemcev areti ran in odpeljan v taborišče. "Kar tiho bodi!" so ga zavrača le priče. "Saj dobro vemo, za kaj si moral v taborišče. Tvoja podlost je postala tako ogabna, da se je je sramoval celo okupator. Zato si moral v taborišče!" Policist, ovaduh in tat Za Peterlinom se je zagovarjal Martin Žekar, kije vstopil v Slovensko legijo na povabilo patra Klavdija in Maksa Žitnika. Sept. 1942. je vstopil v četniški odred, pozneje v oddelek belogardisti-čne postojanke v Klečah, oktobra 1943. v domobranstvo in v policijski oddelek, ki je bil pod rej en krvniku Lochu. Žekar je bil ovaduh, aretiral je ljudi in sodeloval pri neštetih zločinih. Žekar je izpovedal, da ga je pripravil do zločinov pater Klavdij, orožje pa so mu dali Italijani. Povedal je tudi, da je imel pater Klavdij spravljene vžigalne vrvice, sam pa da je vozil orožje k frančiškanom. "Bil je največji bandit v Be žigradu!" je povedala priča Ma-carolova. Prišel je aretirat njenega očeta, ki je potem umrl v taborišču, pretil je s samokresom, kradel po stanovanjih. O Žekarju je pričala mati Lemuto-va, ki je izgubila tri sinove, da je bil ovaduh, ki je povzročil nešteto nesreč. Zločinec je tudi zdaj ob zasliševanju prič pokazal svojo pravo naturo: cinično se je smehljal. Priča Leveč, ki je bil med oRupacijo aktivist in obveščevalec OF, je izpovedal, da je opazoval Žekarja, kako ho di vsako jutro na policijo. Se stavljal je imenike pristašev OF in jih ovajal. ALI STE SI PRESKRBELI? Citatelje Enakopravnosti obveščamo, da imamo v našem uredništvu najnovejšo knjigo, "A Nation of Nations," ki jo je spisal naš poznani in spoštovani ameriško-slovenski pisatelj Louis Adamič. Vsak bi jo moral prečitati in lastovati! GORDON GRILL UFE 928 East 72nd Street Se zahvalimo za dosedanjo naklonjenost,ter ^ priporočamo za v bodoče. Postrežemo vam z doi pivom, vinom in žganjem ter z dobrim prig^zK GODBA VSAKO SOBOTO ED SELAN, lastnik želimo vesele velikonočne praznike vsern^^^^ NEIGHBORHOOD UFE JOHN CZUBA, lastnik 10902 Revere Avenue Vogal East 109 St. in Revere Ave. Diamond 9685 GOSTILNA V . T« Vesele velikonočne praznike in obilo pirunov vsem posetnikom in prijateljem! SQUARE BAR UFE 3839 East 93rd Street Diamond 3409 J. and C. Zadnik, lastnika Gostil"^ Našim gostom vedno postrežemo s vinom in pivom ter z okusnim prigrizkom. Se čamo za obisk. Vesele velikonočne praznike želimo vsem' MR. & MRS. FRANK BIIBNK 10408 Union Avenue PIVO — VINO — ŽGANJE Fish Fry vsak petek. Se priporočamo obisl^' Vsem gostom in prijateljem želimo veselo velikonočne praznike! FERFOLIA FURNITURE 3515 E. 93 St., blizu Union Av«- ZA NAKUP FINEGA POHIŠTVA PO ZM®"' CENAH, PRIDITE K NAM. Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! želi vesele velikonočne praznike in obilo pi'** vsem odjemalcem in prijateljem! TONY'S MEN'S SHOP POPOLNA ZALOGA MOŠKE OPRAV# ADAMS IN BARCLAY KLOBUKI iruHO* Anthony Ferfolia MI 8990 9K17 E. 93^ aOi' ,5 ob'" Cleveland'^ ANTON & JOSEPHINE Delikatesna trgovina grjANl^ 1225 NORWOOD ROAD — HENDERSON #1 ir'^ želimo vesele velikonočne praznike in obilo P vsem odjemalcem in prijateljem! IZ STAREGA KRAJA ^Qnlmiv opis dogodkov pri Zidanem mostu Mrs. Rose Glavach in Mrs. | jo. Mi smo pa kar naprej oprav-^•7 Glavach, bivajoči v John-1 Ijali kmetiška dela. Oče so ime-^ Pa., sta prejele pismo od i li eno kravo, jaz sem imel pa se- . Lojza Kaliope iz Št. Jur-pod Kumom, pošta Radeče ^ Zidanem mostu, ki na zelo 1'tniv način opisuje v podrob-iJ ' potek dogodkov v tistem -v ______ "pada za časa sovražnikovega v naše kraje v domovi- dem glav živine. Imeli smo tudi štiri prašiče, vse v lepem stanju. Posestvo smo imeli brez dolga in dosti vina, krompirja in žita; imeli smo dosti orodja vse vrste; imeli smo 4 vozove in mlin za hruške mleti. "Tako nam je potekal čas. sta poslali pismo bratu! Vsak se je bal črnega avtomobi-George Kaliope na 21870 i la, ki je prišel ponoči pred mar- kr, %ch( Hai 'olas Ave., Euclid, Ohio, kil sikatero hišo in vzel vse doma-nam izročil v priobčitev. j če in Jih odpeljal neznano kam. je sledeče: j Odpeljali so. le bolj ta bogate. , "Št. Jurij pod Kumom. Skoraj vsak dan je bil plakat, Preljube 'ficka! sestre. Rezka ''P sem o poteku^ I življenja v teh strašnih m ; kjer so bili popisani ljudje, katere so postrelili. Nemci so bili zelo ošabni in krvoločni. "Dne 20. oktobra so izd^ali lei v so se večji plakat, ki je bil pisan v nenišči- Uovj hrabri borci vrnili Do-1 ni in slovensko, da se ves desni iakj ^ '^^Počje. Moji ljubi ne-' breg Save, od Hrvaške do Ko-hsem in Vam osta- ; roške, izseli v staro Nemčijo, seij , do groba, ker ste Lahko si mislite, kako je bilo (eJilj. ' oašo svobodo in nas nam pri srcu. Koliko solz je pre-sužnosti. ! teklo. Nobena prošnja ni nič \li partizani ne bi' pomagala*. Patgj,. s premočnim oku-1 "Nemški uradnik v Mariboru obračunati. Ob vsa- je rekel: "Ukazal sem, da gre-, % ^^^onem napadu smo mi- ^ do in šli bodo." Pri nas so pre-"^tti f če Vaših ni bilo, cej plakate umaknili in so re-dolgčas, kadar ste kli, da Polšnik, št. Jurij in Dole "urejjj Vas pa bali. Ne ne bodo selili, da bodo te obči- itfahij popisati smrtnega | ne h Koroški priključene. V Pol-k ' ^^iiicevanja, slabe hra- ■ šniku je dal župan javno okli-dela, kar smo cati, da kdor bo o tem govoril, Piijig^ti^ štirih letih vse do-; da bomo izseljeni, ga bo občut-'"Pq I no kaznoval. ko ljubi domači, nekoli-1 "Koncem novembra sem šel k Vam bom kar od;županu vprašati, ali gremo ali liilV letu 1941 sem!ne. On mi je odgovoril, da ni-" 'Seca vojakom poklican, | hče ne bo seljen. Potem sem šel ^eijjg Kmalu potem je|v št. Jurij vprašati. Bil je žu- ^ojjijo ^^^Povedal Jugoslaviji pan iz Gradca, zelo prijazen. smo bili prešibki '"•i nemškim orož- 'eihni ° ^ razbežali. Katere so ■ftici ^ko Ujeli, so jih o Dotični je rekel: "Jaz kot župan bi gotovo vedel, pa ne vem nič, če boste sel jeni ali ne. Ca v I boste pa šli, se nič ne bojte. Ko- z (5 Tudi jaz sem Ukor boste tukaj pustili, toliko popihal iz Litije boste tam dobili. Vsak žebelj ' četrtek ob polnoči do- j Vam bo povrnjen. Kolikor živi- 'Od ^šal nobeden več kaj pustili, toliko boste tam do- %Gni. To je bila mo- bili, ker Hitler posebno skrbi ^ služba v stari Jugo-'za vas, ker vas kliče v Reich. Vci , ^ Cvetno nedeljo so že Ce boste šli, sedaj še ne vem. ^J^j.....^^^3-rdirali Jugoslavi- Mogoče kasneje. S seboj ni tre- i ne, kokoši, prašičev, boste tu- = ba nesti orodja. S seboj vzemite samo obleko in kaj živeža." "To je bilo v soboto. V torek zjutraj ob 7. uri je prišlo pet vojakov. Tedaj sem ravno j živino krmil. Žena pa je kosilo kuhala. Imel nas je vse popisane. Zapovedal je, da naj se pripravimo, ob eni uri popoldne moramo iti na zbirališče v Št. Jurij. Sedaj pa hitro na delo. Hitro smo spravili cunje v kov-čege, vojak pa je prilepil naslove nanje. Zapregel sem vole, kateri so bili zelo lepi, so tehtali čez 1000 kg. Peljal sem naše in očetove cunje. Pri Knezovem Pepetu je bilo zbirališče. Nas je Ž3 klical; vse skupaj sem pustil kar na cesti: vole, voz in kovčege. Potem so nas gnali ge-stapovci v Podlešovje, tam je čakal avtobus, ki nas je zapeljal na Zidani most. Od tam so nas odpeljali z vlakom v Raj-henberg. Tam so bili že barake z vso nesnago. "Drugi dan so nas vagonera-li in je odpeljal, vlak v staro Nemčijo. Nepopisna žalost je bila med nami. Kmetje, ki so se ločili od svoje zemlje, so padali na kolena, poljubljali svojo zemljo in klicali v nebo po maščevanju. Nihče ni gledal tega prizora s suhim očesom. Otroci so hodili kakpr psički. Vsak je imel na vratu svetinco, ki je bila njegova številka. Mi smo imeli številko 11611. Toliko je bilo do tega časa že družin izseljenih. Ker so pa bile nekatere družine od 10 do 15 članske. To nas je bilo, ki nam je bila svoboda odvzeta. Nikdar več bi se ne vrnili, ako bi nas ne bili Ameri-kanci osvobodili in njih zavezniki. Slava njim! "Vsakemu Nemcu je bilo obljubljenih 10 Slovanov po končani vojni. Oni bi lahko naredili z njimi, kar bi hoteli. Torej, pojdimo dalje. Dva dni smo se vozili. Dne 5. decembra ob 2. uri zjutraj je ustavil vlak v Bruchsal pri Karlsruhp. To je bil nam popolnoma neznani kraj. Od tam so nas gnali čez mesto na en hrib, v veliko poslopje, ki je bilo v pet nadstropij. Tu je bil samostan, Pauluschein, visoka stavba. Mislili smo, da je to jetnišnica. Res, pomestili s o nas po celicah, katere so bile pet metrov dolge in 4 metre široke. V eni sobi smo bile tri Shoes VELIKONOČNE ČEVLJE ZA CELO VAŠO DRUŽINO PRIDITE K Tuckers Shoe Store 686 EAST 185th STREET _ Fini čevlji pravilno umerjeni in pregledani po X-Ray GOOSE ★ BUSTER BROWN * FLORSHEIM v MASSAGIC ★ AIR STEP ^ ^rs. Harry H. Tucker želita vsem Slovencem in Hrvatom vesele velikonočne praznike! družine: Vrbanovi iz Klenovika,.] Mežnarjevi iz Radeča in mi, 13 oseb. Hrana je bila zelo skromna, dokler se je nismo privadili, je bila za nas neužitna. Iz tega taborišča nam je bilo zabra-njeno hoditi. Živllskg karte in karte za obleko so nam takoj pobrali. Kleiderkarte, za temi nam je bilo najhujše, ker brez take karte se ni moglo niti žepnega robca kupiti. Obleke smo bili pa vsi potrebni. Kasneje so nam dali staro obleko od Judov, ki so jih pobili. Osem dni smo bili v tem taborišču brez dela. Potem so nas#, pa gnali na Ar-beitkomand. Tam so prišli razni tovarnarji in so jih pobrali v delo. "Seveda, stanovanje in hrana je ostalo v lagerju. Kar jih je pa i še ostalo, je po vaseh z zvon- i cem naznanjali. V taborišče so ^ prignali "avslendarje" Sloven-' ce, kdor hoče katerega, naj gre ponj. Drugi dan so pridrveli kmetje in so lovili po hodnikih dekleta in fante. Ker je bil jezik neznan našim ljudem, so se jih bali in iSežali pred njimi. "To je bila gonja, prava kupčija s človeškim mesom, kakor nekje v Afriki in Ameriki. Matere so jokale, moški kleli. Tisti, katerega je Nemec držal, je tudi jokal ali jokala, a ni nič pomagalo. Jaz sem bil prideljen v mestno štalo; Angelca v tovarno za orožje; žena pa v eno gostilno za deklo, žena ni zdržala dolgo. Bilo je pretežko delo zanjo in preslaba hrana. Angelca je pa zdržala skozi leto in pol. V tem času je' shujšala za 10 kil, potem je pa zbolela na tifusu. Malo je manjkalo, da je nismo zgubili, žena je bila potem uposlena pa v kuhinji v taborišču, kot dekla. Oče so zapisali na koledar. "Dne 3. decembra je' bil za nas sodnji dan. To smo našli žs po njihovi smrti. Oni se nikakor niso mogli uživeti v življenje v taborišču. Vedno so bili v svojem kotu. Njim smo dali kot pri peči, ker so bili najstarejši, stari že 83 let. Kolikor smo mogli, smo jim lajšali za njih težko stanje. Obetali smo jim, da je bila narejena nova odredba, da gremo čez šest mesecev domov in temu podobne reči. Toda niso nam dosti verjeli. "Skozi božične praznike so bili še nekako dobre volje. Molili so rožni« venec na glas z Vr-banovim. Mi smo šli pa k pol-nočnici. Kmalu po božiču so pa zboleli. Zelo so se bali iti v bolnišnico. Mi smo jih pa tudi prikrivali, da smo bili še en čas skupaj. Ko se jim je stanje bolezni slabšalo, so prosili za duhovnika. Jaz sem šel v samostan in sem povedal očetovo željo. "Kar mizo pogrnite z belo rjuho, pa če imate eno svečo. Če je nimate, jo vam jaz dam. Pridem takoj." "Oče so bili zelo veseli, ker niso znali nemško, se jim, ni bilo tr^ba izpovedovati. Dobili so odvezo in Najsvetejše. Sestre od Rdečega križa so javile načelniku taborišča, da so oče nevarno bolni. Takoj je prišel zdravnik in jih je preiskal in odredil, da morajo takoj iti v bolnišnico. "Niso šli radi. Rekli so, da jim bodo dali strupa. Že se je avtomobil ustavil pred taboriščem. Prišli so v sobo z nosilko in-jih odnesli na avtomobil. Jaz sem se peljal z njimi v bolnišnico. Povedal sem, kaj se oče bojijo. Načelnik bolnišnice je bil zelo ogorčen in, je dejal, da tako delajo samo nemški sovražniki v propagandi proti nemškim zdravnikom. "Prosil sem prednico, sestro usmiljenko, naj se z vso vnemo zanima za očeta. Ker je bila katoličanka, sem ji pojasnil vsa očetova dobra dela za cerkev in podpiranja misijonov. Vsak dan sem jih šel obiskati, kadar mi je načelnik od taborišča izdal dovoljenje za to. Pustil sem sestri usmiljenki denar, da lahko ustreže vsaki očetovi želji. "Ko so bili že par dni v bolnišnici, so rekli: "Sem kakor majhen otrok. Tako sem se bal iti v bolnišnico, pa mi je tako dobro. En človek ni toliko vreden, kolikor skrbijo z3, njega in mu strežejo. Boljše oskrbe si človek ne more želeti in je tudi I ni, kakor jo imam jaz." i "Tako je trajalo štirinajst dni. I Petnajsti dan sem šel k načelni-! ku taborišča po dovoljenje, da ! grem očeta obiskati. Tedaj rav-! no zapoje telefon in javijo iz I bolnišnice očetovo smrt. V pe-I tek ob 2. uri zjutraj so umrli, I prav lahke smrti, kot mi je spo-jročila sestra usmiljenka. "Težka nam je bila izguba I ljubega očeta, ki smo bili tako ; tesno združeni v prijateljstvu in I v vsem. Privoščil sem jim, da I so se taborišča rešili. Koliko : trpljenja, strahu in žalosti bi morali v teh štirih letih prenesti. Sedaj pa še: Pogreb je bil šele v torek, ravno na pustni (Dalje na 8. str.) 9 9] 8 8 8 05 8 8 9j 9j ,9) :9 !J3I 1;^ '.^ a 8 9 A A 91 S 8 &) A 0 0 &i BANČNI ZAVOD-VAS PRIJATEU Mnogi ne vedo, da je bančna ustanova, osobito še, če je ista iz naroda, najboljši prijatelj in varuh svojih odjemalcev. Kadar imate kaj opraviti z gospodarstvom, naredite zelo pametno in v svojo korist, če se obrnete za svet, ki vas nič ne stane, do bančnega vodstva. Kar bi morali drago plačati za šole, da bi vedeli in znali, kar morajo vedeti bančni izvedenci, dobite vse to v banki "ZASTONJ." Zelo pametno ravna vsak, kdor se prej posvetuje, predno se odloči, bilo za nakup ali za prodajo posestva. Vodstvo slovenske, The North American banke, vam vedno nudi take usluge brezplačno. Vse to je v vašo protekcijo. Oglasite se tudi za posojila najprej v domači banki., S tem sebi in narodu pomagate. " , tr ^ Ob tej priliki želi in vošči DIREKTORIJ BANKE, vsem odjemalcem in prijateljem banke; Vesele velikonočne praznike! Vloge zavarovane; poleg uradnih ur dnevno je še posebna postrežba ob petkih zvečer med 6. in 8. uro. Poslužite se te prilike. Potom banke lahko pošljete denar svojcem kamorkoli želite. THE NORTH AMERICAN BANK 6131 ST. CLAIR AVENUE 15619 WATERLOO ROAD ' Cleveland 3, Ohio Clani slovenskega grocerijskega in Hciesarskesa kluba v Collinwoodu DOLENC—573 E. 140th St. ASSEG—15638 Holmes Ave. Jot: James—632 e. 222nd st. JqJ: JANZEVICH—19131 S. Lakeshore Blvd. ^AUSEK—19513 Kewanee Ave. ^^USEK—15708 Saranac Rd. ^ KASTELIC—Shawnee Ave. W ^UHAR—383 E. 156th St. Jot Metlika—14516 Sylvia Ave. Modic—315 E. 156th St. ^IS OSWALD—17205 Grovewood Ave. Žele vsem svojim odjemalcem VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ter se priporočajo za naklonjenost JOE PETRICH—26594 Lakeshore Blvd. LUDWIG RADDELL—111 E. 196th St. VICTOR SAYE—16016 Parkgrove Ave. JOE SETINA—777 E. 185th St. JOHN SKOF—1170 E. 174th St. JOE SISKOVICH—15802 Waterloo Rd. JOHN SIVEC—17931 Neff Rd. SOBER AND MODIC—544 E. 152nd St. MARY SPEHEK—16226 Arcade Ave. JOHN TOMAZIC—16821 Grovewood Ave. LOUIS URBAS—17305 Grovewood Ave. JOHN VIDENSEK—486 E. 152nd St. 91 M a 0) 05 91 9i .0 95 Q 91 m 01 91 95 91 91 9! 9) "91 95 9 ,1^ 05 05 91 STRAN 6 ENAKOPRAVNOST 18. aprila, TEREZA ETIENNE JOHN KNITTEL (Nadaljevanje) "Kaj počenjaš zdaj?" ga je prijazno vprašal. "Spet rezljam razpelo, po Du-rerjevi risbi. Pridi in poglej!" Teo mu je sledil. Gottfried je sedel in nadaljeval svoje delo. "Moja spretnost," je dejal, "je zasluga prijaznega direktorja v Thorbergu. To ti je pristni človek! Ko je minulo prvih deset let, mi je nudil priložnost, da sem se tega naučil. Le poglej, kako spreten sem. To je plod potrpljenja, vneme in samote." "Kako napreduje tvoja rehabilitacija?" je povprašal Teo. "Hm! Ne vem. Kaj mi je državljanska čast? Pred bogom smo vendar vsi enaki in tam ni izjem." Vzel je fin nožič in naprej izrezljal odrešenikovo roko. "Nikoli več ne bomo zmogli take po-božnosti, kakor je prevevala umetnike v Durerjevih časih," je dejal. "Oglej si tole podobo in jo primerjaj z roko, ki jo rezljam. To nikakor ni isto. 'Moja roka je docela skrivenčena. Znova bom moral začeti." Njegovo bledo čelo se je nagr-bančilo, njegove sive obrvi so se povesile, njegov suhi, žilavi vrat se je napel. To je mož, ki se je pokoril. Ta slabotni in mili, ta bledi, čudno medli človek je Te-rezin ljubimec? Teo je sedel poleg njega. Tuintam sta spregovorila par besedi. Teo je sočutno zmajeval z glavo. Pogrez-nil se je v globoko premišljevanje. / Zvečerilo se je. Lucija je odprla vrata. "Gospod župnik naj bi prišel zdaj gor k čaju. In gospod Mul-ler tudi, je rekla Tereza." Gottfried je mehanično vstal. Umil si je roke in si odvezal predpasnik, šla sta po stopnicah navzgor in vseh šest ljudi se je zbralo v veliki sobi. Na široki, okrogli mizi je stal lep srebrn service, mični porcelanasti krožniki, kruh v srebrni košarici, med v majhnem zlatem vrčku in maslo na brušenih steklenih krožnikih. Anamarija in Lucija, Tereza in Amadeus, Teo in Gottfried so sedli za mizo. "Tako, tako, da, da! Tu smo vsi! Tu smo vsi! Čudno! Skoraj bi človek ne verjel!" Molče so jedli. S plahimi pogledi je sin opazoval očeta, ki se je molče sklanjal nad navadnim loncem mleka in zajemal z veliko aluminijasto žlico. V tem krožku je bil kakor hlapec in z žepnim nožem je rezal kruh na majhne koščke. Še preden so drugi pojedli, je vstal in odšel v svojo delavnico, ne da bi spregovoril. Gk)spoda župnika so peljali v sobo v prvem nadstropju, ki so jo brž pripravili zanj. Na polici je našel skladovnico znanstvenih knjig. Izbral si je knjigo in odšel iz hiše, šel je nekoliko navzgor po travniku in sedel, da bi čital. Gottfried Amadeus se ni ganil od svoje matere. Bila je nekam trmasta in skoraj veličastna, vedenje, ki ga je očaralo in navdalo s ponosom. Njeni kratki, skrbno pristriženi in valoviti lasje, ki so bili temno rjavi in prepredeni s srebniimi nitkami, s o krasili glavo kakor prirodna krona in povzročili, da je bila skoraj kakor žena njegove lastne generacije. Jetniško življenje ni upo-gnilo tega ponosnega in še vedno lepega tilnika. Toda njeno lice je pobledelo. Sleherna mišica' je bila ubrana v vedro harmonijo. Usta so bila polna in zrela, iz kotov navzdol sta bili zarezani dve kratki, strogi gubi. Njene oči so bile ogromne, napolnjevala jih je neizmerna volja do življenje. Zdelo se je nemogoče, da bi se še enkrat zasvetile, zato so učinkovale hipnotično. "Ne bi smel priti k meni!" mu je rekla. Toni bil očitek, marveč hladna ugotovitev. Plod dolgega, neprostovoljnega razglabljanja. Razumel jo je. Ranil jo je s svojo prisotnostjo. Toda moral jo je raniti, zakaj spoznati je hotel svojo mater. "Mati," je dejal s trpečim glasom, "tvojo ljubezen potrebujem." Pogledala ga je skoraj izgubljeno. "Zate sem tujka." "Toda jaz te hočem spoznati." "Kako bi bilo to mogoče, fant?" "Pa vendar! Vendar!" Okorno, v zadregi je sedel pred njo. Motrila ga je. Njen pogled je drsel od glave in potoval počasi ob obrisih njegove postave do čevljev. "Preobuj si čevlje," je deja- la. "Po vsej hiši je polno preprog in ne maram, da bosta imeli Lucija in Anamarija nepotrebno delo. Saj sta si zaslužili svoj mir." "Rad bom storil vse, kar praviš, mati," je odgovoril in takoj sezul svoje čevlje ter jih odnesel iz sobe. Povrnil se je v sobo in sedel poleg nje. Njegove oči so se po-greznile v njene. "Pripoveduj mi o sebi," * je mrzlo dejala. "O mati, kako bi ti pripovedoval, ko vidim, kako te boli moja prisotnost." "Boli? Mene, ne boli nič več. j Zanima me, da bi slišala o tvo-! jem življenju." Pripovedoval ji je zgodbo svojega življenja. Deset let je stanoval v Bernu. Do svojega šestnajstega leta je klical Leonido za "mater", dokler ni umrla. Bil je tudi v Gamu. Da, v Gamu je poznal vse ljudi, vso mlajšo generacijo. "Kdo ti je povedal, da sem tvoja mati?" je vprašala. Amadeja je zmedel njen pogled. •"Povedali so mi na moj sedemnajsti rojstni dan. Takrat sem živel v župniji Lutzikon pri gospodu župniku Straubu in njegovi rodbini, dveh hčerah in sinu. Župnikova žena je umrla pred nekaj leti. V družini sem bil vedno kakor domači sin. Vse, kar sem in imam, vse svoje mišljenje in znanje, je zasluga tega plemenitega moža. On mi je povedal zgodbo moje preteklosti. O mati, vse vem, vse! Dovolj star sem, da razumem. Vem, kako sta trpela oba, ti in moj oče. Ali ni nobene možnosti ki bi vse to spet izravnala?" "Ali se ne bojiš, da bi te tvoji prijatelji in tovariši opljuvali, če bi priznal, da sem jaz — jaz — tvoja mati?" Amadeus je vzel roko svoje matere in jo je poljubil. "Saj ni bila moja mati v ječi," je dejal. "Da, prav imaš!" je odvrnila. "Ljubeča žena v meni se je morala pokoriti, ne mati. Res je." Grenka guba je trepetala okrog njenih ust. Vznemirjen jo je pogledal. "Cesto bi te rad obiskal v Hindelbanku," je dejal, "pa mi niso dovolili. Dejali so, da bi ti bilo mučno. In tako te nisem nikdar videl. Ponoči, pa, vsako noč, kadar sem ležal v postelji, sem mislil nate. čakal sem dneva, ki ti bo prinesel svobodo. Rad bi te bil počakal pred vrati v Hindelbanku, pa mi niso dovolili. Rekli so, da te ne bom smel videti prej, da se boš ure- ******************************************************************************** Prav vesele velikonočne praznike želim vsem odjemalcem in prijateljem! ANTON DOLGAN 15617 WATERLOO RD, IVanhoe 1299 Polna zaloga barve za zunaj in znotraj. Umelno gnojilo. TRAVNA SEMENA—VRTNO ORODJE—LINOLEJ GRAND - TAPPAN - ROPER KUHINJSKE PEČI ******************************************************************************** Vesele velikonočne praznike želimo vsem prijateljem in znancem! ^^■■VJeserve , ati^Lmidies MR. & MRS. FRANK YAKOS 669 East 159th Street Vedno postrežemo z svežim pivom, dobrim vinom in pristnim žganjem. Okusen prigrizek. ******************************************************************************< dila v svojem novem življenju. Čakal sem celo leto. Nekaj je v meni neprestano klicalo po tebi. Zdaj pa sem tu! Tvoj semi" Ovil je svoji roki okrog Terezi-nega vratu in jo strastno poljubljal. "Nikdar," je dejala, "neumno je." Njene ledene besede so mu pognale solze v oči; v brezmej-; ni zmedi je hlastno odšel iz sobe. I Negibno je obsedela. Ali sploh ' še čuti? Ali ni več sposobna za; čustva? Ne, čutila je, da je bila žrtev strašne nesreče. Tako ji je bilo, kakor bi ne mogla nikoli več ljubiti, kakor ljubijo matere. Njena kazen se je zagrizla globoko v njeno dušo, zdelo se je, da je njena kazen udušila vse, kar je bilo človeškega v njej. Tako ji je bilo, kakor bi jo okoli in okoli obdajali ledeni nasipi. Tudi večerja je bila prav tako čudna in nema. Četvero ljudi je jedlo s srebrnih krožnikov, uporabljali so srebrne nože in vilice, pili par k a p 1 j e v žlahtnega bordoškega vina J brušenih kozarcev. Samo fried je jedel iz aluminijast^ krožnika in si rezal z _ nožem. Jedel je kruh insif' govo ponižanje, njegova P" ra, njegovo mučeništvo niu prešlo v meso in kri. Njeg hotenje je bilo usmerjeno s ^ ■<' večno nadaljevanje trplj^n^ 05 a 03 9 01 8 »d 0! 01 0! A 01 03 01 8 01 01 01 Drenik's Beverage Dist. Co , Razvaža naj boljše pivo Erin Brew — Budweiser — Mkhelob — Duquesne Beer and Ale Drewrys Ale and Gibson Wines Toplo se zahvaljujemo za naklonjenost vsem odjemalcem, društvom, gostilničarjem, organizacijam in posameznikom Vesele velikonočne praznike želimo vsem pivcem, gostilničarjem in prijateljem našega na trgu najboljšega piva t s i I \ i t KEnmore 5500 23776 Lakeland Boulevard I KEnmore 5501 | Euclid, Ohio MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE THE MAY m BASEMEKT Tu so novice, za katere ste čakali! —in bas ob času za velikonočno parado! Mi imamo novo pomladansko zalogo famoznih čevljev za moške Tako fin čevelj kot se ga more najti po teh budžetnih cenah! Izborno usnje zgoraj, s usnjenimi podplati in gumijastimi petami. Spredaj so navadnega, "wing," "perforations," '.'bluch-er" ali "bal" stila. V rjavi ali črni barvi, more 6 do 12. Pridite zgodaj— dokler je izbera mer in stilov ie popolna y^sele velikonočne 'praznike želimo vsem obiskovalcem in prijateljem! KRAMER'S GRILL frank in maky kramer, lastnika slovenska gostilna —Se priporočamo— 747 East 185th Street IVanhoe 9619 JOE IN JENNIE LEVSTIK 1169 East 76th Street GOSTILNA priporočamo, da nas obiščete. Postregli bomo s svežim pivom, vinom in prigrizkom. ^®sele Velikonočne praznike želimo vsem obiskovalcem in prijateljem! hk velikonočna voščila in mnogo pirhov želi vsem Iti loi FRANK VIDMAR 1038 East 74th Street mesnica in grocerija Se zahvaljujemo za dosedanjo naklonjenost in se vam priporočamo za bodoče. Postregli vam bomo najboljše z dobrim mesom Sfocerijo. Posebno za praznike imamo veliko za- rv >gO. mr. & mrs. l. zupančič 1140 EAST 67th STREET Grocerija HEnderson 0386 'las P"l>oročamo, da si nakupite dobre grocerije pri "bečl zaloga vsakovrstnih potrebščin za dobre ^''av vesele velikonočne praznike želita vsem odjemalcem in prijateljem! prijateljem^ klijentom in znancem želimo vesele velikonočne praznike! carl g. opaskar, m. d. Zdravnik 740 EAST 152nd STREET Office: GL.; 3134 — Res.: PO. 8055 l^r. vincent opaskar <5102 R'l Zobozdravnik ST. CLAIR AVENUE — HEnderson 4114 prank v. opaskar Odvetnik HIPPODROME BUILDING. Res.: WAshington 0989 in želimo vsem Slovencem in Hrvatom veselo veliko noč! i %jateu's pharmacy Slovenska lekarna CLAIR AVE. Cor. EAST 68th ST. ENdicott 4212 Prescription Sijecialists We Deliver ORAZEM SISTERS CONFECTIONERY 6415 ST. CLAIR AVENUE ENdicott 9566 trgovina v Slov. niir. doniii ' saiidviče, mehke pijačo in sladqloil. vesele velikonočne praznike vnem! Ugotovitve o zločinu v Skednju pri Trstu Komunike Pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora za Primorsko in Trsi Ponatis iz "Slovenskega poročevalca," Ljubljana, Jugoslavija Trst, 13. marca 1946.—Dopisnik TANJUGa poroča: Ker se objavljajo v javnosti zločinsko potvorjene izjave o \ dogodkih v Skednju, ki imajo namen izzivati prebivalstvo, varati svetovno javnost in mazati pred njo čast trpečega in v dolgotrajni borbi protinarodnega zatiranja izmučenega prebivalstva Julijske krajine in Trsta, je izdal Pokrajinski narodno osvobodilni odbor po temeljitvi in vsestranski preiskavi ter po zaslišanju prič in očividcev naslednje komunike o dogodkih: 1. pred zločinskim krvoprelit-jem in umorom sta privozila približno ob 15.30 v Skedenj dva jeepa s člani vojaške policije in civilne policije Julijske krajine. Zatem sta se neki civilni policist in neki civilist z brzostrelkama, pripravljenima za strel, približala skupini, ki je mirno razpravljala s častnikom civilne policije. Pri tem je civilist nastavil svojo brzqstrelko na prsa mirno stoječemu domačinu. 2. Okrog 16.30 so privozili v Skedenj trije jeepi in dva kamiona, natrpani s civilnimi policisti, in se ustavili v neposredni bližini cerkve, kjer je bila zbrana precejšnja množica ljudi, ki se je vračala od popoldanske službe božje in nogometne tekme. 3. Po prihodu policije je neka domačinka vprašala podoficirja civilne policije, zakaj so prišli v vas, ko so vendar že včeraj zagotovili, da lahko razobesijo zastavo tudi na zvoniku. Na to vprašanje je podoficir odgovoril, da so prišli samo zaradi javnega reda in miru. K angleškemu poveljniku vojaške policije so prišli trije ugledni Škedenj-čani z namenom, da bi se z njim porazgovorili, kar pa je ta cinično odklonil in jim pokazal hrbet. 4. Od prihoda policije in do usodnih strelov je minilo približno 15 minut. V tem času kakor tudi med streljanjem je stala množica na pločnikih in na cesti popolnoma mirna, oddaljena najmanj šest do osem metrov od kamionov s civilnimi policisti. Neposredno pred Strelom se je približal kamionu neki domačin, ki ni predstavljal za ni-koga nevarnosti. Tega je civilni policist udaril dvakrat po glavi s pendrekom, da ga je zalila kri. N "'egove poškodbe se morajo ugotoviti še sedaj. 5. Takoj za tem so počili prvi streli na zvonik, kjer je bila mladina. Tem strelom so takoj sledili streli na množico, ki je stala na pločniku. 6. Po zločinu se policija ni zanimala za usodo ranjenih in mrtvih, ki so ležali v mlakah krvi. 7. Neposredno pred strelom je slišala priča, kako je po imenu neznani policist izrekel besede: "A questa gentaccia bisogna sparare." (Na to sodrgo je treba streljati!) 8. Pred streljanjem se je približal ženam neznan civilni policist slovenske narodnosti in jih opozoril: "Danes bo še tekla kri. Bodite mirni, ker bodo iskali dlake v jajcu!" 9. Takoj po zločinu se je nekemu domačinu približal šef civilne policije, ki mu je z obžalovanjem izjavil, da so v njegovi četi nepošteni ljudje in fašisti. Istemu domačimi so tudi nekateri drugi policisti priznali, da so med civilnimi policisti tudi fašisti. 10. V znak obsodbe podlega in popolnoma neizzvanega umo^a so nekateri policisti odvrgli čelade in tako jasno pokazali, da želijo sleči policijsko uniformo. Iz vsega tega nujno sledi, da ni resnica, kar trdi službeni komunike AISa (anglo-ameriška ih-formacijlska služba), da bi padli prvi streli iz množice, temveč je resnica, da iz množice ni padel noben strel in da se je zadržala dostojno, dasi je protestirala proti surovemu nastopu civilne policije, ki je do krvi poškodovala vinjenega domačina. 11. To razpoloženje goloroke neoborožene množice ne more predstavljati nevarnosti za policijo. Iz mnogih ugotovljenih okblnosti izvira, da je policija namerno in brez vsakega povoda streljala med ljudstvo. 12. Nadalje je ugotovljeno, da je bila policija v zadnjih treh dneh že petkrat v Skednju in je neprestano izzivala tamkajšnje prebivalstvo samo zato, ker je ljudstvo dajalo izraza svojemu veselju ob prihodu medzavezni-ške komisije z izobešanjem italijanskih in slovenskih zastav, s čimer je pokazalo svojo voljo za prikljiičitev k Jugoslaviji. 13. V pogledu na vsa ta dejstva ugotavlja Pokrajinski narodno osvobodilni odbor za Primorsko in Trst, da je civilna policija neizzva.na povzročila s svonm zločinskim nastopom prelivanje nedolžne krvi. Zaprla štiri slovenske šole v Trstu Trst, 13. marca 1946—Dopisnik TANJUGa poroča: Anglo-ameriška vojaška uprava je včeraj zaprla v Trstu štiri slovenske šole in sicer: osnovno šolo, trgovsko akademijo, nižjo srednjo šolo in realko. V poročilu navaja šolska uprava za-sedbene vojaške oprave, da so te slovenske šole zaprli, ker jih dijaki izrabljajo v politične svr-he, in navaja zadnjo dijaško stavko in zadnjo splošno stavko v Trstu, katerih so se udeležili tudi slovenski dijaki omenjenih šol. Nov manever civilne policije Trst, 12. marca. — Dopisnik TANJUGa poroča: Ves včerajšnji dan v Trstu Skoraj ni bilo opaziti uniformiranih civilnih policistov, name-stu teh pa so Tržačani na več krajih opazili civilne policiste v civilnih oblekah, izmed katerih je ede:i (za druge pHmere—ki jih je bilo več, še nimamo podatkov) aretiral iz neke skupine delavcev nekega tovariša na oglu ulice Milano in Roma. Ker se je tovariš aretaciji upiral, mu je ta nastavil revolver na prsa in ga odvedel na policijo. To kroženje civilnih policistov v civilnih oblekah predstavlja novo nevarnost. V primeru nemirov bi lahko ti civilni policisti v oblekah, ki jih ne ločijo od ostalih meščanov streljali na posameznike ali v množico in nato zvrnili krivdo na ljudstvo. V tičiških zaporih pretepavajo antifašiste Trst, 13. marca — Dopisnik TANJUGa poroča: V četrtek, 7. marca so člani civilne policije aretirali pri Sv. Ivanu v Trstu tri mladince. Dva so ponoči izpustili, 16-letnega Andreja Furlana pa so pridržali v zaporu. Kakor vsak večer, se je mladina Sv. Ivana tudi v četrtek zbrala v prostorih Ljudskega doma, kjer ima učne tečaje. Ko so se mladinci vračali domov, so člani civilne policije oddali nanje 23 strelov, kar pričajo najdeni izstrelki. Mladinci so se zatekli za vogal cerkve, kjer so jih policisti aretirali. Mati aretiranca Andreja Furlana je iskala svojega sina po vseh tržaških zaporih, končno pa ga je le našla v jezuitskih zaporih, ki so ji dobro znani še iz časov, ko je bil tam zaprt njen mož. Postavila se je pod okno in. priklicala sina, ki ji je povedal, da so ga pretepli. K oknu je prišel še neki drug zapornik, ki je zaklical: "Povejte vsem pri Sv. Ivanu in objavite v listih, da so nas tako pretepli, da se nismo mogli premakniti in so nas morali ne-sti na kamione." Dne 11. marca je Furlanova prinesla iz zapora sinovo perilo in videla na srajci, v kateri je bil sin aretiran, krvave madeže. Ti so priča, da postopajo v tržaških zaporih z antifašisti še vedno tako, kakor v dobi nahujšega fašističnega terorja. OBSODBA ŠPEKULANSTVA IN CRNOBORZIJANSTVA V IDRIJI Posnelo iz "Slovenskega poročevalca'* Posebni senat višjega Ijud-! skega sodišča iz Postojne je ob-j sodil v Idriji trgovca in gostilni-i čarja Ivana Likarja, ki je skri-} val precejšnje količine raznega blaga in železnine ter hotel vse to prodajati po črnoborzijan-skih cenah. Obsojen je bil na osem let prisilnega dela, na zaplembo polovice premoženja in vsega skritega blaga, na šest let izgube državljanskih pravic in na stalno prepoved izvrševanja javne službe ali obrti. K razpravi je prišlo nad 600 ljudi. **Vi lahko dobite pri GrdinoviW ff TO JE NOVA SENZACIJSKA OLJNA BARVA POKRIJE SKORO VSAKO POVRŠINO ZNOTRAJ Z ENIM BARVANJEM—TER JE TAKO POCENI PLAS75B WOOO PASEM( NT Že pripravljena za rabo kot je Ni treba posebej zmešali—ni treba najprvo pokriti s "sizing" ali "priming." Nobenih znakov čopiča—z lahkoto se rabi Se hitro posuši—sobo se lahko še tisti dan rabi Se lahko omije z milom in vodo Nima odvratnega duha barve. GRDIMA HDWE. 6127 S+. Clair Ave. * ENdicott 9559 FRANK STRUMBLY STAVBENI KONTRAKTOR Highland Road-Highland Heights Telefon: Hlllcrest 225 W 5 Vesele velikonočne praznike želimo vsem Ako nameravate dati zgraditi npvo hišo. ali pa če želite popraviti in predelati ter prenovili vašo staro hišo, se lahko zanesljivo obrnete do nas. Vse delo je točno nare-g, jeno v vaše popolno zadovoljstvo. Cene so zmerne. ^ i *:* Y Y Y i Y I I I % I Y i ❖ *1* ❖ i ! I X Y Y X Y ! t t I t t t i t T % ❖ i I i I I 1 ? Wr^ 18. aprila, 1946. ENAKOPRAVNOST stran8 KADAR KUPUJETE ALI PRODAJATE POSESTVO m na pr. hišo, zemljišče, trgovino ali farmo, se obrnite za zanesljivo in pošteno postrežbo v vaše popolno zadovoljstvo vedno do nas. Splošna zavarovalnina proti ognju, nezgodam za avtomobile itd. Gradimo tudi nove domove po vašemu okusu. Se priporočamo. EDWARD KOVAČ FRANK PREVEČ NETTIE PRINCE Kovač Realty 960 EAST 185th STREET KE 5030 Želimo vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov! DR. FREDERICK DEUTSCH, M. D. 635 East 185 th Street IVanhoe 1671 Vsem mojim klijentom želim vesele velikonočne praznike! Prav vesele velikonočne praznike želimo vsem! MDE TAILORS AND DRY CLEANERS 17001 Grovewood Ave. IV 5585 KM HONOCACU MRJTAly SfCVKZ # Mi vam sčistimo in zlikamo, da bo izgledalo kot novo. Točna in prijazna postrežba. Se priporočamo. MR. in MRS. P. ROPOS, ml., lastnika. PISMA IZ STAREGA KRAJA (Dalje z 5. str.) rišča, se poskrili pred tem po- , ' vel jem. dan, 1942 leta. Koliko sem se "Vojaki so vozili v otročjih jaz trudil, da smo jih cerkveno ^^^ičkih municijo v gore. Med- pokopali. Tega ne bi bil dosegel,; ^ ^ezdalje bližje grmelo, ako bi mi ne bili duhovniki po- ^ ;30 zvečer so prišli Fran-magali. . cozi v naše taborišče. Bili smo "Načelnik taborišča je vpil osvobojeni. Bila je velika radost nad menoj, kaj imam pri far- nobeden ni bil mrtev. Nemci jih za opraviti. Pri teh ljudeh, jokali in hujšali, mi pa vri-nimajo nič za iskati. Duhovni- ^ g^ali in se redili. Svobodni smo ka je izgnal iz pisarne, kakor bi ^ domov nismo mogli iti, bil nor. Ob 4 uri popoldne js gg vse železnice razbite. pogreb; vsi ljudje iz ta- ]^q prvega septembra so nas po-borišca so se pogreba udeleži- y ofenburg na zbirališče, li in tudi veliko Nemcev. Načel- Ofenburga pa domov, nik taborišča je položil venec na grob in je imel kratek nago-, "Lepa je bila vožnja in ve-vor. Povedal je, da so bili oče sela, saj gremo domov. Tastara dolgo na parah, pa se niso nič Vodenica je šla k svoji potrebi, spremenili. So bili, kakor bi za- "medtem je pa vlak odšel. Pa je gpaij I prišla pet tednov kasneje kakor "Premoženja niso zapustilij'"'joinov V^ko^ smo jp razen skromne obleke. Od tiste- j ® i o ji ^ ^ ga časa so se začeli pa bombni'^"" ^er n.^ Mteh iti J- ™ i;s„r domov. Ko smo prisli v Zagorje, napadi. Ko smo prvic slisah si- , . \ , .... 1, „j3mo polovico prtljage doli zme- rene tuliti, nismo vedeli, kaj . . "i, tali, polovico je slo pa na Zi- pomeni. Bilo je prvič ponoči. Naenkrat zavpije načelnik taborišča v srednjem nadstropju: Alarm! Vsi v klet. Matere so pobrale ene otroke, druge blazine. Misleč, da nese otroka, v samih spodnjih oblekah in so derveli iz petega nadstropja po stopnjicah doli, nekateri tudi z glavami naprej. V par minutah je bilo vse v kleti. "Od načelnika taborišča smo dan most, ker ni vlak čakal toliko časa. "Z Janezom smo prišli v Zagorje skupaj. Je šel z nami gori. On je že preje prišel iz Nemčije. Ko smo prišli domov, so vse koprive rastle čez streho in pa bezeg. Komaj smo pririli v hišo. V hiši je bilo polno slame in živinskih odpadkov, toda nobenega okna. Bilo je vse raz- dobili pohvalo in naročilo, da bito. Peč sesuta; kuhinjska peč vsakikrat pri alarmu moramo tako leteti. Slišali so se zamolkli v kuhinji sesuta, skratka, vse razbito. Bili smo zelo žalostni. udari bomb tudi v klet. Bom-: Pri podu vse obdevnice pobra- bardirali so Mainhaim. Potem je pa bilo vedno huje. Večkrat smo morali po trikrat na en večer bežati v zaklonišče. Bili smo cele noči prečuti. Po dnevi pa celi dan bežati ali pa težko delati za kmete. Za avslendarje je bila slabša hrana, kakor pa za Nemce. Mi nismo imeli pri skledi iste pravice, kakor Nemci. "Kmalu, ko smo prišli tam, je prišla komisija, da je odbrala nemško raso od nas. Komisija je obstojala iz 35 članov. Kdor je imel kdaj kaj z norišnico opravka, je bil vsak ponemčen. Takim so vzeli iz levega ušesa malo krvi, pa so ugotovili, ali je nemška ali slovanska rasa. Kateri so bili ponemčeni, so bili takoj prosti taborišča in so dobili privatno stanovanje in karte-za hrano in obleko. Dali so jim tudi lepo judovsko pohištvo. Nekateri so bili zelo ponosni in so tudi nas prezirali. "Mi pa nismo bili nemške rase. Zato smo morali ostati ves čas v taborišču pod strogim nadzorstvom. Cez dve leti smo morali taborišče izprazniti za ruske Nemce. Ti so se tri tedne vozili vozili v odprtih vagonih, o božiču. Jih je veliko pomrlo. Mi smo šli pa v Etlenheimmun-ste, blizu Strasburga. Tam sem bil pri nekemu skopemu vrtnar- ne, sploh kar je bilo kaj deski podobnega, vse so pobrali. "Pobrali so tudi vse ključavnice in jih potrgali. Doljno zidanico so podrli. V zidanici je bilo vse stolčeno. kar niso odnesli. Na koči ni strehe; na ko-zelcu je manjka polovico. "A sedaj si ne morem pomagati do spomladi, da dobim kje k^j. Ostala ni niti kakšna stara motika, ne pluga, ne vozov. Edino orodje, kar sem imel, je bil žepni nož. Razmišljal sem, kaj bi naredil, ali bi ostal, ali bi pobegnil, ali bi šel na hruško. Pred pragom smo postavili dva kamna, nanje počrez tretjega, tam smo kuhali v enem liter-skem loncu. Dva dni smo bili v Zagori, dva dni pri Pečniku, ker nismo imeli kje ležati. Pečnik je prišel dva meseca preje domov kakor mi. Njega so Amerikan-ci osvobodili. Doma je imel pa naseljenca. On ima v tem oziru srečo. "Potem smo pa na Zajčevi zidanici dobili en škompnik in smo v kajži ležali na tleh, dotlej, da spio sena nakosili. Vsi travniki in njive si bile rujave od stare mrve. Občina mi je dala eno koso in ene grablje, pa sem kosil in požigal po njivah. Potem pa oral, kadar sem dobil kakšnega goveda ali plug. ju ves čas, kateri je za armado^ Ker doma ni nič. Občina je dala pridelaval zelenjgvo. Hči pa v Ristung za vojsko. Žena je pa šivala Nemcem in Slovencem. "Tam smo imeli vsak dan smrtni strah. Mali aeroplani so po polju tako nizko letali, kakor je bila koruza visoka in s tako naglico, da se nisi imel čas skriti. Samo na zemljo sem padel. Je tako veter pihal po meni od tiste repetavke. "Ko so odleteli, so me tako noge bolele od strahu, da en čas nisem mogel hoditi. Pa to je bilo vsak dan skozi skoraj šest mesecev, ker niso hoteli iti preko Rajne. Mi smo bili 25 km od Rajne in so bili stalno aeroplani nad nami, po dnevi in ponoči. Nikdar nisem mislil, da bom še kdaj videl svoj dom. "Ne morem Vam vsega opisati, ker bi bilo predolgočasno. Torej 19. aprila smo doma ostali. Že ni bilo več tako strogo zaradi dela. Kmalu pride en borštnar v taborišče in ukaže, da kar nas je za delo sposob- pšenice, to smo usejali že po vseh svetih. Druge njive so pa še v starem stanju. Ce bomo dobili za spomlad kakšnega semena ali krompirja. Odkar smo prišli domov, smo še samo 3 kg krompirja dobili in to suhega. Bo tudi najbrže za seme težko. "Vinograd sva imela z očetom tako lep. Kar smejala sva se eden drugemu. Trte so nama že prav lepo rodile. Sedaj je pa popolnoma vsei uničeno, ker ni nihče obdeloval trte in obrezoval. Obirali grozdje so pa vsako leto. Tako je trta po i'eč metrov dolga, leži na tleh. Na koncu je še malo sveža, po njej pa ležijo koli in srabot, grmov je in star plevel. Ne vem kako začeti. Orodja nimam nobene ga. Zelo v težkem položaju se nahajamo, ker nam ni mogoče brez pomoči iziti "Država se na vse načine trudi, da bi nam pomagala. A ža libog, beda je prevelika. Državo nih, moramo vsi iti drevje po- ] je pa tudi okupator popolnoma dirati na ceste. Grmenje je bilo izropal. Iz nič so začeli z goli pa tako, kot bi se pekel odpiral. Hitro smo zbežali iz tabo- mi rokami, v boj in na delo. Da bi mi preživeli to strašno krizo. potem bo še enkrat dobro v tej ^ državi, ki obstoja samo na ljudski oblasti. Začetek je pa povsod težak. Vsi smo bili hudo prizadeti. Je ni družine, da ne bi občutila te nemške morije, e n i bolj, eni manj. "Mi smo rekli v Nemčiji; Rajši samo enkrat na dan jem, samo da bi bil zopet prost in svoboden. To smo doživeli. Sedaj bi pa radi že dvakrat navdan jedli. Človek res ni izlepa zadovoljen. Ko je Janez prišel iz Nemčije, je šel svojo ženo klicati, namreč, da bi se spravila skupaj. A ona ga je odgnala in okregala. On je bil pa jezen, je šel pa na Hrvaško. Ona ima že 15-letnega Karkatovega fanta. Sedaj ji je pa poslal razporoko in ona je zopet vdova. | "Z Ježinatovem smo bili skupaj v lagerju. Franca je pa v lagerju umrla. Ob pogrebu je šlo čez 1,000 aeroplanov nad nami, smo se morali skriti. Ta-1 stari Urelezovki se je lagerju kri na ustih odprla in je bila takoj mrtva. Umrla je tudi ta-' stara Bendela Vodenik iz Stranskega; Adamič Sivski, Vovk in še drugi. Knezov Tinčk je pa še, živ, je star že okoli 90 let in pa tastari Roje iz Jazbin ima že črez 90 let. Tamladi Zagorc stanuje sedaj pri Pečniku, tastar pa doma v kašči. Drugo je vse požgano. "Zagorčev Jože Mrak je umrl v koncentracijskem taborišču. Lojze in Hinko sta padla v partizanih. Majcen ima tudi požgano, samo kašča še stoji. | "Tabakarjev Lojze je sedaj poveljnik cele armade in predsednik mesta Zagreba Njegova j sinova sta tudi oficirja. On je leta 1941 udri sam v neko kavarno, ki je bila nabito polna nemških oficirjev. V vsaki roki je imel eno repetirko, pa je vse pobil. On je vedel, da se nemški oficirji držijo od zadaj, da niso v ospredju. Od tedaj naprej je vodil armado vseskozi do konca: "Ljuba sestra, nikdar več mi ne boš pisala, naj Ti obširno pišem. Saj ne boš vsega prebrala. Se Ti bo predolgočasno zdelo. Pa vas prosim, oprostite mi, ker ne pišem s tinto ali na boljši papir. Vsega tega nimam. Kupiti pa nimam za kaj. Cela hiša ne premore enega dinarja. Janez mi je poslal 100 dinarjev ^ za tobak. On je omenil: "Nimaš revež za kaj tobaka kupiti, pa j vem, da si strasten kadilec." Pa nisem kupil tobaka. S 50 Din. sem plačal davek; drugih 50 Din. je šlo pa za sto drugih potrebščin. Vsi trije smo hranili v Nemčiji, pa nismo toliko prihranili, da bi si mogli na spomlad enega prašička kupiti. Kje je pa še voz, plug, brana pa vol. Na kravo še misliti ne smem. "Pišeš mi, ljuba sestra kaj potrebujem, da mi pomagaš. Ne bom Ti tege, našteval. Saj veš, da berač je z vsakim milodarom zadovoljen. S čimer mi morete kaj pomagati, vam bom do groba hvaležjen. Jaz tukaj nimam nobenega sorodnika ali dobrotnika, da bi mi kaj pomagal, sem popolnoma sam sebi prepuščen. Ako me še vi ljubi domači zavr-žete, mi je za obupati. Saj ne bomo na večno živeli. "Tudi jaz sem že 54 let star; mi že smrt spleta sivi venec na glavi. Sem zelo truden od neprestanega smrtnega strahu in od neprestanega razmišljanja, kako bi preživeli to krizo. Živali druge nimamo, kakoi- miši, teh pa toliko, da nam hočejo vse uničiti, ker nimamo veliko. "Skončam to moje pisanje in vas vse skupaj najlepše pozdravimo vsi trije. Posebno pa jaz Vas pozdravljam do groba, ljubeči brat, svak in stric, ko imam že štiri leta lagerskega življenja. Jutri nesem ta brevir h Knezovem Pepetu in ga bom prosil, da mi bo posodil kuverto in znamko. Torej lahko noč. Vsak dan moje sužnosti so uhajale moje misli k Vam črez morje. Zdravi! "Alojz Kaliope". RUDY'S MEAT MARKET 4506 Superior Avenue HEnderson 8638 Agnes Bukovec Želim vesele velikonočne praznike in obilo vsem odjemalcem in prijateljem! Se priporočamo, da si nakupite pri nas najboljšega svežega in doma prekajenega mesa MICHAEL'S QUALITY MEATS 3948 St. Clair Avenue EX 5440 Michael V. Klemencic ml., lastnik Gospodinjam se priporočamo za nakup fine meseni pri nas jp! Prav vesele velikonočne praznike želimo v RED & JACK. PREJE CARLSON'S HI-SPEED SERVICE sedaj pod novim vodstvom 905 East 185th St. NAJBOLJŠE OLJE, GAS, ITD. mazanj® Mi imamo avto-rack; najnovejšo napravo za m avtomobilov in nudimo prvovrstno oskrbo vašernu ^ da teče gladko. Delo je jamčeno. Se priporočan^ obisk. , Prav vesele velikonočne praznike želimo Prav vesele velikonočne praznike želimo NERVAI) MUSK MARI 6919 St. Clair Ave. ZAHVALA IN VOX# prof®' Vsem cenjenim trgovcem, obrtnikom, sionalcem in naročnikom, ki so nam izkaza naklonjenost v preteklemu letu, izrekam''^ iskreno zahvalo. Naša želja je, da bi hodnje sodelovali vzajemno, in na ta nacm ojačili spone našega narodnega življenja. Prav vesele velikonočne praznike želio^^ Zastopniki "Enakopravnosti JOHN RENKO FRANK RENKO JOHNSHBLAJ