Rc.tmovc n gfcd:vQ. Ijubijono. 2001. št. 38/39____________A I 3 ZAKONU (1X11. IZ LETA 2001 ] O MADŽARIH, KI ŽIVIJO V SOSEDNJIH DRŽAVAH NA ROB Kratek komentar Redko kdaj kakšen manjšinski zakon vzbudi toliko pozornosti, kot jo je vzbudil zakon o Madžarih, ki živijo v sosednjih državah, ki ga je madžarski parlament sprejel junija 2001. Reakcije na ta zakon so bile včasih dokaj burne in večinoma negativne - tako v sosednjih državah kot v širši mednarodni skupnosti. Med negativnimi reakcijami mednarodnih institucij, kaže omeniti zlasti izjavo visokega komisarja za manjšine Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), kritično mnenje »Beneške komisije« pri Svetu Evrope in tudi stališče Evropske komisije, ki menijo, da bi bilo bolje, če bi Madžarska vprašanja, ki jih poskuša urediti z navedenim zakonom, uredila z dvostranskimi pogodbami s sosednjimi državami - podobno kot so ta vprašanja urejena v sporazumu med Slovenijo in Madžarsko. Med posledice negativnih reakcij v sosednjih državah in v kontekst bilateralnega reševanja navedenih vprašanj pa lahko štejemo memorandum o razumevanju med vladama Madžarske in Romunije glede zakona o Madžarih, ki živijo v sosednjih državah, in o vprašanjih bilateralnega sodelovanja, ki je bil podpisan v Budimpešti 22. decembra 2001.1 Prav zaradi navedenih - pretežno negativnih - odmevov tega zakona, smo se odločili, da njegov slovenski prevod objavimo ter da omenimo in pojasnimo nekaj ključnih razlogov za omenjene reakcije in ocene. Podoben zakon, kot ga je sprejela Madžarska, bi verjetno želela sprejeti Še marsikatera evropska država, ki »ima« zaradi različnih zgodovinskih razlogov »svoje« narodne manjšine v sosednjih državah ali pa je v posameznih zgodovinskih obdobjih doživela množične emigrantske valove in zato »njeni« izseljenci živijo v različnih državah po svetu. Če že takšno ni uradno stališče posameznih držav, pa prav gotovo obstajajo v njih različni politični in kulturni krogi, ki (iz takšnega ali drugačnega razloga) želijo ustrezno poskrbeti za svoje rojake v zamejstvu in po svetu. Da so ta vprašanja še kako aktualna, kažejo tudi resne razprave (npr. v Italiji, Zvezni republiki Jugoslaviji) o ustreznem predstavljanju izseljencev (in v nekaterih primerih tudi narodnih manjšin v sosednjih državah) v nacional- * -k k ' Olej": Memorandum of Under.scinding bet^veen rhe Government of ihe Republic of Hungarv and ihe Oovernment of Romania concerninj> liie l.aw on Hungarians l.ivmg in Neighbouring Coiiruiit-;, and issues of hihiieral cooperaiion. BudapfM, 22 December 2001. 14 Zakonu (1X11. iz lelo 2001 i o Modžorih. ki živijo v sosednjih držovoh no roh nih parlamentih. Aktualnost te problematike potrjuje tudi veliko zanimanje (zlasti v Evropi, pa tudi drugje po svetu) za politiko Republike irske do Ircev v tujini ter za sprejem omenjenega madžarskega zakona in za bodočo prakso Republike Madžarske pri njegovem izvajanju. Interes in odgovornost držav, da skrbijo za svoje rojake v tujini (kot ju npr. urejata tretji odstavek 6. člena madžarske ustave ali 5- elen slovenske ustave), nista sporna z gledišča različnih obstoječih dvostranskih in multilateralnih sporazumov in dokumentov o položaju in zaščiti narodnih manjšin (npr. Združenih narodov, OVSE, Sveta Evrope). Verjetno so prav dvostranski sporazumi najboljši način za urejanje »manjšinskih vprašanj« med državami. Takšni sporazumi omogočajo, da se države dogovorijo o urejanju zaščite narodnih manjšin pa tudi o uresničevanju obveznosti države »matičnega naroda«,2 da skrbi za »svoje« narodne manjšine v zamejstvu. Vse večja etnična pluralnost sodobnih družb, povečana komunikacija in mobilnost ljudi ter tudi omenjena skrb za tsonarodn-jake« v tujini (ne le v zamejstvu) so razlogi, zaradi katerih bi si žele);, da bi mednarodni sporazumi in drugi dokumenti opredelili tudi kar najvišje standarde zaščite tudi za migrante in njihove skupnosti - t.i. »nove« oz. »novodobne manjšine.« Pri tem bi se lahko zgledovali po mednarodnih dokumentih in pogodbah, ki urejajo mednarodne standarde zaščite za (tradicionalne) narodne manjšine (kot sta npr. okvirna konvencija Sveta Evrope za zaščito manjšin ali evropska listina za zaščito manjšinskih ali regionalnih jezikov, pa tudi različne dvostranske pogodbe). Dvostranski meddržavni sporazum o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine v Republiki Madžarski in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji iz leta 1992 velja v Evropi v tem okviru kot zgleden primer urejanja manjšinske problematike in z dogovorom med državama zagotavlja najvišje standarde manjšinskega varstva. Če bi šlo v zakonu, ki ga je sprejela Madžarska, le za konkretizacijo določb in njenih obveznosti iz veljavnih dvostranskih in večstranskih mednarodnih sporazumov, ta zakon sploh ne bi bil problematičen. Mogoče bi se pojavilo kakšno razmišljanje o tem, če je tak zakon sploh potreben, posebnih kritik in negodovanja pa v drugih državah in v mednarodni skupnosti zagotovo ne bi izzval. Zakon o Madžarih, ki živijo v sosednjih državah, pa je ta prag prestopil in bi lahko s posameznimi določbami (pri tem je veliko odvisno od načina njihovega izvajanja) pomenil celo vmešavanje v notranje zadeve drugih držav. (V skladu z veljavno mednarodno prakso velja namreč zaščita narodnih manjšin za notranjepravno vprašanje, čeprav bi morale države pri njegovem urejanju upoštevati veljavne * * * - čeprav mogoče nista najbolj posrečena, sta se izraza »matični narod« in «matična država- že dodobra vsidrala v slovenščini in ttidi v slov enski strokov ni terminologiji. jfozprave in grodivo. Ljubljana, 2001, šl. 38/39 415 mednarodne standarde.) Zlasti pa bi ta zakon lahko bil sporen, če bi ga v kontekstu tragičnih zgodovinskih izkušenj v Evropi,'5 razlagali kot prikriti izraz madžarske ekspanzionistiČne in hegemonistične politike do sosednjih držav. V tem primeru bi si ga namreč lahko razlagali kot neposredni pritisk na posamezno državo, v katerih položaj in zaščita madžarske narodne manjšine nista ustrezno urejena, pa rudi kot potencialno orodje za destabilizacijo teh držav, čeprav to verjetno ni bil namen zakonodajalca, ki se v preambuli zakona sklicuje na ustavo, mednarodnopravne standarde in dokumente ter na vlogo človekovih pravic in zaščite manjšin v okviru evropskih integracijskih procesov. Vseeno pa takšne interpretacije lahko negativno vplivajo tudi na medsebojno zaupanje ter s tem na stabilnost in mir v širši regiji. Ko na kratko pogledamo posamezne določbe madžarskega zakona, ki so zlasti izzvale reakcije, je potrebno najprej omeniti določbo prvega odstavka 1. člena, ki določa, da se zakon »nanaša na osebe, ki niso madžarski državljani, so se pa opredelili za pripadnike madžarske narodnosti, z bivališčem v Republiki HrvaŠki, Zvezni republiki Jugoslaviji, Romuniji, Republiki Sloveniji, Republiki Slovaški in Ukrajini, in ki: - svojega madžarskega državljanstva niso izgubili s prostovoljno odpovedjo, - nimajo dovoljenja, ki bi jim dajalo pravico do stalnega bivanja na Madžarskem.«4 V citiranem besedilu najprej zbode v oči dejstvo, da zakon ne omenja Republike Avstrije med sosednjimi državami, v katerih živijo madžarska narodna manjšina oz. »pripadniki madžarske narodnosti,« na katere se nanaša ta zakon. To je presenetljivo, saj v Avstriji pripadniki madžarske narodnosti tradicionalno živijo. Domnevamo, da je takšna rešitev posledica trenutnih zunanjepolitičnih interesov Madžarske in njenih teženj, da čimprej postane članica Evropske unije. Pričakovane (negativne) avstrijske reakcije bi namreč lahko ogrozile omenjene madžarske interese. Vendar to ne opravičuje diskriminatornosti, ki se je pojavila v sprejetem zakonu. Ta namreč «pripadnike madžarske narodnosti« v sosednjih -k * -k. ^ Pri leni mišjim zki.sti na fiticisličjio Nemčijo in način, kako je ta uporabila »nerešeno nemško vprašanje« in položaj nemških manjiin kol povod za svojo agresivno politiko, pa tudi na nedavne izkušnje iz nekdanje Jugoslavije. ^ Besedilo »Zakona LX11. iz leta 2001 o Madžarih, ki živijo v sosednjih državah.« ki ga je madžarski parlament sprdjel 19. junija 2001. je ci lira no po rte urad ne m prevodu besedila zakona, ki je bil pripravljen za potrebe državnih institucij Republike Slovenije. Vsi konkretni komentarji s_ na lastno zaprosilo dobijo osebe madžarske in ne-madžarske narodnosti. (2) Pri osrednjem madžarskem upravnem organu (v nadaljevanju: organ za presojo), ki ga za to določi Vlada Republike Madžarske, a) lahko zaprosi za izdajo "Madžarske izkaznice" s fotografijo oseba madžarske narodnosti, za katero velja ta zakon, b) lahko zaprosi za izdajo "Madžarske izkaznice za družinskega člana" s fotografijo, zakonec, ki živi skupaj z osebo iz točke a) m ni madžarske narodnosti ter mladoletni otrok, ki ga vzgajata v svojem skupnem gospodinjstvu, če ustreza zahtevam iz točke a)-b) (1). odstavka 1. člena in je organizacija za priporočilo iz 20. člena izdala priporočilo, če pristojni madžarski organ zoper njega ni odredi! prepovedi vstopa v državo in bivanja v njej, oziroma izgona zaradi razlogov iz posebnega zakona, oziroma če zaradi namernega kaznivega dejanja zoper njega ne poteka kazenski postopek na Madžarskem. (3) Pogoj za izdajo "Madžarske izkaznice za družinskega člana" je poleg določil iz (2). odstavka tudi ta, da oseba madžarske narodnosti, s katero je v družinskem razmerju, ki družinskega člana pooblašča za zaprosilo izkaznice, Že ima "Madžarsko izkaznico" ali je do nje upravičen. V primeru razveljavitve "Madžarske izkaznice" so razveljavi tudi "Madžarska izkaznica za družinskega člana". 20. člen (1) Organ za presojo izda "Madžarsko izkaznico" v primeru, če ima prosilec priporočilo, ki ga je izdala organizacija, ki v dani državi deluje kot predstavnica v sosednjih državah živečih madžarskih narodnih skupnosti, in ki jo je Vlada Republike Madžarske sprejela kot organizacijo za izdajanje priporočil, in če a) priporočilo dokazuje pripadnost prosilca madžarski narodnosti na podlagi njegove izjave (v primeru mladoletnega prosilca poda izjavo njegov zakoniti zastopnik), b) potrdi pristnost svojega podpisa, in c) vsebuje: ca) prošnjo, fotografijo in naslov stranke, cb) osebne podatke, ki bodo navedeni v izkaznici (21. člen), cc) naziv organizacije, ki je priporočilo izdalo; odtis uradnega pečata, ime in priimek ter podpis osebe, ki je nalogo v njenem imenu opravila; cd) kraj in datum izdaje priporočila. (2) Priporočilo, ki je potrebno za izdajo "Madžarske izkaznice za družinskega člana" namesto določila iz točke a) (1). odstavka dokazuje družinsko zvezo prosilca z osebo madžarske narodnosti, za katero velja ta zakon. (3) Vlada Republike Madžarske sprejme kot organizacijo za izdajanje priporočil tisto organizacijo v dani državi kot predstavnico madžarskih narodnosti, živečih v kateri od sosednjih držav, ki je sposobna a) zastopati celotno madžarsko narodno skupnost, ki živi v določeni državi; b) poskrbeti za organizacijske in kadrovske pogoje v zvezi s sprejemanjem zaprosil za priporočita in njihove obravnave. 21, člen (I) Veljavnost izkaznice: a) v primeru mladoletne osebe velja do dneva, ko je oseba dopolnila 18 let starosti; b) v primeru oseb, starih od 18 do 60 let, je veljavnost 5 let; c) pri osebah, ki so starejše od 60 let, brez omejitve. gn7prave in gradivo, Ljubljano. 2001. št. 38/39 (2) V kolikor poteče veljavnost izkaznice, je treba - na zaprosilo - ponovno opraviti postopek iz 19-20. člena. (3) Organ za presojo izkaznico prekliče, če: a) je organizacija za izdajanje priporočil preklicala priporočilo zato, ker je imetnik izkaznice v postopku za pridobitev priporočila predložil neresnične podatke, b) je njen imetnik dobil dovoljenje za priselitev ali naselitev, c) je njen imetnik pridobil madžarsko državljanstvo, d) je njenega imetnika organ za begunce priznal za begunca ali pribežnika, e) so njenega imetnika izgnali z ozemlja Republike Madžarske, zoper njega odredili prepoved vstopa v državo in bivanja v njej, i) zoper njega poteka na Madžarskem kazenski postopek, g) izkaznico uporablja neupravičeno, ali sojo ponaredili, h) je prenehala družinska zveza, ki je bila osnova za uporabo izkaznice za družinskega člana, i) imetnik izkaznice sam zaprosi za to, (4) 0 pravnomočnem sklepu za preklic izkaznice je treba obvestiti tudi organizacijo za izdajanje priporočil. (5) Izkaznica mora vsebovati; a) priimek in ime prosilca (pri ženskah tudi dekliški priimek in ime) na način kot se uradno uporablja v sosednji državi po kraju njegovega bivališča (pisano v latinici), v primeru osebe madžarske narodnosti pa tudi v madžarščini, b) kraj rojstva s poimenovanjem kraja kot se uradno uporablja v sosednji državi in njegovo madžarsko ime, c) datum rojstva in spol, d) priimek in ime matere na način kot se uradno uporablja v sosednji državi (pisano v 425 latinici), v primeru osebe madžarske narodnosti pa tudi v madžarščini, e) fotografijo, državljanstvo, brezdomovinst- vo, f) lastnoročni podpis ter g) datum izdaje in veljavnosti ter številko dokumenta. (6) Vpise in potrdila, ki so predpisana za pridobitev ugodnosti in subvencij, vsebuje priloga izkaznice. (7) Zaradi zagotavljanja verodostojnosti izkaznice in kontrole nad izvajanjem ugodnosti vodi komisija za presojo (pri izvajanju tega določila: organ za ravnanje s podatki) evidenco o podatkih iz izkaznice in o identifikatorju dokumentov prilog izkaznice, o bivališču imetnika izkaznice v tujini, o njegovem družinskem razmerju, ki daje pravico do izkaznice, oziroma o številki In veljavnosti dovoljenja za bivanje, kakor tudi o podatkih iz (3). odstavka. Organ za ravnanje s podatki lahko ravna s podatki, ki so shranjeni v evidenci, do preklica izkaznice oziroma do poteka njene veljavnosti. Podatki, ki so v evidenci, se lahko posredujejo v statistične namene Osrednjemu statističnemu uradu, organu, ki dodeljuje ugodnosti in subvencije, zaradi kontrole upravičenosti in preprečevanja zlorab, organu za evidenco ugodnosti in subvencij, kakor tudi sodišču pri kazenskih zadevah, organom za zatiranje kriminala in službam za nacionalno varnost oziroma organom za tujce. (8) Zaradi obravnave zaprosila oziroma zaradi preučitve obstoja razloga za preklic lahko organ za presojo zahteva podatke od naslednjih organov: a) iz osrednje evidence o tujcih o tem, ali je prosilec v postopku pri organu za tujce, ali obstoja izgon, oziroma prepoved vstopa in bivanja ter o podatkih iz dovoljenja za bivanje na ¿26___Zakon LXII. iz leta 2001 o Modžorih. ki živijo v sosednjih držovnh Madžarskem, b) cd organa, ki obravnava zadeve v zvezi z državljanstvom, glede pridobitve madžarskega državljanstva. c) iz osrednje evidence o beguncih o priznavanju statusa begunca ali pribežnika, d) iz kazenske evidence o tekočih kazenskih postopkih. 22. člen (1) Za postopek organa za presojo veljajo določila zakona IV. iz leta 1957 o splošnih predpisih državne uprave. Stroške postopka državne uprave krije država. (2) Prosilec se zoper pravnomočni sklep državne uprave na predloženo pritožbo zoper prvostopenjski sklep organa za presojanje v zvezi z izdajo oziroma razveljavitvijo izkaznice, lahko pritoži na sodišče. (3) Podrobna pravila glede postopka organa za presojanje, sistem evidence izdanih izkaznic In vsebino njihovih podatkov, kakor tudi obliko izkaznic, ureja poseben predpis. KORIŠČENJE UGODNOSTI NA OZEMLJU REPUBLIKE MADŽARSKE 23. člen (1) Zamejski Madžar lahko v primeru legalnega bivanja na Madžarskem na podlagi subjektivnega prava koristi ugodnosti iz 4. člena, (1). odstavka 7. člena, 8. člena, 10. člena (2). odstavka 11. člena in 12. člena s predložitvijo svoje izkaznice (19. člen), pod pogoji, ki so opredeljeni v njej, (2) Finančno kritje za potrebe zagotavljanja ugodnosti iz (1). odstavka zagotavlja organizacijam in ustanovam, ki jih vzdržuje država, ter gospodarskim organizacijam, ki nudijo ugodnos- ti za potovanje, osrednji proračun. SISTEM MOŽNIH SUBVENCIJ V REPUBLIKI MADŽARSKI 24. člen (1) Za presojo In nakazovanje subvencij, ki jih prek razpisov zaprosijo osebe (organizacije), za katere velja ta zakon, ustanovi Vlada javno organizacijo (organizacije). (2) Cilje dejavnosti javne organizacije, obseg razpisov, ki jih obravnava, vodstvo organizacije, ki je pooblaščeno za odločanje, vsebuje -upoštevaje določila zakona CLVI. iz leta 1997 o javnih organizacijah - ustanoviteljska listina. (3) Prijavo na - javno objavljen - razpis za subvencijo, ki se jo lahko zaprosi na podlagi tega zakona, je treba predložiti javni organizaciji, ki je za to pristojna po svoji dejavnosti. (4) Prijavi na razpis je treba priložiti podatke in dokumente, objavljene v razpisu, ki jih zahteva javna organizacija. (5) V primeru ugodne odločitve skleneta prosilec in javna organizacija civilnopravno pogodbo, ki vsebuje pogoje za realizacijo subvencije in znesek ter določitev namena porabe in sistem obračuna. (6) Finančno kritje se zagotavlja javni organizaciji (organizacijam) za njeno dejavnost iz osrednjega proračuna vsako leto v okviru posebne planske skupine. SISTEM SUBVENCIJ, KI SE KORISTIJO V SOSEDNJI DRŽAVI 25, člen (1) Zaprosilo (prijavo na razpis) za subvenci- Razprave in grodivo. Ljubljono. 2001. si. 38/39 427 jo iz tega zakona lahko predloži oseba (organizacija), za katero velja ta zakon, pri legalni neprofitni organizaciji, ki je bila v ta namen ustanovljena po kraju njenega bivališča (sedeža) v sosednji državi (v nadaljevanju: javna organizacija v tujini). (2) Obseg podatkov - podprt z listinami, izjavami, plansko dokumentacijo itd. - ki so potrebni za presojo prijave na razpis, vsebuje civilnopravna pogodba, sklenjena med javno organizacijo, ki je bila ustanovljena na Madžarskem z namenom presoje in izplačevanja subvencij ter med javno organizacijo v tujini. (3) Javna organizacija, ki deluje na Madžarskem, presodi prijavo na razpis na podlagi podatkov iz civilnopravne pogodbe iz (2). odstavka in mnenja javne organizacije v tujini. (4) Pridobljeno subvencijo nakaže prosilcu madžarska javna organizacija na podlagi civilnopravne pogodbe. Ta pogodba vsebuje pogoje in višino subvencije, določa namen uporabe in sistem obračuna o porabi, OSREDNJA EVIDENCA SUBVENCIJ 26, člen (\ ) Z namenom koordinacije celotnega sistema subvencij je treba o prijavah na razpis za subvencije in o odločitvah javnih organizacij -ustanovljenih v ta namen -v zvezi s tem, ustanoviti osrednjo evidenco. (2) Osrednji upravni organ za vodenje evidence imenuje Vlada. (3) Organ za vodenje evidence vodi naslednje podatke: a) ime in priimek, stalno bivališče (sedež) prosilca subvencije, številko njegove izkaznice, b) vrsto zahtevane subvencije, c) višino dodeljene subvencije. (4) Podatke iz (3), odstavka lahko vodi organ za vodenje podatkov 10 let od dodelitve subvencije. (5) Zaradi obravnave subvencij lahko prevzemajo podatke iz evidence javne organizacije, ki so bile ustanovljene na Madžarskem in v sosednjih državah ter madžarski osrednji upravni organi zaradi zagotavljanja materialnega kritja subvencij. IV. POGLAVJE SKLEPNE DOLOČBE 27. člen (1) Ta zakon začne veljati 1. januarja 2002. (2) Od datuma vstopa v Evropsko unijo mora Republika Madžarska določila tega zakona izvajati v skladu s pogodbo o vstopu in pravom Evropskih skupnosti. 28. člen (1) Vlado se pooblasti, da z uredbo regulira: a) predpise o določitvi osrednjega upravnega organa, ki je upravičen do izdaje in preklica izkaznice oziroma do evidence, kakor tudi o določitvi njegovega nadrejenega organa in njegovih pristojnosti, ter predpise o postopkih izdaje, zamenjave, preklica In evidence izkaznic; a) podrobna pravila glede ugodnosti za potovanje za osebe, za katere veljata zakon, b) podrobna pravila v zvezi z zagotavljanjem dijaških ugodnosti za osebe iz (1). odstavka 10. člena tega zakona in v zvezi s koriščenjem teh ugodnosti. 428______ZcKcrn LX1I iz 'elo 2001 o Modžcrih, ki živijo v sosednjih držovgh (2) Vlada mora poskrbeti za ustanovitev madžarske javne organizacije (organizacij), za izvajanje obravnave (presoje) in nakazovanja subvencij, ki se jih lahko zahteva v skladu s tem zakonom, oziroma za usklajevanje dejavnosti javnih organizacij, ki delujejo s tem namenom, za ustrezno spremembo njihovih ustanovnih listin in v okviru tega za pregrupiranje subvencij, 29. člen (1) Minister za notranje zadeve in minister za zunanje zadeve - v pogledu izobraževalnih subvencij v soglasju z ministrom za šolstvo - s skupno uredbo določita podrobna pravila v zvezi z vsebinskimi in oblikovnimi zahtevami izkaznice, (2) Minister za gospodarstvo; a) v skupni uredbi z ministrom za zunanje zadeve določi pravila za evidonco in postopek v zvezi z izdajo delovnih dovoljenj za zamejske Madžare, kakor tudi upravno organizacijo, ki je odgovorna za izvajanje teh nalog, b) je pooblaščen, da za delojemalce, za katere velja ta zakon ali za določen krog le-teh, z uredbo ureja pogoje za izdajo dovoljenja za delo, ki traja daljši čas kot to določa 15. člen tega zakona; glede vprašanj, ki zadevajo poklicne športnike, ureja zadeve skupaj z ministrom za mladino in šport. (3) Ministra za zunanje zadeve se pooblasti, da priporočilo iz 20. člena tega zakona pri obravnavi organa za presojo iz 19. člena v posebno pomembnih primerih ter v primerih, ko je ovirano izvajanje postopka iz (1). odstavka 20. člena, nadomesti s svojo izjavo, in s tem zagotovi tekoče izvajanje zadev, (4) Minister za narodno kulturno dediščino z uredbo določi podrobna pravila v zvezi z ugodnostmi, ki so jih zamejski Madžari deležni pri uporabi storitev muzejskih in kulturnih ustanov. (5) Minister za šolstvo - v soglasju z ministrom za zunanje zadeve - z uredbo določi podrobna pravila za usposabljanje madžarskih zamejskih učiteljev, kakor tudi za ugodnosti iz 9., 11. in 12. člena, iz (1). odstavka 13. člena in 14. člena tega zakona, vključno z višino posameznih subvencij. (Neuraden prevod)