Leto XX.
SEPTEMBER 1980
1980
ŠT. 18
„Brez gradov v oblakih../'
30 LET SAMOUPRAVLJANJA V ŽELEZARNI ŠTORE Slavnostni govornik je bil predsednik ZSS Vinko Hafner
»V tem trenutku je za nas zelo važno, da združimo do konca leta načrtovana razmerja v delitvi dohodka; to tudi pomeni, da bi se osebni dohodki povečevali za približno četrtino manj, kot pa bi se povečeval celotni dohodek. In to spet pomeni, da se bo realni življenjski standard do konca leta kar precej znižal. Gre za to, da si ustvarimo pogoje, da bi že prihodnje leto spet normalneje uskladili rast dohodka in produktivnosti dela z rastjo življenjskega in družbenega standarda delavcev« ...
Predsednik sveta zveze sindikatov Slovenije, Vinko Hafner
To je. le eden izmed glavnih'poudarkov iz govora' .Vinka Hafnerja, ki je bil gost štorskih železarjev na osrednji prireditvi, s katero So počastili pomemben jubilej — 30-ietnico samoupravljanja. Bilo je prav na dan, 13. septembra, ko se je pred tridesetimi leti na svoji prvi seji sestal prvi delavski svet Železarne Štoie.
Sicer pa je .bil prvi govornik predsednik delavskega sveta delovne organizacije Tomo Majer, tki je jedrnato nanizal najpomembnejša obdobja razvoja poti železarne, katerih danes okrog 3.400 delavcev v 15 TOZD in 6 delovnih skupnostih skupnih služb, ustvarja za približno sedemkrat večjo blagovno proizvodnjo, kot jo je leta 1950 — tedaj;
25,00.0 ton, letošnja zaokrožitev pa naj bi dosegla že 180.000. •ton; kar
h A 1'flj-lBP I a
istočasno v denarju predstavlja preko 3 milijarde dinarjev skupnega prihodka..
Kljub mnogim težavam, od katerih največje so mogoče prav tiste z izgubami pri proizvodnji, traktorjev, pa-so v glavnem letošnjijsazalci uspešnosti štorskih železarjev zelo dobri in spodbuda Za prihodnje leto ter ža načrtovanje prihodnjega petletnega srednjeročnega obdobja. Vendar je prav pri tem načrtovanju v prihodnje treba jasno razmejiti, katere naložbe na dogovorjenem prednostnem seznamu je mogoče uresničiti v naslednjih petih letih, katere ne in katere prestaviti še Za nadaljnjih pet let v prihodnji čas. Skratka: najpomembnejše je, da svoje načrtovane naložbe najprej pomerimo na kopitu lastnih zmožnosti. Prav na to je Vinko Hafner v svojem slavnostnem govoru posebej opozoril, ko je govoril o doslednosti gospodarskih stabilizacijskih prizadevanj in ukrepov in deležu vseh slovenskih železarjev pri tem.
Po mnenj-U Vinka Hafnerja je potrebno držati in celo pospešiti tempo- izvoza našega združenega dela, pri čemer je omenil dobre izvozne rezultate železarne Štore, ki je v primerjavi z lanskim v prvem polletju •letošnjega leta izvoz, povečala kar za 78 odstotkov.
Proizvodna prihodnosti in usmerjenost železarne bo- morala-biti. v jeklu, saj bi ob-optimalni izkoriščenosti, sedaj oziroma od lanskega novembra, že dveb jeklarskih elektroobločmih peči, pa seveda še ob zaokrožitvi ostalih jeklarskih naložb, »spekli« že tudi 230.000 ton jekla, kajti ¿tržišče je lačno brušenih 'in vlečenih pa termično obdelanih je-, klenih profilov.	".	• . ,
Poleg obeh govorov pa so osrednjo slovesnost ob 30-letnici samoupravljanja v železarni Store popestrili še s 'kulturnim sporedom člani .pihalnega, orkestra štorskih železarjev pod vodstvom .prof. Franca Zu-. panca, pevski zbor učencev štorske osnovne šole, recitator amaterskega gledališča Železar in folklorna 'skupina bratov Ipavec iz. Šentjurja. Tako so štorski železarji ne razkošno, skromno, a poudarjeno proslavili svoj samoupravljalski jubilej, pri čemer je .srečno naključje, da je njihov praznik praktično tudi sovpadel s .praznikom vse krajevne skupnosti Štore.	.	Mitja Umnik
Govor predsednika delavskega sveta
v I	w	O
Železarne Store ob 30 - letnici samoupravljanja (13.9.1980)
Tovarišice in tovariši!
Zbrali smo se, da počastimo 30. obletnico samoupravljanja v ŽELEZARNI ŠTORE. Dne 27. junija 1950 leta je takratna ljudska skupščina sprejela temeljni zakon o izročitvi tovarn delavcem v upravljanje.
Letos naša družbena skupnost narodov in narodnosti Jugoslavije prvič praznuje obletnico samoupravljanja brez našega ljubljenega tovariša Tita, ki je' pred 30. leti v ljudski skupščini obrazložil predlog zakona z naslednjimi zgodovinskimi besedami:
»Ljudska skupščina bo danes obravnavala načrt enega izmed najpomembnejših zakonov socialistične Jugoslavije, načrt zakona o upravljanju, državnih gospodarskih podjetij in višjih gospodarskih združenj po kolektivih. Sprejetje tega zakona bo najpomembnejše zgodovinsko dejanje
ljudske skupščine, odkar je bil Sprejet zakon p nacionalizaciji proizvajalnih sredstev. Ta naš zakon o izročitvi tovarn, podjetij v u-pravljanje delovnim kolektivom je logična posledica razvoja socialistične izgradnje naše države. Je dosledno nadaljevanje v vrsti u-krepov, ki jih izdaja naša ljudska oblast na svoji nezadržni poti v socializem.«
Naša samoupravna družbena ureditev v Jugoslaviji je v treh desetletjih prerasla v edinstveni pojav v .svetu. Že 30 let poteka nenehen boj in prizadevanje za uresničitev idej upravljanja delovnih organizacij po delavcih, krajev in občin po občinah, zavarovancev in izvajalcev po u-pravljanju skladov. Dolga vrsta prispodob bi nastala ob ‘naštevanju vseh primerov in oblik samoupravi jalskih odnosov. Danes
(Nadaljevanje s 1. strani)
lahko s ponosom ugotavljamo, da delovni ljudje širom naše socialistične samoupravne skupnosti narodov in narodnosti Jugoslavije upravljamo s celotno družbeno sfero.
Sledeč namenu zakona smo tudi štorski železarji že 6. septembra 1950. leta izvolili svoj prvi 59-članski delavski svet, ki je imel 13. septembra 1950. leta, to je točno pred 30 leti na današnji dan, svojo prvo sejo in na njej tudi izvolil prvi Upravni odbor Železarne Štore. Dne 17. septembra 1950. leta je takratni generalni direktor direkcije črne metalurgije Jugoslavije tovariš ing. Kotnik predal ključe delovne organizacije prvemu predsedniku delavskega sveta tovarišu
Tomo Majer, predsednik delavskega sveta DO-ŽŠ
Vogi. Ta dan si je tudi izbrala Krajevna skupnost Štore za svoj krajevni praznik.
V nadaljnjem procesu samoupravnega razvoja v Železarni Štore beležimo nekaj mejnikov. V prvem desetletju razvoja samoupravljanja smo prišli do spoznanja, da je potrebno samoupravljanje približati samim e-notam v' železarni, zato je bil
15.	11. 1960. leta sprejet sklep, da se razpišejo volitve v delavske svefe takratnih obratov. Tako smo v letu 1961 imeli v vseh obratih že samoupravne organe, obratne delavske svete, 1 delavske svete po številu 16, kateri so imeli od 7 do 27 članov ali skupno 217 delavcev v delavskih svetih.
Sprejetje temeljnega zakona o Odločanju in delitvi dohodka leta 1968 in v decembru istega leta sprejeta XV. Ustavna dopolnila Sta nujno terjala tudi spremembo samoupravne organiziranosti, kot tudi Spremembo vloge samoupravnih organov. Kot neposredna oblika, informiranja delavcev se tedaj pojavijo v Železarne Štore samoupravne delovne skupine, ki pa v časU svojega nastanka Še niso imele samoupravne oblike delovanja, temveč samo informativno obliko seznanjanja.
Proces širitve in poglabljanja samoupravnih odnosov v celotni sferi naše družbe je bil zaokrožen z ustavno' reformo leta 1974 in sprejetjem Zakona o združe-
nem delu 27. novembra 1976. leta. Zato smo tudi v Železarni Štore pristopili k novi samoupravni organiziranosti TOZD že leta 1973. Od prvotnih dveh temeljnih organizacij smo skladno z Zakonom o združenem delu postopoma prehajali na samoupravno organiziranost in ta ptoces zaključili lansko leto z organiziranostjo 15 TOZD in 6 delovnih skupnosti. Ta trenutek še čutimo potrebo po nadaljnjem vsebinskem razvijanju dohodkovnih odnosov, tako med' samimi TOZD in Delovnimi skupnostmi v železarni, kot tudi na področju celotne dohodkovne povezanosti v širši družbeni sferi. Ocenjujemo, da smo bili v preteklosti uspešni, kar je vsekakor velika zasluga in vloga družbenopolitičnih organizacij v železarni, kot tudi kraja samega.
Razvoj Železarne Štore je v zadnjih 30. letih temeljil na postavljenih konceptih potrebne modernizacije, rekonstrukcije in povečanja proizvodnih zmogljivosti, ki bi dali Železarni Štore zaokroženo celoto v proizvodnji okoli 250 tisoč ton kvalitetnih jekel in 40 tisoč ton ulitkov.
V	navedenem obdobju je bila prisotna izgradnja novih proizvodnih obratov predvsem na novem industrijskem kompleksu štore II. Izgradili smo obrate elektroplavž, livarno strojne litine, valjarno valjanih profilov, elektro jeklarno, mehansko obdelavo in tovarno traktorjev kot proizvodne obrate in Vrsto spremljajočih obratov in oddelkov, predvsem s področja oskrbe energije in ostalih Splošnih dejavnosti.
V	letu 1979 — kot tudi že prej — se je v železarni Štore razmišljalo o potrebni finalizaciji proizvodnje, kar takrat surovinska dejavnost ni dajala tako sigurne ekonomske in socialne varnosti kolektivu Železarne Štore. Tako je v iskanju novih proizvodov, ki bi pomenili določeno fazo in del finalizacije proizvodov Železarne Štore, bila Zgrajena tovarna traktorjev, ki pa v dosedanjem, več kot triletnem obratovanju, ni dala želenih rezultatov. Mnogo je objektivnih razlogov, da rezultati niso bili doseženi tako, kot so bili načrtovani, zato so v postopku sana-
Mirko Gozdnikar, predsednik konference OOS Š Železarne Štore po-. zdravlja udeležence slavja
cijski ukrepi, da se ta proizvodnja ekonomsko sanira.
Današnji gospodarski trenutek, gospodarske razmere zadnjih dveh do treh let,- pa tudi današnji pogledi na novo srednjeročno obdobje kažejo, da postaja surovinska dejavnost, predvsem proizvodnja jekla, izjemnega pomena za predelovalno industrijo Slovenije in Jugoslavije, ki se je v tem desetletju mnogo-razvijala od surovinske dejavnosti.
V tekočem srednjeročnem obdobju 1976—1980 so bile v Železarni Štore zgrajene: tovarna traktorjev, druga elektroobločna peč v elektro jeklarni, žarilnica za termično obdelavo valjanih profilov v valjarni II, dopolnilne zmogljivosti z novimi agregati v livarni valjev in kokil, mehanske obdelave in livarne strojne litine. Prav tako so bili zgrajeni pomembni energetski objekti, kjer sta najpomembnejša u-vedba zemeljskega plina in izgradnja novega sistema 110 kV omrežja.
Zgrajeni novi obrati v sedanji fazi ne pomenijo zaključka izvajanja dolgoročnega razvojnega programa, temveč so v sedanjem trenutku v taki fazi, da bo potrebno še v naslednjem srednjeročnem obdobju 1981—1985 določene projekte pa še po letu 1985, zgraditi v taki meri, da bi bila dosežena zmogljivost količinske in kvalitetne proizvodnje, načrtovane v Železarni Štore.
Na osnovi takšnih ugotovitev načrtujemo v novem srednjeročnem obdobju 1981—1985 kot glavno in najpomembnejšo^ razvojno usmeritev nadaljevanje dolgoročnega programa razVoja, prednostno ha. področji! proizvodnje jekla. Nova obločna peč,' ki je pričela svojo proizvodnjo konec leta 1979, lahko z obstoječo prvo obločno pečjo poveča proizvodnjo jekla z uvedbo izvenpečne metalurgije v letu 1985 okoli 230 tis.oč ton, kar je v primerjavi z doseženo količino leta 1979 (manj
kot 70 tisoč ton surovega jekla) ogromen napredek ne samo v količini, temveč predvsem v rentabilnosti, storilnosti in kvaliteti proizvodnje.
Za doseganje omenjenih količin surovega jekla je potrebna: v elektro jeklarni še druga naprava za kontinuirano vlivanje jekla, v . valjarni II pa nova va-ljarska linija za proizvodnjo posebnih kvalitetnih vrst jekla za potrebe kovaške industrije. Ta linija bi morala v letu 1985 doseči proizvodnjo 100 tisoč ton kvalitetnih kovaških jekel. -
Ob prioritetni razvojni investicijski dejavnosti za povečanje in za zaokrožitev jeklarskih -in valj arskih zmogljivosti je' prav tako prioritetna naložba v nov obrat jeklovleka, ki je tudi predpogoj za možen pričetek investicijskih del v valjarni II. Investicija v jeklovlek je načrtovana dalj časa, saj je bil investicijski program izdelan že pred 3 leti, pomeni pa to predvsem nadaljevanje razvojne poti jeklarstva v
Štorah v smeri kvalitete brušenih in vlečenih profilov, ki bodo v pretežni meri tudi termično obdelani.
Prioritetnega značaja je tudi sanacija in potrebna 'investicijska ‘naložba v livarno strojne litine; ki zadnja leta posluje z izgubo zaradi premajhne zmogljivosti, prevelikega živega dela, dotrajanosti nekaterih proizvodnih agregatov in opreme ter pogojev dela; ki onemogočajo več-’ jo Storilnost proizvodnje. Sanacija livarne strojne litine je u-smerjena pretežno v povečanje proizvodov- nodularne litine ža avtomobilsko industrijo, industrijo kmetij ske mehanizacij e-in hidravlike.
Poniefflbnega pomena je interni dogovor- med temeljnimi organizacijami Železarne Štore o izgradnji objekta vzdrževanja, ki je nujno potreben obrat za vzdrževanje visokih vrednosti, naloženih v osnovna sredstva v' do-
V kulturnem programu so sodelovali pevski zbor OŠ Štore, pihalni orkester železarne Štore, recitator AG Železar Štore tov. Kerznar ter folklorna skupina iz Šentjurja
sedanjem in prihodnjem investicijskem vlaganju v Železarno Štore. Objekt vzdrževanja bo lahko služil tudi za izvajanje določenih manjših investicijskih del, investicijske drobne opreme ih tudi rezervnih delov.
Z navedenimi - prioritetami prav gotovo ne, mislimo zanemariti ostalih razvojnih in investi-. cijskih ambicij ostalih temeljnih organizacij/kjer je zlasti pomemben razvoj litoželeznih in poljeklenih valjev v Štorah, vendar je nemogoče v sorazmerno kratkem, petletnem razdobju novega srednjeročnega programa uresničiti vse pozitivne razvojne zamisli na tako široki investicijski fronti. Uresničevanje teh investicijskih nalog, poleg navedenih glavnih prioritet, bo odvisna predvsem od ustvarjenega dohodka in take oblike samofinan-ciranja, ki bo ob ustvarjenih lastnih sredstvih združevala tudi sredstva poslovnih partnerjev in s tem ugotavljala možnosti hitrejšega razvoja -teh dejavnosti.
Tovarišice in tovariši!
Z razvojem železarne in njenim samoupravljanjem je najtesneje povezan tudi razvoj kraja Štor in družbenih odnosov v njem. Delovnim ljudem in krajanom Štor je kvaliteto njihovega življenja vedno določal utrip dosežkov dela in razvoja železarne. . Uvedba samoupravljanja v Železarni Štore je sprostila možnosti, da delovni ljudje sami .urejamo in uresničujemo svoje probleme in interese tudi v krajevni skupnosti. Zato ni slučaj, da se je že v prvem 10-letju samoupravljanja v železarni pričela bistveno Spreminjati tudi podoba kraja in življenjski pogoji v njem. Velik delež za to so prispevali delovni ljudje in občani s prostovoljnim delom. Tako go nastali objekti: stadion, kegljišče, strelišče, otroška igrišča, vodovod, dom ljudske tehnike, ceste,,-zelenice in drugo. Skupne akcije, železarne in občanov so omogočile tudi pridobitve, kot so: nova osnovna šola, gasilski: in kulturni dom, . vzgojnovarstvena ustanova, samopostrežna trgovina, dom upokojencev in v zadnjem čašu zdravstvena postaja.
Ob tem. se je v130 letih razvijala tudi, samouprava v krajevni skupnosti. Krajevna skupnost Štore je bila ustanovljena leta 1962, pred tem je od leta 1957 dalje delovala ' stanovanjska , skupnost Štore. V vseh letih so se spreminjali in dograjevali družbenoekonomski in samoupravni odnosi v krajevni skupnosti. Vseskozi je obstajala in obstoja tesna povezanost z železarno. •
Ta povezanost posega v sleherno obliko družbenega življenja, dela 'in ustvarjanje pogojev za boljše življenje v kraju. V krajevni skupnosti so vsi/ problemi, pa naj gre za zadovoljevanje komunalnih, kulturnih, rekreacijsko Športnih, izobraževalnih, varstvenih, stanovanjskih, ekolo-
ških, socialnih ali katerihkoli .drugih potreb, tudi problemi samoupravno organiziranih, delavcev. v železarni.
Delovni ljudje in krajani Štor se zavedamo, da tudi v bodoče lahko naše vse Zahtevnejše življenjske interese in potrebe uresničimo edino le na osnovi nadaljnjega izpopolnjevanja sistema samoupravljanja v osnovnih celicah naše samoupravne ureditve, to je v TOZD, kjer ustvarjamo in odločamo o rezultatih dela, ter v krajevni skupnosti,, kjer si urejamo pogoje.
Tovarišice in tovariši!
Ob vseh razvojnih in delovnih naporih nismo pozabili načrtovati tudi na področju družbenega standarda. Poleg investicij-skih naložb v zaokroževanje proizvodnih zmogljivosti in spremljajočih splošnih pomenov o-snovnih temeljnih organizacij bo v novem srednjeročnem obdobju dan pomemben poudarek tudi razvoju družbenega standarda, zlasti izgradnji večjega števila stanovanj ter razvoju zmogljivosti za oddih in rekreacijo naših delavcev in krajanov.
Zavedamo se, da je pred nami še veliko nalog, težav in naporov. Vendar so korenine samoupravljanja tako globoke, da je zraslo v veličastno drevo samo/ upravne socialistične skupnosti Jugoslavije, v katerem sodelujemo enakopravno, zavzeto, delovno in uspešno milijonske množice ljudi iri občanov.
Tovarišice in tovariši!
Ko smo ob tem jubileju naredili našo oceno o'prehojeni poti, se moramo dobro zavedati, da smo jih prvič naredili brez našega tvorca socialistične stvarnosti — tovariša Tita. Na naših licih so se posušile solze. Spoštovanje, kakršnega smo izkazali velikemu državniku, veliko bolje govori, kot najbolj priznane besede, kaj je za nas, naše narode pomenil Tito in kakšno' mesto-je imel in vse to bo ostalo v naših srcih.
V delu in življenju se moramo privajati, da smo brez Tita, nikakor pa se ne smemo odvajati od njegovega učenja in dela. Titova misel je vcepljena v na.ša srca in naš razum. V našem vsakodnevnem delu brez njega moramo biti dostojni do velikega predsednika, velikega borca, človeka, katerega ime smo imeli ne-nelino .na naših ustnicah, Tita, ki je načrtoval naš razvoj. Z boljšim delom, z znanjem-in predvsem ustvarjalnostjo nas vseh in vsakogar bo naš jutrišnji dan lepši-, srečnejši in bogatejši. To želimo: tudi mi danes, to želijo - in pričakujejo od nas tudi. bodp-če generacije.
: Naj živi naša samoupravna, socialistična, neuvrščena, bratska skupnost narodov in narodnosti Jugoslavije!
Naj večno živi spomin na tovariša Tita!
A
NA CESTI NISI SAM
Podeljena so priznanja samoupravljala DO Železarne Štore za leto 1980
Na proslavi posvečeni 30, obletnici samoupravljanja v Železarni Štore in krajevnega praznika Krajevne skupnosti Štore, ki si je izbrala dan predaje ključev Železarne Štore delovnemu kolektivu v upravljanje kot svoj krajevni praznik, so bili proglašeni dobitniki internih priznanj samoupravljalca.
Interno.priznanjé samoupravljalca je družbeno priznanje, ki ga vsako, letp/po.deljuje konferenca osnovnih organizacij'Zveze'sindikata Železarne Štore, zaslužnim delegatom za njihovo aktivno, in požrtvovalno delo y organih samoupravljanja, družbenp-pblitičnih organizacijah, ki so posebnega pomena za razvoj 'samoupravljanja, delegatskega sistema in • družbenopolitičnega življenja v TOZD, delovnih skupnostih in delovni organizaciji Železarne Štore.
Konferenca osnovnih organizacij zveze sindikata Železarne Štore je razpisala podelitev priznanj o>b letošnji 30. obletnici samoupravljanja-š posebnim poudarkom, da se priznanja podelijo v večjem številu kot v preteklih letih. -.
Izvršni odbori osnovnih organizacij zveze sindikata. Železarne Štore-so posredovali 52 predlogov, ki so se nanašali ma podelitev priznanj posameznikom in' samoupravni delovni skupini,
Komisija za priznanja in odlikovanja pr,i konferenci osnovnih organizacij zveze sindikata Železarne Štore je temeljito proučila vse predloge in sprejela sklep, da se za -leto 1980 podeli interno priznanje samo-upravljalca: samoupravni delovni skupini prog I. izmene TOZD valjarna II ter naslednjim tovarišicam in tovarišem:
1.	Žibre-t Anton —...TOZIJ vzdrževanje I
2.	Rozman FrancTOZD vzdrževanje
3.	Senica Ivan — TOZD vzdrževanje
4.	Samec Franc — TOZD vzdrževanje
5.	Gajser Stane — TOZD vzdrževanje
6.	Ramšak Marjan — TOZD vzdrževanje
7.	Sedlar Bojan — TOZD elektroplavž
8.	Šuster Maks gsg TOZD livarna II
9.	Hrastnik Anton. ¿4- TOZD. livarna II,	-
10.	Lah Jože -- TOZD MO
fig Majer Tomo — TOZD MO
12.	Leskovšek, Zlatko —% TOZD MO
13.	Camloh Anton — TOZD TT
14.	Šumej Stane §— TOZD TT
15.	Selčan Franc -+- TOZD KK
16.	Golob Jože — TOZD KK
17.	Soline Milan feriiTOZD valjarna I
18.	Borovšek Franc — TOZD valjarna I
19.	Leskovšek Leon — TOZD energetika
20.	Vodeb Martin — TOZD jeklovlek
21.	Godec Martin — TOZD jeklarna
..; 2.2, Mackovšek• AntontiSITOZD jeklarna
23.	Malee Boris —- TOZD jeklarna
24.	Mlakar Bogomir —- TOZD transport
25.	Korže Martín - TOZD: transport .	^
26.	Brinovec Ivan — TOZD DPG	.
27.	Pavič Milan — TOZD -livarna I
28.	Dečman Vili.rrr. TOZD livarna I
29.	Preskar Riko —. DS za kadre
30.	Valant Mirko — DS priprava proizvodnje -..
31.	Artiček Stane — DS priprava .proizvodnje
32.	Arzenšek Boža —- DS,za ekoiibmiko in organizacijo
33..	Štraus- Milan — DS za ekonomiko in organizacijo
,34. Jo vano veki Lazar — DS za investicije in razvoj . 35. Stókovnik Slavka — DS za kom.
.36. Srebotnjak Dušan — DS za ‘kom.
37,	‘Kroflič. Zdravko — TOZD valjarna II
38,	Gucmandel Jože — TOZD valjarna II
. Vsem, letošnjim .dobitnikom. internega priznanja samoupravljalca bodo priznanj.a . vročena iia prvih-sej áh delavskih ..¡sVhtov v TOZD in delovnih' skupnostih.
• Letos, ko praznujemo, 30. letnico -samoupravljanju v Železarni' Štore, se spominjamo tudi vseh-tistih'posameznikov, ki so s svojim odgovornim delo-m, osebnim vzgledom in požrtvovalnostjo prispevali v svojih mandatnih dobah veliko svojega prostega časa iti naporov. Zato smo se ob tej priliki: na osrednji proslavi poizkusili oddolžiti vsem članom prvo: izvoljenega-. delavskega sveta Železarne Store, vsem dosedanjim . predsednikom: •, delavskih - svetov in. upravnih, odborov delovne organizacije Železarne- Štore s skromnimi spominskimi darili.
V imenu konference osnovnih organizacij zveze sindikata, samoupravnih organov in družbeno-političnih organizacij Železariie Štore čestitamo vsem dobitnikom internih priznanj samoupravljalca in spominskih daril z željo, da boste tudi v bodoče vlagali vse svoje sposobnosti v nadaljnji razvoj in krepitev samoupravnega socialističnega sistema in novih delovnih, uspehov v dobrobit vseh delovnih ljudi Jugoslavije.
PIONIRJI IGD ŠTORE - DRŽAVNI PRVAKI
Pisali smo že, da so štorski pionirji 3&| gasilci dosegli izreden uspeh, ko so pred mesecem dni v Ptuju postali republiški prvaki. Prav tako je osvojila najvišji naslov v republiki štorska ženska vrsta, ki pa se, žal, državnega tekmovanja zaradi objektivnih vzrokov ni udeležila. Škoda, kajti ženske dosegajo časovne norme, ki so nad republiškim povprečjem.
Upravni odbor IGD Štore mi je prijazno ponudil, naj se kot kronist dogodkov na tridnevnem pota_vanju in tekmovanju s pionirji in nekaterimi člani društva udeležim prvenstva Jugoslavije v gasilskih veščinah na Sutjeski v dneh od 5.—7. septembra. Se-: veda sem se veselo povzpel v četrtek ob 11. uri na avtobus celjskega Izletnika. ■ Zapis celotne kronike potovanja bi bil predolg -za našega Železarja. Kraj sam je podrobno opisal na svoji poti z organizacijo ZB Štore tovariš Vlado Renčelj, zato se bom omejil le na opis vtisov,v najkrajši mogoči obliki.
“Pot v-skrajni del Bosne, v Črno goro, katera teče skozi prele-
nirji, slovenski prvaki, so prvi dan tekmovali v vaji z brentačo in premagali vse ostale (22) ekipe. Dosegli so odličen čas 11,4 sekunde, drugouvrščene ekipe so pustili za seboj za okrogle 4 sekunde. V zgodnjih jutranjih urah pred začetkom tekmovanja je delegacija, sestavljena iz predstavnikov vseh nastopajočih ekip, ponesla venec k spomeniku padlim v bitki na Sutjeski in se tam . poklonila njihovemu spominu. Slovensko delegacijo sta sestavljala Štorovčana Hedvika Nušev-m pionir Angelo Kragelj ter gasilski častnik-borec Štamberger Vlado iz Ptuja.
Drugi dan tekmovanja je bil prava živčna preizkušnja za nas spremljevalce. Pionirji so nastopili v igri MED ŠTIRIMI OGNJI in v prvem srečanju zlahka opra-' vili z desetino iz Mengša. Enako so premagali male gasilce iz Vr-njačke banje. Osminsko finalne tekme so bili oproščeni zaradi uspeha z brentačo. V zadnji igri so naše za las premagali pionirji SLOGE iz Zrenjanina. Tako smo ria hitro izračunali, da- smo zasedli drugo mesto, vendar smo
napisala na srbsko-hrvatskem jeziku. Potem so pionirčke slikali in filmali, na zmagovalnem odru pa so prejeli v trajno last POKAL _ PRVAKA DRŽAVE ter zlate medalje z diplomo. Dejali
in 35-letno delo Štefana Krumpaka, mentorja skoraj vseh dosedanjih gasilskih uspehov v Štorah, se bogato obrestuje. Zaslužni tovariš se bliža upokojitvi, njegovo požrtvovalno delo bo-
Prvaki s pokalom in kolajnami
Državna delegacija gasilcev je položila venec na' grob junakov Sutjeske
pe zgodovinske soteske Sutjeske, Pive in Drine, je pomenila za večino nas največje in najbolj impresivno doživetje. Na splošno je Sutjeska naredila name nepozaben vtis. Vsa večja jugoslovanska mesta in kraje, z izjemo makedonskih, ' sem videl na svojih privatnih potepanjih, v mladih- , skih brigadah in pri služenju JLA, toda Sutjeska je ena, kot je le ena Neretva in drugi kraji, ki.
- so in bodo bodočim rodovom pomenili živo. zgodovino borbe na-,ših narodov. Sutjeska je pojem človekovega junaštva, večnega hrepenenja jugoslovanskega človeka po svobodi. 6508 imen- je zapisanih v kamnu muzeja, bilo jih je še več, vseh onih borcev' Titove Vojske, ki so na tem mestu izgubili življenje. Šeskrat večje sile sovražnikov niso dosegle svojega namena, kajti Tito in ideja, ki je vse povezovala, sta storila, da je v. očeh in mislih borcev tudi smrt pomenila življenje. Kipar Živkovič in slikar Hegedušič sta te misli upodobila v svojih nesmrtnih stvaritvah.
In prav tu, na velikem stadionu, se je zbralo čez 2000 članov in članic ekip gasilskih društev iz vse Jugoslavije na petem državnem prvenstvu, Štorski pio-
se ušteli, kar se je pokazalo šele naslednje jutro. Prednost v vaji z brentačo je bila takšna, da prvo mesto štorskih pionirjev-, gasilcev ni bilo vprašanje. Napovedovalec je ob razglasitvi PRVAKA DRŽAVE prebral kratek tekst zgodovine kraja- Štore in industrijskega gasilskega društva, ki sva ga z Janezom na hitro
so jim tudi, da bodo zastopali našo državo na gasilski olimpijadi naslednje leto v Nemčiji.
Poleg naših pionirjev so imeli večji ali manjši uspeh tudi skoraj vse druge nastopajoče slovenske desetine. Begunje so podobno v absolutni kategoriji v moški konkurenci osvojile naslov najboljšega v državi.
'Vseskozi nas je-spremljalo lepo vreme, pa smo si ogledali še znamenitosti krajev v okolici. Videli smo jaso, kje je maršal Tito imel svojo poslednjo malico skupaj z veterani, potem ko je odkril spomenik Bitke na Sutjeski. Pod čez 2300 m visokim gorskim očakom VOLUJAKOM nam je prijazni domačin pokazal najmanjšo vas v Jugoslaviji, imenovano SUHA. Šteje namreč le dve hiši. Bili smo deležni gostoljubja, v krčmici IZORKA pa smo prepevali domače in partizanske' pesmi tako, da je pritegnila vsa gostilna in zraven še -slučajno prisoten polkovnik JLA.
_Vtisov je bilo toliko, da bi jih bilo dosti za cel časopis, zaključimo naj s lem, da so štorski pionir j i-gasilci dosegli doslej največji uspeh štorskega gasilstva. Sploh so gasilci - velika družina
Štorski pionirji med tekmovanjem z brentačo na državnem prvenstvu
na Tjentištu
do nadaljevali Janez Klakočar, Hribernik, Strašek in' drugi. Zaželimo jim uspeha! ■
Pionirjem in njihovem vodji Janezu iskrene čestitke!
JoK
Popravka
V 17, številki našega glasila je v izjavi, ki jo je dal tovariš Štefančič. Ivan, prišlo do neljube napake v odstavku, ki je pol-krepko tiskan. Pravilno se mora ta odstavek glasiti:
Delavsko samoupravljanje danes pomeni z ene strani veliko demokratičnost odnosov, na drugi strani pa veliko odgovornost do spoštovanja ustave, neodtu-Ijivih pravic delavcev v razpolaganju 'z dohodkom v vzajemni-povezanosti ih odgovornosti delavcev, v solidarnosti in razumevanju potreb pri razvoju družbe kot celote.
Na -tretji., strani pod- sliko je pravilno člani drugega delavskega syeta.
Dopisujte v

ZELEZAR

Kako smo delali
Skupna proizvodnja
V avgustu je znašala skupna proizvodnja na nivoju DO 26.000 ton in je bila:
—	v primerjavi z operativnim planom za 1.429 ton nižja (5,2 %),
—	v primerjavi z 1/12 letnega plana za 2.039 ton nižja (7,3 %),
—	v primerjavi z dinamičnim planom za 3.724 ton nižja (12,5 %).
Elektroplavz
Proizvodnja grodlja je znašala 4.134 ton, kar je za 34 ton oziroma a 0,8 °/o nad operativnim planom. V primerjavi z 1/12 letnega plana je bila proizvodnja višja za 498 ton (13,7 %) in od dinamičnega plana za 184 ton (4,7 °/o). Proizvodnja aglomerata je za 31 ton nad operativnim planom (0,8 %), oziroma za 13,7 %
nad 1/12 letnega plana.
Zaloge surovin so zadovoljive, prav tako tudi dobava koksa.
Jeklarna
Operativni plan je bil postavljen v višini 9.500 ton, proizvodnja pa je znašala 8.325 ton,'kar je za 1.175 ton oziroma za 12,4 % manj od planirane količine. Proizvodnja, gredic je bila manjša tudi od 1/12 letnega plana in to za 20,1 %'i-n od dinamičnega plana za 24,3 %. Vzroki za nedoseganje plana so slaba kvaliteta vložka, nenehne okvare, zastoji na pečeh, remont več, kot je bilo planirano ter podaljšana remonta na EOP 1 in EOP 2.
Valjarna I
Skupna proizvodnja valjanih profilov je znašala 2.319 ton, od tega 1.866 ton blagovne proizvodnje in 453 ton predprofilov za hladno predelavo. Operativni plan je predvideval 2.550 ton valjanih proizvodov. Dejanska proizvodnja je bila nižja za"231 ton (9,1 %). Od 1/12 letnega plana je bila proizvodnja nižja za 98 ton (4,1 %) in od dinamičnega plana za 60l tono (20,6 %). V avgustu so dosegli rekordno količino iz-valjanih specialnih profilov — 735 ton. Drugače pa 'so imeli težave/pri obratovanju/ saj je zaradi popravil na koračni: peči proizvodnja tekla preko stare plamenične peči. -
Valjarna II
Proizvedeno je bilo 8.585 torn valjanih proizvodov; kar je za 15 ton več od operativnega plana (0,2 %), 252 ton : več od 1/12 letnega plana (3 %), od dinamičnega plana pa je bila proizvodnja manjša za 145 ton (1,7 %).
V	avgustu so imeli večje težave- zaradi pomanjkanja gredic,: ki so bile tudi nekvalitetne.
Jeklovlek
V	avgustu je bila dosežena skupna proizvodnja hladno predelanih valjanih profilov v višini 785 toh, kar je za 30 ton več (4.7 %) od operativnega plana in 1/12 letnega plana. Od dinamičnega plana je bila proizvodnja manjša za 70 tpn (8,2 %). Proizvodnja brušenih profilov je bila predvidena v višini 395 top; dosežena je: višj a za 18 ton oziroma za 4,6 %. Proizvodnja Vlečenih ..profilov je bila planirana v. višini 360 ton; dosežena je višja za 13 ton (3,6 %), :
Livarna I
Proizvodnja v avgustu je znašala 1.209 ton in je bila manjša od:	-
—	operativnega plana za 86 ton (6,7 %),
—	1/12 letnega plana za 640 ton (34,6 %),
—	dinamičnega plana za 405 ■ ton (25,1 %).
Glavni vzroki za nedoseganja plana so v zakasnelem začetku po kolektivnem dopustu, zmanjšanju delovnega prostora zaradi investicijskih del in pomanjkanju delovne sile.
Livarna II
Dosežena je bila proizvodnja 643 ton. Presežena je bila le 1/12 letnega plana, in to za 1,4 %. Proizvodnja je bila manjša od operativnega plana za 2,4 % in od dinamičnega plana za . 2,6 °/o. Vzrok za nedoseganje piana je v pomanjkanju jeklenih odpadkov in sode. Zaradi pomanjkanja zlomnine • uporabljajo več jeklenih odpadkov in deloma tudi grodlja, kar povzroča višje materialne stroške.
Obdelovalnica valjev
Proizvodnja je znašala 185 ton in je bila manjša od operativnega plana in od dinamičnega plana za 57 ton (23,6%), od 1/12 letnega plana pa za 118 ton (38,9%).
Primanjkovalo jim je šurov-cev, kar je povzročilo ’znižanje zalog in visok izmeček. Ker ni bilo dovolj dela na valjih, so opravljali storitveno obdelavo za druge TOZD in pospešeno koristili letne dopuste, tako da vsi stroji niso bili zasedeni na vseh izmenah.
Obdelovalnica litine
Proizvedeno je bilo 55 ton obdelane litine in je tako proizvodnja manjša od operativnega in dinamičnega, plana ža 19 ton (25;7 %),. od 1/12 letnega plana pa za 16 ton (22,5%).
Za .lažje stroje jim je primanjkovalo dela zaradi zaključenih naročil ali slabše dobave su-rovcev. Livarna I je poslala manj surovovcev, kot je biio planirano. Na nižjo proizvodnjo je Vplivala tudi obdelava sklopk in Zavor za Metalno, kjer je nižja produktivnost, tako je v celoti .izpadla obdelava vztrajnikov za TAM, čeprav jih je livarna II poslala v zadostni količini.
Tovarna traktorjev
Operativni plan in dinamični plan sta bila postavljena v višini 300 komadov traktorjev, proizvedeno pa je bilo 319 komadov traktorjev, torej 19 kom. (6,3 %) | več. Od 1/12 letnega plana (500 kom.) pa je bila proizvodnja manjša za 36,2 %.
• Operativni plan je bil postavljen v avgustu nižje zaradi kolektivnega dopusta (4, 8.—16. 8.). Dejansko So obratovali le 14 dni in dosegli dnevno proizvodnjo 23,5 traktorjev. Veliko nekompletnih traktorjev so . imeli zaradi pomanjkanja kolesnih obročev, ki jih dobavlja Dubrava, Sremska Mitroviča. To povzroča težave v proizvodnji, zastoje pri prevzemu, dodatne stroške in neredno odpremo.
Zaposleni
Avgusta je bilo v naši DO zaposlenih 3.417 delavcev, letni plah pa jih je predvideval 3.488. Z upoštevanjem zaposlenih iz nadur in pogodbenega dela (105) jih je bilo v avgustu skupaj zaposlenih 3.522, kar je v primerjavi z letnim planom skupno zaposlenih (3.602) 2,2 % manj.
Častitljiv jubilej
V Trbovljah je bil 8. Septembra 1900 rpjen eden naših najbolj znanih revolucionarjev, tovariš Miha Marinko. Kot nezakonski sin Služkinje je moral že s trinajstimi leti na delo v steklarno, čez dve leti pa v rudnik, kjer se je pridružil revolucionarnemu delavskemu gibanju. Leta 1919 je postal član SKOJ in se je udejstvoval v kulturno-pro-svetnih društvih.
S Po odslužitvi dveletnega vojaškega roka se je leta 1923 vrnil V, Zagorje, kjer je pričel: kot rudar; sprejet je bil V članstvo komunistične partije Jugoslavije. Zaradi sodelovanja v akciji proti Orjuni je bil mesec dni zaprt, nato pa je emigriral v Francijo. Tam je delal v. rudnikih. Bil je predstavnik jugoslovanskih emigrantov v sindikatu in v jugoslovanski sekciji KP Francije. Dopisoval je v Glas jugoslovanskih izseljencev. Leta 1931 je odšel v Berlin in nato v Moskvo, kjer je obiskoval višjo partijsko šolo. Po vrnitvi v domovino leta 1933 je bil inštruktor CK komunistične partije Jugoslavije v pokrajinskem komiteju ža Slovenijo; nato je bil sekretar pokrajinskega komiteja. Leta 1934 ga je ljubljanska policija aretirala in po dveh mesecih preiskave kon-firirala v Trbovlje. Tam je delal pri gradnji' ceste in vodil okrožni komite. Kot podpisnik proglasa za ustanovitev Neodvisne delavske stranke je bil leta 1935 zopet aretiran; izpustili so ga in ponovno aretirali, odpeljali v Zagreb, mučili, po dveh mesecih zapora pa na procesu- v Beogradu zaradi pomanjkanja dokazov oprostili /oktobra 1936.
Na ustanovnem kongresu KP Slovenije 17. in 18. aprila 1937 na Čebinovern nad Trbovljami je bil izbran v CK KP Slovenije: Nato je ilegalno vodil skupino rudar j ev za' pomoč španskim protif ašištom, a- ga Je partijsko vodstvo iz Pariza poslalo nazaj v Slovenijo. Zopet so ga aretirali in konfinirali v Braslovče,, Uspel je spodbiti zakonitost odločbe o konfiniranju in se je po . dveh mesecih vrnil v Trbovlje. Tu je legalno vztrajal (čeprav je bil izpostavljen političnim šikanam in kaznim), dokler ni koncem leta 1939 organiziral in vodil devetdnevno stavko. Tedaj se je Umaknil v ilegalo; delal je v zvezi Slovenskega delovnega ljudstva in bil nato inštruktor CK KPJ pri CK KP Hrvatske. Zaprli so ga in po dveh mesecih izročili ljub-
ljanski policiji, ki ga je konfi-nirala v Brusnice pri Novem mestu. Odtod je pobegnil v Zagreb in bil zadolžen kot inštruktor CK KPJ v Bosni.
Januarja 1941 so ga poslali V Ljubljano, kjer je urejal, časopis Ljudska pravica. Že aprila 1941 ga najdemo med prostovoljci, nato pa med vodilnimi organizatorji narodnoosvobodilne borbe. Julija je postal politkomisar glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet V izredno težavnih pogojih je mesec dni organiziral NOB na Štajerskem. Septembra je odšel na posvetovanje vrhovnega štaba v Stolice, zatem je vodil akcijo na Bučko, 8. decembra 1941 je bil zopet aretiran in obsojen na 30 let ječe. V ječi Castel Franco v Italiji je. vodil organizacijo KP in ČF, konec 1943. pa pobegnil in prjšel na osvobojeno ozemlje. Politično je delal na Primorskem in v Trstu. Konec leta 1944 so ga poslali v Makedonijo, nato je delal v CK KPJ, 15. junija 1946 pa je postal predsednik narodne vlade Slovenije, sekretar CK KP Slovenije in IOOF. Vemo, da je bil predsednik Ljudske skupščine LRS, član IK CK ZKJ, sekretar CK ZKS, predsednik glavnega odbora SZDL Slovenije in še kje, na najvišjih položajih paših političnih forumov.
Tovariš Miha Marinko je re-
- Poznamo ga kot delavskega Voditelja m organizatorja delavskega gibanja v Sloveniji pred voj.no, odločnega borca našega narodnoosvobodilnega boja in prizadevnega graditelja Socialistične Jugoslavije ter tesnega sodelavca tovariša Tita.
Qb osemdesetletnici burnega, bogatega, težkega življenja tega revolucionarja, pa vendar zelo plodnega in- koristnega za razvoj našega socialističnega humanizma, se iskrenim; čestitkam vsega delovnega razreda Jugoslavije pridružujemo tudi člani delovne Skupnosti naše železarne. Izrekamo mu globoko zahvalo za ves trud, ki ga je vložil v ustvarjanje tistega položaja, kakršnega 'so si naši narodi in narodnosti priborili S socialistično ureditvi-jo.
želimo ga še dolgo srečevati v naši sredini kot izkušenega svetovalca pri razreševanju težavnih problemov naše sedanjosti.
Zamislimo se
Znano je, da smo Slovenci že .¿d nekdaj znani kot -veliki ljubitelji žlahtne kapljice. Našo deželo je že v;-pretekiosti.zajelo več »valov alkoholizma«,. Nekdaj je prevladovalo vino, zadnje čase pa se močno dviga potrošnja žganih alkoholnih pijač. Statistika nam pove, da je v zadnjem času poraba čistega alkohola na prebivalca v Sloveniji- dosegla že 151. S tem smo že prekosili vse države v ¡svetu — razen Francije. . §j
V Sloveniji nimamo zanesljivih podatkov o številu alkoholikov. Predvideva se', da jih je okrog 90 tisoč. Pri vsakem alkoholiku trpijo še vsaj .trije, svojci, sodelavci in ljudje v soseski. Iz tega je razvidno, da je pri nas okrog 400'tisoč ljudi, ki so neposredno.ali posredno prizadeti zaradi alkoholizma. Pri vsem tem je najbolj žalostno to, da je čedalje več alkoholizma med mladimi ljudmi. Ce .k temu zlu dodamo, da se vedno več mladih ljudi vdaja še narkomaniji, užitkom cigaretnega dima, tabietomaniji in raznim drugim oblikam zasvojenosti .in upadanju natalnosti, se ne moremo ustaviti zli slutnji, da slovenskemu narodu grozi že v bližnji bodočnosti nazadovanje .
Med ljudstvom je razširjena miselnost, da daje ..alkohol moč za delo, krepi kri in podobno. Zakoreninjeno je prepričanje, da'je alkohol potreben pri težkem fizičnem- delu. Od tega tudi pojav, ki nam je. vsem dobro poznan, da je potrošnja alkoholnih pijač' razširjena med delavci na fizično težkih delovnih mestih in da je ravno med temi največ alko--holikov. Iz navedenega nam je lahko razumljivo, da malokdo sprejme resnico, da alkohol zelo neugodno vpliva na delovno sposobnost in storilnost.
Alkohol povzroča dobro voljo, dviga v človeku samozavest in vzbuja nekritično borbenost. Ničkolikokrat popijemo kozarec ali dva vina, da’ bi bili pogumriejši pred življenjskimi težavami. Pri, tem se ne vprašamo, koliko nam je V resnici ta kozarec vina pomagal prebroditi in
Nova stolpnica-težko pričakovani ključi
■ Na Lipi so odprli novo stolpnico in 15 avgusta razdelili ključe, novih stanovanj. Novi stanovalci, kakor tudi drugi 'krajani; so ta dan že težko pričakovali, kajti nova stanovanja so bila resnično potrebna. V novi stolpnici je 52 stanovanj. Dve ¡stanovanji pripadata delavcem .novega zdravstvenega doma, ostala pa zaposlenim v Železarni Štore. Vsa pohvala graditeljem in investitorju, ker ¡je to drugi objekt z urejeno okolico (lepe ^travnate površine in asfaltirani parkirni prostori). Prvi objekt-je bil zdravstveni dom, kjer manjkajo le klopi pred vhodom za zgodnje, obiskovalce, ko je zdravstveni dom še zaprt.
Čakanje na ključe stanovanj
In tako je bilo takoj po sprejemu ključev ter vse naslednje dni
rešiti težave. Namesto da bi reševali živij enske probleme na trezen in smotrn način, jih rešujemo z alkoholom v ¡sebi, ki nam ustvarja lažniv in navidezen občutek moči in zadovoljstva. To večkratno »pomoč«, dobljeno s kozarcem vina, pozneje drago plačamo, ne samo alkoholiki, ampak tudi družina in družba. Čeprav imamo po uživanju alkoholne pijače občutek moči, j e resnica prav nasprotna; naša delovna sposobnost, moč-in razum, so pod vplivom. alkohola močno okrnjeni in. zman j-' sani.
V	naši samoupravni, moderni, motorizirani in avtomatizirani družbi ne moremo in ne smemo mirno prenašati čedalje več alkoholikov in vseh. negativnih posledic alkoholizma.
Omenili smo že, da alkohol ustvarja v nas nekritičnost in lažniv občutek moči. Počutimo se močnejšega in mislimo, da opravljamo svoje delo bolje. Resnica je nasprotna: alkohol zmanjšuje moč mišic, Upočas-nuje nam. reflekse, slabi odpornost našega organizma proti raznim boleznim, negativno vpliva na delovno ¡sposobnost in storilnost. Sčasoma pa povzroči razpad naše osebnosti, pričnemo zanemarjati družinske in družbene odgovornosti in dolžnosti in končno nas privede v moralni in etični propad.
Ob tem razmišljanju o uživanju alkohola in alkoholizma poglejmo .sebe in se odkrito vprašajmo, kakšen je naš odnos do uživanja alkohola? Ali morda_že nismo potencialni kandidat alkoholika, ali pa smo že morda kronični alkoholik?
Vsakdo, izmed nas je prepričan, da je tista količina alkoholne pijače, ki jo popije sam, še normalna in še- ne more pustiti .v nas nobenih posledic, ne glede na to, kolikšna je ta količina in kakšne kvalitete. Zavedati se moramo, da ni vseeno ali .določeno količino alkohola popije človek nežne ali močne postave. Ni vseeno, ali kdo pije močne ali biage alkoholne pijače, ali pije počasi ves dan,ih ni nikoli pijan, je pa vedno pod vplivom alkohola, ali pije hitro in ¡se, kmalu opije. Med nami je tudi velika razlika po občutljivosti oziroma odpornosti organizma ■proti alkoholu. Razumljivo je,'da težko določimo, kje preneha naša meja normalnega pitja dn kdaj preide-v. alkoholično, bolezen-.
Najboljše napotilo, o tem vprašanju nam je dala Svetovna zdravstvena organizacija z definicijo, ki pravi, da je kronični alkoholik vsakdo, kdor trajno in čezmerno uživa alkoholne pijače in pri komur je odvisnost od alkohola tolikšna, da ga privede do duševnih motenj ali okvar njegovega lastnega psihičnega in fizičnega zdravja, do težav v odnosih z okoljem, v katerem živi in dela, ter do škode v socialnem in ekonomskem pogledu. Med alkoholike 'se že šteje tisti, ki kaže začetno znamenje v tej- definiciji opisanih motenj.
Alkoholik je po svojem značaju zelo. pogosto spremenjen, družbeno izgubljen, zdravstveno uničen, od družbe .in družine zavržen, je težak družbeni in zdravstveni invalid, je nujno potreben zdravljenja.
Omenili Smo že, da lahko za alkoholika štejemo vsakega posameznika, ki redno in čezmerno uživa alkoholne pijače ter postane odvisen od alkohola in pri tem trpi njegovo zdravje, blaginja, njegov in ugled njegove družine. Navadno sam alkoholik ni zmožen ugotoviti, ali se je pri njem že razvila alkoholna bolezen. Kaj kmalu pa njegovo bolezen opazi zelo dobro njegova okolica. Sam alkoholik le počasi prihaja do spoznanja, da je njegov odnos do alkoholne pijače povsem, drugačen, kot je to pri treznih ljudeh.
Preden sej alkoholik odloči za zdravljenje, se dolgo časa brez uspeha sam trudi s .svojo, zasvojenostjo z alkoholom in ¡si prizadeva,'da bi se je -kakorkoli rešil. To mu ne uspe, ker ne more pustiti pijače brez tuje pomoči, to se pravi brez ustreznega zdravljenja. Naša dolžnost dn odgovornost je, da pravočasno ocenimo stanje in da takemu bolniku pomagamo preden pride do najtežjih posledic. Alkoholik sam sebi brez tuje pomoči ne more pomagati.
Statistični podatki-zavarovalnic prepričljivo dokazujejo, da je življenjska, doba alkoholika-krajša za 15 do 20 let in če se pravočasno ne pričnejo zdraviti, umirajo med 50 in-55 letom starosti, torej: v času, ko . bi ¡lahko družini dn družbi še veliko prispevali.
Alkoholizem- povzroča tudi invalidnost Alkoholiki postanejo za delo nesposobni v svojem najproduktivnejšem obdobju življenja; to je med 30. dn 50. letom starosti. Alkoholik v povprečju izostane z dela letno okoli 2 ¡meseca, v življenju pa izgubi okoli 10 let delovnega staža, kar predstavlja veliko osebno in gospodarsko škodo. Pred invalidskimi komisijami za ocenjevanje ¡delovne ¡sposobnosti se 'odstotek alkoholikov " veča. Večina od njih se ni nikdar ustrezno zdravila.
Med alkoholiki je precej več delovnih, nesreč kot med- nealkoholiki. Alkoholik pogosto.izostane z dela zaradi ¡pitja in cesto prihajaja delo prepozno. Njegovo delo v. pijanosti ali/»mačku« ¡se- po kakovosti ih količini nikakor ne more enačiti z delom treznega dn zdravega človeka. Alkoholik z. vsemi svojimi negativnimi lasnostmi ustvarja v svoji de-lovrii sredini nezadovoljstvo dn napetosti.
Ob spoznanju,, da je alkoholizem medicinsko- socialna bolezen, se samo od sebe poraja vprašanje, kako to nevarno razvado oziroma zasvojenost preprečevati, Da to. ni lahko; nam najbolje ponazarja dejstvo, . '¡-da- si lahko, vsakdo nemoteno in v neomejenih.¡količinah nabavi alkoholno pijačo.	.	:
V	boju-proti alkoholizmu posameznik ne more biti uspešen. Uspeh se edino lahko-doseže v koordiniranem-sodelovanju več činiteljev. V organizaciji združenega dela bi se morala organizirati predavanja in
‘široko zasnovana akcija, kjer bi se delavci ¡seznanili s škodljivimi vplivi alkoholizma. Nosilec ¡boja proti alkoholizmu mora biti socialno zdravstvena služba v lesnem sodelovanju s kadrovsko ¡službo, organi upravljanja in Sindikalno organizacijo, z enotnim , programom dela za preprečevanje alkoholizma. ;
V	.krajevni- skupnosti mora biti nosilec boja proti alkoholizmu organizacija rdečega križa skupaj s socialno - zdravstveno službo na terenu m ostale druzbeno-politične organizacije.
Izredno pomembno je, da se v boju proti alkoholizmu poveča posebna skrb mladini, kar je sedaj komaj opazno. Mladi ljudje še v večini primerov niso zasvojeni z alkoholom in pravilno prikazovanje strahot
te bolezni bi marsikoga obvarovalo žalostne usode alkoholika. Ravno pri mladini se najlaže doseže, da ne bodo podedovali našega emocionalnega stališča do uživanja alkohola.
Pomembno vlogo pri preprečevanju. alkoholizma imajo tudi klubi zdravljenih alkoholikov. Uspeh hoja proti alkoholizmu iie mora Ibiti odvisen'od posameznika, ampak od celpitne družbe.
Alkoholizem je bolezen in ker je znano,' da se alkoholik v večini primerov, ne more sam zdraviti, mu je nujno potrebna pomoč. Zdravljenje alkoholika je dolgotrajen in zapleten proces. V njegovo zdravljenje so vključeni razen zdravnikov še psihologi, socialni delavci in alkoholikovi Svojci. Predvsem pa še mora v proces zdravljenja aktivno vključiti sam alkoholik, od katerega, je v naj večji meri odvisen uspeh zdravljenja.
Noben alkoholik se ne odloči za zdravljenje sam. Za zdravljenje se šele odloči takrat; ’ko se-zaradi svoje alkoholne, bolezni- znajde v taki stiski, da iz'nje ne Vidi'poti in nima več nobenega. izhoda. • V takšno stisko ga lahko pripelje njegovo zdravstveno stanje, ko spozna, da je njegova alkoholna bolezen že načela njegovo zdravje tako1 močno, da mu že resno pojemajo njegove življenjske moči in je rešno ogroženo njegovo življenje. V mnogih primerih ;se alkoholik odloči za zdravljenje, ko mu zaradi njegovega popivanja in dolgoletnega'zanemarjenja delovne obveznosti grozi disciplinski ukrep z odpustom iz -službe; oziroma kadar se temu izogne le, če privoli v zdravljenje. Tudi sodišče lahko izreče alkoholiku varstveni ukrep o obveznem zdravljenju, če ta stori pod, vplivom alkohola kaznivo dejanje. Redki so tisti alkoholiki, kise odločijo za zdravljenje po dolgotrajnem prepričevanju svojcev in prijateljev in to šele običajno takrat, ko jih alkoholizem pripelje v kakršnokoli stisko.
Pomembno. vlogo pri ¡odločitvi alkoholika, da se prične zdraviti, lahko odigra žena, ki mora biti odločna in neizprosna. Nepreklicno ga mora postaviti pred izbiroi ali zdravljene ali razveza zakona. Če še to ne zaleže;. se mora žena1 obrniti-po pomoč v delovno organizacijo, kjer je mož zaposlen, ‘kajti tudi delovna organizacija je dolžna zahtevati, da se njihov sodelavec-alkoholik začne izdraviti. Če alkoholik kljub' vsemu še odklanja zdravljenje, ga moramo, z navedenimi ukrepi spravili v takšno stisko., iz katere ne bo imel druge poti, kot je zdravljenj e. Ko se alkoholik koneho odloči za zdravljenje, smo mu to dolžni omogočiti in mu pomagati, da se zdravi in končno1 rehabilitira.
Zdravljenje alkoholika se prične tudi z njegovo prevzgojo, da se z njo odvrnejo vse tiste negativne1 vedenjske motnje in lastnosti, ki si jih je ¡pridobil'v dolgih letih alkoholizma. Prevzgoja odraslega človeka je 'dolg in zapleten proces, ki zahteva veliko napora in vztrajnosti.-Naj-važnejše je, da pripravimo' alkoholika do tega, da prizna Svojo bolezen in se zaveda, da sam sebi ne .more pomagati,. da pričakuje-in sprejme pomoč od drugih.: Zato je bistvenega pomena, da se vsak Zdravljeni! alkoholik čimprej vključi" v klub zdravljenih alkoholikov; kjernadaljuje zdravljenje. .
Znano je, da bo zdravljenje alkoholika najbolje razumel alkoholik;' ki se je tudi im še še sam zdravi. Ta mu bo najlaže iž svojih izkušenj svetoval, kako se naj' izogiba nevarnosti, ki m-u zastavljajo pot k uspešnemu1 zdravljenju. Ob pomoči starejših članov kluba bo spoznal; -da mora stopiti iz anonimnosti in da mora postati iz predmeta'zdravljenja prizadeven in-misleč član ter delaven' tovariš v terapevtskem procesu. Jasno je, da vsega tega postopka alkoholik me more opraviti'kot neznana in/.škrivajoča se oseba, zato.; mora nastopiti javno. Če. alkoholika ni bilo1 sram, da se. je. leta kazal v družbi, družini in na cesti pijan, nima sedaj. smisla, da. bi se sramoval svojega sklepa, da bo nehal piti in da bo kot trezen človek, stopal skozi vrata kluiba Končni cilj delovnega kluba zdravljenih alkoholikov je, da se alkoholik reši alkoholne Zasvojenosti,„da kot enakopraven član človeške skupnosti zavzame-v družbi tisto mesto, ki-mu pripada glede na njegove'Sposobnosti lih prizadevanja. Klub' je šola, ki prevzgaja alkoholika in Snu pomaga,- da se enakopravno vključi v družbo. Delo članov kluba ni družbeno-politične narave, ampak sloni na terapevtskem in vzgojnem delu, ki ga zdravljeni opravlja, zaradi iseber,-zaradi svoje družine in prijateljev, kakor tudi v- korist družbe, V katero se vrača kot trezen in dostojen človek.
Alkoholizem kot socialni pojav in ikpt težka 'socialno,-medicinska bolezen preži na slehernega člana naše družbe. Z razvojem naše samo-1 upravne sOcialištičrfe družbe in ;v skladu z organizacijo zdravstvene in socialne službe se delovna organizacija vse pogosteje javlja kot nosilec razširjenega zdravstvenega.' varstva, kamor sodi tudi -preprečevanje alkoholizma. To pa ho pripomoglo do 'boljših uspehov, ne.samo v šo-cialno-medičinskem pomenu, ampak tudi pripeljalo • k boljšemu standardu - delovnega, človeka in 'k napredku družbe. •
Klub zdravljenih alkoholikov
Dopisujte in oblikujte z nami naše glasilo
GOSTJE
Športna dvorana Golovec in pravzaprav vse mesto Celje kot tudi okolica je-bilo od 22. 8. do 30. 8. 1980 last mladih košarkarjev iz dvanajstih evropskih držav, kajti v tem času se je odvijalo 9. evropsko mladinsko prvenstvo, na katerem se je zbrala vsa mlada košarkarska elita stare celine, ki naj bi kmalu prevzela tudi vodilne položaje V evropski košarki.
Za prvenstvo je bilo čutiti veliko zanimanje po vsej Evropi, saj skoraj ni bilo udeleženke, ki ne bi poslala v Celje tudi posebne poročevalce, tako da je bila košarkarska javnost po vsej Evropi očitno dobro obveščena p dogajanjih v Celju.
Mladinsko evropsko prvenstvo v košarki je uradno odprl predsednik skupščine SRS tov. Milan Kučan.
Slovenske železarne oziroma Železarna Štore je ob takih in podobnih' prireditvah pogostikrat pokazala razumevanje do prirediteljev in je tako tudi v tem primeru prevzela pokroviteljstvo nad mladinsko ekipo košarkarjev iz SSSR.
Mladi košarkarji iz Sovjetske zveze so obiskali železarno Štore v torek, dne 26. 8. 1980 in si ogledali obrate jeklarne, valjarne II in tovarne traktorjev.
Po ogledu obratov je bil za košarkarje SSSR v Domu želeZarjev na Teharjah organiziran sprejem, kjer je. v imenu Slovenskih železarn in delovne organizacije tekmovalce in spremstvo pozdravil predstavnik KPO tov. Zelič Franc, jim zaželel veliko tekmovalnih uspehov in medaljo. Ob tej priliki so jim podelili tudi spominsko darilo.	Motoh
Reprezentanca SSSR pred halo jeklarne, kjer Sta jih sprejela tov. Zelič in tov. CoZdnikar. Kot vemo, so košarkarji SSSR osvojili zlato medaljo
za prvo mesto. .
O hrani 1|
V teku so intenzivne priprave na TI. kongres o hrani,' ki naj bi bil v začetku novembra, v Novem Sadu. Kot je'predvideno, bodo razpravljali o vključevanju Jugoslavije' v mednarodno delitev dela in o mogočnostih izvoza hrane viz naše države: Tema je tem aktualnejša, ker po vsej državi na veliko razpravljajo o iz-vajanju stabilizacijskih ukrepov. Le poljedelstvo, ne samo po oceni strokovnjakov, daje in lahko zagotovi še večji-doprinos, da bi se zmanjšal.plačilni deficit z inozemstvom.
. Za povečanje poljedelske proizvodnje, so pogoji. Po besedah inženirja Luke Petkoviča so predpogoji za to mnoge kvalitetne spremembe, ki so že uresničene v našem agrokompleksu. čeprav jugoslovanska poljedelska proizvodnja’še ni razvita do tiste mere, da bi lahko vedno in popolnoma zadovoljila vse domače potrebe, vendar je dejstvo, da se vedno bolj razrašča osvajanje deviznega - tržišča. Veliko izvažamo, vendar je vse. večje število tistih, ki se. zanimajo za naše poljedelske proizvode preko izvoza opreme, tehnike in tehnologije, kar že uresničujemo v okoli dvajsetih državah, v glavnem v državah v-razvoju. Tudi izvoz- gotovih poljedelsko prehrambenih proizvodov ni majhen ;— okoli 700 milijonov dolarjev. Kljub temu je to daleč
pod našimi mogočnostmi — pri» ' rodnih, industrijskih,' 'Znanstvenih in kadrovskih '— s, katerimi razpolaga naš agrokompleks.
Za II. kongres o hrani je do sedaj prijavljenih 60 referentov — največ iz Hrvaške, Vojvodine in Srbije, Avtorji so naši znani -znanstveniki iz inštitutov in poljedelskih fakultet, kot tudi Strokovnjaki iz neposredne proizvodnje.
Po besedah inženirja Luke Petkoviča so se med pripravami na ta: kongres na žalost pokazale neke naše tradicionalne slabosti in', neorganiziranosti, v katerih pravzaprav leži del vzrokov počasnega širjenja poljedelstva na tuje tržišče,1 K sodelovanju sd namreč povabljene tudi naše naj večje zunanjetrgovinske organizacije, kot na primer General»
. eksport, Astfa, Agrovojvodina in druge, nato bančne organizacije; ki1 imajo znatne izkušnje pri kreditiranju izvoza in pri napredku poljedelske proizvodnje,-Prav tako so povabljene k sodelovanju na kongresu in da dajo' svoj prispevek samoupravne interesne skupnosti Za ekonomske odnose s tujino,: Njihov1 odziv pa je za sedaj -Zelo slab.1 Ker'se ne ve, da je teina Drugega kongresa o hrani vključevanje Jugoslavije' v mednarodno delitev dela in mož--n ost izvoza, hrane iz naše države, pričakujemo, da bodo tudi te teme pripravljene za kongres.
	
-	KADROVSKE VESTI
V avgustu so bile v naši delovni organizaciji združenega dela naslednje kadrovske spremembe:
Novi člani naše delovne organizacije
Špiljak Zvonimir, KV strugar
—	MO litina; Mulej Nevenka, SS ekonomski tehnik — DS za finance; Peperko Anton, KV orodjar — TT obdelava; Likovič Viktor, KV valjavec — valjarna II; Romih Milan, KV strugar — valjarna II; Plahuta Silvo, KV rezkalec :— mehanična delavnica; Tomaž Želimir, PK livar kalupar
—	livarna II; Kozjan Stanislav,
KV strojni ključavničar— valjarna 1; Dizdarevič Camil, NK delavec — livarna II; Vrbèk Branko, KV valjavec — valjarna II; Turnšek Marjan, KV strojni ključavničar ¿^ mehanična delavnica; Novak Dušan, KV strojni ključavničar — valjarna II; Podergajs Martin, KV orodjar; Žlaus Roman, SS ekonomski tehnik — DS za komercialne posle; Jesenko Marjan, KV valjavec — valjarna II; Završek Anton,. NK delavec	MO litina; čuješ
Franc, KV el. mehanik — elektro-obrat; Novak Albin, KV obratni elektrikar — elektro delavnica; Zbičajnik Gabrijela, SS ekonomski tehnik — DS IR; Omerza Darinka, KV administrator — DS EOS; Bofšič Branko, KV rez-kalec — TT obdelava; Majarone Janko, PK strugar — valjarna II; Bogdanovič Zoran, KV livar kalupar |gj| livarna I; Drofenik Franc, NK deL'^ valjarna I; Pe-trinšak Branko, NK delavec ■— livarna II; Grujičič Dragoljub, NK delavec-^ livarna II; Ilič Duško, NK delavec — valjarna I; Durič Ibrahim, NK delavec valjarna I; Kopranovič Ljubomir, KV strugar ¡¡8 MO valji; Knaflec Marija,- NK delavka — livarna II; Oset Jožef, KV elek-troiristalater — merilna služba; Bosak Milan, KV valjavec -—= valjarna II; Dorontič Milenko, NK delavec — TT montaža; Plavčak Jože, NK delavec -r= valjarna I; Markovič Tome, NK delavec — livarna II; Štukl Anton, KV strojni ključavničar — elektro-obrat; Vizjak Silvo, KV strojni ključavničar — jeklovlek; Jazbec Stanislav, NK delavec — komunala; žeželj Milan, NK delavec
—	valjarna, I; Barušič Rifat, NK delavec — livarna II; Dizdarevič Izet, NK delavec — livarna IT; Zečiri Fehrni, NK delave — valjarna I; Pâlir Milan, PKV prodajalec — DS za komercialne posle; Tadič Andrija, KV kiju-' čavničar — mehanična; Hotič Fikret, NK delavec — komunala; Lugarič Mladen, KV valjavec —• valjarna II; _ Maksimovič Mladen, NK delavec — livarna I; Štrakl Izet, KV RTV mehanik — plavž; Pušnik Karl, PK varilec —- TT obdelava; Sheholli Isa, NK delavec ¡11 valjarna I; Ojsteršek Boris, PK strugar — TT obdelava; Mangefič Enes, NK delavec — el. plavž; Avdullah Ayl-dulahi, NK delavec — el. plavž; Steiner Andrej, SS delavec milice' :— DS za kadre in splošne zadeve.
Iz JLA so se vrnili:
Doberšek Alojz, PK delavec —
valjarna II; Vrtarič Zlatko, NK delavec — livarna II; Jurak Edi, KV avtomehanik — TT montaža; Jager Franc, KV avtomehanik ¡4— TT montaža; Arzenšek Jože, NK delavec — DS komerciala; Klatkočar Karl, KV avtomehanik —: TT montaža; Hribernik Ivan, KV valjavec — valjarna II.
Izključeni iz delovne organizacije zaradi neopravičenih izostankov so bili:
Zeqiri Shemse, NK delavec — livarna I; Bečič Sulejman, NK delavec — livarna II; Šelekar Martin, NK delavec — TT montaža; Broz Ivan, NK delavec — TT montaža; Kladnički Drago, NK delavec — valjarna I;. Ko-merički Ivan, NK delavec — livarna II; Babič Mladen, žerjavo-vodja — livarna II; Sebič Bogdan, KV el. mehanik — el. plavž; Hodrnja Vladimir, NK delavec
—	livarna II; Ferenčak Mladen, KV avtomehanik TT montaža; Mujkanovič Mladen, PK ta-lilec— jeklarna; Regoršek Franc, KV varilec — mehanična delavnica; Vodušek Jakob, NK delavec .— valjarna I; Alič Fahru-din, NK delavec —jf livarna II; Fric Jože,. NK delavec vzdrž. transportnih sredstev; Žabrl Stanislav, KV slikar pleskar — TOZD kontrola; Carevič Milenko, voznik mot. vozil —- TT obdelava; Hržica Vlado, avtoklepar — TT montaža; Kaukovič Husein, NK delavec — el. plavž; Gavrariovič Drago, girnnaz. — livarna II; Dizdarevič Esad, NK delavec -— valjarna I; Rkman Milan, KV žerjavovodja — livarna II; Šterkl Franc, PK natakar
—	DPG Rab; Vovk Frančiška, kuharica — DPG Rab.
V JLA sta odšla:
Jevšenak Ivan, kem. tehnik — KK In Nikolič. Ratko, strojni ključavničar — valjarna II.
Z odpovednim rokom so odšli:
Knez Englbert, strojni ključavničar — mehanična; Mežnar Milan, ing. Strojništva — energetski obrat — Srednik Mihael, NK delavec — valjarna I.
Zaradi negativne ocene v poizkusni dobi je odšel Dedič Meh-med, NK delavec — livarna^ I.
Po lastni želji so odšli:
Tahiri Bejtuš, NK delavec —-livarna II; Klakočar Karl, avtomehanik — TT montaža;. 'Jezov-šek Marko, KV avtomehanik — TT montaža; Šafar Martin, KV avtomehanik— TT montaža.
Na novo življenjsko pot sta stopila:
Karmuzelj Marjan — mehanična delavnica; Malec Viktor, — valjarna II.
Iskreno čestitamo!
Naraščaj v družini so dobili:
Prebreza Sef ki ’— livarna I; Jošt Alojz — transport; Cmok Franc — energetika; Zupančič Avgust, Veber Zoran —■ energetika; Pasarič Andrej — SGKG; Fajdiga Marko — el. obrat; Brač-
ko Daniel — valjarna II; Strašek Anton — mehanska obdelava; Mašera Franc — mehanična delavnica.
UPOKOJENCI
MASTNAK Ivan, rojen 24. 5. 1929., stanujoč Štore 75. Od 1953. do 1959. leta je bil zaposlen v Granitni” industriji v Oplotnici. V Železarni Štore še je zaposlil leta 1959 kot pomočni delavec v livarni sive litine. Leta 1963 je bil prerazporejen na dela in naloge žerjavovodje. Leta 1964 je bil premeščen v obdelovalnico valjev kot žerjavovodja. Pred upokojitvijo je zaradi zdravstvenih razlogov opravljal dela pomožnega delavca. .
Invalidsko je bil upokojen 13. 9- 1980.
JEREB Franc, rojen 2. 10.1928, stanujoč- Podgrad 12, Šentjur. V Železarni Štore se je zaposlil leta 1946. Po odsluženju vojaškega roka se je ponovno zaposlil leta 1950 kot dvigalec grobe proge v valjarni. Leta 1969 je bil prerazporejen k opravljanju del in nalog valjar I. Pred upokojitvijo je bil na delovnem mestu valjar grobe in fine proge.
Redno je bil upokojen 5. 9. 1980.	.	-
Ob smrti vašega upokojenca Jakoba PEVCA iz Celja se po tej poti najlepše zahvaljujem celotnemu kolektivu in sindikatu Železarne Štore za izkazano pozornost in darovanje vencev. Posebna zahvala pihalnemu orkestru Železarne Štore za zaigrane ža-loštinke in zadnje spremstvo.
žena Marija, PEVEC in hčerka Ljudmila z družino
KLINAR Ivan, rojen 20. 11. 1929, stanujoč Laška vas 2, Štore. Od leta 1969” do. 1970 je bil zaposlen v Cinkarni Celje. Dne 10. 7. 1970 si je pridobil lastnosti delavca v . Železarni Štore kot pečar v valjarni. V istem obratu je. opravljal dela na različnih delovnih mestih. Pred upokojitvijo je bil ogrevalec fine proge. -Redno je bil upokojen 31. 8. 1980.
KRAJNC Rudolf, rojen 18. 4. 1925, stanujoč Nova vas 3la, Šentjur. Leta 1947' do 1948 je bil zaposlen v JDŽ Celje. V Železarni Štore se je zaposlil leta 1948 kot dvigalec v valjarni. Leta 1951 je bil premeščen v livarno sive litine kot žerjavovodja notranji. Ta .dela. je opravljal vse do upokojitve.
Redno je bil upokojen 15. 8. 1980.
MALEC Boris, rojen 4. 1. 1928, stanujoč Zvodno 27, Teharje. Njegova prva zaposlitev je bila v Železarni Jesenice leta 1942 do 1945. Lastnosti delavca v Železarni Štore si je pridobil 17. 11. 1947 kot laborant v-kemijskem laboratoriju. Leta 1955 je bil premeščen v jeklarno kot topil, delovodja. Leta 1977 je bil na delovnem mestu delovodja elektropeči.
Redilo je bil upokojen 15. 8. 1980.
STORSKI ZELEZAR — Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA STORE — Izhaja dvakrat mesečno — Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Tomažin Anica, Knez Peter, dipl. ing., Kavka Franc, Renčelj vlado, Uršič Rudi, Zelič Franc, ing., Zmahar Ivan — odgovorni in glavni urednik: Kavka Franc, pomočnik urednika: Uršič Rudi. Po mnenju republiškega sekretariata, za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk: AERO Celje— TOZD grafika — Rokopisov ne vračamo.