POSVET SEKRETARJEV OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZKS OBČINE Kako se organizirati, da bo v Ljubljani lepo živeti? Ob vseh kriznih in izrednih dogodkih v Jugoslaviji pa tudi v Slove-niji, ki so storili, da danes Jugoslavija ni več Jugoslavija, kakršna je bila včeraj in Slovenija ni več Slovenija izpred nekaj let, nam v Ljubljani še vedno ostane odprta in še bolj aktualna skorajda že prastara naloga: Organizirati se tako, da bo v Ljubljani živeti lepo! Tako bi poenostavljeno zgostil sicer obširno informacijo o aktualnih družbenopolitičnih razmerah v ZK Jugoslavije in ZK Slovenije, ki jo je podal Iztok \Vinkler, član predsedstva CK ZKS in predsednik mestnega komiteja ZKS Ljubljana na posvetu sekretarjev osnovnih organizacij ZK ter članov občinskega komiteja ZKS Ljubljana Mo- ste-Polje, 19. januarja 1989 . , .. . (nadal)evanie na 2. strani) Ivan Kuhar in Iztok VVinkler pred posvetom Kako se organizirati, da bo v Ljubljani lepo živeti? (nadaljevanje s 1. strani) - Posvet jc sklical Ivan Kuhar, prcdsednik občinskcga komitcja ZK.S, ki jc v uvodu posvcta udclc-žcncc na kratko scznanil z aktiv-nostmi občinskega komiteja in njego-vih organov po zadnji scji občinske konferencc ZKS lani. O noiranjcpoli-tičnih dogajanjih v Jugoslaviji, ki so ta čas v središču pozornosti tudi sve-tovne javnosti, pa jc sprcgovoril lztok Winklcr. Naštcl jc vzroke, zaradi ka-terih prihaja v različnih dclih Jugosla-vijc do različnih rcagiranj. Najek-stremnejša oblika, z mitingi in ncu-smiljcno propagando v sredstvih jav-negi obveščanja, sc je rcalizirala v Vojvodini s kadrovsko transforma-cijc okrog hOOO Ijudi in v Črni gori, kjea V prišlo do popolncga rušenja org! lov oblasti republikc. Vodstva in insiiiucije sistcma niso reagirala pra-vočasno in niso uvajala ustreznih ukicpov za sprcmcmbo razmer. Ljud-stvi jc to kaznovalo z množičnimi zahtcvami po odstopih vodstcv, orga-nov in funkcionarjev. Te obscžnc in pogosto tudi nenačelne kadrovske za-mcnjavc (nekaterc organe so komai izvolili) pa ob vsem slrahoviicm nega-livnem odmcvu zunai državc povzro-čajo tudi zastoj v razvoju, ki je žc sicer bil v izjcmno kriznem položaiu. Blo-kiran jc celoten dclegatski skupščinski sistem. Brez vladc so. Vsc poslcdicc ta čas pa še niso znanc, lahko |ih le slutimo. V nadaljevnaju jc Iztok Win-kler šc nizal podatkc tcr ocene doga-janj, o katerih pa smo o vsem vsi dnevno obveščeni. Dogodki pa sc tudi tako bliskovito spreminjajo, da jih jc tcžko spremljati cclo z dncvnim ti-skom. Omenil jc tudi velikc razlike v poročanju in skrajno žaljivo in tcn-denciozno pisanjc v nekatcrih glasilih. Tudi Mladina sc na žalost kdaj pa kdaj spusti na najnižjo ravcn, tcga pa v Slovcniji ne bi smelo biti. Še več pozornosti jc Iztok Winkler posvctil našim razmeram in našim na-iogam v Ljubljani in Ijubljanskih ob- činah. Ta čas se tudi pri nas v Slove-niji pogosto postavlia vprašanie: Ali sc v Sloveniji tudi lahko primeri kaj po-dobnega, kot sc je v Crni gori? Scvcda jc vzrokov in žarišč za nezadovoljstvo dclovnih ljudi in občanov tudi v naši republiki obilo. Vprašanje pa jc, ali razmerc politično obvladujcmo ali jih ne. Tudi v Ljubljani imamo iarišča, ki lahko ckskalirajo nezadovoljstvo ljudi. Imamo nekaj velikih industrij-skih bolnikov kot so Litostroj, Plcte-nina in drugi, imamo pa jih tudi v ne-gospodarstvu. Naša resr.a žarišča nc-zadovoljstva so tudi zdravstvo in srcd-njc šolstvo. Socialnc katcgorijc prebi-valstva, delavci iz drugih republik, upokojenci, šiudentje. Iztok VCinkler je poudaril, da sc pri teh vpra^anjih prevcč ukvarjamo s pretcklostjo, zla-sli s politiko sedcmdcsetih let, ko je Ljubljana na široko odprla vrata živi delovni sili in ji v marisčcm dajala prcdnost pred intclektualnim delav-ccm. Ne živimo za včcraj, lemvcč za jutri, zato je trošiti moči in čas z včeraj neproduktivno. V vseh srcdinah imamo razmcre, ki ljudi motijo, ki jih jczijo in preprečujcjo, da bi živcli lepše, srečnejšc. Tcm vprašanjem sc moramo posvctiti in jih ludi odprav-ljati. Prcpričan sem, je rekel Iztok Winkler, da bi za delavcc iz drugih republik, ki v največjih primerih opravljajo tcžja telcsna dela, veliko storili, če bi skrbeli za dobro hrano in boljše bivalnc razmerc v samskih do-movih. Tudi za upokojencc in drugc socialne kategorije je moč vcč storiti in v Ljubljani imamo zato službc in Ijudi. Kritično je predsednik mcst-nega komilcja ZKS ošvrknil tudi svetc potrošnikov pri SZDL, ker se strinjajo z vscmi podražitvami. Kar naprej se vsc draži, nihčc tega nc zau-stavlja, nihče tcmu več nc nasprotuje. Ali bo raorala partija udariti po mizi, scdaj, ko govorimo o prcnovi, scsto-panju z oblasti in podobncm? V Ljubljani jc žc dolgo odprto vpra-šanje dclovanja komunalncga sistcma. Povsod, kjer človek stopa v siik z »dr- žavo«, je odločujoče za razpoloženje do »države«, zato moramo Ijudem v Ljubljani omogočiti hitro, javno in učinkovito urejanje zadcv. V tcj smcri stno v Ljubljani že veliko storili, vcn-dar nam je še ostalo veliko dcla. Jc pa res, da smo v vsc hujši materialni zagati. V Ljubljani nekatere dclovnc organizacije za skupne stvari in boga-tejše življenje v Ijubljanskih občinah nič ne prispevajo. Izogneio sc samou-pravnim sporazumom in pri tcm nc čutijo nobcnc krivde do svojega mesta in družbe. VeLiko problcmov v Ljub-Ijani sprožajo tudi prostorska vpraša-nja. To jc prosti tercn za prostorske inštitucijc kot tudi za občane, zato je veliko konfliktov in pogosto sc dela materialna in politična škoda. Zato v Ljubljani ostaja osrednjc in šc vcdno odprto vprašanje, kako se organizi-rati, da bo v Liubljani lepo živcli? Za zboljšanjc razmcr jc po mnenju Iztoka Winklerja prvi pogoj sociali-stična zveza, zato jc bolj kot ZK naj-prej treba prcnoviti njo. Ta sedaj teče nekje v oblakih, prepočasi in nezaz-navno. Nikoli in nikjer pa ne smemo poza-biti, da jc konec koncev gospodarstvo osrednje, s katerim si lahko ustvar-jamo materialne pogoje za spreminja-nje razmer v našcm mestu. Ustvarja-nje nove vrednosti je mogoče le z de-lom, zato jc treba vrednote dela, ustvarjanja, spreminjanja in kreativ-nosti negovati ter spodbujati zlasii v gospodarstvu, vendar nikakor ne samo tam, lemveč v vseh dejavnostih in v vsch sredinah človekove aktivno-sti. , V razpravi je Iztok Winkler še dolgo odgovarjal na vprašanja sekre-tarjev osnovnih organizacij. Vrsta vprašanj se je nanašala na razmere v zvczi komunistov Jugoslavije, na težnje in pritiskc ter izredne razmere. vcč razpravljalcev pa je izrazilo po-trebo po sprotnem pojasnjcvanju v os-novnih organizcijah, ključnih vpra-šanj časa, kot na primcr: sestopanje z oblasti, izredne razmere; nova giba-nja - nove zveze; naloge osnovnc or-ganizacije ZK v teh razmcrah in po-dobno. S.G.