Iz don1ače in tuje prakse tehniki oz. fiziki in matematiki. Prikaz delovanja ne- katerih strojev z notranjim izgorevanjern, predvsem starejših tipov motornih žag, ima že sedaj pomembno mesto. Verjamemo, daje treba obiskovalcem prikazati tudi tisti del gozdarske dediščine, ki stroko ne opre- deljuje samo kot biološko, temveč tudi kot tehniške kategorijo. Muzealika je lahko pri tej nalogi zelo ustrezno orodje. Za Tehniški muzej Slovenije predstavlja gozdna učna pot privlačno dodatno obliko ponudbe, za goz- darsko stroko pa dodatno popularizacijsko točko v našem prostoru. Neposredna bližina muzeja predstav- lja s stališča zagotavljanja obiskovanosti poti dobro izhodišče, ki ga je treba izkoristiti. Tako kot doslej Strojni krožki in Demo 99 Nike P GAC fK* Eden izmed učinkovitih načinov združevanja kme- tov so prav gotovo strojni krožki. Ideja strojnih krož- kov je v Sloveniji prisotna že od začetka 80-ih let. Dejansko pa so strojni krožki začeli delovati po letu 1992, ko so bili urejene tudi pravno-upravne osnove za delovanje. Za ureditev delovanja je poskrbela kme- tijska svetovalna služba, ustanavljanje in delovanje pa sofinancira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Do konca leta 1998je bilo ustanovljenih 42 krožkov, ki razen nekaj manjših območij praktično pokrivajo celotno državo. Število krožkov in članstvo v krožkih se povečuje; tako je bilo leta 1994 le 21 krožkov s skupno 944 člani, lani (1998) pa je bilo že 42 krožkov s skupno 4.033 člani. Vsi člani imajo v lasti kar 38.769 ha zemlje. Strojni krožki so teritorialno organizirani in delujejo na vseh področjih dela v kme- tijstvu in gozdarstvu. Člani strojnih krožkov nimajo skupne lastnine nad stroji, vendar le nudijo usluge drugim članom. Na žalost Zveza strojnih krožkov Slo- venije s sedežem v Novem mestu ne razpolaga s po- datki o uporabi različne strojne opreme, tako da ne moremo ugotoviti količine storitev, ki so bile opravlje- ne na področju gozdarstva. Na področju gozdarstva je najbolj dejaven strojni krožek Gorjan, ki deluje na področju Baške grape in Selške doline. V povprečju opravijo člani strojnih krožkov letno 16,5 ure/ha. Glavna prednost strojnih krožkov je, da * N. P., univ. dipL inž. gozd, GIS, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO 464 bodo vodstva po učni poti izvajali gozdarji, torej dipL inženirji, inženirji ali vsaj absolventi gozdarstva. Stro- kovna raven vodenja je vsekakor nujna, če želimo zagotoviti kakovostne informacije. Neprodukcijske funkcije gozda vse izraziteje pri- dobivajo veljavo v zavesti in življenju naše družbe. KJjub temu pa les kot gradbeni material ni izgubil prav nič svoje imenitnosti . Ravno nasprotno . Lepota in plemenitost lesa za uporabnika preprosto nista dose- gljivi brez vrste delovnih postopkov, ki terjajo tehnično znanje in grobo ftzično silo. Tudi to dejstvo je treba obiskovalcem ustrezno približati in pojasniti. omogočajo boljšo izkoriščenost kmetijske in gozdarske tehnike in s tem hkrati nudijo možnost dodatnega zas- lužka na kmetijah. Stroji, s katerimi člani opravljajo storitve, večinoma pripadajo posameznim kmetijam. Z njimi dela lastnik oz. družinski član, ponekod pa posojajo stroje tudi brez voznika . V strojne krožke se vključujejo tudi nekdanje strojne skupnosti, storitve pa navadno nudi le en član oz. solastnik stroja. V stroj- nih k.rožkih delujejo tudi posamezni kmetijski podjet- niki, ki opravljajo storitve kot dejavnost. Vse storitve se obračunavajo po ceniku strojnega krožka in se pla- čujejo v gotovini. Enako velja za storitve z delovno silo (DOLENŠEK 1999 - Zloženka: Strojni krožki v Sloveniji). Primerna oprema za delo v gozdu je draga, zato je združevanje manjših lastnikov gozdov v prihodnosti edino zagotovilo za kakovostno opravljanje del v goz- dovih. Problematični niso le sečnja, spravilo in prevoz temveč tudi učinkovita priprava lesnega kuriva. Zdru- ževanje manjših lastnikov gozdov pa je pomembno tudi zaradi možnosti skupnega nastopa na trgu gozdnih lesnih sortimentov. Zaposleni na kmetijski svetovalni službi in Zvezi strojnih krožkov Slovenije se očitno zavedajo pomena celovitega razvoja kmetij in vse večjega pomena po- novnega uveljavljanja lesnega kuriva na podeželju, saj so 25. 9. 1999 organizirali do sedaj največjo demon- stracijo sodobne tehnologije priprave lesnih sekancev v Sloveniji. GozdV 57 (1999) 10 Kako čim bolj učinkovito izrabiti predvsem drobne sortimente in sortimente slabše kakovosti, je pomemb- no vprašanje tudi za gozdarje. Klasična priprava drv je zamudno in fizično naporno delo, prav tako je za- mudno tudi kurjenje, ki pa ne omogoča želenega udob- ja bivanja (pogosto nalaganje na peč, ohlajanje stano- vanja). Zastarelost obstoječe tehnologije in zamudnost priprave drv sta glavna vzroka) da postaja les neatrak- tivno kurivo, ki ga tudi na podeželju vse pogosteje nadomeščata kurilno olje in zemeljski plin. Predstavitev Demo 99 je bila namenjena predvsem demonstraciji sodobne tehnologije priprave lesnega kuriva. Predstavili so se domači proizvajalci sekal- nikov (Chromcom in Tehnos) ter tudi nekateri tuji (Pottinger, Eschelbock in Wilibald). Predstavljeni seM kalniki razen Wilibaldovega največjega sekalnika so namenjeni individualni pripravi lesnih sekancev in so narejeni kot traktorski priključki. Največji predstav- ljeni sekalnik proizvajalca Wilibaldje v lasti Cinkarne Celje in je namenjen drobljenju lesa za proizvodnjo komposta, uporaben pa je tudi za izdelavo lesnih se- kancev za ogrevanje (strošek dela naj bi znašal 250 DEM/h). Manjši sekalniki so uporabni za izdelavo lesnih sekancev iz vej evine, sečnih ostankov, drobnih lesnih sortimentov ali iz ostankov primarne predelave lesa (krajniki). Vsi predstavljeni sekalniki imajo ročno podajanje, kar je fizično naporno delo. Proizvajalec Eschelbockje predstavil kombinacijo dela z zmoglji- vejšim sekalnikom BIBER 7 in gozdarsko prikolico. Ker se sekanik polni s pomočjo nakladalne naprave, je delo fizično manj naporno in hkrati poteka hitreje. Zmogljivost sekalnika je tudi do 1 O m3 lesa na uro, kar pomeni, da lahko letno zalogo sekancev pripravimo že v nekaj urah. Sekalniki za pripravo lesnih sekancev so sorazmerno dragi (od 1.500.000 do 5.000.000 SIT), zato je njihova uporaba ekonomična le, če so dovolj izkoriščeni, in delovanje v okviru ~Strojnih krožkov to omogoča. Lesni sekanci omogočajo popolnoma avtomatizi- rano kurjenje. Udobnost bivanja je enaka kot pri upo- rabi kurilnega olja ali zemeljskega plina. Največji problem pri uvajanju tehnologije na lesne sekance so visoki stroški začetnih investicij (sekalnik, skladišče za lesne sekance, peč s pripadajočo elektroniko). Zara- di visokih stroškov je omenjena tehnologija primerna GozdV 57 (1999) 1 O Iz predvsem za ogrevanje večjih poslopij (kmečki turi- zem, večje kmečke hiše, šole, vrtci, večstanovanjska poslopja, občinska poslopja). Za manjše hiše (eno- družinske) je ekonomsko bolj primerna sodobna peč na klasična drva. Vendar je pri tem potrebno opozoriti, da sodobne peči na klasična drva zaradi boljših izko- ristkov porabijo manj kuriva, s pomočjo akumulatorjev toplote paje dnevno potrebno le enkratno ali dvakratno polnjenje peči. Problem ostaja le zamudna priprava drv. Na demonstraciji na žalost nismo videli sodobne tehnologije priprave drv ali sodobnih peči na drva. Predstavil se je le eden izmed proizvajalcev peči na lesne sekance (Pesed). Ker se pripra:va kuriva začne v gozdu, s sečnjo in spravilom, je Zavod za gozdove Slovenije prikazali varno delo z motorno žago. Pred- stavili pa so tudi sodobne motorne žage (Stihl> Hus- quarna, Jonsered), vftle za izvlek hlodovine (Tajfun, Uniforest in Sip mobil), gozdarsko prikolico z nakla- dalno napravo (RM International) ter gozdarski mul čar. Pomen je prireditvi dal tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj> kije pozdravil vse prisotne in v kratkem nagovoru opozoril na problem zaraščanja kmetijskih površin ter ponudil biomaso kot alternativo, ki ne onesnažuje. Zagotovil je, da bo Mi- nistrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v na- slednjem letu v proračunu zagotovilo sredstva za spod- bujevanje čiščenja zaraščajoč ih kmetijskih površin, in hkrati pozval vse lastnike, da začnejo z deli že v letoš- njem letu. Strokovne argumente za pospeševanje rabe lesne biomase v energetske namene je predstavil mag. Mirko Medved z Gozdarskega inštituta Slovenije. Z namenom obveščanja in ozaveščanja javnosti, pred- vsem pa kmetov in lastnikov gozda, je izšel tudi kmeto- valčev priročnik z naslovom Energija iz lesne biomase. V knjižici so primerjalno predstavljeni stroški različnih kuri v, predstavljene so najpomembnejše lastnosti lesa kot kuriva, sodobne peči na drva in lesne sekanec ter najpomembnejši podatki o sekalnikih in tehnologiji pridobivanja lesnih sekancev. Vsi, kijih ta tema zani- ma, lahko knjižico dobijo na sedežu kmetijske sveto- valne službe v Ljubljani. Vse podatke o delovanju in sedežih posameznih strojnih krožkov pa lahko dobite na naslovu: Zveza strojnih krožkov Slovenije, Šmi- helska 14, 8000 Novo Mesto, tel: 068/373 05 70. 465