Krščanski nank na šnlverajnski šoli v Pekcrjali. Dr. Otraar Reiser je v Pekerjah, kjer ima mnogo goric, vstanovil privatno šolo, to je naznanil knezoškofijstvu v ta namen, naj bi oskrbelo na tej šoli poduk v krščanskem nauku. Župnik Lembaški, preobložen z delom — ker uiir.a kaplana — izreče, da mu ni mogoče kršč. nauka na tej šoli prevzeti, na kar knezoškofijstvo dr. Reiserju naznani, da ni duhovna, ki. bi naj otroke na tej šoli podučeval v kračanskem nauku. Na to se obrne dr. Reiser na deželni šolski svet v Gradcu, pi'edloži nekega učitelja spričevalom sposobnosti podučevati v krae.nauku, in proai, naj dež. šol. svet temu ueitelju izroči podučevanje v kršč.[nanku, kakor to določujejo drž. šol. postave § 5. alinea 6. Stvar se dalje obravnava med dež. šol. avetom in knezoškofijstvom; slednje odgovori, da ne more pooblastiti 8 podučevanjem v kršč. nauku onega učitelja. ker ni od škofa ali njegovega poverjenika izpraševan, k temu pa je še popolnoma nepoznan. — Na to dež. š. svet dr. Reiserju objavi, da ne more učitelju izročiti poduka v kršč. nauku. Dr. Reiaer se črez to pritoži pri ministerstvu, to pa potrdi odločbo dež. šol. sveta. Na daljnjo pritožbo dr. Reiserjevo pride stvar pred upravno sodnijo; ministerstvo je zastopal miniaterijalni sekretar baron Jakobi; dr. Reiserja pa šulverajnski pokrovitelj dr. Weitlof. Dr. "VVeitlof opravičevaje pritožbo trdi, da v tem slucaju odločuje § 5, alinea 7 drž. šol. postav, ki pravi: če duhovna oblast poduka v kršč. nanku ne oskrbi, ima dež. šol. oblast potrebno vravnati, to se pravi, meni dr. Weitlof, da se od vstanovitelja šole naznanjenemu učitelju, ki ima sprieevalo sposobnosti v krač. nauku podučevati po § 5, alinea 6, podučevanje v kršč. nauku izroci. Da bi učitelj od škofa ali od njegovega poverjenika moral biti izpraševan, ne terja nobena postava, tudi ne § 38 drž. šol. postav, ki skušnje ueiteljev določuje, in le to terja, da se k tem sknšnjam zastopniki cerkvene ali duliovne oblasti pozovejo, kar se je tu bilo zgodilo. Temu nasproti povdarja zastopnik ministerstva baron Jakobi: da tn nobene pravice nima § 5 alinea 7, ker ne gre za očitno, ampak privatno šolo ; na dalje da posvetna oblast brez privoljenja knezoškofijstva nikakor ne more učiteljapooblastitis podučevanjem vkršč. nauku. — Na to dr. Weitlof odvrača: § 5 alinea 7 ima veljavo tudi za privatne šole, čes inače se lehko vsaka privatna sola zatre, ako se duhovna oblast protivi. Vatanovitelj šole je storil, kar je bila njegova dolžnost, izjava knezoškofijstva je nikavna, torej je § 5 al. 7 opravičen. Po dveurnem posvetovanji se naznani razsodba : odločba ministerstva je postavno neopravičena, nima veljave. — Med vzroki se med drugim navaja: alinea 7 § 5. v tem slučaju odločuje, ker je župnik s privoljenjem škofovim odrekel podučevanje v kršc. nauku. Na tojeimel dež. šol. svet potrebno vravnati, in to je bilo: naznanjenemu učitelju poduk v kršč. nauku izročiti. Vstanovitelj šole ima le to dolžnost, ali kakega dubovnika za poducevanje v kršč. nauku pridobiti, ali pa posvetneinu učitelju to poobla- stilo spraviti. Da je šola privatna. nič nima za se. Sposobnoat posvetnega učitelja je po §§ 70. in 38. drž. šol. postav dopričana, k temu skušnje pred Skofom ali njegovim poverjenikom ni treba. Po art. 17 drž. post. in § 2 post. 1868 drž. zak. št. 48 je sicer oskrbovanje verskega poduka oblaatnijam dotičnega verskega izpovedovanja izročeno, pa le v tem amislu, da smejo verska izpovedovanja krš. nauk oskrbovati, nikakor pa ne, da bi zamogle z odrekovanjem tega nauka zabraniti, kako šolo vstanoviti. Vetanovitelj šole je svojo dolžnost storil; torej je odločba ministerstva neveljavna. Upravna sodnija v obče ne cika na liberalno stran, storila pa je razsodbo na podlagi aedanjih šolskib postav; ta razsodba očitno priča, kako potrebno je, da se sedanje solake postave predrugaSijo, menda bo ravno ta razsodba njib prenovljenje po3pešila. — To je vendar čudno: Učitelja, katerega škof ni pooblastil, zamore poavetna gospoaka pooblaatiti, kljubu škofovemu protivljenju podučev&ti v kršč. nauku! J. K.