Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Iihaja ? Ljubljani vsak torek, četrtek !n soboto. Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K! za četrt leta 3 50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7-90, za 6t trt leta 4 K; za Ameriko zi pol leta 9'50 K za četrt leta 4-80 K Pom n »sna ilnllka IV «> Re klamacije so poštnine proste Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati: Enostopna petit - vrstica (širina 88 mm) za enkrat 20 vin., večkrat po dogovoru. 105. štev. V Ljubljani, v soboto, dne 2. oktobra 1909. Leto XII. NASLOVA: Za dopise in rokopise ta list: Uredništvo •Rdečega Prapora*, Ljubljana. — Za denarne pošiljatve naročila an list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravništvo •Rdečega Prapora*, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/11. Vabilo na naročbo. Sodruge in prijatelje vabimo na novo naročbo, dosedanje naročnike pa, katerim je potekla naročnina koncem meseca septembra, da jo zopet obnove. »Rdeči prapor" izhaja trikrat na teden ter velja Za Avstro-Ogrske dežele: za celo leto K 14*— za pol leta M 7*— za četrt leta 1» 3*50 na mesec II 1*20 Za Nemčijo: za pol leta K 7*90 za četrt leta M 4*- Za Ameriko ■ • za pol leta K 9*50 za četrt leta IS 4-80 Obenem prosimo cenjene naročnike, naj pri poročajo naš list svojim sodrugom, prijateljem in znancem, naj ga zahtevajo po gostilnah in kavarnah, v katere zahajajo in naj nam pošljejo naslove takih znancev, ki bi ga naročili, če jim ga pošljemo na ogled. Upravništvo »Rdečega Prapora". Naskok na delavske pravice. Kaj je politika? Kdor bi v zaslepljenosti verjel grmečim besedam raznovrstnih narodnjakov, bi moral misliti, da je politika sam idealizem: Narodnost, jezik, kultura i. t. d. Dobro je le, da te število kratkovidnih od dnedodae krti, da je vedno maoj Ustih, ki ie kaj verjamejo nacionalističnim frazam meščanskih strank, Zakaj le nekoliko je treba pogledati pod površje, pa se je lahko prepričati, da se ne skriva na dnu politike nič druzega kakor koristoljubje, gospodarski egoizem, stremljenje močnejšega, da bi zatrl slabejšega. Delavci imajo pravkar najlepšo priliko, da zopet spoznajo to resnico, fter se pripravlja proti njihovim pravicam, jim nalaga najresnejšo dolžnost, pripraviti se za resen boj, v katerem bodo potrebovali vse svoje moči. Oj najsevernejše do najjužnejše točke te dr* žave se razlega nacionalistična fraza, človek bi mislil, da so potrgane vse vezi med člani raznih narodov, da se Slovan, Italijan in Nemec ne morejo niti srečati, ne da bi drug pred drugim takoj krenil na nasprotno stran. Toda v najvažnejših točkah je to sovraštvo zlagano; nič druzega ni meščanski nacionalizem kakor pesek, ki ga nasujejo delavcem v oči. Avstrijski delodajalci so mednarodno or* ganizirani, Nobenemu narodnjakaiju ne pride na misel, da bi to imenoval narodno izdajstvo. Nik* dar se kapitalistu ni očitala zveza z «narodnim sovražnikom*. Zakaj gospodje podjetniki so orga* nizirani proti delavcem in to seveda ni greh v očeh meščanskih narodnjakarjev. Slovanski kapi* talistični žep je prav tako željan prelita kakor nemški, madžaraki, italijanski in kadar je profit na dnevnem redu, je dovoljena vsaka zveza. Na škodo konsumentov, zlasti pa na škodo delavcev vseh narodov, si podajajo kapitalisti vseh narodov roke kakor bratje, brez ozira na to, da škoduje vsak razvoju svojega naroda, kulturi svojega naroda, moči svojega naroda, če tlači in peha delavce v bedo in revščino. Trn v peti je mednarodno organiziranim podjetnikom koalicijska pr~avica delavcev. Prokleto borna je ta pravica in vsak delavec, ki je bil kdaj prisiljen stavkati, da si vsaj nekoliko izboljša neznosni položaj, je izkusi, kaj se pravi v avstrijskih razmerah se bojevati, kjer misli še vsak drugi žandar, da je njegova naloga, varovati kapi* talistične interese proti delavcem. Toda še ta borna pravica, ki jo je delavstvo doseglo s težkimi žetvami, je kapitalistom preveč. Delavci niso popolnoma brezpravni sužnji in tega ne prinese kapita* listično src1'. Žito so se gospodje združili, da bi vzeli delavcem še tisti košček koalicijske pravica, ki ga imajo. Doseči hočejo to z izpremembo koalicijskega zakona. Zveza avstrijskih delodajalcev je nabrala 5000 peticij, na katerih je pod* pisanh 3200 velikih industr jskih tvrdk, 22 industrijskih društev, 76 obrtniških društev in gremijev, 930 družb in družbmh zvez, vsega skupaj nad 2C0.000 delodajalcev. Nič več in nič manj ne žele gospodje, nego kratkomalo onemogočiti delavcem vsako stavko. Peticije se imajo vložiti v državnem zboru in zveza je ža izdelala podroben načrt zakona, ki bi ga imeli predložiti poslanci meščanskih strank. Zi namen zakona se navaja, da ima (odstraniti neznosne razmere in omejiti šikaniranje podjetnikov od strani organiziranih delavcev.* Da spoznajo delavci duha gospodov kapita* listov prav natančno, objavimo prihodnjič obširno .utemeljitev*, ki so jo delodajalci dodali svojemu načrtu. Ze danes pa moramo opozoriti na to, da je pokžij postal skrajno resen in bil bi ne-odpusten greh, če bi delavci spričo predrznega naskoka ostali ravnodušni. Dvojna je naloga, ki jo imajo delavci vseh narodov, če se hočejo ubraniti nameravanega ropa, ki bi jih, če bi se posrečil, pahnil nazaj v tiste razmere, ko se niso smeli ganiti, če niso hoteli h:poma priti na šup, Nameni kapitalistov se ne smejo uresničili, sicer postanejo delavci sužnji. A da se prepreči peklenski naskok, se ne smejo delavci zanašati na dobro srečo ali na pomoč iz nebes, ampak pravočasno, to se pravi brez zamude, morajo zbrati vse svoje moči, da odbijajo napad. Pred vsem se mera strokovna organizacija brezpogojno izpopolniti. Delavec, ki ostane v dobi nevarnosti izven svoje organizacije, nima nobenega i? govora. V takem času sme veljati samo geslo: Kdor ni z nam;, je proti nami Kdor ne stoji v taki dobi v vrstah svojih tovarše*, je izdajalec, ki ne sme pričakovati odpuščanja. Skrb za izpopolnitev organizacije pa imajo organizirani delavci. Tisti, ki še niso v organizaciji, se nazadnje še lahko izgovarjajo, da ne vedo, kaj se godi. Ta ugovor jim morajo vzeti organizirani tovarši. Odi jim morajo povedati, kakšen je položaj, ter jih morajo prepričati,da je sedaj najnavadnejša dolžnost vsakega delavca, organizirati se. Povedati jim morajo, da ne vedo, kaj se godi, ker jim je ljubše, iskati po meščanskih časopisih bedaste zabavljice in krvave istorije, nego čitati delavski časopis, iz katerrga se pouče o svojem položaju in o svojih potrebah. Opozarjamo še enkrat, da objavimo v eni bližnjih številk »raz- loge* kapitalistov. Naši čitatelji naj poskrbe, da pride tista številka v roke vsakemu dejavcul Nevarnost mora poznati, kdor se je hc ča ubraniti 1 Druga naloga delavstva pa je, pripraviti se za političen boj. Namen podjetnikov mora odpreti delavcem oči, da spoznajo, kaj je politika. Letošnje leto je bilo v tem oziru pač dragoceao. Prav v dobi, ko se uganja toliko naeonalizmp, kolikor še nikdar prej, je dosegla draginja vrhunec. O jeziku, o vseuč liščih, o poštnih pečatih in uličnih tablicah deklamirajo gospodje; to so besede. Dejanja pa so: Zaprte meje, visoka carina, obstrukcija, ki onemogoča trgovinske pogodbe. Za narod kriče, proti narodu pa iztezajo prste. In sedaj, ko mislijo, dajo nacionalistični krik že dovolj opojil in poneumnil ljudi, se pripravljajo, da bi vzeli delavcem koalicijsko pravico! To je njihova politika 1 Danes imajo gospodje večino tam, kjer se dela politika. Toda prišel bo čas obračuna; prišle bodo nove volitve. Ali naj tedaj delavci zopet pošljejo v parlamente tiste, ki zaradi svojih koristi, zaradi koristi svojega razreda napadajo in krajšajo koristi delavnega ljudstva? Prišle bodo zopet volitve, a delavstvo se mora pravočasno pripraviti zanje, Izdelati in okrepčati mora tudi svojo politično organizacijo, zakaj brez organizacije ni dela, ni zmage. Noben hip se ne sme zamuditi in nihče se ne sme odtegniti delu. Nasprotniki so napovedali delavstvu boj! Delavci — odgovorite I Finančni načrt za l]abl|ansko občino. V zrdnji seji ljubljanskega občinskega sveta je župan predložil obširen finančni načrt za izvedbo različnih stavbnih del, za katera bi se imela sredstva pribaviti s posojilom, ki bi z unifikacijo vseh mestnih dolgov znašalo 10‘/t milicnov kron ter se izvršilo v obliki delnih zadolžnic. Z ozirom na to, da se bo morala javnost mnogo bavitl z načrtom, objavljamo za danes vsebino županovega poročila, kakor se je doslej publiciralo. Zupan navaja v njem: I. Po sklepu občinskega sveta je naročil pred leti profesorju češke politehnike v Pragi Janu Vladimirju Hraskemu, da je izgotovil splošni kanali« začni načrt, ki ima biti vodila za izvrševanje kanalov v posameznih delih mesta. V tem okviru je bilo izvršenih že nekaj kanalov. Vsled osuševanja barja se bo Ljubljaničina struga za dva metra poglobila in izdatno zožila. Ker se bode po provedenem osuševanju mnogo vode odvajalo po Gruberjevem kanalu, bode tekla skozi Ljubljanico manjša množina vode, kakor dosedaj. Jako zelo se bo to poznalo ob suši, ki navadno nastopa v poletnem in v zimskem času. Tedaj se utegne zgoditi, da, če se tudi kanalom ustja znižajo ter v bodočo kuneto sredi Ljubljanice speljejo ostanejo vidna, Vsled tega je potreba, da mestna občina misli, da se napravijo, kakor je v načrtu prof. Hraskega, vzdolž Ljubljanice po obeh straneh zbiralna kanala, v katera bi se ustili vsi ostali kanali in po katerih bi se potem odvajale prepadne vode v Ljubljanico. Ze sedaj se je lotiti izvršitve zbiralnikov, in sicer po eni strani Ljubljanice od Gra« daščice dalje, po drugi strani od Pral do sv. Petra mostu. Pod sv. Petra mostom bi se mogla zbiralnika izpeljati v Ljubljanico. Oba zbiralnika bi stala okroglo 860.000 K. Na Tržaški cesti bo treba novih kanalov od novega poslopja državne obrtne šole do kanala na Tržaški cesti. Ta trošek iznaša pri* bližno 67.000 K. Treba bo kanala v podvozu Mar« tinove ceste in do tovarne Kolinske delniške družbe za kavine primesi. Ti troški so proračunjeni na okroglih 37.000 E. Za kanalizacijo Ba ulicah bivšega preskrbovališča bo treba 13 000 E, za kanal v Simon Gregorčičevi ulici 13.000 K. Zavsatadela bo treba izdati okroglo svoto 500.000 K. 2. V zvezi z osuševanjem ljubljanskega Barja projektirana je v Ljubljani naprava razširjenja obrežij ob obeh stran eh Ljubljanice in sicer na desnem bregu od Zatiške ulice do Francovega mostu, na levem bregu pa od Brega do Francovega moslu. 2e površen pogled na načrt mesta Ljubljane pokaže, da se z napravo teh obrežij izvrši neko delo, ki ostane nepopolno in da bode pogled na ti zidani obrežji, ki bosta na enem bregu reke daljši, ko na drugem, silno neugoden. Mestna občina seveda nima nikake pravice zahtevati, da se v zvezi z osuševanji m Barja napravite daljši obrežji, kakor je bilo prvotno v načrtu. Vprašanje pa nastane, če ne kaže, da bi ona sama izvršila ob obeh straneh one dele obrežja med sv. Jakoba in jubilejskim mostom, katerih ni v prvotnom načrtu, ne v proračunu. Ljubljanica sicer po regulaciji ne bode široka; vendar se bode o normalnih časih toliko vodo i o njeni strugi pretakalo, da bode osvežujoče in na oko oži'ljajoče vplivala. Zato je želeti, da se obrežje kolikor mogoče dozida. Poročilo opozarja na druga mesta, ki imajo obzidana obrežja sredi mesta in lepo uravnana z drevesi zasajena in obzidana sprehajališča na obrežjih rek. Da se to izvrši, naj se v ta namen najame posojilo 800 000 K. 3. Po osuševalnem načrtu se imajo razen Hra-deckega in jubilejskega mostu podreti vsi mostovi v Ljubljani ter nadomestiti z novimi. Za napravo novega Francovega in šentpeterskega mostu ter s popravo mostu črez Gruberjev kanal na Poljanski cesti je postavljena v proračun vsota 110.257 K. Razume se samoposebi, da se s to vsoto absolutno ne bode uhajalo. Prišla je v proračun le vsled tega, ker se svoje dni, ko se je ta proračun sestavljal, po zastopnikih mestne občine niso zadosti temeljito varovale njene koristi. Po načrtu in proračunu, katera je mestna občina prejela od raznih tvrdk za napravo novega Francovega in šentpeterskega mostu v železnobetonski konstrukciji, bosta stala samo samo ta dva mostova več ko 175.000 K, tedaj okroglo 65.000 kron več, kakor je proraču-njeno v zvezi z osuševalnimi deli. Poleg tega bode merala mestna občina prispevati k gradbi državnega šentjakobskega moslu. Računati je tu pa z najmanjšo vsoto 20.000 E, ker je mestna občina zavezana pešpot ob obeh straneh napraviti na lastne stroške. Eončno postane vprašanje naprave mostu črez Ljubljanico ob podaljšanju Opekarske ceste vsled tega, ker se bode zidala na Prulah III. mestna deška ljudska šola, pereče. Za ta most, ki bode v železno-betonski konstrukciji stal okroglo vsoto 100.000 kron, bode imela mestna občina leta 1910 prihranjenih 50.000 E. Treba je torej skrbeti za pokritje še ostalih 50.000 E. Poleg tega pa bode treba skrbeti še za direktno zvezo mostu s Ear-lovško cesto ter v ta namen odkupiti od bratov Eoslerjev od njihovega vrta za napravo zvezne ceste potrebni svet. Stroške tega odkupa ter napravo ceste računim na 30 000. Eončno bo kazalo napraviti na Poljanski cesti nov soliden most čez Gruberjev kanal, ker je ta most sedaj v tako slabem stavbnem stanju, da bode v najkrajšem času potrebno napravili vso vrhno nosilno konstrukcijo novo. Tudi oporni zidovi so že izbočeni in jako slabi. — Nov most bi stal 70 000 E in bi se dalo od barjanskega osuševalnega zaklada izposlovati k gradnji njegovi vsaj 15.000 E prispevka, tako da polrebščina za mostove, katero bi bilo treba pokriti s posojilom, iznaša 190.000 E. 4. V svoji seji dne 20. julija 1909 je sklenil občinski svet zidati poslopje za državno obrtno šolo. Eakor sem v svojem poročilu z dt e 15. julija t. I. navel, bo ta šola stala okroglih milijon kron in sicer stavbišče s pristojbinami vred okroglo 50.000 E, stavba sama okroglo 850.000 E, ograja 30.000 E, za nepredvidne troške, dalje za inter-kalarne obresti, troške za načrte ter za vodstvo in nadzorstvo stavbe 70.000 E. Z« delno pokritje stavbnega troSka poslopja državne obrtne šole je dovolilo c. kr. finančno ministrstvo odpis 900.000 K 3% državnega za regulacijo mesta vsled zakona z dne 8. julija 1896, drž. zakon št. 132 dovoljenega posojila. Ta odpis je vreden za mestno ob* čino 754.605 E 54 h. Po vsej pravici je sicer pričakovati, da glede na važnost državne obrtne šole, kakor tudi na večkrat izrečeno pripravljenost, podpirati ustanovitev take obrtne šole kar najiz-datneje, dtželni zbor dovoli toliko prispevka, da se pokrije ostala stavbna g’avnica; vendar je treba mestoi občini najeti posojilo 750.000 E, ker te vsote država ni v gotovini plačala, temveč mestni občiiii le odpisala g>tov v 40 letih vračljiv dolg. Konec prih. Socialno - demokratičnim vo-lilcem na Goriškem! V torek, dne 5. t. m, so ožje volitve na Goriškem. V ožjo volitev prideta dva klerikalca z dvema liberalcema. Interes stranke in poHtične razmere na Goriškem zahtevajo, da se socialno * demokratični volilci vzdrže vsakršnega glasovanja. Naših glasov ne sme dobiti ne liberalec, ne klerikalec. To smatraj vsak naš volilec za svojo dolžnosti Deželni volilni odbor. Dopisi. Z Viča Klerikalno konsumno društvo iz Ljubljane je otvorilo svojo prodajalno na Glincah. To bi ne bilo nič posebnega, kajti čas je že, da se je to društvo tudi enkrat pokazalo na svetlo, do-sedaj je tako spalo svoje žalostno življenje v neki kleti v Ljubljani. Ali nekaj drugega je, kar moramo pribiti. Namreč nesramna agitacija za to prodajalno! Najprej: maša, potem: blagoslov, potem: Krekovo fraziranje — nazadnje pa blatenje prodajalne „Kons. društva za Ljubljano in okolico" na Glincah po čas. »Slovencu*. V dopisu iz Tržiča v torkovem .Rdečem Praporju* je bilo povedano, da je klerikalno konsumno društvo v Tržiču žalostno pogorelo kljub blagoslovom dr. Kreka On .Slovenec* vspričo bankerota katoliškega konsuma v Tržiču se drzne še vpiti: le tisto delo je dobro, ki je z Bogom započeto ... ter namiguje, češ: v prodajalni „Kons. društva za Ljubljano in okolico" na Glincah še ni z Bogom započelo, tam imajo celo prodajalko, ki svoje dete ni hotela krstiti pustiti... Gospodje okrog »Slovenca* 1 Primite se za nos ter povejte, ali tržiški konsum ni bil z Bogom započet ? Mar ni bil Papov .božji*?! Ali morebiti takrat v katoliškem konsumu v ljubljanski Zvezdi ni bilo Boga, ko je šlo že čisto rakovo pot? Ali pri vseh tistih klerikalnih konsumih, ki tfb šli po vodi, ni bilo Boga ? No — resnica je in ostane, če je kje bogokletstvo doma, potem je pri klerikalcih. Za vsako lumparsko počenjanje imajo Boga, Boga in Boga. Če bi ta svojat imela nekoliko pobožnosti v sebi, bi svoje ciganstvo pač pokrivala saj z malo bolj primernim plaščem. — Delavci Viča in Gline! Proč od te licemerske, ničvredne, hinavske bande. Za poštene delavce je gospodarska organizacija v okrilju .Konsumnega društva za Ljubljano in okolico* — za Vič in Glince pa ondotna prodajalna, ki se nahaja v Marenčičevi hiši ob Tržaški cesti. Javornik naOorenjskem. (Klerikalni shod na Javorniku) Ne bi pisali o tem žalostnem shodu, ako bi ne bil jeseniški novičar v »Slovencu* izlival umetnih slavospevov in čenčal o burnem ploskanju, ki ga ni bilo. Shodu je predsedoval tisti Čebulj, ki smo mu že tolikrat dokazali nesramne laži in obrekovanja, na kar se nam še do danes ni upal odgovoriti. Na to je nastopil bohinjski župnik Piber, ki je še dosti stvarno in poljudno govoril, samo mislil je, da so sami navzoči delavci in je na vse pretege obljuboval, kaj bodo vse storili njegovi kolegi poslanci za delavce, posebno za volilno pravico delavcev v občinah. (Na prvi seji deželnega zbora v sedanjem zasedanju pa njegov kolega Šuklje med raznovrstnim gradivom, ki ga ima obdelati deželni zbor, volilno reformo niti omenil ni. Prazne obljube!) .Dosedaj še niso ničesar storili vaši poslanci,* se je oglasil nekdo iz množice. .Same obljube.* Neki kmet pa pravi: .Prej bo Sava nazaj gor tekla, kakor da bo pri nas delavec župan.* Piber je šele tedaj uvidel, da je tudi nekaj kmetov na shodu in je obrnil svoj govor kmetom. Slikal jim je v duhu rodovitne planine, tako da so se kmetom kar sline cedile po dobrih pašnikih. To pa zopet delavcem ni bilo všeč ter so glasno godrnjali. Jeseniški dopisnik je mislil, da so odobravali. Nekdo se oglasi: .Danes je delavski shod.* Piber je v zadregi, ne ve komu bi govoril, kmetom ali delavcem, pa pravi čez nekaj časa: .Bom pa o planinah drugič govoril samo kmetom." Na to pa nastopi jeseniški župnik Skubic, ki je po svoje razlagal svobodno misel in socialno demokracijo. Udrihal je, da se je kar kadilo. Lagal je, da je svobodna misel in socialna demokracija eno in isto. Ljudje so se mu pa smejali. Nazadnje pride še tretji župnik na vrsto, iz Koroške Bele, Košir. Čvekal je nekaj o narodnosti, kakor pač znajo taki ljudje. O kolegih v spodnjeavstrijskem deželnem zboru pa ni povedal, kakšno sramotno postavo so sklenili krščanski socialci. Tako smo torej imeli čast, poslušati same črnosuknježe, župnike, ki ni noben od njih delavec ali kmet, pa vendar znajo delati toliko lepih besed in obljub. Noben od teh ni delavec, pa vendar so govorili o delavstvu. Noben ni kmet, pa vendar toliko lepih besed, seveda samo besedi za kmeta; noben ni svobodomislec, pa vendar so o tem govorili. Da pa socialne demokracije niso pustili v miru, to se pa tako razume. Nato je znani Čebulj predlagal in pre-žvekal dve resoluciji, eno zoper svobodomislece, da ne smejo več zborovati med delavstvom in diugo, da naj kranjski državni poslanci le naprej obstruirajo. In komedija je bila pri kraju. Tekom zborovanja so ljudje odhajali in prihajali, kakor ob kakšnem semnju, bilo je namreč na prostem. S tem shodom si klerikalci pri nas niso pridobili nobenega novega backa, kvečjemu če so katerega izgubili. Mi smo prav zadovoljni. Jesenice. (Nesreča.) Ob selitvi g. dr. Pretnarja, dne 25. septembra je padel na triinpol-letnega dečka nad 80 kg težak zavitek. Deček je bil takoj mrtev; sin je tovarniškega delavca Ignaca Štemba’a. Starši, pazite na otroke! Trst, (Narodna delavska organizacija ali falirana firma v Trstu.) Vsem je znano, da se je ta organizacija ustanovila namenoma, da škoduje vsakemu delavskemu gibanju. Gojila je krumirstvo v škodo mednarodno organiziranega delavstva in v korist mednarodno organiziranih kap talistov. Surova agitac ja je bila naperjena največ proti zavedenemu, na razredaem polju se bojujočemu delavstvu. Toda vsaka stvar ima svojo mejo. Nezavedni, revni s-lovenski delavci so potrpežljivo skoro 2 leti čakali na izpolnitev vsakovrstnih Mandič-Jikl čevih obljub. — Njihovo stanje se je dan za dnevom slabšalo, toda lepo število je zapustilo N. D. O., tako da niso zdaj nikjer organizirani. Vse to še ni obupno za N. D O. Ge ima Mandič vedno smoio, je še vedno kunšten človek in zna marsikaj pogruntati v prid N. D. O. Če je doktorček izgubil zaupanje v Jakliča št. 1., sreča Jakliča šK 2. pod imenom Jadrejčič; oba sta najbrž izpoznala, da je N. D. O. prišla ob kredit in tako sta iztuhtala način, da bosta še vnaprej vodila revno delavstvo za nos. — Pred par meseci je organizacija transportnih delavcev (skupina uslužbencev glavnih skladišč) sklenila pripraviti vse potrebno za izboljšanje položaja delavcev te stroke. V ta namen ja izvoljeni komisija zaitop-uikov raznih kategorij, da preštudira stvar, izdela memorandum in ga predloži potem raznim oblastim Zaledni delavci dobro vedo, da je mogoče le petom močne organizacije prisiliti delodajalde, da pričnejo resno vpoštevati njihove zahteve; pričelo se je živahno gibanje, organizacija je narasla □ad 500 č'anov; ali med tem časom se je zdramil nekdanji predsednik te organizacije Ivan Je« drejčič kritizirati formo centralistične organizacije, katire je bil sam med drugim ustanovil in za katero je kljub temu, da ni bil odkritosrčen prijatelj nobene organizacije vsaj navidezno nastopal kot za najboljšo. Pred par tedni je sklical zboro* vanje na podlagi § 2 v gostilno pri ganizacijah prem kače z obljubami, morebiti se dajo firbati še nekoliko časa od Jedrejčlča ali mi smo globoko prepričmi, da bodo v najkrajšem čas\>, tudi oni odprli oči ter se združ li z lastnimi sotrpini v organizacijo delavcev glavnih skladišč, ki je edina, katera j. Le skromni, gospodje liberalni gostači v kranjskem deželnem zboru t To je res način govorjenja, da labko vzdigne človeka. Ampak vprašati se sme vendar, kako je kranjskim liberalcem pri duši, če se spomnijo, da so sami, prav sami izročili klerikalcem moč, ki jih dela tako ošabne P Da bi imeli klerikalci večino v deželi, tudi če bi se liberalci upirali, je pač gotovo. Toda ko se je osnovala volilna reforma, ki je napravila iz Šušteršiča nekronanega kralja kranjskega, so liberalci gladili klerikalcem pot in jim ustrezali, kjerkoli so mogli, le da preprečijo tak volilni red, ki bi bil tudi delavcem dal kaj zastopstva. Liberalci sami so brez najmanjše opozicije glasovali za izpremembo poslovnika, ki dela zdaj take reveže iz njih, da še prav ziniti ne smejo. In lansko pobratimstvo 1 la zveza ob lanskih volitvah! Sedaj dobivajo plač lo in še smiliti se ne smejo človeku. Slabo se jim godi, klavrna je njih usoda, ampak taka je, kak/šno so si pripravili in kakršno pač zaslužijo. — V kranjskem deželnem zbora morajo imeti res lepe manire. Iz posameznih nejasnih notic in iz neke nepopolne interpelacije poslanca dr. Novaka je razvidno, da je bilo na zadnji tajni seji nekaj, kar diši vsekakor bolj po beznici nego po deželnem zboru. Kolikor je mogoče uganiti, je poslanec (!) Demšar dejansko napadel Novaka. Ali ga je udaril, ali mu je izpodletelo, ali je tudi kaj skupil, se ne more izvedeti. Ko je dr. Novak na torkovi seji hotel govoriti o tem, mu je Šuklje odvzel besedo, češ, da se je to zgodilo na tajni seji. Na vsak način je to nova navada in gospod glavar se zelo moti, če misli, da je surovost popravljena, ako se mora molčati o njej. Tajne seje so itak šega, ki se nikakor ne vjema z demokratizmom. Deželni zbor vendar ni izvoljen, da se skriva pred ljudstvom. Če pa mislijo uvajati tajne seje zato, da se bodo bolj komodno klofutali, bo ta parlamentek kmalu izgubil še zadnji ostanek ugleda, ki si ga je še ohranil. — Disciplina ▼ liberalnem tabora je pač že davno „na psu". Sedaj se ji pa že tako slabo godi, da gospodje sami ne morejo več molčati. Tako je dr. Tavčar v ponedeljek objavil sledečo izjavo v »Slovenskem Narodu*: Kje je disciplina? Vsaka stranka mora poznati vsaj toliko discipline, da svojim po-slančem prepušča, izbrati si primerno taktiko v odločilnih trenutkih. Pri klerikalcih ne bodete nikdar čuli, da bi jih njihovi ljudje med zasedanjem deželnega zbora vehementno napadali ter jim očitno metali polena pred kolena. Vse drugače je pri nas! Vsak — in tisti, ki o poslovniku deželnega zbora še pojma nimajo, ki bi, da sede sami v deželnem zboru, niti nujnega predloga sestaviti ne umeli, kriče najbolj! — hoče imeti svojo taktiko, kateri je glavna modrost razsajanje, pretep in druge take reči, ki dandanes nasproti večini 27 klerikalnih glav ne bi imele trajnega uspeha in to tudi takrat ne, če bi hrupna obstrucija še mogoča bila. Pod častjo naših deželnih poslancev bi bilo, če bi se pustili na ta način terorizirati. Kadar bo končano zasedanje, takrat naj se poslanci na račun pokličejo, in gotovo je, da se za svoja mesta ne bodo trgali. Nasprotno prav radi jih bodo prepustili mlajšim, kateri so prepričani, da so toliko inteligentnejši od starejših. Dr. I. T. Dr. Tavčar se 2e davno jezi nad .mladimi', katerih mladost se pa kaže le v tem, da zabavljajo bolj grobo od starih in da si domišljujejo desetkrat več. Če je pa prisiljen nastopati s takimi izjavami proti članom lastne stranke, morajo biti razmere v liberalnem taboru že popolnoma neznosne. Čuditi se temu seveda ni; tako je v vsaki slranki, ki propada in čuti, da se nima nikjer več oprijeti. Namesto nasprotnika pa koljejo drug drugega. Zadnje vesti. Goriške volitve. Gorica, 1. oktobra. Zaupniki so enoglasno sklenili abstinenco pri ožjih volitvah. Iz deželnih zborov. Deželni zbor Kranjiki. Deželni zbor je imel včeraj kratko sej*. Na dnevnem redu sta bila poročili deželnega odbe ra o reformi občinskega volilnega reda in lovskega zakona. Zbornica je odkazala prvo poročilo ustav-nomu, drugo pa upravnemu odseku. Pr h-dnja seja se naznani pismenim potom. Deželni zbor Nižjeavstrijiki. Dunaj, 2 oktobra. Deželni zbor je razpravljal o nujnem predlogu posl. Silbererja zastran pospeševanja avstrijske avijatike potom uslaaov. Tekom debate o socialno-demokratični interpelaciji glede zdražitve mleka je doSlo do hrupnih spopadov med socialniipi demokrati in krščansko socialno večino. Dunaj, 2. oktobra. Upravni odsek je sklenil, da sprejme sedeminpolmilijonsko prekoračenje pri z£*adbi blaznice v Steinhofu z obžalovanjem in grajo na znanje. V pokritje se najame hipoteka ali pa komunalno posojilo. Lex Azmann. Dunaj, 1. oktobra. Konferenca Bienertha, StUrgkha in Schreinerja se je pečala z vprašanjem, ali bi bilo predložiti lex Axmann cesarju v sankcijo; definitivnega niso sklenili ničesar, pač pa se zagotavlja, da vlada najkas-nejše do 9. oktobra odgovori na tozadevni nujni predlog dr. Luegerja. Čeiko-nemika sprava. Praga, 2. oktobra. Spravna pogajanja popolna mirujejo. Danes zasliši ministrski predsednik Bienerth cesarskega namestnika in deželnega nadmaršala, nakar se t mini* sirskem svetu odloči usoda čeikfga deželnega zbora. Kakor se z gotovostjo zatrjuje, namerava vlada deželni zbor odgoditi na zimo. Praga 2. oktobra. Potovanje češkega mi« nistrc-krajana je v tesni zvezi s sanacijo češkega deželnega zbora. Dr. Začek ima nalega, da ustvari pogoje za uspešno delovanje deželnega zbora, V to svrho ima pripravljene čisto konkretne predloge o aktualnih političnih vprašanjih. Ogrska kriza. Budimpešta, 2. oktobra. Včeraj je cesar sprejel v avdijenci nadvojvodo Franca Ferdinanda. V političnih krogih se zatrjuje, da je avdijecca v zvezi z ogrsko krizo in zlasti Se z današnjo avdijenco Košuta. »Veleizdajniiki* proceft. Zagreb, 2. oktobra. Dases popoludne se razglasi sodba v zloglasnem procesu proti veleizdajuikom. Semkaj je dešlo vse polno orožniStva in tudi vojaštvo je pripravljeno, ker se je po razglasitvi obsodbe bati resnih izgredov. 8trnpeno žganje. Budimpešta, 2, oktobra. Kemični centralni zavod je dogna1, da je vsled žganja, ki ga je razpečavala importna družba «Atalanta» umrlo 59 ljudi in 71 jih je nevarno obolelo. Ravnatelja Szabota, ki je pobrgnil, policija zasleduje. lafg M Pranilf“l Umetnost in književnost. Slovensko deželno gledališče. Danes, dne 2. oktobra 1.1. se otvori gledališka sezona z dramsko predstavo (za nepai) v nedeljo popoldne ob 3. je prva ljudska dramska predstava, v nedeljo zvečer pa je prva operna predstava (sa par). Kakor doslej, se vrSe tudi v bodoče popoldanske predstave ob nedeljah izven abonementa. Vse operne in operetne premijerske predstave se vrše izven abon-nemmta. Prva dramska noviteta bode M cbaelisova drama .Revolucijska svatba*; prva ljudska predstava bo vprizoritev Nestroyeve burke «Utopljenca»; prva operetna noviteta Fallova .Dolarska princesa*; prva operna noviteta pa a’ Albertova »Nižina*. Ker je opera «Nižina* v pevskem in zlasti orkestralnem oziru izredno težka, se vprizori kot prva opera v novi opremi in s pomnoženim zborom opera j. — Večletno jamstvo. Ako bl-tgo ne uga;a, se denar vrne n izaj. — Verižice a slov. trakovi: :: nikelnasta K T20, srebrna K 6'—. :: Kupujte le v trgovini m papirjem Ivan Vrečko 1 Ljubljana, Sv. Petra cesta 31. M" Zaradi pmtiiHc 10 7. popusti. r Nizke cenel Velika snknena zaloga! Priporočljiva slovenska trgovina za moško in žensko blago pri 52-52 sv. Cirilu in Metodu Ijubljanr, CtogerjtV« ulic« J. Ceniki zastonj in poštnino prosto I \ pozor! Sl « Kdor želi imeti dobro uro, naj jo zahteva z znamko •Union*, ker te ure so najbolj trpežne in natančne. Dobe se pri: Fr. Čudna urarju in trgovcu v Ljubljani delničar in zastopnik švicarskih tovarn »Union* v Bielu in Genovi. 40—25 S. Benisch Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje. 1 kg sivega puljenega 2 K, bolj-£ ega 2 K 40 h; polbelega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, pnhanega 5 K li h; 1 kg velefmega, snožnobe-lega puljenega 6 K 40 h, 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K, 7 K; bei lega, finega 10 K; najfinejši prsn 12 K pnh Kdor vzame 5 kg dobi franko. Izgotovljene postelje z gostenitega, rdečega, modrega, belega ali rmenega nan-kinga, peroica, 180 cm dob a, 116 cm široka, z dv.ma zglav-n koma, vsak 80 cm dolg, 58 cm širok, napolnjen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim peljem 16 K; napol piili 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavnice 3 K, 3 K 50h, 4 K. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajajoče se povrne denar. 5* Btttisch, PcscHcnitz It. 758, (tiki Us (Bohmenvald). — Ceniki zastonj in franko. 15—5 Modna trgovina. P. MAGDIČ Ljubljana nasproti glavni pošti priporoča: 35-23 ▼se modne in nakitne predmete, potrebščine za krojače in šivilje, damsko perilo, bluze, hišne halje, spodnja krila, narodne vezenine, :: zastave, trakove in znake. :: Klobuke za dame in deklice. Potrebščine za modistinje. Popravljanje damskih klobukov. Posebni oddelek : za gospode ; Vse vrste klobukov za gospode in otroke, tkano barvasto in belo perilo, kravate, rokavice in vse športne in toaletne predmete. Globoko izpod cene prodajam zaradi pomanjkanja prostora ravno dišle jesenske in zimske obleke, povrinike, dežne plašče za gospode in dečke. Najmodernejša konfekcija za dame in deklice- Konfekcijska trgovina S v Ljubljani S Pred škofijo štev. 19. k. £uHič * if*l *“iV‘ V * V* V * >č*> Ustanovljena 1847. 52-35 Ustanovljena 1847. Covarna pohištva J. J. Naglas Turjaški trg st. 7 :: LJUBLJANA :: Turjaški trg št. 7 Najveoja zaloga pohištva za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na zmeti, žimnati modroci, otroški vozički i. t. d. Najtiižje oene. Najsolidnejže blago. * >/**' '"‘ii‘.*• ii^ i~»* •. * ~i ~i :: Našim rodbinam priporočamo :: Kolinsko cikorijo! Restavracija International' v Ljubljani, ob Resljevi cesti št. 22 v bližini južnega kolodvora se priporoča. Točijo se pristna vina in izborno sveže pivo. ===== Gorka in mrzla jedila. === Na razpolago je lep senčnat vrt in salon. ■ Kegljišče. ■■ Cene zmerne. Marija Petrič Postrežba točna. Na obilen poset vabi 21-9 restavraterka. T Kavarna ,Unione‘ v Trstn ulica Caserma in Toire Blanca se priporoča. fnimti :trar:t umi :t tnitnc:« uti Svoji k svojim! Lud. Černe zlatar in trgovec z urami ter zapriseženi srdnijski cenilec Ljubljana, Wolfove ulice 3. Izborna zaloga briljantnega blaga, zlatnine, srebrnine in raznih ur. Častna delavnica *-<*■> * za popravila in nova del a. Cene najsižje. Soidaa postrelila. . r Xatvri £trZu’o