Poštnina plačana v golo vini.
-> ii—mi—————mmmmmmmmmmm mmmmmmmmmmmmmmmmi
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
a posamezni številki Din 1*50.
THGOVSK
LiST
Časopis za trgovino, Industrijo In olbrt.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici.	Naročnina za ozemlje SMS: letno 180 D, za pol leta 90 6^	\ etri leta
—	Dopisi se ne vračajo. — št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. J 45 D. mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži j	Ljubljani.
LETO VIL
Telefon štev.
LJUBLJANA, dne 17. junija 1924.
Telefon štev. 5S2
ŠTEV. 71.
I. Š.
Naša industrijska politika.
(Nadaljevanje.)
Kako bi dosegli idealni cilj, dobiti v naše roke obstoječo industrijo in kako ustvariti narodno industrijo?
Z administrativnimi odredbami ali šiloma se da težko kaj doseči, nasprotno, z nepremišljenim postopanjem lahko največ škodimo naši državi.
Potrebno je v prvi vrsti vzgojiti naraščaj, moramo ga izšolali v naših strokovnih šolah, da dobimo tako strokovnjake, kateri morejo voditi in osnovati industrijska podjetja, in osebje, ki bo pomagalo tehnično izobraženim osebam.
Kakor naše tehnične fakultete niso še popolnoma urejene ter jim primanjkuje potrebnih sredstev, da bi mogle v vseh panogah tehničnega znanstva (agrikulturne, gozdarske, rudarske itd. tehnike) nuditi naraščaju potrebno znanje za našo industrijo, je treba poslati naše dijake na tuje visoke tehnike; potem jih še ni treba takoj zaposliti v naši industriji, kjer se malo naučijo, temveč naj se seznanijo z veleindustrijo Amerike, Angleške, Nemčije itd., da dobijo pojem o svetovni ekonomiji in si pridobijo zmožnosti za povzdigo naše v povojih se nahajajoče domače industrije. To se ne da hitro doseči, treba je mnogo časa, preden se ta cilj doseže. Naša država pa ne more čakati na razvoj industrije, ki bi se mogel doseči šele po naših narodnih močeh. Tehnika je k sreči internacionalna znanost, ki ni omejena na deželo — tehniki morajo delati, kjer se jim nudi delo. Radi tega je potrebno za napredek in osnovanje industrijskih podjetij, dokler nimamo svojih moči, da pridobimo tuje strokovnjake, ki se morajo angažirati v našo korist. Pristojne oblasti sedaj otežkočujejo na vse mogoče ozkosrčne načine tujcem, zaposlenim v naši industriji, vršiti svoje kgristno delo ter iih hočejo popolnoma odstraniti iz podjetij. Industrijskim podjetjem se naroča, da v kratkem roku zamenijo svojega tehnika-tujca z našim človekom. Kdor tako postopa, ne ve, kako škodo povzroča naši industriji. Industrija ni instrument, ki mora voditi politiko, ampak sredstvo za obskrbo-
vanje naših državljanov. Če se industriji jemlje ta možnost, ne ostaja drugo, nego uvažati potrebščine iz tujine.
Javna korist zahteva, da se krijejo naše potrebščine v čim večji meri v naši državi. To se najlažje doseže, če se pusti podjetniku svoboda v pogledu na delovne moči. Če ima podjetnik sposobno delovno moč v državi sami, se bo gotovo posl užil domačinov in ne bo skušal pridobiti na drag, dolgotrajen način tujih delovnih moči, če še niti ne ve, koliko časa morejo ostati v državi. V našem interesu je, da imamo v vsaki panogi industrije strokovnjake, ki bodo poučili naš narod in ga usposobili za strokovno delo. če nimamo domačega strokovnjaka, moramo imeti tujega. To ne velja samo v veliki industriji, temveč tudi v rokodelstvu. So rokodelstva modernega izvora, kakor v električni ali mehanični stroki, ki zahtevajo dbsti izkušnje. Ker so te panoge v naši državi malo znane, je treba tujih strokovnjakov, ki bodo poučevali in usposobili naš narod, da se lahko vsako strokovno delo opravi v državi in da se morejo izvršiti popravila pokvarjenih predmetov. Napačna je torej politika naših pristojnih faktorjev, da otežujejo dohod potrebnih strokovnjakov iz inozemstva. Kako omalovažuje Ministrstvo Socialne Politike vitalne potrebe naših industrijcev in rokodelcev, se vidi iz kompliciranega in birokratskega postopanja glede dovoljenja za dohod tujih strokovnjakov v našo državo, kar traja mesece: Ministrstvo Socialne Politike potom ^inšpekcije rada«, eventualno sporazumno z Ministrstvom Trgovine in Industrije dovoljuje prihod tujcev in končno izposluje pri Ministrstvu Zunanjih Del, da se da našim predstavništvom v inozemstvu nalog za vidiranje potnega lista. Tako n. pr.: če ne pride minister socialne politike v svoj kabinet, noben strokovnjak ne bo mogel priti iz inozemstva, ker mora vsako dovoljenje za prihod podpisati sam minister. Ali ni bolje, da da okrajna, v važnih slučajih oblastna oblast dovoljenje, ki gotovo mnogo boljše pozna lokalne potrebe, nego oddaljeno • ministrstvo? Policijske oblasti morajo voditi strogo evidenco o tujcih v dotičnem okraju in njihova dolžnost bo, paziti, da se ne zlorablja naše gostoljubje.
V	tesni zvezi s strokovnjaki je pod-
jeten duh. Samo strokovnjak more pravilno kalkulirati rentabilnost podjetja, katera je treba osnovati, ali katerim je treba povečati proizvodnjo. Seveda naši kapitalisti brez strokovnega nasveta ne morejo vložiti denarja v nova podjetja. Treba je torej, dokler še nimamo lastnih strokovnja-lov, da se poslužujemo tujih, katerim moramo prepustiti osnovanje in vodstvo novih industrijskih podjetij.
Kakor zgoraj omenjeno, je industrija zelo riskantna stvar in danes so potrebna ogromna denarna sredstva. Ker naši državljani svoj denar glavno porabljajo za sigurna podjetja, se naša industrija zelo počasi razvija. Sedaj se hočemo dotakniti vprašanja, ki je do sedaj našlo jako malo razumevanja pri merodajnih faktorjih: Treba je angažirati tuji kapital. Dosti je naših narodnih ekonomov in finančnikov, ki vidijo veliko nevarnost v tujem kapitalu, boječ se odvisnosti našega gospodarstva od tujega kapitala. Mislim, da ta bojazen ni upravičena. Tuji kapital, ki se investira v državi v svrho
osnovanja industrije, bo v vsakem slučaju od neprecenljive vrednosti za državo. Prvič se prenaša riziko z vsakim novim podjetjem na tujega kapitalista. Drugič pridobe z osnovanjem novih podjetij pri zidanju etablitma-nov, pripravljanju surovin za industrijsko predelavo, zaposlovanje delavcev iz okolice industrijskega podjetja dotični kraji dosti raznih koristi. Na ta način pride in ostane v državi velik del tujega kapitala. Tretjič se industrijski proizvodi izdelujejo v državi, postajamo neodvisni od drugih držav, kar je velevažno v slučaju vojne, kadar se tuji proizvodi ne morejo uvažati. Razen tega, ker industrijski predmeti, izdelani v državi, niso zavezani carini, bodo mnogo cenejši, kot tuji proizvodi, četrtič bodo dohodki države pri napredni industriji rastli, ker država obdavčuje podjetja sorazmerno dobičku. Brezdvoma ima torej država več koristi iz industrije, osnovane s tujim kapitalom, kot da sploh nima industrije.
(Dalje prih.)
Razvoj sanacijske krize na Poljskem.
Poljska, ki je tičala izmed vseh inflacijskih držav najdalje v inflacijski krizi, je z neverjetno naglostjo ir. odločnostjo preokrenila k deflacijski politiki. Z energičnimi ukrepi ie finančni minister Grabski zadušil na eni strani vsako nadaljnje tiskanje papirnatih mark, na drugi strani pa postavil stalnosti nove valute trdna tla z ustanovitvijo neodvisne zasebne Poljske banke kot izdajateljice dobro fundiranega Zlotega, ki naj absorbira milijarde papirnatih mark v razmerju 1 proti 1,800 000. Obenem je spravil v ravnotežje državne finance s tem, da je posegel brezobzirno z davčnim vijakom v premoženje zasebnega gospodarstva in omejil do skrajnosti izdatke dižave. Eno je gotovo: Sanacija državnih financ in stabilizacija var lute se je v Poljski izvršila.
Če pa danes pogledamo, kakšna je cenn, za katero je dosegel Grabski svoje uspehe in kakšni izgledi se oivarjajo vsaj za bližnjo bodočnost poljskemu gospodas^lvu, moramo ugotoviti predvsem dve težki posledici sanacijske akcije: kata-
strofalno pomanjkanje denarja in nemožnost, spraviti industrijske produkte v denar, ker se je produkcija ogromno podražila.
Da more industrija zopet redno obratovati, bi morala dobiti okrog ene milijarde Zlotih kredita, kakor to ugotavlja uradni proračun. Dejansko pa more nuditi Poljska‘banka rediskontni kredit v iznosu ie nekaj čez 100 milijonov Zlotih.
Podražitev kredita in radi splošne draginje izredno visoke mezde povzročajo tako podražitev produk-' ci je, ki onemogoča konkurenčno sposobnost industrije. Položaj poljske industrije je zato izredno težak. Tekstilna industrija, ki si je bila začasno nekoliko opomogla, danes počiva, ker ne more spraviti blaga na trg. Domači konsum je prešibek, da bi kupoval, inozemski ne sprejema, ker so cene previsoke. Del poljske tekstilne industrije bo moral obratovanje vsaj začasno, dokler se mezde ne znižajo, restringirati ali pa celo ustaviti. Strojna industrija počiva, ker jo ubija posebno konkurenca srednjeevropskih industrijskih
LISTEK.
Franceti o nas.
Med zapadnimi narodi, ki so stali ob zibelki naše mlade države in ki z zanimanjem slede nje razvoju, stoje na prvem mestu Francozi, ki vživajo tudi pri nas kot nosifelji velikih idej globoke simpatije. Pretekli teden ie izdal pariški »Journal des Dehats«, i sP3da med najuglednejše in najstarejše svetovne liste — ustanovljen je bil L 1789. — obširno ilustro-vaao Pr*logo, posvečeno izključno naw,ev*nl- Krasno opremljena publikacija prinaša na prvem mestu dane/, o kralju Aleksandru in kraljici Mariji, ki ga je napisal Albert Mous-set, listov specijalni poročevalec za Jugoslavijo. Izpod peresa istega odličnega poznavalca naše domovine so zanimivi spisi o geografični legi naše države, o nje zunanji politiki ier nje kulturnem, posebno gospodarskem življenju. Vsaki naših treh prestolic je posvečen poseben članek; Belgrad je opisal A. Mousset, Zagreb dr. Manojlovič, Ljubljano pa profesor na naši trgovski akademiji Friderik Juvančič. Ker utegne članek
o	slovenski metropoli zanimati tudi naše čitatelje, ga prinašamo v do-slovnem prevodu:
»Ljubljana, pred svetovno vojno bolj znana pod nemškim imenom Laibaeh, je eno izmed treh kulturnih in političnih središč Jugoslavije. Kar je Beograd za Srbe in Zagreb za Hrvate, to je Ljubljana za Slovence. Leži komaj 60 km od italijanske meje in je najzapadnejše mesto kraljevine. Simplon-Orient-Express se ustavi, prišedši iz Pariza, na jugoslovanskih tleh najprej v Ljubljani.
Ljubljana, ki ima slikovito lego ob vznožju Julijskih alp, kakih 300 metrov nad Jadranskim morjem, šteje danes okoli 50.000 prebivalcev. Najmanjša je sicer od treh prestolic Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, toda njen ozki kontakt z za-padno civilizacijo in njene historične posebnosti ji dajo odlično mesto med znamenitostmi Jugoslavije.
Pred dobrimi sto leti se je razprostiralo ob južni strani Ljubljane veliko močvirje, ki ga je povzročala Ljubljanica, voda, ob kateri leži današnje središče Slovencev. Na tem zdaj popolnoma osušenem barju so bile dolgo pred začetkom našega stetjo noseloine no Koleh, ki so mo"
rale biti, sodeč po novejših odkritjih, dokaj obširne. Številne stavbe in razna orodja iz kamenite, bronaste in železne dobe, ki so jih našli na mestu prejšnjega močvirja ter spravili v prostornih dvoranah ljubljanskega muzeja, spadajo med najvažnejše dokumente, pričajoče o narodih, ki so bili v onih davnih časih naseljeni na današnji slovenski zemlji.
Severno od teh naselbin, na levem bregu Ljubljanice, je* nastal še v predrimski dobi utrjen kraj, ki so ga pozneje Rimljani spremenili v vojno taborišče. Izkopine na tem mestu govore o starodavni trdnjavi z imenom Emona. Mnogobrojni dragoceni predmeti, najdeni na tem prostoru, so shranjeni v že omenjenem narodnem muzeju v Ljubljani. Pred zidovjem emonskega mesta, na desnem bregu Ljubljanice, je polagoma nastala trgovska naselbina z imenom Akvilina. Današnja Ljubljana stoji na tleh Emone in Akviline. Se danes se imenuje najstarejši del mesta, ležeč na desnem bregu Ljubljanice, »Stari trg«.
V	srednjem veku se Ljubljana prvič omenja 1. 1144. v stari listini, ii-čoči se nekega plemiča z imenom
»Odalricus de l aybach, frater du-cis«; bil je to brat koroškega vojvode Henrika. Nekaj let kasneje se omenja v drugi listini neki »Pleba-nus Petrus de l.aybach«. Od začetka srednjega veka postaja Ljubljana vedno važnejša kot postojanka na potu vežočem Italijo z deželo Frankov in kot središče dežele Kranjske, ki je bila takrat last koroških vojvod, o katerih se ve, da so v 13. stoletju kovali na Kranjskem svoj denar. Trgovina in obrt sta- bili v tedanji Ljubljani lepo razviti. L. 1283. je prišla Kranjska in ž njo Ljubljana v oblast Habsburžanov. Avstrijski vojvoda Rudolf IV. je sklical 1. 1360. v Ljubljano kongres v svrho ureditve italijanskih zadev. L. 1451 je pridi-goval v Ljubljani sloviti menih Janez Kapistran, spodbujajoč prebivalstvo na pohod zoper Turke, ki so Kranjsko radi pustošili. V letih 1469, 1471 in 1472 so njihove tolpe oblegale Ljubljano in jo deloma sežgale. Po Turkih sta k kota in kuga morili ljubljansko prebivalstvo; 1. 1511. pa je strašen potres razdejal velik del mesta.
L. 1530. in v naslednjih letih je precejšen del Ljubljančanov, ki so bili dotlej katoličani, prestopil k
držav. Dobila je hud udarec še s lem, da je država stornirala naročila za železnice. Papirno industrijo je doletela ista usoda. Edino sladkorna industrija dela še kolikor toliko dobro. Težke čase preživlja rudarska industrija; večja podjetja bodo rnotjla delati le, če se mezde znižajo in če dobe kredite, mala pa so obsojena na počivanje.
Težaven položaj industrije se izraža v trgovinski bilanci. Dočim je. kazala ta v januarju še precejšnji presežek izvoza, se v nadaljnjih
Znižanje obn
Beograjski »Trgovinski glasnik priobčuje dne 14. junija t. 1. članek o znižanju obrestne mere, ki kaže, kako se Narodna banka na iniciativo ministra dr. Križmana trudi, da izboljša sedanji res hevzdržni položaj glede j višine obresti. Članek spričo aktual- j nosti za naše gospodarske razmere j podajamo v nastopnem prevodu:
>Iz Londona se poroča, da je Angleška banka znižala diskontno mero od 4% na 3%. Ker vemo, da se tam po diskontni meri še vedno ravna tudi splošna obrestna mera, moramo pričakovati, da se bo obrestna mera na Angleškem znižala.
Pri nas med tem Narodna banka ni več v položaju, da intervenira na denarnem trgu in vpliva na višino obrestne mere. Celotna vsota kreditov, katere daje Narodna banka na razpolago industriji in trgovini deloma preko denarnih zavodov, deloma neposredno, ni višja nego 1400 milijonov dinarjev. Banka je vezana na j kontingent in za te namene ne sme j porabiti več nego trikratno kovinsko podlogo.
Po podatkih, ki jih je zbralo ministrstvo trgovine in industrije po celi [ državi, razpolagajo vsi denarni za- | vodi z lastnimi sredstvi v približni vsoti 2 milijard, hranilne vloge znašajo tri in pol milijarde in kredit v inozemstvu najmanj okoli pol milijardo dinarjev.
Ti podatki dokazujejo, da razpolagajo denarni zavodi z vsoto šest milijard ali štirikrat toliko, kolikor more Narodna banka dati na razpolago domači industriji in trgovini. Spričo tega je jasno, da naša Narodna banka ne more vplivati na obrestno mero.
Te dni je bil v Zagrebu generalni direktor Narodne banke, v prvi vrsti za to, da se dogovori s predstavniki tamošnjih denarnih zavodov o možnosti znižanja obrestne mere. Isto željo je izrazil tudi minister trgovine in industrije dr. Križman, ki se je Istočasno mudil v Zagrebu, ko je prišel v stik z gospodarskimi krogi.
Predstavniki denarnih zavodov so pojasnili svoje stališče glede obrestne mere in razloge za dosedanjo višino. Predvsem povzroča stalna draginja, da se povišujejo plače in doklade
protestantizmu, sledeč slavnemu govorniku Primožu Trubarju, slovenskemu Kalvinu. On je dal Slovencem literarno obliko njihovega jezika. L. 1641. se je rodil v Ljubljani zgodovinar Janez Valvazor; njegova dela, nanašajoča se v glavnem na Kranjsko in večinoma ohranjena, so se tako visoko cenila, da so ga imenovali 1. 1687. za člana učene londonske »Royal Society«.
Proti koncu 17. stoletja so ustanovili v Ljubljani po italijanskem vzorcu znanstveno družbo z imenom »Academia Operosorum«, katere del je ljubljanska »Filharmonična družba«, ustanovljena 1. 1702. in delujoča še danes.
Do Francoske revolucije so bili Slovenci na svoji lastni zemlji sužnji nemških priseljencev, pripadajočih plemstvu in boljšemu meščanstvu in stanujočih na utrjenih gradovih, ka-ierih najvažnejši stoji na griču, ob katerega vznožju leži današnja pre-stolica Slovenije. Pod vplivom novih idej, porodivših se v naročju Velike revolucije, pa se je zbudila slovanska narodna zavest, katere posledica je nacijonalna regeneracija Slovencev. Ta regeneracija, in ž njo ona vseh južnih Slovanov, je
mesecih razmerje obrača in bo računati s pasivnostjo.
Poljsko gospodarstvo preživlja danes hude čase, vendar pa je proces, ki ga je izzvala sanacija, popolnoma naraven. Ni dvoma, da pri dobri gospodarski politiki nastopi s časom zboljšanje, ki naj prinese končne zaželjene sadove sanacijske akcije. Mnogo slabotnih, na konjunkturi baziranih podjetij bo propadlo, kar pa bo le v korist, da se za ostale ustvari soliden irden temelj dobrega prospevanja.
istne mere.
bančnega osobja in s-tem režija bank. Dajatve državi se od leta do leta zvišujejo; neposredni davki, takse in občinske doklade presegajo eno tretjino čistega dobička vsakega denarnega zavoda. To znači, da participira država na dobičku z eno paro za tri pare. Ako se še vpošteva, da tudi drugi izdatki stalno rastejo (najemnina, telefon, razsvetljava, kurjava in drugo), je jasno, da bi se moglo sigurno pričakovati znižanja obresti le, ako bi draginja pojenjala in ako bi se dinar popravil. Dasi je bila obrestna mera tekom leta 1923. najvišja v povojni dobi, vendar denarni zavodi to leto niso najbolje odrezali, kajti njihov zaslužek ni bil večji nego druga leta. To dokazuje, da so režijski stroški ogromni in da se mora nekaj storiti, da se ta položaj izboljša.
V	prvi vrsti se mora stremeti za tem, da banke ne 'bodo plačevale za tuj denar prekomernih obresti. Trdi se, da plačujejo nekateri zavodi za hranilne vloge 10—15% obresti. To je v resnici veliko; zaradi tega tudi aktivna obrestna mera ne more biti nižja nego 24%. Pri tem je treba tudi upoštevati položaj manjših bank, ki nimajo od Narodne banke zadostnih kreditov. Ako morajo te plačevati večjim bankam 16—18% obresti, morajo plačevati svojim vložnikom 15% obresti, da jim ni treba se zadolžiti pri večjih bankah in jim plačevati še višjih obresti. Ali so v takih slučajih interesi zasebnih vlagateljev zadosti zavarovani, je povsem vprašanje zase.
Tekoče leto se še bolj nego preteklo leto občuti težavna gospodarska kriza. Vsi posli so v zastoju in niti eden trgovskih poslov ne prenese visoke obrestne mere, ki znaša 20—25 odstotkov. Posledica tega bo, da bodo morale tudi stare, solidne tvrdke (a ne le povojne) prositi za prisilno poravnavo, kot za edino sredstvo, ki jih moie rešiti prekomerne obrestne mere. Kajti znano je, da sodišča običajno priznavajo izvenkonkurzno poravnavo z upniki proti plačilu 6% obresti.
Bati se jo, da ne bo ta način likvidacije dolgov pri bankah zavzel prevelikih mer. Zato naj bi tudi denarni zavodi premišljevali o možnostih zni-
našla močno oporo v francoskem režimu, trajajočem v slovenskih deželah od 1. 1809. do 1813., in v kreaciji Napoleonovih »Ilirskih provincij«, ki so bile prvi osnutek jugoslovanske države in so imele svoje upravno središče v Ljubljani. Napoleonska Ilirija naj bi bila Franciji olajševala njeno ekspanzijo proti vzhodu. Da si ohrani pot preko Balkana proti Orijentu, se je opiral Napoleon na slovensko ljudstvo, katero je rešil nemškega fevdalnega jerobstva in ' mu prvi podaril socijalno ravno-pravnosi. Nemškemu plemstvu na Slovenskem je pal takrat iz rok liki zlomljeno orožje njegov socijalni vpliv in gospodarski prestiž. Slovenski jezik je zadobil svoje častno mesto in v Ljubljani je bila ustanovljena Akademija, prva višja šola Slovencev. (Conf. Gabriel Louis-]aray: Predgovor dr. B. Vošnjakovi knjigi »Un rempart contre 1’Alle-magne«.)
V	začetku 1813. leta se je nastanil v Ljubljani Charles Nodier, slavni avtor »Ivana Žbogarja« (Jean Sbo-gar), kot bibliotekar ljubljanske knjižnice; s to službo je bilo združeno uredništvo uradnega lista »Telegraphe lllvrien«, ki se je tiskal
žanja obrestne mere. Kakor smo informirani, je neka v predvojni dobi ustanovljena beograjska velebanka znižala obrestno mero od 18% na 16%. Boljše je se odreči enemu delu zaslužka, nego pustiti, da se izgubi še ostalo.
Inicijativa Narodne banke in ministra trgovine in industrije je jako umestna. V Zagrebu so pristali v načelu vsi zavodi na predloge, razen tujih, ki nimajo kreditov in so zaradi tega neodvisni. Mnenja smo, da more tudi na te vplivati ministrstvo trgovine kot nadzorno oblastvo, ki jim je dalo dovoljenje za poslovanje v naši državi.
K Tiefengruber:
Trgovsko knjigovodstvo.
(Navodila k najpriprostejšemu načinu trgovskega knjigovodstva.)
Namen in načelo knjigovodstva mora biti vsakemu, s tem opravilom zaposlenemu znano. Sledeča razprava vsebuje navodila, ki so uspeh temeljitih študij raznih sistemov knjigovodstva ter imajo nalogo razložiti v kratkih potezah in jasnih slikah najpriprostejši način iakozva-nega dvojnega (amerikanskega) knjigovostva.
Temeljno načelo dvojnega knjigovodstva: Vsaka postojanka se zabeleži v glavni knjigi po denarni, blagovni ali delovni vrednosti dvakrat, in sicer prvič v prejemku na levo stran enega in drugič v izdatku na desno stran drugega računa.
Levostranski vpisi na računih so torej obremenitve, desne pa razbremenitve dotičnih kont. Strokovni izraz za levo stran konta je »debet« ali »dati«, za desno pa »credet« ali »imeti«.
Razločitev obeh stolpcev dela posebno začetnikom težave; osobito pri nekaterih računih je treba stvar-, nih premislekov, kam spada dotična vknjižba.
Na levo stran pridejo prejemki iz j sledečih računov: blagajniški, blagovni, menični, poštnočekovni, bančni, premičninski. Pri vknjižbah na takozvane tekoče račune »Conto-corrent-conto« si pa je treba predstavljati, da pride vse, kar se komu da, ali kar nekdo nam popusti, na levo stran njegovega računa; vse pa, kar nekdo nam da, ali kar se dotič-nemu opusti, se mu beleži na desno rečunsko stran.
Na ta način pridemo pri vseh drugih računih do pravilne določitve vknjižbe; n. pr. pri hipotekarnih, obrestnih, odpisnih, provizijskih in sličnih računih.
Jedro celega knjigovodstva naj ostane vedno enostavnost poslovanja. Za sledeče primere rabimo samo troje knjig, ki zadostujejo za večino slučajev v trgovini in industriji; te so:
v štirih jezikih, namreč v francoskem, nemškem, italijanskem in slovenskem. »Kranjska vlada, ki ji je takrat načeloval modri in očetovsko dobri grof Bertrand, me je pozvala petsto milj daleč, da upravljam eno najboljših evropskih knjižnic«, pravi Charles Nodier v predgovoru svoji knjigi »Examen critigue des Diction-naires de la langue fran^oise«.
»Zgodovina francoske uprave v Iliriji nam kaže vsekakor najčudovi-tejsi in najbolje uspeli civilizatorični eksperiment, ki ga je kedaj kak narod izvel v tuji deželi«, pravi dr. B. Vošnjak v svojem delu »Un rem-part contre l’Allemagne« in pristavlja (v začetku 1. 1918.): »Francija je dala pred sto leti Iliriji civilno in socijalno ravnopravnost ter možnost razvoja. V težkih časih, v katerih živimo, naj bi veliki francoski narod ne pozabil ilirskih sinov. Nov zarod se bori danes za svobodo in upa v boljšo bodočnost. Francija, zvesta svojim visokim tradicijam, mu bo gotovo pomogla, zgraditi jo.«
Nade Slovencev so se izpolnile s pomočjo heroizma združenih narodov, ki jih je vodila k zmagi neupogljiva volja Francije. Večji del Slovencev je danes svoboden in na ve-
1. lemeljna ali glavna knjiga L;
2. Glavna knjiga II. (tajna knjiga);
3. Knjiga odjemalcev in dobaviteljev III.
lemeljna knjiga I. predstavlja takorekoč dnevnik ter je paginirana in zasnovana po znanem črtalu amerikanskega obrazca. V to knjigo se beležijo vsi trgovski dogodki zaporedoma.
Glavna knjiga H. vsebuje vse otvorjene račune ter je foliirana. Vsak račun obsega vsaj po eno dvojno stran na navadnem konto-korentnem obrazcu.
Razen osebnega računa so vsi konti v tej knjigi mrtvi, in sicer: blagajniški, menični, glavnični, blagovni, nepremičninski itd. Samo osebni konto s tekočimi računi je smatrati živim kontom.
V	glavno knjigo II. prenesemo vsako postojanko iz temeljne knjige
1.	po istem sporedu, kakor je tu vpisana, in sicer na dva računa, enkrat za vpis na levo in drugič za vpis na desno stran računa.
Ce pa gre za vknjižbo na kak osebni račun, ne zadostuje samo vpis na tekoči račun glavne knjige, ampak treba je postojanko še prenesti v knjigo 111. (za odjemalce in dobavitelje). To pa radi preglednosti, ker vknjižbe na kontih tekočih računov v glavni knjigi II. so brezimenske, knjiga III. pa vsebuje za vsako osebo ali tvrdko posebne račune z imenskimi napisi.
Tekoče račune vodimo torej v dveh knjigah v obliki glavne knjige
II	in po istih računskih razpredelih.
Dalje sledi.)
M. Savič:
Naša industrija in obrt.
(Nadaljevanje.)
V	Sarajevu obstoje dve tvomici čepic in sicer: 1. Sarajevska tvornica čepic in klobukov, ki je najmodemejh še opremljena in izdela na leto okoli 6000 čepic in Šivanih klobukov; zaposluje 60 krojačev in večje število mehaničnih šivalnih strojev; 2. >Vesta«» tvornica čepic, kosmatih čepic, klobukov in perila. Zaposluje okoli 20 delavcev, ki delajo z ročnimi stroji. Na leto izdela okoli 1500 do 2000 tucatov čepic in 500 do 600 tucatov kosmatih čepic.
Bosna in Hercegovina je porabljala pred vojno okoli 800.000 kosov moške in ženske konfekcije, belih srajc in spodnjih hlač, okoli 150 do 200.000 tucatov ovratnikov in manšet in okoli
450.000	kosov delavskega perila. To je povzročil brez dvoma edino uvoz-tujih izdelkov z Dunaja in iz Prosnic.
Kraji v Bosni in Hercegovini so neobičajno ugodni za osnovanje hišne industrije, ker muslimanskim ženskam vera običajno zabranjuje delo v tovarnah, v katerih so zaposleni moški. Da bi se hišna industrija povzdig-
ke združen z brati Srbi in Hrvati. Slovenska prestolica, starodavna Ljubljana, pa vidno raste v važnosti in lepoti. Ljubljanska univerza, dasr. še mlada, šteje lepo število slušateljev in je med prvimi znanstvenimi ognjišči Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Državna trgovska akademija, trgovska in obrtna zbornica, tehnična srednja šola, glasbeni konservatorij, narodno gledališče in cela vrsta drugih znanstvenih, gospodarskih in umetniških institucij skrbi za napredek slovenskega naroda na vseh poljih. Ljubljana je sedež raznih konzulatov, škofije. Številnih civilnih in vojaških oblasti, podružnice narodne banke SHS itd.
Okolica Ljubljane se more po svojih naravnih krasotah primerjati z najlepšimi kraji ne le Kraljevine, ampak Evrope. Številna jezera, ki leže ob masivu Triglava, najvišje točke Julijskih alp, so postala priljubljena letovišča, ki jih radi pose-čajo domači in tuji gostje. Kraljevska obitelj sama preživi vsako poletje na svojem gradiču Suvoboru, stoječem ob mičnem Blejskem jezeru, ki šteje danes med najpriljubljenejša internacijonalna kopališča in zabavišča.«
siiia, bi bilo potreba ustanoviti držav- j a e kurze, da se ohrani izdelovanje ! muslimanske fine konfekcije za žen- J ske, da bi bilo delo popolnejše in za- j služek boljši.
V Ptuju je zadruga za izdelovanje perila »Delta«, ki ima 40 šivalnih strojev in zaposluje ravnotoliko šivilj. Na leto izdela 50.000 srajc,
50.000	spodnjih hlač in 10.000 parov oblek. Združene šivilje delajo po domeh.
V Mariboru so: 1. Tvornica perila Makso Durjava in drug, ki izdela na leto približno 120.000 komadov moškega perila, in sicer 75% navadne in 25% fine kvalitete. Izza
1. januarja t. I. je tvornica izdelek popetorila. Ima 60 šivalnih strojev na električni pogon, 4 stroje za gumbnice, 4 stroje za krojenje, stroje za likanje in 60 šivalnih strojev pri delavkah po domeh. 2. Tvornica jugoslovanskega Llo\'da, ki obratuje s 60 mehaničnimi šivalnimi stroji in zaposluje 100, pa tudi več delavcev. Izdeluje obleko in perilo.
V Celju se bavi z izdelovanjem delavskega perila trgovec P. Ster-mecki, ki izdela na leto okoli 50.000 komadov.
Kravate izdelujejo v Zagrebu: 1. Milan Kel, industrija kravat in predpasnikov, in sicer okoli 9—10.000 ^ucat6v na leto. Izdeluje tudi moške Pasove (6000—8000). Delavk ima 18, od teh so 3 Čehinje kot mojstrice.
2. »Samovez«, I. jugoslov. industrija samoveznic in ovratnikov. Ta zaposluje 10 delavk in izdela na leto 3600 tucatov kravat in 6000 pasov.
3. »Venera«, industrija kravat in samoveznic I. Weissa, ki zaposluje
12	delavk in izdela nekoliko tisoč tucatov kravat. 4. »lnkra«, industrija v Zagrebu itd.
V Celju je tvornica kravat »Pr-van«, ki zaposluje 12 — 14 delavk. V Slovenjgradcu je tvornica ovratnic, gumbov in glavnikov Angela Hribarjg.
V Beogradu je pred vojno izde- ' lovala kravate firma Kosta Nikolič *n drug. Manjše tvornice kravat so še v Mariboru in Vršcu. Industrija kraval se pritožuje nad hudo inozemsko konkurenco.
.Vsi industrijalci se jako pritožujejo nad neznosno in nevzdržljivo konkurenco tujih proizvodov in zahtevajo povišanje carine.
Iz navedenega vidimo, da se je najbolj razvila konfekcija perila in so največ navadnega moškega perila, ki se najlažje izdeluje, pa tudi konfekcija boljšega moškega perila, dalje da je izdelovanje ženinega perila, kravat in konfekcija boljših moških oblek v prvih po-cerkih razvoja. Konfekcija bluz, ostala konfekcija ženskih oblek, iz-yzernši konfekcije seljačke obleke Jn konfekcije otroških oblek, se mora šele ustvariti.	(Dalje	prih.)
V pomislek.
Industrijci in veletrgovci, .se pogosto izgovarjajo, da je mogoče priti v stik z odjemalci tudi potom trgovskih potnikov, vsled česar ne smatrajo za nujno potrebo, razstavljati na velesejmu. Spričo tega je trgovski Potnik brez dvoma velik tekmec ve-•esejmu. Praksa pa je kljub temu dokazala, da je velesejem tudi takim pioducentom in veletrgovcem potreben, ki zaposlujejo potnike, ker če-sto vidimo v prvi vrsti med razstavljale! ravno tiste, ki porabljajo take izgovore. To dokazuje, da jim je velesejem le potreben
Nesporno dejstvo'je, da je število trgovskih potnikov pri nas v zadniih
i 1 »■» /-«	t->	nrooH	a	in ni 	.
letih -silno narastlo in skoro
ni večje-
ga trgovca, katerega bi dnevno ne obisKal vsaj en potnik. To je tehten ^okaz, da mora producent nujno iskati ■kupca za svoje proizvode in da je Potreba za prodajo blaga velika. Je Pa predvsem trgovski potnik zelo ^raga stvar. Poleg gotovih procentov prejema redno dnevnice, ki so z ozirom na znatne potne stroške dosti visoke. Poleg tega prejema navadno še stalno mesečno plačo. Stroški za vzdrževanje trgovskega potnika 30 torej zelo veliki. Vendar pa se ne
more reči, da je njegovo delo v pogledu iskanja odjemalcev intenzivno. Potnik mora obiskati vse in povsod, kjer misli, da bi mogel najti interesentov za svoj artikel, pa je večkrat zelo .težavno doseči tak cilj. Trgovski potnik se giblje v negotovosti. Čeprav tu in tam tudi pridobi resnega Kupca, vendar se mnogo truda izgubi in tudi zastonjski trud se mora drago plačati. Pri velesejmih pa je to drugače. Z n ajširokogrudnejšo propagando je opozorjen vsak interesent, da se vrši velesejem, tudi tisti, za katerega trgovski potnik ne ve in vobče ne more zvedeti, da bi kot kupec prišel v poštev. Na enem samem velesejmu ima producent več prilike, da se spozna z interesenti, nego mu jih more trgovski potnik tekom let dovesti. Če se vpošteva, da so tudi stroški udeležbe na velesejmu razmeroma mnogo manjši nego izdatki za trgovskega potnika, je jasno, da potnik z velesejmom glede koristi nikakor ne more tekmovati.
Za obiskovalca-kupca nudi velesejem tudi ugodnosti, katere se z ničemur drugim ne morejo nadomestiti.
Če se zanaša na trgovskega potnika, nima take izbire, kakor če naroča na velesejmu, kjer ima pred seboj revijo najboljših dobaviteljev svoje stroke. Res je, vsak trgovec stremi za tem, da si pridobi solidno tvrdko za dobavljanje potrebnega artikla, s katero ostane — če je zadovoljen
—	v trajnih zvezah. Vendar pa se dostikrat izgubi mnogo časa in utrpi nmogo škode, predno se najde ono, kar je hotel najti. Ravno v tem pogledu ne more nobeno drugo sredstvo nadomestiti velesejma.
V	naših razmerah, kjer se neprestano snujejo nova in preosnavljajo obstoječa podjetja, kjer se produktom odpirajo neprestano novi izgledi kon-zuma, nove možnosti razpečavanja, je velesejem vsem producentom in veletrgovcem v izredno korist in podporo, ki je ni mogoče nadomestiti.
Trgovski potnik vstvarja sicer res nekakšno zvezo med producentom in kupcem, vendar je pa ta zveza precej primitivna, poleg tega pa razmeroma tudi zelo draga. Niti razpošiljanje vzorcev, niti reklama ni v položaju, da v zvezi s trgovskim potnikom nadomesti velesejem. Ta ne samo da nadomešča vse to skupaj, ampak ima tudi druge kvalitete, katere za-more samo on nuditi. Radi tega bodo velesejmi tudi po popolnem >nor-maliziranjuc gospodarskega življenja pomenjali tržišča za najugodnejše nakupovanje in prodajanje.
Kmalu bo zaključen prijavni termin za udeležbo na letošnjem ljubljanskem velesejmu, ki se vrši od 15. do 25. avgusta. Vsak producent in veletrgovec, ki hoče uvideti neprecenljive koristi, katere mu nudi velesejem, se ga bo kot razstavljal ec zanesljivo udeležil in nemudoma poslal prijavnico.
dobavlja
DRUŽBA »ILIRIJA«, LJUBLJANA, Kralja Petra trg 8. — TeieJon 220.
Plačilo tudi na obroke I
Ljubljanska borza.
Na seji borznega sveta dne 6. junija t. 1. se je po kooptaciji novih članov konstituiral borzni svet sledeče: predsednik g. Dragotin Hribar, podpredsednika gg. Avgust Praprotnik in Ivan Knez, borzni svetniki gg.: dr. Frau Černe, Ivan Jelačin ml., Janko Jovan, Anton Kristan, Lovro Petovar, Jean Pollak, Franjo Sire, dr. Ivan Slokar, Rihard Sch\vinger, Avgust Tosti, dr. Karl Triller in dr. Fran Windischer.
Trgovina.
PRAZNOVANJE PRAZNIKOV. — Greniij trgovcev v Ljubljani opozarja svoje Člane, da jo Zveza trgovskih gre-mijev za Slovenijo v svoji zadnji širši odborovi seji sklenila, da se prazniki praznujejo na dosedaj običajen način. 1 rgovine so torej ob praznikih zaprte. Trgovino ostanejo zaprte tudi na Vidov dan 28. junija in dne 1. decembra vsakega leta. Ob teh dneh počiva vsako
delo. Glede praznovanja 17. decembra (rojstni dan kralja Aleksandra) bo Zveza še sklepala in članstvo o sklepu pravočasno obvestila. — Predsednik: Fran Stupica 1. r.
Uzance za trgovino z lesom. — Druga seja ožjega odbora za določitev običajev pri trgovini z lesom na Ljubljanski borzi za blago in vrednote se vrši v četrtek, dne 26. junija 1924 ob 9. uri dopoldne v prostorih Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Avstrijski konzulat v Ljubljani. Te dni je nastopil službo v Ljubljani novoimenovani generalni konzul g. Feliks Sirautz, ki je bil do sedaj legacijski svetnik avstrijskega poslaništva v Bernu.
Borza za blago in vrednoto v Sarajevu. Trgovačko udruženje v Sarajevu je sklenilo, da izvede akcijo za ustanovitev borze za blago in vrednote v Sarajevu.
Gospodarsko zbližanje Poljske z našo kraljevino. Poljski časopisi ugotavljajo, da se poljski in naši medsebojni trgovstvi stiki vedno bolj povoljno razvijajo. Veletrgovci obeh držav so se med seboj že sporazumeli o uvozu soli, premoga in plina v našo državo. Do sedaj je bil Dunaj posrednik med obema državama, v zadnjem času pa so poljske tvrdke in poljske banke stopile v neposredno finančno in kreditno zvezo z našimi gospodarskimi krogi.
Češkoslovaški izvoz. Češkoslovaška je v mesecu aprilu t. 1. izvozila za 1.508 milijonov 69.974 K blaga. V prvih štirih mesecih leta 1924’. je znašal njen izvoz 4.904,474.956 K. V aprilu t. 1. je največ blaga izvozila v Avstrijo in sicer za 294,842.827 K, za tem v Nemčijo za 287,144.434 K, na Angleško za 171 milijonov 375.112 K, v Rumunijo za 97 milijonov 194.167 K, na Madžarsko za 90 milijonov 618.703 K, v našo kraljevino za 71,814.173 K, na Poljsko za 59 milijonov 553.225 K, v Ameriko za 56 milijonov 438.239 K, v Italijo za 51,460.051 kron, v Švico za 32,280.826 K, v vsa druge države pa za 204,748.216 K. V odstotkih je znašal izvoz v Avstrijo 19.55%, v Nemčijo 19.04%, na Angleško 11.36%, v Rumunijo 6.45%, na Madžarsko 6.01%, v na.šo državo 4.76%, na Poljsko 3.95%, v Ameriko 3.74%, v Italijo 3.41%, v Švico 2.18% in v ostale države 29.55% od celokupnega izvoza.
Industrija.
Tožkoče jugoslovanske tovarne vagonov. Največja jugoslovanska tovarna vagonov >Ferrum« v Subotici bo po vsej priliki prisiljena ustaviti obratovanje. Tovarna je do sedaj odpustila 1000 delavcev, obstoji pa nevarnost, da bo morala odpustiti še ostalih 2000 delavcev. Težave povzroča tovarni dejstvo, da ji država kljub pogodbi ni dajala vagonov popravljat. Vrhu tega ji je država za že izvršena naročila dolžna ogromne vsote, tako, da ji bo komaj mogoče vzdržati obratovanje.
IPreineniba posesti. \— Konfekcijska tvornica >Jugoslovanski Lloyd« na Ruški cesti v Mariboru je prešla v last Sla-venske banke.
Občni zbori delniških družb. — Občni zbori delničarjev Hipotekarne banke jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani se vrši dne 1. julija t. 1., tovarne izdelkov iz pločevine in kovin Emil Lajovic in drug d. d. v Ljubljani dne 24. junija.
Razvoj industrije na Hrvatskem in v Slavoniji. Kljub krizi v letu 1923. se je to leto n« Hrvatskem in v Slavoniji na novo otvorilo 47 podjetij, od tega 31 delniških družb. Delniška glavnica novih podjetij znaša po trgovskem registru 49,64Q.000 Din. Vsled povišanja delniške glavnice se je celokupna glavnica industrijskih podjetij, ki imajo obliko delniških družb, zvišala na 154,290.000 dinarjev.
Obrt.
Savoz lirvatskih obrtnikov je imel
dne 8. t. m. svoj občni zbor, katerega >e je udeležilo nad 800 članov in okoli 120 delegatov raznih organizacij in korporacij. Iz Slovenije so se udeležili občnega zbora za Trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani gg. iv. Ogrin in dr. Iv. Pless, za zvezo obrtnih zadrug v Ljubljani g. Ferdo Primožič in za napredno obrtniško društvo v Ljubljani g. Josip Rebek. Občni zbor se je vršil brez vsakih zaplet-ljajev. Udeležniki so predlagane resolucije enoglasno sprejeli. Na občnem zboru se je razpravljalo tudi o novem
! obrtnem redu in se ugotovila temelj-j na načela za sodelovanje saveza pri posvetovanjih o osnutku obrtnega reda, katerega sedaj izdeluje posebna uradniška komisija.
Denarstvo.
Zlata pariteta srednjeevropskih držav. Naša kraljevina: 1 zlati dinar = 16.10 papirnatih dinarjev; Avstrija: 1 zlata krona = 14.000 papirnatih kron; Češkoslovaška: 1 zlala krona — 6.90 čK; Italija: 1 zlata lira = 4.38 papirnatih lir; Rumunija: 1 zlati lej 42 papirnatih lejev; Ogrska: 1 zlata krona == 18.500 papirnatih kron; Poljska 1 zloty — 1 milijon 800.000 papirnatih mark; Nemčija
1	zlata marka = 1 biljon papirnatih mark.
Poštno čekovni promet. — Poštni čekovni zavod uradno objavlja, da se bodo rdeči čeki lahko uporabljali za izven-blagajniške dispozicije le še do 31. julija 1924. Po tem dnevu se bodo navedeni čeki mogli uporabljati samo kot blagajniški čeki za dvige gotovine pri naši blagajni. Vse druge dispozicije 3e bodo od 1. avgusta 1924 dalje mogle izvrševati izključno le z nalogi za izplačilo ter se bodo po označenem dnevu dosledno zavračali vsi rdeči čeki. V interesu imetnikov čekovnih računov je, di' si to tiskovino čimprej omislijo in ne čakajo z naročilom do zadnjega termina. A ko ne dvigajo gotovine pri zavodovi blagajni in vsled tega z 31. julijem preostalih rdečih čekov ne bodo mogli izrabiti, jih naj pošljejo začetkom meseca a v gusta zavodu, ki jim bo povrnil vse pristojbine, plačane za neizrabljene čeke. Kako je izpolnjevati nove naloge za izplačilo, je pojasnjeno v »Navodilih za učestvovanje v poštnem čekovnem prometu«. Ta brošura se naroča obenem z novimi nalogi. Cena brošuri 2 Din.
Carina.
Carinski prejemki v tretji dekadi meseca maja 1924. V tretji dekadi meseca maja t. 1. so ‘pobrale carinarnice 49 milijonov 409.378 Din. Največ so pobrale carinarnice: v Beogradu 10,069.902 Din, v Zagrebu 8,396.215 Din, v Ljubljani 4 milijone 136.814 Din, v Subotici 3,206.024 dinarjev in v Skoplju 2,386.239 Din. V Sloveniji so pobrale največ nastopne carinarnice: Gornja Radgona 160.702 Din, Jesenice 1,011.408 Din, Maribor 2 milijona 333.569 Din, Rakek 694.471 Din in Celje 819.083 Din. Celotni prejemki v mesecu maju t. 1. so znašali 141,013136 dinarjev, v istem času leta 1923 pa 133 milijonov 287.145 dinarjev.
Promet.
Sekcija za trasiranje novih železnie.
V	Ljubljani je te dni pričela poslovati sekcija za trasiranje novih železnic, ki ima nalogo, da dovrši trasiranje KlodiS-Hrovat-Kavčičeve proge, ki naj veže Kočevje in Črnomelj preko Lukodola s progo Zagreb—Reka. Sekcija ima tudi nalogo, da trasira progo Rogatec—Krapina—Golubo vec.
Direkten potniški in prtljažni promet med našo kraljevino in Avstrijo in traa-zitni promet preko Madžarske. Z dnem 15. junija t. 1. stopi v veljavo za označeni promet nova tarifa za direktno odpremo potnikov in prtljage. S to tarifo se ukinja tozadevna dosedanja tarifa z dne 1. marca 1923 z vsemi dopolnitvami.
Nova telefonska centrala. — Dne 26. maja t. 1. se je otvorila pri pošti Št. Jurij ob Taboru telefonska centrala za krajevni in medkrajevni promet.
Likvidacija. — Avtomobilna d. d. v Ljubljani je sklenila na občnem zboru likvidacijo in poživlja svoje upnike dne
3.	junija 1924., naj prijavijo svoje zahteve v treh mesecih.
Izvoz in uvoz.
Conovnik za zavarovanje valute ob ia-vozu blaga. . — Generalni inšpektorat ministrstva financ je izdal za dobo od 15. do 30. junija 1924 nov cenovnik, po katerem se mora vršiti zavarovanje valute ob izvozu blaga. Ta cenovnik sc* razlikuje od onega, ki je veljal za dobo' od 1. do 15. junija t. 1., le v nastopnih točkah: a) št. 23 — voli in biki: par do 700 kg, vsak 3500.— (preje Din 4000.—), par od 700—900 kg: vsak Din 4500.— (preje Din 5000.—), par nad 900 kg: vsak Din 5500.— (preje Din 6000.—); b) št. 27 — prašiči: par od 140 do 220 kg: Din 2000.— (preje Din 2400.—), par od 20 kg navzgor Din 3000.— (preje Din 3500.—).
!z naši!) orgai»tocij.
G remi j trgovcev v Celju je svojim elanom pod štev. 338-24 z dne 28. maja t. 1. odposlal okrožnico, kateri je priložil pregled ocene dohodkov pri davčnem okrajnem oblastvu v Celju in Brežicah 7.a 1. 1923. Pregled ocen za leto 1923 še ni sestavljen. Prizadeti gospodarski krogi imajo torej še ugodno priliko, da gremiju sporoče svoje izkušnje o dohodninskih razmerah v I. 1923. Na ta način se bo preprečila marsikatera pritožba. Predlogi naj s konkretizirajo, kajti vsako zahtevo bo treba natančno, even-tuelno s podrobnim računom prejemkov in izdatkov, dokazati in utemeljiti. Gre-mij do sedaj ni prejel liikakih predlogov. Ker smatra zadevo za važno in nujno, prosi tem potom ponovno vse člane, da se pozivu čiinpreje odzovejo, da bo mogoče o tej stvari razpravljati na eni prihodnjih sej Zveze trgovskih gremijev v Ljubljani. Ker načelstvo brez .sodelovanja članov ne more izvršiti te težke naloge, upamo, da se bodo vsi člani odzvali temu pozivu. Le s sodelovanjem članov moremo zbrati podatke, ki so potrebni za pravično obdačbo. — Načelstvo.
dinarjev. Če se odšteje od skupne vrednosti produkcije vrednost rud in drugih v topilnicah predelanih surovin v znesku 107,054.582 Din, ostane čista vrednost rudniške in plavžarske produkcije v znesku 461,171.410 Din. Materijala se je pri vseh rudnikih porabilo za 103,357.127 dinarjev, v topilnicah pa za 9,774.960 di- ; narjev, skupaj za 113,132.087 dinarjev.
Avstrijsko vprašanje pri Društvu narodov. — Kakor poi‘oča »N. Fr Pr.«, se j je pečal avstrijski komite Društva na- ; rodov s poročilom finančnega odseka. , Kar se normalnega budžeta tiče, kulmi-nira poročilo v ugotovitvi, da je potreb- | no povišanje prvotno na izdatkih določe- ] ne številke po 350 milijonov zlatih kron. j Koliko naj bi znašalo povišanje, ni do- , ločeno. Finančni odsek in dr. Zimmermann imata s sodelovanjem avstrijske vlade določiti končno vsoto šele potem, ko se tekom poletja na Dunaju preiščejo ; vsa v poštev prihajajoča važna vpraša- f
Tržna poročita.
Produktna borza v Novem Sadu dne
14. junija 1924. — Baška pšenica 79—80,
■ %:
od Din 292.50 do Din 297.50; ječ- f
nja. S posebnim poudarkom se zahteva
Strokovno !p!s!vo.
Državna dvornzredua trgovska šola v
Mariboru. — Vpisovanje za šolsko leto 1924/25 se vrši vsak dan med 11. in 12. uro v pisarni ravnateljstva šole na Zrinjskega trgu 1/1. V I. letnik se sprejemajo učenci (učenke), ki so dovršili 4 razred srednje šole ali 4. oziroma 3. razred meščanske šole. Vnanjim učencem je možna priglasitev tudi pismenim potom, ako pošljejo hkrati zadnje šolsko izpričevalo in rojstni (krstni) list, in sicer najkasneje do 30. junija t. 1. Vnanjim prijavam naj bo priložena irankirana kuverta s točnim naslovom odpošiljatelja.
m&asm tmmammetmtaesBes&sa MM£0HA< I ----~.........
11WD£MWK C
Vrednost rudarske produkcije v Sloveniji. Skupna vrednost rudniške produkcije v 1. 1923. upoštevaje vrednost oboga-telih rud, je znašala 442,400.245 Din, vrednost produkcije topilnic pa 125 milijonov 825.747 Din, celokupna produkcija rudnikov in topilnic torej 568,225.992
štedenje. Budžetna kontrola ima po pri- j znanju finančnega ravnovesja odpasti j ter ostati le kontrola nad uporabo more- I bitnih ostankov kredita. — V uvodniku j »N. Fr. Pr.« izraža bridko razočaranje ; avstrijskih krogov nad takim stališčem Društva narodov in pripominja, da je bila ta seja šola za skromnost, za resno previdnost, da Avstrijci svoje samozava-sti ne prenapnejo in ne prezrejo raz- j merja moči ter da so oni pač zaslužili , kaj boljšega in upati je tudi boljše.
Naše brodastvo v 1. 1923. Naš rečni plovni park je imel koncem 1. 1923: 83 ladij (od teli jih je bilo 52 v obratu), 558 vlačilcev (518 v obratu) in 49 ponto-nov. Ladje so prevozile 1. 1923 v celoti 1,094.407 km v 108.031 urah. Porabile so 903.17495 meterskih stotov premoga v vrednosti 49,453.012 Din. Odpremile so 2,989 028 potnikov, ki so plačali 21 milijonov. 842.641 Din voznine. Nadalje so prevozile 79.262 ton tovornega in 560.591 ton vlačilnega blaga.
Poraba lesa v rudnikih. V rudnikih v Sloveniji se je porabilo v 1. 1923. 74.330 kubičnih metrov in 1,255.225 komadov jamskega, gradbenega in drugega rudni-, škega lesa v skupni vrednosti 27 milijonov 226.255 dinarjev.
Švedski izvoz v našo državo. Naši trgovski sliki s Švedsko se le postopoma razvijajo. Dočim je švedska uvozila leta 1922 v našo kraljevino le za 21.000 švedskih kron blaga, se je uvoz v letu 1923 podesetoril in je znašal 218.000 švedskih kron. V poštev prihajajo pri švedskem uvozu produkti tekstilne in strojne industrije ter kavčuk.
men 67—68: Din 270.— do 275.— ; oves: 275.— do 280.—; koruza: 225.— do 230.— ; fižol (beli): 600.— do 610.— ; pšenična moka: št. gg Bačka = Din 460.— do 465.—, št. g — Din 455.— do 460.—. moka za kuho 2 = Din 410.— do 415.—; krušna moka: št. 5 Din 360.— do 365.—, št. 6 Din 335.— do 340.—, št. 7 — Din 290.— do 300.—; pšenični otrobi: Din 190.— do 195.—. — Vina: sremsko belo seljaško: 8—9% (100 1) od železniške postaje = Din 400.— do 450.—, 10—11% = Din 450.— do 550.—; sremsko sortirano belo (11—13%): Din 550.— do 700.—; sremsko sortirano rdeče (11—13%): Din 600,— do 800.—; Karlo vaško belo (8—10%): Din 450.— do 500.—, Karlovaško belo (10—11%): Din 500.— do 550.— ; Karlovaško (sortirano, tramiuc, rizling — 11—13%%): Din 600.— do 800.—; bačko belo v večjih partijah (8—10%): Din 350.— do 400.—; banaško belo v večjih partijah (8—10%): Din 300.— do 400.—; vršačko belo v večjih partijah (8—10%): Din 300.— do 400.— (v Vršacu); vršačko
komandi vojnega okruga v Karlovcu in pri komandi mesta v Dolnji Lendavi, dne 20. junija t. 1. pri intendanturi Savske divizijske oblasti v Zagrebu in pri komandi mesta v Murski Soboti ter dne 21. junija t. 1. pri komandi vojnega okruga v Varaždinu in pri komandi mesta na Sušaku.
Dobava ovsa in koruze. Pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo sklenila dne 23. junija t. I. direktna pogodba za dobavo 250.000 kilogramov ovsa in 250.000 kg koruze.
Dobava sukanca in bombažastega blaga. Pri smodnišnici v Kamniku se bo vršila dne 3. julija t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 100 kg sukanca in 2500 m bombažastega blaga. Za sukanec in bombažasto blago so na ogled tudi vzorci.
Predmetni Uglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
črno Otelo (10—11%): Din 350.-
Jo
450.— (v Vršacu). — Promet srednji, tendenca glede moke in koruze živahna, sicer neizpremenjeno.
Sejmsko poročilo iz Maribora. Na sejem dne 10. junija 1.1. se je prignalo 15 konjev, 11 bikov, 34 volov, 388 krav, 9 telet in 1 oven. Skupaj 558 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile za kg žive teže sledeče: Debeli voli 13.50—13.75; poldebeli voli 13—13.25; plemenski voli 12—12.25; biki za klanje 10—10.50; klavne krave debele 10.75—11.25; plemenske krave 8.50 do 9; krave za klobasarje 6.25—7.75; molzne prave 7.75—8; breje krave 7.75 do 8; mlada živina 6.50—12. — Mesne cene za kg: Volovsko meso I. 25—27, II. 22—24; meso od bikov, krav in telic 19—21; telečje meso I. 26—28, II. 21 do 24; svinjsko meso sveže 22.50—35.
odjemalcem ustrežete prodajate
ransasar
TISKARNA
1 MFL rt
g 1 JLi IV1' k e=t=.-= Trg.-ind. d. d.
LJUBLJANA
Simon Gregorčičeva ulica št. 13
llli!!il!li|!!lli!l'!ll!!!llil!!lllillilRiflll!lill
Dobava, prodaja.
Tiska časopise, posetnice, knjige, brošure, letake, cenike, pravila, lepake, vse trgovske in uradne tiskovine itd. v eni in v več barvah
Dobava tračnic. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 5. julija t. 1. ofertalna licitacija glede dobave tračnic »Feniks«.
Dobava mesa. Ponovne ofertalne licitacije glede dobave mesa za posamezne garnizije Savske divizijske oblasti se bodo vršile: dne 18. junija t. 1. pri
Lastna knjigoveznica IllllilllllliilllillllillllllllllllllSililllllilliSI
Telefon št. 552 Reč«n pri pošt. ček. zavodu št. 13.108
• • II
II.
Vabilo
na
redni letniobčnizbor
ki sc bo vršil
>st3m
v torek dne 24. junija 1924 ob 9. uri dopoldne v spodnjih prostorih Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, Beethovnova ulica.
Dnevni red: j
carici’«.
1. Pozdrnv načelnikov.	v	,
2. Čilanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3. Poročilo o delovanju gremija v lelu 1923.
4. Računski sklep za leto 1923.;
5. Proračun za leto 1924.	'
6. Sprememba pravil.
7. Slučajnosti.
V slučaju nesklepčnosti se vrši eno uro pozneje ravnotam z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki pa sklepa veljavno neglede na število navzočih članov.	‘	.	.	,	,	,
Ker je občni zbor zelo važnega pomena, ie casm° dolžnost, da se vsak član istega gotovo udeleži, nasprotno sc bode proti ne-opravičencem postopalo v smislu § 24 gremialnih pravil.,,.,.. >	^
Načelnik: FranctZehal’k r. '
psaiiaaiiaisss&sgsž&KisaBaissn
*	I
|	Ueletrgovina	f
%	kolonijama	I
t ..	.	£
% špacerijske »
$
I sveže pražena S	ksiie, ..letih dišav
m	in rudninske vode
m
| ToEna In solidna postrežba Zahtevajte cenik!
t&isaiBsaaEnaaHBaBBBB^isa
Pristopajte kot član k društvu »TRGOVSKA AKADEMIJA«!
tovarna
vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi
| : najfinejši in najokusnejši : | namizni kis iz pristnega vina.
ZAHTEVAJTE PONUDBO!
I Tehnično in hlgijenlčno naimoder-j neje urejena kisarna v Jugoslaviji.
Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta št. la, II. nadstropje.
•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
Razglednice E
vseh vrst, pisemski, kancelijski, n konceptni, trgovski, svilen, B krep, gladilni, stekleni, ovojni, J maščobni, pergament, kredenč- H ni in tafet (barvan) papir, pa- B Pirnate sei vijete, vpisalne knji- ■ žice, notese ter barvice pri- B poroča
I veletrgovina Osvald Dobeic, B l l-jubljana, Sv. Jakoba trg št. 9. 1
aaaBaaBBaaBBBanaasawe«t9
TE000B KORU
LJUBLJANA
P0U0HSXA CESTB ŠT. 3
Krovec, stavbeni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacije vodovodov.
Naprava stelovodov. — Kopališke in klosetpe naprave.
Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti, kakor tudi po-, sod (škalle) za konserve.
			
sporočamo:
Peteline f
gMfflHBBBBBBBBBBBBBBBBBl:*
Priporočamo:
m a
a
isJD	C’	O 'fiP W SD GS B ifl TO jj*
LJUBLJANA,
St. Petra nasip 7.
| Najboljši šivalni stroji t vseh * 4! opremah Gritzncr, Adler so » | rodbinsko in obrtno rabo. e j® isiotam igle, olje ter vse po- *
e i
A. V
Maribor, Glavni trg 5
Iroovma s hišnimi potrebščinami emajlirano, pločevinasto in ulilo posodo, porcelanasto, kameni-nasio in stekleno robo.
Na debelo I	Na	drobno	I
ar.v. ,4..'
S samezne dole za vse sisteme, g 2	En	grosl	g
SbbbbbbbbbbbbbbbsbbbbhK
anniBBaanaaaiaaaaaaaaiaaaaaaaaaaBaoaBaiaaaaa
= Jermana cepe,
! qože, biče (gajžlc), jermena zn : čevlje, tržaške bičevmke mot-« voz (špagn), šmis, čevljarsko ' prejo, čopiče za bdenje in : pleskanje ter razne krtače ku-■ pite najceneje v veletrgovini : Osvald Dobeic, Ljubljana, Sv. •	Jakoba	trg	9.
■ »»(■■■■■■■■■zzivdiiiiaovvsvivivzzaizv
Naročajte JRGOUSKI LIST“
Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-indusirijslta d. d., Liubliano.
Odgovorni urednik L JI d AS.
AW»'TvavT‘.'.'v.-.;-4»a* Kii/Bat««;m
Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-indush iiske d. d.