Poštnina plačana v gotovim. Leto XV., štev, 248 Ljubljana, sobota TJ. oktobra I934 Cena 2.— Din Upravmštvo: Ljubljana Knafljeva ulica 6. — Teieton St. 3122, 3123, 3124. 3125. 3126 Lnseratm oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul 3. - Tel 3492. 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št 11. — Telefon St 2455 Podružnica Celje: Kocenova ulica fit. 2. - Telefon št 190 Računi pn pošt ček zavodih: LJubljana št 11-842 Praga čislo 78.180, Wien št 105.241 Izvrševalci oporoke V jesenskem mrazu počasi venejo cvetke na tisočerih vencih, ki oklepajo kakor rožni zid, spleten od plemeaitih rok žalujočega jugoslovenskega naroda, poslednje domovanje Viteškega kralja Aleksandra Uedinitelja. Naša domovina je še vedno zavita v žalno črnino in ni ga menda med nami človeka, ki ne bi po večkrat na dan pomislil na belo cerkev sredi ponosne Šumadije, kjer počiva največji sin našega naroda. A življenje teče dalje in plete usodo narodov naprej tudi preko grobov in jim odmerja njihovo pot k napredku in slavi ali k poginu in suženjstvu. Jugoslovenski narod je pokazal v teh strašnih dneh, da je velik in moralno zdrav narod, z izkušnjami in z nastopom, s katerim se bi ponosno lahko dičili narodi s tisočletno tradicijo. Omahnil je sredi zaleta sivi sokol in se zgrudil v črno gomilo Vodja, kakršni se rode velikim in močnim narodom le v razmahu generacij. Ostala pa sta država in narod, ostala je Njegova oporoka. Ves narod se čuti obvezanega, da to oporoko zvesto in vneto izvršuje. Zaradi tega nam zvene tako domače Ln so govorjene iz naših src besede dveh državnih izjav, ki jih prinašamo v današnji številki, proglasa kraljevega namest-ništva in deklaracije vlade v Narodnem predstavništvu. Z lakonsko preprostostjo sta pisana in govorjena oba dokumenta, z jasno govorico našega kmeta, brez fraz in retoričnih okraskov. V obeh dokumentih se obračajo izvrševalci oporoke Velikega kralja na ves naš narod. Dajejo mu polno priznanje za njegovo herojsko zadržanje v dnevih naše največje narodne nesreče. Obenem pa se obračajo nanj polni zaupanja, da bo z enako odločnostjo in enakim junaštvom, kakor je prenesel strahoviti udarec usode, nadaljeval od Velikega kralja začeto delo in da bo vse storil, da se življenjski program pokojnega Vodje v celoti izvede. Ako je mogel kdaj kdo poleg pokojnega kralja računati na sodelovanje vsega jugoslovenskega naroda, potem so to danes kraljevi namestniki in kraljevska vlada, ko pristopajo k integralnemu izpolnjevanju kraljeve oporoke. Po strašnem udarcu, ki je zadel našo zemljo, danes nihče ne pričakuje od naših voditeljev čudežev. 'Smo narod sel.ia.kov, ki je navajen prenašati težave vsakdamesra življenja in trezno voditi račun o danih dejstvih Treba pa je breznogoino nadaljevati z likvidacijo ostankov preteklosti. ki so ovira Drirodnemu in pravilnemu razvoiu političnega, gospodarskega in kulturneea živlienia našesra naroda. Tu ne sme bili nobenih popuščam' niti kompromisov. Ako je danes potrebna j koncentraciia. potem je to mogoče samo v okviru krabeve oporoke z združitvijo vseh nacionalnih in pozitivno u°merjem'h ljudi v naši državi. Naročila, ki so napisana p srčno krvio, se ne priznavalo in ne nnn5+evajo: ona se samo brezpogojno izvršujejo. Jugoslaviia je danes močna in silna v svoji enotni volji izvrševati kralievo onrv-r»ko Redko ie še videl svet tako eno-dušen narod, kakor je bil jugoslovenski narod na noslednii noti svojega velikega vladarja To enodušnost čuvati, iačati in spopolnievati je danes dolžnost slehernega Jugoslovena. Tn če je bila kdai potrebna beseda pohvale in zahvale naši slavni voi-ski. potem je to danes ko "ie naša vojska še boli kakor Vda-i do rtenes zenica v očeh našega naroda ki gleda v niei naivečiega garanta izvrševanja oporoke: »Čuvaite Jugoslavijo!« Z naigloblji-m zadoščenjem sprejemamo besede kralievih namestnikov in kraljevske vlade slovenski nac^T^lm lnid-je. ki smn irneli pogum voditi iugoslo-vensko politiko in nositi odgovornost za nio v časih, ko se je vodila pri nas vse dni«^. samo ne re«n; "na iuCTo<=l okenska politika. Jugoslovenski nacionalisti v SI oveni Ti stoie danes v trdni in ni fronti, prežeti ene same volie. sodelovati z v*emi svoiimi silami na izvrševan iu velikega testamen+a in založiti vse sile. da se bo TusKvloven^tra micel IH ie te rtni pokarala da ie že tako globoko zasidrana v du^ah n^?<>Ottlini London 26 olctobra A A. Četrta kniisra vernih Az Bst< poroča, da je bil ministrski predsednik G5m- bos po povratku iz Varšave v avdijencl pri državnem upravitelju Horthyju. ki mu je poročal o razgovorih v Varšavi. Državni upravitelj Horthy ye sprejel tudi zastopnika pri Društvu narodov Tyborja Eokhardta- Varšava. 26. oktobra.. 5- Zunanji minister Beck ie izjavil francoskemu poslaniku Lar-rochu. da se je z madžarskim ministrskim predsednikom Gomb°sem ob priliki njegovega poslednjega poseta v Varšavi razgo-varjal zgoli o nepolitičnih zadevah. Mehika zaprla vse cerkve Zaradi njihovega odpora proti agrarnemu in prosvetnemu zakonu je vlada izgnala vse katoliške duhovnike kot nadležne tujce Mexico. 26. oktobra, d. Spor med državnimi in cerkvenimi oblastmi se v Mehiki z vsakim dnem poostrjje. V mnogih krajih in mestih te že prišlo do hudih spopadov med kmeti in delavci, ki 6o za vlado in njen agrarni ter prosvetni zakon, ter katoliškimi diiaki in kleriki. ki ee z vsemi sredstvi bore proti ukrepom vlade. V irnuv gih primerih so morali katoliški duhovniki pobegniti iz svoiih župnij, da bi se izognili maščevanju ljudske množice, ki vidi v njih izdaialre države Nadškof v Oxsaci ie zahteval od notranjega ministrstva potni list za odhod v Gua temalo. ker ie poslanska zbornica sprejela resolucito k' zatiteva izgon vseh škofov in nadškofov iz Mehike češ da član' katoliškega episkopata niso Mehikanci, t-emve? ee jih mora smatrati kot državljane Vatikana za inozemce. V parlamentu je bil medtem vložen še daiekosežnejši protikatoliški zakonski načrt. po katerem se morejo z vladno odredbo zapreti vse katoliške cerkve in katedrale v vseh državah Mehike v ter prepovedati tudi katoliška služba bož'a Razburjenje med katoliškimi diiaki in duhovniki le za-rad; teh ostrih jkrenov izredno veliko. Na grožnio dijakov, da bodo razstrelil? vladna poslopja z dinamitom, je vlada izvedla obširne varnostne ukrepe- Guverner mehiške države Cisajuja Je odredil. da se morajo zaprstl vse katoliške cerkve Vlada ne vse cerkveno imetje se-kvestrirala Skoro vsi katoliški duhovniki so Se pobegnili Pristopajte k »Vodnikov: družbi" Francoski radikali za ustavno reformo Kongres stranke pristaja na reformo ustave za učvrstitev stabilnosti vlade in odklanja le ukrepe proti republikanski svobodi Nantes, 26. oktobra. w. V navzočnosti 1800 delegatov se ie včeraj sestal kongres radikalne stranke, ki je od njegovih sklepov. v vel k j meri odvisen obstoj vlade nacionalne edinosti. Po kratki otvoritvi so bili imenovani šfrje odbori: za ustavno reformo, pospeševanje gospodarstva ter notranjo in zunanjo politiko. Pravo delo kongresa se je pričelo šele popoldne. Pred tem so se vrš li razni privatni razgovori, da bi se pojasnilo stališče stranke v najvažnejših vprašanjih, zlasti giede Dou-mergueieve vlade in glede reformnih načrtov ministrskega predsednka. Senatorji, ki so proti predlogom Doumergueia, so skušali združit odpor v enotni pokret pod vodstvom bivšega ministrskega predsednika CaiMauxa. Končno so izdali komunike, v katerem naglašajo svojo »oglasno željo po ohranitvi strankarskega premirja in izražajo pripravljenost za sodelovanje pri potrebnih reformah za boljše funkcioniranje uprave, pri čemer pa izrečno poudarjajo svoje pridržke glede izločitve senata od pravice za razpust roslansKe zbornice. Glede na to točko apelirajo radikaln-o- socialstičnj senatorji na spravljivost gosp. Doume rgueja, ki mu osebno popolnoma zaupajo. Danes se je Herriot ves dan trud!!, da bi rridobil delegate v vprašanju ustavne reforme za sporazum, k! bi mogel preprečiti spor z vlado in konec političnega prem rja. Obrazložil je stal'išče vlade, kakor ga je zavzela v odboru za proučevanje ustavne reforme, in naglašal, da bi bilo načelo avtomatičnega razpusta zbornice v primeru poraza vlade znatno manj nevarno, kakor se zdi na prvi pogled. Razni člani odbora za ustavno reformo so se pridružli njegovemu naziranju. Končno Je kongres skoraj soglasno sprejel Herriotovlm željam ustrezajoč© resolucijo, v katerj naglaša voljo radikalne stranke, da bo sodelovala pri vsaki reformi, ki bo stremela po večji stabilnosti vlade in boljšem poslovanju državnega ustroja, v nobenih okol ščlnab pa ne more soglašat! z ukrepj, ki bi podpirali osebna stremljenja po oblasti proti republikanski svobodi. Ta kompromisna resolucija daje radikalnim min strom dejansko vso prostost Zaščita domače trgovine Beograd, 26. oktobra. AA. Ministrski ardk je na predlog ministra za trgovino in industrijo tn na temelju 3. odst. ČL 140. finančnega zakona predpisal to-le uredbo o prepovedi ustanavljanja trgovin v velikem obsegu: Člen 1. Prepovedano je jfltamavljaii}© trgovin v velikem obsegu, velikih skladišč po Čl. 140 odst. 3- obrtnega zakona. Člen 2. Za trgovine velikega obsega m smatrajo trgovine, ki v večjem obsegu trgujejo z blagom raznih strok, razdeljenim po oddelkih po vrstah blaga in v prostorih, ki obsegajo več kakor eno nadstropje. Člen 8. Prepovedano je tudi razširjaive obstoječih trgovin velikega obsega, bodisi da bi se uvedle nove stroke, bodisi, da bi se razširili prodaji prostori. Člen 4. Prepovedi po čl. 1. te uredbe ee ne nanašajo na trgovine velikega obeegn, ki so začele delovati pred ureljavljenjem te uredbe. Te trgovine morajo v roku meseca dni po u velja vljenju te uredbe prijaviti splošni upravni oblasti 1. stopnje stroke (braavše). s katerimi so doslej trgovale. Člen 5. Za kršitve določb te uredbe se bodo izvajale določbe o kršitvah in kaznih obrtnega zakona. člen 6- Ta uredba stop! v veljaro z dnem razglasitve v xSlužbenih Novin-ahc, preneha pa veljati dva leti po uveljavljen jn. Polkovnik Ivo Perčevič aretiran Na zahtevo francoskih oblasti je avstrijska policija aretirala glavnega Paveličevega pomočnika že je mislil na Kvaternika in ostale zarotnike, katerih imena pa doslej še ni hotel izdati. Grenoble, 26. oktobra. AA. Organi javne varnosti so včeraj aretirali italijanskega državljana Luiggija Viscarija, rojenega 31. avgusta 1895 v Riminiju v Italiji, ki se je izdajal za nezaposlenega računovodjo. Pri njem so našli osebne dokumente na tri različna imena. Preiskava je dognala, da je Viscari prišel pred dvema mesecema v Francijo čez Alpe brez potnega lista. Aretirali so ga, ker je na tajnem sestanku italijanskih antifašistov v Grenoblu grdo govoril o Jugoslaviji in se ni sramoval niti hvaliti marseilleskih atentatorjev. Razen tega je preiskava ugotovila, da se je Viscari mudil v Parizu pied dvema mesecema, nato pa je odšel v Grenoble. Dunaj, 26. oktobra p. Na zahtevo pariške Policije ja dunajska policija včeraj aretirala bivšega avstrijskega polkovnika Iva Perčevlča, enega Izmed glavnih aotrudnl-kov dr. Ante Paveliča. Pariška policija je ugotovila, da je Perčevič aktivno sodeloval pri pripravah za atentat v Marseilleu, vežbal teroriste na Jan-k« pusztj in jim pre-6krbel lažne Potne liste. Kakor znano, so že pri procesih pred državnim sodiščem za zaščito države v Beogradu ugotovili, da je Perčevič izredno aktivno sodeloval z zločinsko družbo dr Paveliča in Perčeca. Preiskava v Marseilleu Marseille. 2<>. oktobra AA. Preiskovalni sodnik De Saint Paul je zaslišal včeraj očividce atentata, generala Georgesa, ki .te sedel v avtomobilu, v katerem se je vozil pokojmi kralj Aleksander, agenta Gallija, na katerega je atentator dvakrat ustrelil, go. Armelin Dymasere in go. Renard, ki so bile pri atentatu v neposredni bližini in so bile slučajno ranjen« Nadzornik pariške javne varnosti Ham. bert je končal preiskavo v Marseillen in je danes odpotoval v Pari®. Očividci marseilleskega atentata so pri zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom ponovili svoje prejšnje izpovedbe. Kje so potni listi Paveliča in Kvaternika Turln, 26. oktobra d. Kakor znano, so takoj po aretaciji Paveliča im Kvaternika razširili vest, da niso našli pri njih nobenih listin, ker sta baje,vse uničila. Dejstvo je, da bi pregled potnih listov znatno olajšal ugotovitev, daj sta Pavelič in Kva. ernik odpotovala v Švico oziroma v Francijo Njiju potni listi so bili bržkone madžarski in iiziiani na lažna imena. Trditev, da sta svoje potne liste uničila tik pred aretacijo, se zdi zelo neverjetna, tem bolj, kjer je brez listin skoro nemri— lovci, tud izven naših držsvcih ttcj. , Z=*ac te>:a se st>orrin;a>o pr. vsak: pn-Bd Teli« lovca, k- ;e tak'o zelo Bttbil mL; rlanine. Član- SLD so spremljal na T1ir,- roti kralja Aleksandra, Odooslan-c«—i so po. ožil: na grob velik venec, so.stea iz zelenja in cvet;a z naših pa--e bi' na čelu predsednik dr. Loven- hireti v prestolnico na so se poslovil: doni Tako so priredil: lepo žalno proslavo lovci. k: navadno gostje t lovišču g. Sce-piča, veletrgovca iz Šiške Vodja lova g. Ivan Zupan je med lov-c *T- premorom z'oti v«.® lovce .z se v tool-h besedah spominja! velikega iovca in njegovih nevenljivh zaslug za domovino ''n 7a ovstvn Po^ebn-o *e poudarja; besede velikega kralja, k: jih ;e izgovori % 7-.-.-—■ • — vzd:r.c — : »£uva te m: iugos.a-vjo«- V počastitev mrtvega vladarja so iovci odd*. častne strele in položili na snt;o ze eae vršičke. Kako je najstarejša gorenjska vas počastila vladarja Kamna gorica. 26. oktobra Ko »e je zvedelo v naš: vasi. da bo vožnja na železnici d kraljevemu pogreba cenejša kakor je drugače. so se že pričeli počenkovati, kdo s-e bo odpeljal v prestolnico. Prvotno ;:h j-e bilo več. ki so sklenil:. da s nrrr=a:o tekaj od zashiž&a m t>chite v Beorra d Toda. ko e nas ton lo izredno slabo vreme. s-o ob u o ali t. a d dolgim potovanjem. Odšli so nato le štirje. Vs: vaščan: ta so se noeovarjali. kako bi *:*---■ ■ »večano ^- ■ netvo^aone^a v.®, dara Sklen: 1: so. da vpnzore v domači v«s::: rs.In: sprev:-d Po službi božj: s-e je zbralo staro rn mlado iz vse fare pred cerkvijo in storilo ~ žaki: sprevod Na čel c med občanskima svetovalcema je s tona! starosta Sokola, noseč v rokah ovenčano m « črn-m trak cm prevenano sliko ^ok o • n e-^i v ada~ a Za n; m «o uv-stil: karan os Sokoli." . >,k . —> T! ^ l ra tem: so Koraia.; okoli šolska mladim«, nrosvet- DO erustv-o n S.: rac. o v ^ Kamre s :;:c ve.ise ntor.ee -ce ia i_z Lirnioe. Po c ts ti so . eoa 1 i sn e r en i n 1 azo v. ki so b h zdrknili s streh. - o in na žalostno ž v ui.:en • e. ki s; e silno otožno razlivalo ra plaksjočo pokrajino, je b:l-o kakor črn. r~ .'--Ccj okvir veliki boli. ki jo je nosi! v srcu sledem: faran Moleč se je pomikala množica skor vs-o vas zarkrer.ila in odšla pred staroda-.no Kapusc vo h šo. katero je b'H ooseri kralj ie je bila še v zad-r;em »letu v n:e: na obisku kral;ica Marija. Pred omenjeno hišo je rta! oder s sliko pokojnega v;reškega kralja, obdan z zeie-e;rn ar cvetjem. Čez državno rrobcjcico je bil razpet č.m trak. n-s črno pregrnjeni mizi os so izgorevale velike sveče. Ob odru. k: je bi obdan od oleandrov, sta goreli veliki svetilki. Na oder je s tonil prvi starosta Sokola Fran Luk it z Lrpr.ce. 2L ni:m je preda-val o živl;enjn m smrt. velikega pokojnika, ki je bi. ~rav ris t dan >okcspan v Beogrsdu. gr-sp-:d Jaklič iz Radovljice. Spomine na kraljeve c-biske v Kamni gorici. k. mn je bila i-otovo zelo dr a; a. 'e eoi-j-a domačin iz Kamne srr-ce Pri tem je pc-j-dar;«!. da je h la Kamna g-or ca že davno med najbolj nacionalno prebujenimi kraj- 5-ovenje. Kurnnogrrčan. pokojni s-o nrmre/ k našemu Osvobodi tel kra-1' u ? e tru. : n ff a so tem 1 ■ a 1 v t ežk h bo' i h za slovansko svobc-co v Sosr/ Za orosvet-n~> —_i~vo ;e govo" ' Katrn"»- Mati- ja Miielj. Prav okusno so bile okrašene rudi ?o-s-ecr.e hiše. 5 streh so visele ia.ne zastave *: trooojnice na pol droga. Na okna so vas-čan: nos r a vili slike nr^kojnega vladarja n j:n nr.žgali lučke. Izredno veličasten unmsuj-oce n2-ra".io c-ova.;^ ~o sredstvo. »FVanz Josefova* voda se dobi v vseh lekamah, drogerijah in speceriisklh trg-> vlnah. Pri glavobltL omotici, šumenju, v ušesih.. pomšenem slabovoljnosti. rsjr-drsien r^ ti sezite takoj r«o staropreiz-i>Fra-ii2 Josefovk; grenčici Poročila Ilirih zdravnikov v zdraviliščih za želodčne in črevesne bolezni pc*idaria;orc<:i navzočim. i.ako nam -e usoda ugrabila naše najdražje. Slavil je mrrveia vladarja i:r največjega junaka. ki ae ura klan)a ia ga apotoje ves rret m ki ga bodo spoštovali ie poasi rodovi Evrope. Nadalje je pred oči! felagopokoini-u kot velikega državnika, ki je bil velika nad a ne^-le a&s Jogos!ovecov, temTeč eden izmed največjih državnikov naše dobe. Bil pa je rjdi človec. • toplim srcem, ki je sijalo vedno in povsod skozi kraljevsko dostojanstvo, o čemer se je naš narod neštetokrat prepričal. Zaključek je tvorila zspr.sega, da hočemo zvesto izp-Oicievari kraljevo poslednjo voljo. V Ijubezn: in slog: bočeroo skar. pot iz čmih dn: v iepšo bodočnost. Na poziv upravniki so se vsi v dvorani dvigni.: io zaklicali Viteškemu kralju trikrat: »Slava*. Podroben življenjepis kralja Aleksandra je podal g. ni. M, St. iz Beograda. Govor je napravil na vse navzoče kar najgloblji vtis. H koncu je upravitelj zavoča v kratkih, lepih besedah opozoril.^ da a: čas za razmišljanje ia pesimizem. Nebo je dalo vreacegi naslednika Nj. VeL kraiia Petra U, kateremu naj velja odslei vse naše delo. Z vzklikom mlademu vladarju, njegovi vzvišeni mater, in vsemu kraljevemu domu je bila svečanost zaključena. Ostala bo vsem v ne zorsnem spominu alj g Lahovnik Franc Dravograda g Mor Franc, Gušranja g Kotni Dominik. Merice g Lamntehr Ivan. Črne g Lesjak Jakob ter zastopniki NO. Sokola. JNS in obrtnikov gg. Gačnik. Sede;. Pemuš. Knez Kclenbranr. Beniamin m Puncer=r_*ber Ker ta "delegacija ni mogla polož r na dan pogreba pomembne žare na grob bi a-2opokojnega kralja se je dne 19. okto-bra rodalo posebno odposlanstvo na Opler.ac. Odposlanstvo so tvori! narodni ooslanec g. Pahemik, banski sv e rn ik Mravljak, oreds-ednik občine Preval je g. Lahovnik. ■obč. odbornik iz Preva:; g. notar dr Sen-čar. gdč. Lahovnikov« 7 Prevalj ter šolski upravi tel j Lešnik rt Marenberga Na Oplencu. k;er je našlo c-dposlanstvo tudi vence obč n Marenherga io Ribnice na Pohorju. je predsednik občine Pre valja v j imenu koroških občin izroči! žaro uprav- ■ niku zadužbme g. Jankovicu s prošnjo, ca ! s-e čuva v tem svetišču žara z zemljo, ki je j prepojena s krvjo naših junakov -iz os v o- j bojevalnih bojev na Koroškem kot viden mak Ijubezn:. ki jo goji obmejno prebivalstvo s severne državne meje do olago-ookojnega v:e-škega kralja Aleksandra L L'edinirel;a tet vsega kraljevskega doma ' in v znak vroče ljubezni co nai-e dorno- i vir.e Jugoslavije. Vidno ginjen je g. Upravnik, ki se te '. rsojčzs bori! kot ih~ni častnik v jugo- i slo^e-iski vojski na koroških tleh. z veseljem prevzel isro ter obljubi' zase in za m&ediike. da bodo čuval: to žaro s koroško ZcT.'jo kot svetinjo m grobu jugoslovenskih kralja. — S solzami v očeh se je poslovilo odposlanstvo od kralja, ki je vsakemu Jugoslovenu svet in mrra postati jugoslovenski Jeruzalem, ksmor naj prispe vsak Jugosloven vsaj enkrat v življenju. SIEMENS prodaja rodi na obroke RADIO TELEFUNKEN artarate iz prve roke v lastni prodaialm TELEFUNKEN ^URIER" ljudski spre jemalec za vse valovne dolžine (ravno tako za kratke valove.t DIN 2.700.—. rcGOSLAVENSKO SIEMENS D. D. LJUBLJANA, Tvrševa cesta la-IL Zastopnik za Maribor: P«adio StarkeL Trg Svobode. 8S22 Spominske svečanosti na Golniku G olnik. 25. ok t ob ra Ob tragični vesti iz Marše ja s-e je rudi pri na» prebivalstva lotila globok« žalost. Posebno turobno je vpl vala s:rašna_ vest na bolnike, kd se zdravijo na G ciniku iz vseh krajev naie kraljevine: bridko so za-plčkali in se nekateri celo onesvestili, da je bila potrebna zdravniška pomoč. Drugo jutro je bil Gornik ves rzpremecjen. Z vseh poslopij so zsplapolale črne zastave, vse ;e bilo potrto, le na tiho so s posamezniki šepetali o nepojmljiv tragediji V soboto 13. t. m smo se zbrali v zavodov-; kapelici, kjer je domači duhovnik g. Jnsip 8ud:n opravil žalno službo božjo, med katero je ime! lep nagovor slavec blagopokojnega kralja Aleksandra kot na>-večie^a junaka, modrega državnika _n robom ika za svetovni mir. IS. t. m. pa je bila velika žalna svečanost v farni eerkv v Križah. Cerkveno opravilo je daroval župnik g. Josip Hartman. pred tem pa je v Kratkem govoru slavil ogromno delo viteškega krsl ja-junak a — Po maši pa se ie nadaljevala svečanost pred žalno okrašenim spomenikom vojnih žrtev. Tržiška godba je zaigrala žalost ciko. nato rta so zastopniki občine in gasilstva izrazili ža-,ost vsega prebivalstva in pozvali navzoče na složno delo k: zvestobo novemu vladarju kralju Petru IL Kriški kaplan, ki je sam okusil mnogo gorja svetovne vojne, je leno opisal tmievo pot dobrega vladarja. Zapela je šolska mladina v srce segajoco žalostinko. nato je ponovno povze' besedo gospod kaplan ter pozval vse navzoče, da ne klonejo v reč težkih časih, kajti božja Previdnost nam je poskrbela vrednega naslednika, kateremu hočemo zvesto služiti ter nanj prenesti vso ljubezen, ki smo jo gojili do njegovega očeta, Gi-dbfi ;e z-aigrala državro himno. k: jo je gm;e-na in odkriti g"-av poslušala ogromna množica faracov. 5eci!e so spet žalostin-ke šolske mladice. Nato se je vrši! def le, ki ga je orvcrlla gasilšta četa, vmes pa je igrala godba žalne koračnice. Množica se Delovanje celjske Glasbene Matice nja. na_ rretosavsarl proslavi, n* prlre-teljsrvo Glasbene Matice se v polni meri zaveda svoje naloge, ki jo izvršuje ob svo-ji "izvrsmi kvalif tac i ji vestno ia vzorno Ponudb ruj^r umetnikoT glede koncertov Glasbena Matica ni mogla sprejeta. Letoa 7. aprila ^e priredila koncert Slovenskega vokalnega kvinteta, ki se je sicer moralno obnesel a Glasbena Matica je knela deficit Glasbena Matica je za ves celjski oko-! š vodilnega kulturnega pomena, te? zasluži vsestransko podporo. Blagajnik g. ravnatelj Tumšek j« poročal. da >0 lanski dohodki krili iraatke. Proračun zj L 1934-35 nredvideva 111.060 Din dohocfcov m 131830 Din srdatkov. torej primanjkljaj v znesku 13.750 Dčn. Na predlog pregledovaica račuE>ov g. direktorja Mra vijaka je preje! ves odbor rarrešni-00 s pohvalo, Po ugodnih poročilih šolskega ogleda g. Finka ?n g. ravn. Sancina. ki je poudaril, da pomanjkanje učnih prostorov zelo ovira celo zavoda, dalje da raste zanimanje šole od leta do leta in da kažejo posebno zanimanje za Glasbeno Matico mestna občina ceijska ter banska in državna uprava, ie g direktor Mravljak naglasi! potrebo, da se pomanjkanje učnih prostorov čim prej odpravi. Pri voMrri je b?. zopet *zvo?}čb ves dosedanji odbor s predsednikom g. dr. Orož-nom. Pri slučajnostih se je g. direktor Mravljak zahvalil v imenu drž realne grmcarije r& podporo, ki io Glasbena Matica vedno nudi gimnaziji in dijaštva. ter obljubiL da bo vedno z veseljem podpiral delo tega važnegj kulturnega zavoda. Celje. 26. oktobra Glasbena Matica je imela v četrtek 25. t m. zvečer svoj 16, redni obče.: zbor. Predsednik g. dr Orožen s-e je ob otvo-ritvi z lepim: besedam: spomnil blagopokojnega krai;a. katerega spominu so navzoči počastili s ki:c_ »0 avsl« Predie-nr. j: ie nato omenil, da Glasbena Matica lepo napreduje, za kar gre zahvala uč teliske-mu zberu. ti pa £ ravnate.ju K. Kacinu. Tajnioa gdč. L Zupančičeva se je v svojem poročilu najprej spomnila velike osebnosti pokojnega kra ja, k: je bil tudi p> krovitelj lepih umetnosti, ljubitelj in p> enavalec glasbe V šolo Glasbene Matice se je v šolskem letu 1933-34 vpisalo 170 gojencev ir. gojenk. ob zaključku t- ske~a leta pa jih je ostalo 165 Javne produkc je goiencev so bile 24, 25.. 26 in 29. maia. Na komornem večeru 29 maj.« je nastopi! rudi odde ek komorne glasbe, t. j. klavirski trlo in godalni kvartet, za zakliuček oa ves orkester. Na zavodu je ime! vaje rudi d jaški orkester drž. realne gimnazije. Na zavodu je bilo 6 učnih moči ia s cer 4 stalne in 2 pomožr:. Lani v novembru je praznoval zaslužni ravnatelj g. Karlo Sancin 30.etnico umetniškega udejstvova-nja in lOlemico delovanja kot ravnatelj Glasbene Matice v Celju. Ob tej priliki je priredi! matični orkester pomnožen z gosti I simfonični koncert s sodelovanjem pianistke ge. M. Sanc nove. Godalni korpus Glasbene Matice :e lan: 1. decembra sodel.ova! pri koncertu Celjskega pevskega društva, letos 2. junija 00 dnevih Jadralske straže v Celju, ari Satmeriev »Jafte-jev priseg «. ki jo je izvajal Celisk7 Zvon in pr. prireditvi Vi-centi; e ve konference. Pomnoženi dija3d orkester je aastopa! na drž. realni gimnazij: na praznik L'ed'iaje- Razstava šolskih vrtov v Celju Celje. oktobra V soboto bo v okolisk: šoli otvorjena razstava šolsk h vrtov iz ceijske-ga sreza. 2-e lam je izdala kr. banska uprava nared-bo. da se aaj vršita v Ljubljani in v Ma-nberu razstavi šolskih vrtov ob priliki ljubljanskega velesejma in mariborskega tedna. Ker pa v času. ko sta se vršil: ti dve važni gospodarsk prireditvi, še ni bilo zrelo sad'£. niti niso bi.i oosorav.ieni pridelki, se osrednji razstav nista vršili, oač oa je banska urrava oriporočila vrtne razstave po srezih. L"č teljstvo celjskega sreza.. ki je že pripravljalo razstavne predmete za Maribor, se ie zavzelo za sresko razstavo s tem večjim veseljem Prebivalstvo sreza bo pač lažje poserlo razstavo, ki mu je bližja, naše lepo Celje pa ima letos rudi svojo gospodarsko prireditev. Vrtnarsko razstavo, k: se vrši od 27. do vštete«ga 30. oktobra v narr-dni šoli Celje-oko! ca. je pr.redilo učiteljstvo. Pa ne morda zato. da bi se postavilo; kakor b: si mogel kdo misliti. Učiteljstvo ve. da ima naš kmetovalec veliko več in da bi si lahko priredil še lepšo razstavo. Razstava ima edini namen na obrazce. Glob j o vrtnarsko ia kmetijsko zobrazbo si bo pridobi! učitelj sam. Marsikaj bo razvide: iz splošao-«ti in to prenesel na svojo šola Razstava pa je namenjena pred vsem prebivalstvu. Zbrano j e mn opo pooen egs gradiva v naravi in v s!ikaL Celotna razstava se drli v oddelke: šoia in šolski vrt (»like. modeli, slike učencev pri dela), drevesnica, ob! ke sadnega drevja, sackii škodljivci. pridelki delovna šola. zeleajadni vrt. cvetličarstvo, sobne dekorativne rastline. shranjevanje pridelkov in njih uporaba v kuhinji, čebelarstvo, reja tnalih živali. kmetijstvo, kmetijska ic sadjarska ii~ rerarora, orodje, umetna gnojila, praktični predmeti, trgovski oddelek, Posebai večji oddelek tvori razstav* štajerske kokoš: štajerska kokoš, ki je pač najboljša nosnica ia našim kmečkim prilikam najbolje odgovarja, ima ravno v Celju in v okolici jTeharje) svoje prvotne in najboljše rejce Zato pa ie tudi nad 50 razstavljaleev. Kokoši so razstavili kmeto- va 1.? ;„ učitelji iz vseh občin v srezu. Razstava bo morda še poglobila ljubezen do vrta. ki ga prebivalstvo že v precejšnji meri neguje. Mars kje še vidimo lepe m snažne vrtove. Gospodinje se zavedajo, da vrt n: samo prostor, ki jim nudi najpotrebnejše za kuhinjo, temveč mora služiti rud: lepoti in veselju. Snažn:. pestri vrtovi so kras vsake hiše. Pa tudi naša kmečka okna ni» rrazrsa. Pož vljajo jih skrbno negovane in 'spe cvetice. Tako je tudi prav. Na razstavi sami pa se vidi zb;rka lončnic, ki so za naša okna na vasi najbolj primerna Tako najde aa razstavi vsak nekaj, kar ga zanima. Gospodar ri bo pregleda! dre- vesnico, Škodljivce, udje najnovejše orodje itd- gospodinja pa se bo posebno zanimala za konzervirano povita no, za vka-hano sadje in z& cvetice. Požar v tržiski okolici Tržič. 2h. oktobra Snoči ob 2!>. je sažarelo nebo naa vasjo Brezje ped Sv. Nežo blizu Tržiča. Gorelo je gospodarsko poslopje posestr.uca Bod-ijaja. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Ko-vorja. Tržiča in Bistrice, a je poslopje kljub nagli pomoči pogorelo. Res.rev je bila nemogoča zaradi pomanjkanja vode. Mctorke so bile postavljene okrog gorečega posiopja. & prekmalu so bili rzčrtkani vsi vaški vodnjaki. Gasile: so z veliko po-žrtvovajc ostjo ogenj zadušili ia odvrnili vel ko aevarnost od drugih stavb Kako je ogenj nastal, še n: ugotov.jeno. Preiskavo vodijo sedaj orožniki Ta požarna nesreča naj bi bila resen opomin *"a-ščanom k ureditvi vodnega zbirališča, da v primeru nove take nesreče kraj ne bo brez vode. Vozni promet na praznik Vseh svetih Ljubljana. 35. oktobra. L~prgva policije je odredila sporazumno z mestnim poglavarstvom glede prometa ob prazniku ."seč svet-nikov naslednje: Dne 1. novembra 1934 je dovoljen »a pokopališče k Sv. Kr.žu za vsa vozila brez izjeme, vključno rudi kolesarje, samo enosmerni vozni promet, in :scer je dovoz dovoljen samo po Tvrševl. Lmarto-vl m Savski cesti. Odvo^ s pokopališča pa samo po smr.sk: cesti. Ker bo ta C£~n obratovalo na tej progi večje število avtobusov. so iz prometno varnostnih orrov odrejena za avtobuse naslednja postajališča: L Postajališče (v obrata do -4 voacrri) Tavčarjeva clica. desna strsn. smer proti Tyršev cesti. Za ta vorlla velsa kot dovoz na pokopališče nasiedn;a poti Tavčarjeva ulica, Tyršev«. Linhartova. Savska cesta. Odvoz: Med hmeljniku. Šmartinska, JeglJčrva, Vrhovčeva. Vidov danska. K.o-menskega. Kolodvorska, .avčar;eva ul>cs_ IL postajališče (v obratu 4 vozov!) Miklošičeva cesta, nasproti hotela »Union«. Dovoz na pokopališče: Miklošičeva, .Masa-rvkovt, Tvršev«., Linhartova, Savska cesT«, Odvoz: .Med hmeljn ki 5martirnska,_ Jegii-čeva.. Vrhovčeva, Vidovdan^a. Komen-skega. Resi jeva. Sv. Petra cesta, Marijin trg, Miklošičeva cesta, Avtotakai in ščk: imajo ta dan sta; al išče v rrančišksn-sko u!ici nasproti kavame Union. ITL postajaliče (v obraru 4 vozov."' Krekov trg. Dovoz na pokopalJče: Krekov trg. Pred škofijo. Stritarjeva -ulica, .Marijin trg. Prešernova ulica. Tvrševa. Linhartova, Savski cesta. Odvozi Med hmeij-niki. šmartinska. Jegličeva. Vrhovčev«. aovdanska. Komenskega. Resljeva. Zmajski most. Kopitarjeva ul- Krekov trg. IV. postajališče (v obratu 4 vozov Koe-gresai trg — ob vremenski hišici. Dovoz na pokopališče: >elenburgova. ,yršrrs, Linhartova, Savska cest«. Odvoz: Mec hm e! jarki. Žmartlirska. Jeglčeva, Vrhovčeva, Vidovdanska. Komenšcega, Resi jeva, Krekov trg. Pred S:of:jo. Stritar;eva »lica, Marijm trg. Vt'orfova sli-ca. Kongresih trg- Vsako preaatrpenje vozil je v »maia obstoječih predpisov strogo zabranjeno ® tmajo šoferji odnosno sprevodnik- sprejeti le ono število potnikov, kolikor >e Komisijonelao dovoljenih mest sedežev m stojišč). Vam-osmi organi ima;o nalog, da vozla, ki bi bila prenarrpana. izločijo rz prometa ter jim zabrsnijo nadaljnjo obratovanje. Zatorej se rudi občinstvo opozarja. naj ne sili v vozove, ir. so že z oa;-v_ij;m dopustnim šrevlom pomikov zasedeni Občinstvo »e opozarja, da je najvišja dopustna cena za enosmerno vožnjo a a pokopališče 3 Dm. Posebno starši z otro-t: »e opozarjajo, naj se strogo držijo desne stran: ceste, k;er ni hodnikov, da se izognejo nezgodam ic ae ovirajo po nepotrebnem prometa. Glede parkiranja pred pokopališčem kakor rudi glede vožnje same se morajo vsi vozač: brez izjeme strogo ravnati po navodilih službujočih varnostnih organov. Kolesari: se opozarjajo, da je dosr-op na pokopališče s kolesi z&-branjen. Ker se vsako leto dogaja, da občinstvo stopa na grobove, posebno n2 vo-iaŠice. ter jih tK>škod-uje. se opozarja, ca dobijo varnostni organi nalog, naj take osebe legitimirajo ic prijavijo, ker se bo proti njim postopalo in bodo morali poravnati povzročeno sodo. Občinstvo se slednj č opozarja, da je vstop na pokopa-.-šče dovoljen izključno pr. vratih na levi strani cerkve Vi so navadno zaprta!, izhod pa je izključno skorl desna vrata 'Imed cerkvijo ia upravnim pošiop;e-m pokopališča). Čuvajmo Jugoslavijo! KULTURNI PREGLED Ksaver Meško šestdesetletnik ■V07 2 ore'or>dte asio o"«£-dobe. k: Jntri. dne 2S -oktobra, je šeecdeeetletnica p^eatel a Ks^ve-a Weška. Ta vsmešeci. tei-nočutni orioovedaik živi ž? d-olzs leta v 6a.r.>- ro~?ke fa~e "olizrj SVovec.e-ra rrad-ca V tem :»? o; teiier dur er a kmetih oa^li duše fz oiaalj ^-ir-o Samote — sjhnera kraia se - Meško s>: -kani rr!Ijub*'la. da ie narbrž sam ne b r.a-2" »cuft ti. das ie_rverat» s i=s»oi-m' — - razmerami. Sa—= i-. -nrT" = * ca, v n"i e»e mu ooj:a;o fanra-zi^Va »-.^-.-.r^ odt>cved; in pozrtvo- vsl-Kipr- Jv?h v-"!n kj :e na njiv terad" p-oja >»=-bn" žvlVenje. se tod: t-daj. na nmro -ts —^- vše=m^rin me- ivl-enia Samoten ia oaam!:en bodi rrrvič rot v gvljenia ia do neke mere tudi x '-*=-atjr; Ks: H-ors—>o d^k> Kssvers M aV-- rs j' " trfic^T?, n fa-rn io b'1 r-;V>,. 's- r*B kak-T = K—a-, ar!^ Ze ry*rr* »o^-c^Vg t- S- nr nio^m- l—--TC*- D-v- ,-3-V v-v «*T>- r-rof A^Jora Ovna >Ksa'ver Vp^ka X;=-?ov -a?vo; v irvlienhj in lite-ramem odejtvovanju« (IMaribor. 19S4 T>- ir ske-ma zsiloS«). ?»e-dvomno ie aia-rilao. da :e Meško daneg bol-i prevataa v rešeno kakor t>£ iz-dajan v ;z*irnikd. Xi oriše! a:: oc Izbranera dela. kakor n. pr. Ivan Pre- Vzrok nteOTe biti v tem. da je pripovedno delo K&avera Meska. ki >e v naši slov-r»tv?n: aeodovici obeleženo z etiketo subiek-tivrajp-o osibol-osizma, poreklo v ve?j«i meri kakor iz oririnaire. primarno močne stira rit«?lpke os-ebrosii is nenavadno rahle, evojevrstno obrutljive in kaRivlrane duše. Piie odti« hna ekora; w®ka efran iz nje^o-v^ra oe-resa Meško. ki je vgiooil v našo li-Veraturo kot naturalist. je kmalu odkril evoj oasniski eve-i ss tečaju, v eub- •ekiiv-iem doremanjrj življenja, v čuvetveno in o»ebr>o ba-v3nem izraiu. v »njskfb pre-lod :ih. v nežnosti aofatja. vdane Ijubezii nentešeneja hrepenenja, skratka: v ruv-•=tv»n: k: je pravo n^forot^e naturali- sVr°mti taMu b^^ne ob:ekt4vaosti in rn?^~*v«>T><= s^-rar-^iFt5 Toia orvotai natura-£0 ni noipo!"K>ma razJonn v M»rb«>kt:vT*o^ »n »e tlf1r'0'r'vi škodoval nje?™?«^ M°-=Xo je orav za r>rav rw> proj»m n&ab^em in 'ite^ar-nem rm^z^j lirHc. za*o vt>*t»v r-ofl^"'-Lirva da ba£ v liriki ni dosegel večjih aepebov. marveč se je moral lirično iziiv- liati v oroei Ta oremoc rrirneea nesdba nad etreoo narativnim, trioovednim JsCvar-ianj"?m ie notranje oslabila nie^ovo iek>. ki danee, v č^u aovers re.'' iz/na. »nove ^tvarrM»ti< ali telo novega naiiuraliznsa v literaturi ae more imeti ir-e.ino mooao S-taieljev Meška predvsem citajo in razume-vbe po6*a ■»aakdar.joet in bratalna življenjska resnišjoet aedaajeca rarrvaaees in posuroveleca čaaa. To velja Otav po6eboo ca spise, ki so najboi- Mefko-vi, najznačilnejši za nieso^o tieramo jstvarjanje. Tn se je ojasteljev straž ponekod raznežil v sentimertaliieni. ki ca marsikdo ne prekaša. — Meško je bolj literat kakor umetnik. V aplošnem ie kip®} Meškovo delo po svo-notranji strukturi dokaj neenotno, Me-ško - pripovednik je -redno kolebal med ob-iektjvnrm šn subjektivni® pripcrvedovacjem. med laičnim in eoičnim slosom. med rea-IrnDom in josnanticr-ocn. zaradi tesa je nje-?ovo ceiotno dek marsikje razklano ic ^lino neoravTjovešeno. A n;eeowo dek> je njegov najicthnneif: irvljeoiepis. Meškove po-vesti so pre-tezoo iztovednena zaačaia: skozi mnoee osebe Meškovih fantaziiskih proizvodov sleda on sam: njeeova bolest in njseora notrsoja raiost eibljeta te like. Subiektivizem, lirizem. to dve prednosti in obenem dve šibki strani njeeovesa dela — do tem. kaj zahtevamo od proae in kaj sami ponašamo vanjo. >odobni dileskrnu analitiki, ki co se nčih pri Freodu. bi utegnili nafti ▼ Messko-vem literarnem defoi značilne orimere >ia-na^onovc in drneib b*mrfeksoT ki ao posledica piaaMirreea boia med primarnimi na^ib" in trrj dolžnostmi Viegov natančni ŽTvl^nieniser Oren dobro nravi da bi v primera, ee ne bi &el v bo-eoslovje. >r svoji voiii in potrpljenja naj- brž dal rocvdDe. ki b: th prav brez sramu lahko postavili ob stran rusko - traneoskim tako ali drujrače realietimim Platnoaj-c B-> roapovje in rom^-jš. duhovniški ;oklic sa bol kakor trd kateremkoli našem pisatelja odk>fcino vplbala na rszvej srvariainosti-Vzlic nekaterm pozitivnim vplivom, ki h h našteva A. Oven. pomeai duhovniški roštbe pri njem kmlienje premih cvljenjskih li-aij. to se pre v: Meško ne more živeti kot čiovek jn ne tisrrariati kot nisareli tako, kakor bi odsovarialo n^eaovi nravj in re»-scični notranji pooobi. Oatc^d niesovi koro-aromisi t ^vareh T>sto nuvečfnškeea značaja (prisijjen prehod iz naturalizma k bolj »krščanskim« oblikem. srlej Oven. etr. 4-0), odtod nje^rvva odpoved in aeorestano snb-limiranie naravneea in prrmaraeza v poss-e-5eoo in oiiaiieno. Skratka: Meškov literarni talent ima usodo žarka kd se razbije na svoii poti. Lahko da zaradi te^a nastanejo mavrične barve, to se pravi: nežna m č-ivetvena prosa, polna sani :a sočut'a do trpečih, toda velike in moetr-e umetniške stvaritve nastajajo samo na premi črti v svobodni borbi talenta z okoliem Kake«1 razJomLen in raznršen žarek se Mešbor pripovedaiški dar uvelavlia akorai v v^eh kn;rzevmb formah: v romaan. v noveli v črtici, v dramaiski obliki v IMki V romana is ustvaril dva stilno neenaka spisa: naturalistično podobo naše mslomeSa-v eke drjžb» ob konca stoletja >Kam nk»re-nxx in sloblv? imnresvro-^;?^ sni- sanc dete >Na Poljani <•. ^roov»»d vaškega župnika, ki doživlja življenje okrog sebe. Domače vesti MARLENE DIETRICH ln njene hčerke Marij« Steber DANES PREMIERA najnovejšega ln naJprivlačnejSega filma CAR II CA VSEH RUSOV Monumentalno veledelo posneto po dnevniku carice Katarine H. — Mar-lena Dietrich, kot naivno dete, razočarana žena in ljubimka iz maščevanja. Režija: Josef von Stcrnberg Telefon «-24 ELITNI KINO MATICA Tetefoo tl-24 Predprodaja od 11.—12.30 ure. Predstave ob 4., 7.15 in 9.18 ari. ♦ Beograjski profesorji v opomta pokojnega kralja Aleksandra. Na žalni seji beograjske sekcije Jugoslovenskega profesorskega družtva je bilo sklenjeno, da bo v sponam na blagopokojnega kralja ustanovljen fond za podpiranje profesorskih vdov in sirot V ta Cond bo sekcija vložila 120 tisoč dinarjev, fond pa bo nosil toe viteškega kralja Aleksandra I. Jedinitclja. ♦ Važno zgodovinsko predavanje bo na današnji nacionalni uri radia. Predaval bo g. Djurovič o Petru J. Petroviču Njegošu. Pod vodstvom vladike Petra I. je postala Črna gora vaižen politični faktor. Politični pomen črne gore je bil mnogo večji, kakor P& bi kdo sodil po velikosti področja in po številu črnogorskega prebivalstva. Junaške 'borbe Srbov v črni gori in Šumadiji v prvem in drugem desetletju 19. stoletja kakor tudi prebujanje nacionalne zavednosti pri Hrvatiih in SLovencih v Napoleonovi Tliriji so bile najboljša podlaga na.še skup. ne nacionalne borbe. ♦ Dvorni maršalat je Izdal akad. slikarju K. Božidarju Jakcu dovoljenje za izdajo umetniških reprodukcij portreta Nj. Vel. kralja Petra II. Slika v bakrotisku izide v par dneh, in sicer v velikem formatu 70 X 60 cm po 75 Din in manjšem 25X35 <-m po 15 Din. Del čistega dobička je namenjen za umetniški fond. Slike se naročajo pri kulturnem oddelku mestne občine T Ljubljani. ♦ Odprte planinske koče. Koča na Veliki planini Je stalno oskrbovana ter založena z vsemi dobrotami. Sicer je že nekaj snega, vendar pa je dostop še vedno mogoč peš iz Stahovice mimo Sv. Primoža. Dom na Krvavcu je zelo prijetna izletna točka Ka enodnevno turo iz Kamnika. Poceni ne-deljski oddih si more človek privoščiti v Domu v Kamniški Bistrici. Pot je prav dobra, ker je nova cesta že skoraj dograjena. Dom na Mrzlici je 9talno odprt. Rob-Jekov Dom na Begunjščdci je tudi še sedaj oskrbovan ob nedeljah. Valvazorjeva koča je stalno oskrbovana ter vabi prijatelje planin. Stalno odprte so planinske postojanke v Logarski dolini. Mozirska koča Je znana izletna točka Savinjčanov. Vedno -vabljive pa so postojanke ob Boh. Jezeru ter vabi Sv Janez in Zlatorog na nedeljski počitek. — Prehod preko Mostiča čez Savo v Mednem ie brezplačen za člane SPD t& dobo 10 let.' 1 j. do 15. X. 1944. Poka. zati Je treba člansko izkaznico. ♦ Nov planinski dom na Jahorinl. Letos februarja je do temelja pogorelo planinsko taveti&če »Dom na Jahorini«. S to požarno nesrečo so imeli veliko škodo sarajevski turisti in tudi zimski športniki, ki so v zadnjih letih obiskovali v vedno večjem Številu Jahorino. Planinsko društvo »Ro-manija« je uvedlo živahno akcijo za zgradbo novega planinskega doma. S prispevki turistov in zimskih športnikov ter s najetjem večjega posojila je društvu v kratkem času uspelo zgraditi nov planinski dom, ki 9>o nreditvi in obsegu prekaša nekdanjega. Poslopje je že pod krovom in se ba-vijo sedaj samo še z notranjo opremo, tako da ho dom o tvor jen že meseca novembra im se bo že lahko udejstvoval v letošnji Bftnsko-spcrtni sezoni. Na Jahorino se pride peš v 3 in pol ure od železniške postaje Pale pri Sarajevu. ♦ Novi moderni turistični Parniki. Poleg Jadranske plovitbe, ki je sklenila nabavo novega modernega pamika za turistične proge, »i bo tudi Jugoslovenski Lloyd nabavil turistični parnik, sličen parnitou »Kraljica Marija.« Ta parnik bo še moder, nejši in bo urejen tudi za prevažanje bla- URAN KREMA je neštetokrat dokazan najpopolnejši, čisti rastlinski kosmetični proizvod za pridobitev idealne cvetoče lepote. Parfu- I menja URAN, Stari trg 28. 8817 1 ter boreč ee s temnimi silami v ljudeh oznanja ljubezen, odpovedi polno ljubezen do Bosa, do bližnjega, do domovine. MeŠkove novele eo zbrane v več kn.Tisah, izmed ki-terih sta najznačilnejši »Ob tihih večerih« in >Mir božji« Tišina, mir... to je tislo, bar išče Meško na poti človeka, ki sta mu odpoved in pozaba sveta dolžnost. Mnoge njegove novele, povesti, črtice so izšle v raznih revijah in zbornikih ter eo le delno zbrane v samostojne knjige, kakor eo »Na*« življenje«, »Listki«. »Črtice«. V dramatiki ee je poizkusil # spis5 >Na smrt obsojeni?«, »Mali«. >Pri Hrastovih«. »Henrik, gobavi vitez«. Lirika ni zbrana v posebni kniigi. Vsi ti spisi, ki se pretežno dogajajo na kmetih in v sodobnosti, eo prepleteni z nai-plemeniteišim čivstvovaniem. zlasti ge i globoko ljubezniio do človeka in do domovine KadaT ie v njih tendenca, tedaj Doteka avtoriev idejni ali moralni poudarek samo iz želje, da bi bili ljudje boljši, kakor eo v resnici. Zlasti v romanu »Na Poljani« izpoveduje Meško tako globoko ljubezen do naše domovine in njenega Ifjdstva, da čitaitelja vzlic vsemu idealiziranju razmer in ljudi prepričuje in povzdiguje. Najsi je vrednost posameznih Meškovih spisov taka ali drugačna nedvomno je. da Je njegov eeloten opja izpoved in stvaritev našega človeka z mnogimi značilnostmi naših tal :n našega narodnega značaja. Posebna hvala pa gre MeŠku kot mladinskemu pisatelju. Njegove Črtice v knjigah »Mladim srcem* (I__III.). njegova povest »Volk epokornik« tn druge pravljice v zbirki • tem naslovom so Imele in Se imajo tisoče mladih čitateliev Ksaver Meško i* med otroci sam otrok: izkušen in moder, vendar pa v svoji fantaziji enako naiven kakor oni. a to je tieta naivnost, ki brea Iga. S svojim novim modernim parnikom bo uvedel Jugoslovenski Lloyd 15 dnevno progo med našimi in egiptskimi pristanišči * Obnova starega gradu Zeline. Prebivalstvo občine Sv. Ivan v Zelini je pokrenilo akcijo, da bi občina kupila in obnovila zgodovinski grad Zellna, ki stoji bl'«u izvira potoka Zeline. Ta grad je bil v 15. stoletju last Petra Ludbreškega, sedanja lastnica Hildegarda Domin pa je že večkrat ponudila zgodovinsko zgradbo naprodaj. ♦ Pred otvoritvijo zemunskega mosta. Biagopokojni kralj Aleksander Je tik pred svojim usodnim .potovanjem izrekel željo, da bi bil čimprej slovesno otvorjen novi most preko Save v Zemunu. Dela na tem impozantnem mostu se sedaj že dovršena in bo most po nekaj tednih Izročen prometu. Z vso naglico trasii&Jo sedaj cesto na beograjski strani, ki bo preko viadukta ve. zala most s kopnino. Zaradi te ceste ao porušili več poslopij in je sedaj krasen pogled na dolgo linijo cestKam plovemo?«. so njegove mlade oči gledale podobe resničnega življenja, ne-idealizirane. nerazkriukane l.judl. Malo pred šestdeeetletnico je spisal za te&ki prevod svojec« orvegs roman« značilen pagovor. »AH poznamo svoio pot?ce Ti. Ibetta, naj ne zamudi te predeta ve. u— Uprava Hubadove žirPe JPS vato* vsa ljubljanska pevska društva, da se obvezno udeleže skupne pevske vaje za mešani zbor v nedeljo 2S. t. m. ob 10. dopoldne v Hubadovi dvorani Glasbene Matice. Na programu so žalostinke, katere bomo peli na pokopališču o Vseh svetih. — Uprava. u— Smrtna kosa. Po dolgi mučni bolezni je umrla gospa Angela Novakova, rojena Vrhovšek. K večnemu počitku jo bodo Položili danes ob 15. Pokojni blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! u— Združenje elektrotehničnih obrti dravske banovine v Ljubljani je imelo 24. t. m. žalno sejo, katere so se med dragim udeležili tudi ti^boveljsk! predsednik občine g. Klenovšek, občinski odbornik iz Kranja g. inž Gros, elektropodjetnlka gg. Sprager in Belak iz Maribora in Celja., elektropodjetnik g. Janša iz Kranja, in elektropodjetnik g. Pretnar z Jesenic, žalno sejo, ki se je je udeležilo častno število članov iz LJubljane, Je otvoril ln vodil predsednik združenja g. Poljšak. V svojem govoru je lepo orisal delovanje in zgodovinsko poslanstvo blagopokojnega vladarja ter tudi naglašal, kako je baš pod njegovo kraljevsko avtoriteto in državniško sposobnostjo dobilo obrtniško stanovsko in org&-nizatorično življenje najboljšo podlago tn smer zavidljivega razvoja. Zborovalci »o v duhu poslednjih besed pokojnega vladarja izrazili svojo vdanost in zvestobo njegovemu nasledniku. u— Gospodinjam in Izletnikom nuffl trgovina z delikatesami V. A. Janeš na Aleksandrovi cesti spet pitano štajersko perutnino najboljše kakovosti svežo, ob sredah in sobotah pa tudi pečeno. Nadalje ima ta ugledna trgovina v obilni izberi najboljše narezke, kakor tud! morske ribe spet po znižanih cenah. Ljudem, ti odhajajo na izlete, nudi trgovina najboljši pro-viant. Kdor izberi in po nizkih cenah. u— Prepovedan a prodaja. Kakor znano, je treba imeti za izdajo ln razpečevanj« slfk članov kraljevske rodbine najvišje dovoljenje, ki ga pa prodajalci v Ljubljani in na deželi — kolikor smo poučeni — sploh nimajo. Zato je ljubljanska policija prav storila, da se je začela zanimati zanje in da jim je prodajo slik prepovedala. u— Ribji trg. Na včerajšnjem ribjem tr. gu je izostal večji dovoz morskih rib, zlasti sardin. Bilo je okoli 30 kg tuna. ki se je podražil na 32 Din, dočim se je še pred tedni prodajal po 16 do 18 Din kg. Pravijo, da Je TtaJija spet dovolila uvoz tuna iz Jugoslavijo na reški in tržaški ribJ4 trg. Na prodaj pa je bilo razmeroma mnogo sladkovodnih rib, zlasti ščuk, šilov, klinov In pečenk. Cene so bile običajne. Lov na morju je bil zadnje dneve zaradi viharjev in polne lune zelo slab, zato Je bil dovoz morskih rib neznaten. u— Proces proti odgovornim članom Vzajemne Pomoči. Konkurzno postopanje v zadevi »Vzajemne pomoči« sicer v glavnem počiva, ker je več procesov še visečih in niso sporne zadeve definitivno rešene. Državni tožilec je proučil ogromen kazenski spis in sedaj sestavlja zelo obširno obtožnico proti odgovornim činiteljem upravnega sveta Vzajemne pomoči in drugim v afero zapletenim osebam. Obtožnica bo morda končno sestavljena že meseca novembra, vsekakor pa še to leto, Takar bo po njeni pravomočnosti razpisana glavna razprava proti obtožencu Ivanu Šinkovcu in tovarišem. Proces, ki se bo pričel najbrž marca, bo trajal več tednov in vlada že zdaj veliko zanimanje, zlasti med člani in oškodovanci Vzajemne pomoči. u— Razprava 0 vlomu v občinsko blagajno. Državni tožilec Je obtožil 511etnega posestnika Franceta Konjarja i* Viševka srez Kamnik, da si Je L 1933. kot župan bivše občine Breaovice pri Dobo prilastil 9400 E-in gotovino is občinske blagajne ln da je 22. oktobra 1933. ftngiral Tlom v svojo hišo, tako da Je odnesel vso gotovino iz blagajne ter Je potem po svojem sinu prijavil domžalskim orožnikom vlom. Obtožnica pravi, da Je skušal « vlomom opravičiti primanjkljaj v obč. blagajni. Usodnega dne je bila namreč najavljena od banske uprave revizija občinskega urada in hkratu prevzem premoženja za novo občino. — Raziprava Je trajala precej časa. Naposled pa Je bil France Konjar oProščen. Malemu senatu Je predsedoval g. Kralj obtoženca pa Je zagovarjal odvetnik dr. Spiller-Muys. u_ Obsojen Junak noža. Pred malim kazenskim senatom Je bil včeraj obsojen tovarniški delavec Janez Jeklič na 7 mesecev strogega zapora zaradi zločina težke telesne poškodbe. Zunaj neke gostilne na Javornikn Je dvakrat 19. aprila sunH z nožem proti Danilu Pesjaku ter ga je dru-pič mcčno ranil v pljuča, da Je bila rana smrtnonevarna. Obtoženec se je zagovarjal. da Je bil v sllobranu in v omotičnem stanju, ker ga Je bil poprej Pesjak udaril tako. da sploh nI vedel, da Ima v rokah nož in se ne more spominjati, da bi bil Pesjaka zabodel. Razprava se je včeraj vr. šila že v tretjič. u— Jenkova plesna šola v Kazini od jutri dalje ropet nadaljuje z rednim poukom "VBeh narodnih hi družabnih plesov Prvi nedeljski popoldanski tečaj jutri od Pol 4. d© 7. pop. Pcsetne ure in informacije Une-m o. u— Gostilna Kolezija danes domače ko-fVie. Ia Celi? e— Osnovni fond za spomenik blagopo-kojnemu ViteSkema kralju Aleksandra I. Uedinitelju v Celju tvori prispevek sokol-skega balinarskega krožka pri »Skalni kleti*. Krožek je štel 15 članov in članic in ti so pri v9aki igri vplačali določen znesek v skupno blagajno, ki vsebuje 31S D n. K termi znesku pa so doslej posamezni igralci še prispevali 530 Din. Prvi znesek, ki je bil vložen v fond za postavitev spomenika, znaša torej 848 Din. e— Ljudsko vseučilišče. V sredo je odpadlo predavanje univ. prof. dr Haupt-manna iz Zagreba zaradi splošnega žalovanja. V ponedeljek 29. t m. ob 20. bo predaval v risaln ci deške meščanske šole minister v p. g. dr. Vekoslav Kukovec iz Maribora o Slovencih L 1914. Občinstvo je vabljena da se v čim večjem ševihi udeleži tega prvega predavanja v novi sezoni. e— Žalna svečanost na Zg. Hudinji pri Celju. Društvo kmetskih fantov in deklet na Zg. Hudinji pri Celju je priredilo v nedeljo 21. t. m. v prostorih tov. Podpeča-na m Zg. Hudinji žalno svečanost, da dostojno počasti spomin blagopokojnega velikega kralja. V žalno okrašeni dvorani se je zbralo veliko število udeležencev. Tov. ičrepinšeik je v imenu društva pozdravil gg. sreskega načelnika dr. Vidmarja, okoliškega župana Kukovca, podžupana Hrastnika, predsednika okoliške organizacije JNS inž. Krulca in ostale goste. Ko sta dve mali deklici dekiamnrali žalne pesmi, so se vsem navzočim orosile oči. ViSji postni kontrolor p. Gams je v lepem govoru orisal življenje, delovanje in izredne zasluge velikega kra-Ija-mučnika. Navzoči so ob zaključku počastili spomin nesmrtnega vladarja s klici »Slava!«, Nj. VeL kralju Petru H. pa so zakl caLi »2ive'!« e— Jadranski dan. Dne 31. oktobra 1918. leta so zapLapolale na vseh bojnih ladjah avstrijskega bojnega brodovja na Jadranu jugoslo venske zastave Naši mornarji, ki so se že med svetovno vojno tu m tam uprli, so tako odrekli pokorščino Dunaju in proglasili Jadran za naše morje. Kot sporn:n na ta dan ma naša kraljevska mornarica 31. oktobra vsakega leta svojo slavo. Da bi pa tudi zaledje začutilo ta dan z našimi čuvarji Jadrana, bodo odslej vsako leto v vseh onih krajih, kjer je Jadranska straža, in po vseh šolah primerne prire-dive, ki naj bi usmerjale našo javnost in posebej še mladino k morju. Glede na globoko žalost, ki je letos ovik našo zemljo in naše morje, se bodo te prireditve vršile tako, da se bomo ob tej priliki spominjali Najvišjega čuvarja Jadrana, blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra L Uedinitelja. Jadranska straža v Celju bo priredila v sredo 31. t m. ob 20. v veliki dvorani Narodnega doma spominsko svečanost s predavanjem »Kralj in naš Jadran« (predava g. prof. Milan Fabjančič). Pred predavanjem bo g. mag. ph. Fedor Gradišnik deklamral Maistrovo pesem »Mi kapitani«, a večer bo zaključil govorni zbor s tekstom Ivana Preglja »Nanealjka na grob Nj. Vel. kralju Aleksandru I., Viteškemu Uedinitelju Jugoslavije«. Prireditev bo brez vstopn ne. Pri vhodu bodo prodajali propagandno knjižnico po 2 Din. Odbor prosi cenj, občinstvo, da hi ne odklanjalo brošu-ric. Dopoldne in popoldne bodo vrli pod-robdkarji JS razpečavali po mestu propagandno literaturo, slike in kolke. Apeliramo in prosimo vse cenj. občinstvo, da bi ne odklanjalo podmladkarjev rn da bi se v polnem številu udeležilo večerne spominske svečanosti. e— Razred otroškega vrtca v mestni hiši v Gaberju bo otvorjen v ponedeljek 5. novembra ob 9. Stranke, ki so vpisale svojo deco v ta razred, naj jo pripeljejo tega dne. Razred otroškega vrtca v mestni narodni šol bo otvorjen nekoliko pozneje. Natančnejše bo objavljeno pravočasno v časopisih. — Uprava deške narodne šole v Celju. e_ Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Celju potrebuje priče, ki so 25. decembra 1915. iz lavine na italijanski fronti izkopale edinega še živega Tomaža Bra-tušo, dočim so bili vsi ostali pionirji 6., 12. in 13. bataljona mrtvi. Iz Essena v Nemčiji se je javil Anton Bole. ki potrjuje, da je skupno z Ivanom Mlekušem iz Fliča, Josipom Zimermanom iz Ljubljane m naduči-teljem Ivanom Muho iz Novega mesta še živega izkopal \i lavine. Bratuša je 100 odst .inval;d in živi s slepo ženo v največji bedi, ker ne more dobiti gori navedenih prič in zaradi tega ne prejema invalidnine. Gori navedeni se pozivajo, da pošljejo svoje izpovedi in potrditve da so res Bratu-šo živega izkopali, krajevnemu odboru UVT v Celju. . „ e— Kino Union. Danes ob 16.15 m 20.30 zvočni velefilm »Kavalkada« in zvočna predigra ČUVAJM0 JUGOSLAVIJO Iz Maribora a— MeSkova proslava. Narodna odbrana bo priredila v ponedeljek 29. t m. ob 20. v Narodnem gledal išču Meškovo proslavo. Igrali bodo Meškovo igro »Mati«. Opozarjamo vso nacionalno javnost na ta izredni dogodek. a— Iz tajniitva JNS za V. mestni okraj. Mestna organizacija JNS za V. mestni okraj bo Imela v ponedeljek 29. t. m. ob 20. redno odborovo sejo r društveni sobi. Pridite vsi in točno. a— Zadnja Pot nesrečnega dijaka Avgusta Jelena. V četrtek popoldne so pokopali na magdalenskem pokopališču tragično umrlega četrtošolca Avgusta Jelena. Na njegovi zadnji poti so ga spremili vsi njegovi sošolci, ki so se težko In s solzami v očeh poslovili od svojega dobrega tovariša. Položili so na njegov grob lep venec iz Jesenskih rož in več šopkov. Pogreba so se udeležili tudi nekateri profesorji realne gimnazije z ravnateljem g. dr. Hericem na čelu Neizmerno hudo Je bilo mladim dijakom pri srcu, ko so zaouščali kraj, kjer bo večno nočival njihov tovariš. a— Pozne jagode in maline. Na vrtu ge Jakličeve v Studencih so kljub meglenemu Jesenskemu vremenu in mrazu dozorele sladke jagode in maline. Razstavljene so v Izložbenem oknu trgovca Kravosa na Aleksandrovi cesti in se našim najmlajšim cede sline po njih. a— Naša vojska kupuje konje. Raizne vojaške komande bodo letos kupile neposredno od naroda 190 težjih in lažjih konj. Interesenti naj se javijo v mestnem vojaškem uradu. Slomškov trg 11, kjer dobe vse podrobne informacije. a— Trg za ribe. Včerajšnji trg za ribe je bil precej dobro založen. Bilo je na trgu mnogo morskih in domačih rib Prodajali so mole po IS. sipe in morske rake po 26 Din, kalamare po 28 Dim. žive kra- pe iz našth vod pa po 16 Dtn kg. Tn® to^k. čdja je bila zelo živahna. a— V zlato svobodo. Včeraj dopoldne Ja bilo H mariborske moške ksanihitee po. gojno odpuščenih 19 kaznjencev, ker so se dostojno obnašali. Obsojeni so bili Skupno na 75 let težke ječe ln strogega zapora, povečini zaradi prelivanja človeške krvi. Najtežji med njimi je bil neki Batjihar Se-movič tz niške okolice, ki Je bil obsojen zaradi umora na 20 let težke Ječe. Dragi pa so povečini Iz Slovenije, največ ts Do-lenjske. Na polici)! so jim odvzeli prstne odtise in jih slikali, nato pa odpravili v njihove pristojne občine. a— Brezsrčna mati. Na BetiČkem vrhu pri Negori v Slovenskih goricah je nedavno porodila hčerka posestnika Kolmaniča tretje nezakonsko dete Vsi trije otroci so prišli — kakor pravi nezakonska mati — mrtvi na svet Vse to se je ljudem čudno zdelo in za zadevo so »vedeli tudi orožniki, ki so se pred dnevi oglasili pri njej. Ker se jim je zdela stvar sumljiva, so Kolmaniče-vo prijavili sodišču. Sodna komisija je ob-ducirala truplo in ugotovila, da je prišlo dete živo na svet. Zaradi tega so proti nezakonski materi, ki je nemara spravila vse tri otroke s sveta uvedli preiskavo. a— Človeške kosti. Delavci mestne občne pripravljajo teren za novo asfaltno promenadno pot po Cankarjevi; ulici in Trgu svobode. Včeraj so izkopali temelj 1 m globoko in naleteli na precej dobro ohranjene človeške kosti. Z Jesenic s— Kino Radio predvaja v soboto in nedeljo 27. in 28. t m. ob 8. zvečer (dne 28. t. m. tudi ob 3. uri popoldne) prijetno dunajsko opereto »Hišica v Grinzingu« s Sv. Petrovičem in Greti Theimerjevo v gl. vlogah. Dodatki običajni. Prihodnjii spored ze Vse svete: Sence preteklosti Gospodarstvo Stoletnica trgovske organizacije v Ljubljani Pretekli teden je poteklo točno sto let, odkar je ljubljansko trgovstvo stanovsko organizirano. Ta pomemben praznik je hotelo Združenje trgovcev v Ljubljani proslaviti na svečan način v Trgovskem domu. Proslava pa je zaradi splošne narodne žalosti in zaradi tragičnega dogodka v Marseilleu odpadla. Značilno je, da segajo početki stanovske organizacije ljubljanskega trgovstva v dobo Napoleonove Ilirije, ko se je v naših krajih zelo razmahnila trgovina. Ves promet se je vršil takrat po veliki ali tako zvani cesarski oesti iz Trsta skozi Ljubljano in čez Trojane proti Dunaju ter obratno. Pa tudi po vodi se je prevažalo blago s čolni po Ljubljanici od Vrhnike do Zaloga in po Savi naprej do Zagreba in Beograda, pa spet nazaj. Ilirija je posredovala ves trgovski promet med Francijo in vzhodom Angleži so že takrat obvladali Sredozemsko morje, zato so zaprli ves pomorski promet Napoleon pa jim je leta 1806. odgovoril s celinsko zaporo ter na ta način izključil angleško blago od evropskega kontinenta. Vse angleško blago, ki se je kljub zapori vtihotapUlo tudi v ilirske prov nce, so Francozi, ako so ga našli, kratkomalo uničili. Celinska zapora je imela spočetka za Ilirijo kaj dobre posledice, zakaj Napoleon je naravnost ukazal, da mora uvoz kolonialnega blaga skozi nase dežele. Tako je postala Ljubljana zelo važno trgovsko središče in križ:šče. Blagostanje je raslo in mnogo zlata se je pretakalo skozi trgovske roke. Francozi pa niso skrbela samo za trgovinski promet, temveč tudi za notranjo trgovsko organizacijo in pravno zastopstvo. Po vzorcu trgovskih zbornic na Francoskem so ustanovili trgovsko zbornico tudi v Iliriji. Zbornice so pošiljale po enega delegata v trgovski centralni svet v Pariz. Francozi so poleg tega z gubernijalnim odlokom 5. februarja 1812 ustanovili tudi posebno trgovsko sodišče v Ljubljani, za sodstvo v trgovinskih zadevah. Sodniki so bili trgovcu Trgovska sodišča so imela končno besedo v vseh spora % trgovskih zadevah, ako nsi bila vrednost predmeta čez 1000 frankov. Kar je bilo čez to vsoto, o tem je sodilo prizivno sodišče. Dobra stran trgovskega dela Napoleonovega zakonika je bila tudi ta, da je jemal v poštev v trgovini udomačene nazore in običaje. Francoska okupacija slovenskih dežel je prisilila tudi našo trgov no, da se je prilagodila novim razmeram. Naša trgovina je dobila nove zveze z novimi deželami Iz vzhodnih dežel se je uvažalo zlasti mnogo bombaža. Napoleonova celinska zapora pa je imela poleg dobrih tudi svoie slabe strani. Predvsem so trpeli trgovci zarad: negotovih denarnih razmer in so si morali iskati novih poslovnih zvez. Trgovci pa so trpeli tudi zaradi davkov in številnih dajatev in mnogi tudi zaradi zaplembe angleškega blaga. Najbolj pa so bili trgovci udarjeni zato, ker si kmetje, njihovi najboljši odjemalci, niso mogli opomoči iz revščine. Taike so bile trgovske razmere v Ljublia-ni in slovenskih deželah v dobi francosk? okupac >. pa se tudi pozneje v začetku avstrijske restavracije niso bistveno izpre-menile. Skozi naše kraje se je vedno vršil ves blagovni promet iz severnih dežel v jutžne od zahoda na vzhod in obratno. Iz Hrvatske, Srema in Banata so prevažali žito po Savi v Ljubljano. Odtod so ga to-vorili v sodih dalje proti Trstu, deloma nezmleto, ali pa so ga zmleli v domačih mlinih in nato kupčevali z moko, pa tudi z ostalimi deželnimi pridelki V Ljubljani so bila velika žitna skladišča. 2itn« trgovina je bila trdna podlaga za večino ljubljanski trgovcev in za mesto sploh. Leta 1837 je bilo v Ljuibliani 25 trgovin z deželnimi pridelki, ki so bile večinoma v slovenskih rokah. Med žitnimi trgovci je bil tudi Prešernov intimni prijatelj Andrej Smole ki je imel trgovske zveze s Hrvatsko in Slavonijo, Bačko in Banatom. Poleg trgovin z deželnimi pridelki je bilo v onem času v Ljubljani 31 špecerijskih. 25 manufaktur-nih in 15 trgovin z železn?no. kar je b 1o vsekakor lepo število za Ljubi iano, ki je štela komaj četrtino današnjega prebivalstva. Razen tega je cvetela tudi kupčija z živino in posebno s konji, domačim suknom in platnom ter že takrat z ribniško suho robo in lončarskimi izdelki Izvažali ao tudi les in oglje na Balkan, v Trst in na Reko. V tem pogledu so se kmalu pokaaale kvarne posledice zato, ker so preveč izsekavali notranjske gozdove okoli Vrhnike, Logatca, Planine, Postojne in Snežnika. Tudi je že takrat cvetela stara krofa jar-ska trgovina Riifeničanov in Kočevarjev z južnim sadjem in galanterijskimi izdelki. Poseben krošnjarski red, ki ga je izdal ilirski guverner Latermann L 181"k je točno določal, s katerimi izdelki se je smelo krošnjariti. Kako cvetoča je bila v om dobi ljubljanska trgovina, nam priča to, da je bilo takrat v Ljubljani 12 velikih prevozniških tvrdk. Akoravno so bili že takrat ljubljanski trgovci eni izmed najvažnejših činiteljev v mestu, vendar so bili dolgo časa brez pravega stanovskega zastopstva. Do L 1633. je poslovala kranjska komercialna komisija, ki je imela nalogo poročati oblastem o trgovini, industrij in kmetijstvu, poleg tega pa tudi zastopati trgovske koristL Posebne trgovske organizacije pa ljubljanski trgovci niso imeM. Ljubljansko trgovstvo pa al je zeto prizadevalo, da bi dobilo svojo stanovsko organizacijo, ki bi oblastveni lahko tolmačila potrebe in težnje trgovstva. To giba. nje je zlasti podprl takratni župan Hradee-ki, izmed ljubljanskih trgovcev pa si je pridobil znatne zasluge za ustanovitev te Gospodarske vesti = Trikotni klina* med driavami Male antante. Glede na bližnjo konferenco vernerjev novčaničnih bank Male antante, ja guverner ram umske Narodne banke Du-mitrescu izjavil, da se bo konferenca pečala predvsem s praktičnim uveliavljenjem sklepov gospodarskega sveta Male antante, zlasti pa z režimom zunanje trgovine in a plačilnim prometom. Konferenca bo proučila klirinške pogodbe mod temi državami Mala antante kakor tudi možnost sklenitve akup-ne trikotne klirinSke pogodba. Vrh tega ee bo konferenca bavila a tujskim prometom med državanti Male antante. = Okrepitev jagoslevenskih vredaestnih papirjev na dunajski bor«. Kakor poroča »Nejes Wiener Ta«rblatt«. ae opaža v zadnjem času čvrsta tendenca jugoslovanskih vrednostnih papirjev na dunajski borzi-Delnice Trboveljske so sa dvignile od 12 na 13.50 šilinga, 7*/* Blairovo posojilo od 108 na 117 in 8°/o od 112 na 120 šilingov za 100 dolarjev nominala. = Obrtniški teden. Krajevni odbor združenih obrtnških organizacij v Ljubljani je imel 26. t m. pod predsedstvom krojaškega mojstra g. Adalberia Pučnika svojo sejo zaradi izvedbe obrtniškega tedna v Ljubljani, v času od 1. do 8. decembra 1931 Sestavljen je podroben načrt, kako naj se ta teden organizira in tzvede. Zaradi porazdelitve dela so bili pri odboru ustanovljeni naslednji odseki: sejmski odsek pod predsedstvom g. Batjela, propagandni odsek pod predsedstvom g. Rebeka, predavateljski in časopisni odsek pod predsedstvom g. Igliča Ui gospodarski odsek pod predsedstvom z. Kopača. Med drugimi prired tvami se bo v tem času vršil sejem za domače obrtniško izdelke, ter so v ta namen že preskrbljeni prostori. Sejem naj pokaže občinstvu, da more naš obrtnik kvalitetno blago nuditi za isto ceno in še ceneje, kakor je industrijski ali inozemski izdelek, obenem pa ima sejem namen, nuditi obrtniku priliko za razpe-čavanje svojega blaga in za sklepanje novih naročil. Da bi se občinstvo še posebno zainteresiralo za nakup, se bo v tem tednu nud'l poseben popust v ceni pri takojšnjem nakupu ali naročilu za poznejšo dobavo. Razstavljeni bodo izdelki, ki so v prvi vrsti potrebni za vsakdanjo rabo. posebno pa še predmeti, ki pridejo v poštev za Sv. Miklavža. Obrtniki, ki hočejo na tem sejmu razstaviti svoje izdelke v svrho r-klame in prodaje, naj se takoj prijavijo, najkasneje do 10. novembra t I. v pisarni TUNGSRAM UVAJA POPOLNOMA NOVO KVALITETO ŽARNICE, katerih nit je zvita v dvojno vijačnico, katere svetlobna množina je podana v dekalumenih, a porabljeni tok ▼ w a t t i h. organizacije trgovec Ferd. Jožef Schmidt, na čigar poMido se je vršilo 16. septembra L 1833. v posvetovalnici mestnega magistrata splošno zborovanje trgovcev. Pri tel priliki je Schmidt poudarjal potrebo trgovske stanovske organizacije, kajti pomanjkanje te organizacije ima za trgovski stan zelo slabe posledice, odkar je Kranjska zopet pod Avstrijo. Prizadevanje ljubljanskih trgovcev je imelo naslednje leto zaželeni uspeh. Tako je Mla 19. oktobra L 1834. ustanovljena tako zvana »Reprezentanca trgovskega stana« (Repr&sentation des Handelstandes), in sicer s odlokom ces. kr. ilirske deželne vlade. Istočasno je bila ustanovljena tudi prva javna trgov«ka gola, ki je bila dotlej pod vodstvom Ferdinanda Mahra zasebna šola. Z ustanovitvijo reprezentance trgovskega stanu in trgovsko šolo je ba postavljen temelj vsemu nadaljnjemu stanovskemu gibanju ljubljanskega trgovstva. Leta 1834. so bile v tej reprezentanci zastopane specerija, manu-faMura ln prevozništvo. Tak je bfl torej začetek stanovske organizacije ljubljanskega trgovstva, ie katere je leta 1881. nastal grenili trgovcev, Id je leta 1905. prešel popolnoma v slovenske roke, leta 1932. pa je glede na uveljavi jen je novega obrtnega zakona dobil nov naziv »Združenje trgovcev«. Zanimivo je, da se Je ohranilo od leta 1834. do današnjih dni v našem mestu šest tvrdk pod istim imenom, to so; Knjigarna Kleinmayer & Bambeng, galanterijska trgovina Krisper, manufakturni trgovini Souvan in Maver ter trgovini z dežehrmi pridelki (Knez in Hieng. Pri tem, ko omenjamo za ljubljansko trgovstvo važno razdobje 100 let se moramo dotakniti tudi zgraditve železniške proge iz Dunaja preko Ljubljane v Trst Kakor ostali ljubljanski meščani, tako so bili tudi trgovci sila navdušeni za železnico. Saj so podpisali nad milijon goldinarjev, kar je bilo za tisto dobo in takratne rlzmere ogromna vsota. Manj navdušeni za železnico pa so bili kranjski deželni stanovi, ki so celo odklonili prispevke za odkup zemljišča, ki ga je potrebovala železnica Bali so se konkurence tujega žita in vina. Prav tako so se bali novih prometnih razmer iz lahko umljivih vzrokov tudi prevozniki. Kljub vsemu pa je privozil prvi vlak v Ljubljano 1. 1849., naprej do Trsta 1. 1857. in od Zidanega mo6ta v Zagreb I. 1862. Železnica zares ni prinesla Ljubljani pričakovanega gospodarskega blagostanja, saj se je blago iz Dunaja v Trst in nasprotno vozilo mimo Ljubljane. Mnogo žitnih trgovin je propadlo in razne tvrdke so se izselile na Dunaj m v Trst Okrožnega odbora obrtniških združenj v Ljubljani, da se jim dodeli prostor na sejmu. Poudarjamo pa še enkrat, da bo dovoljeno na sejmu razstavljati in prodajati le domače obrtniške izdelke. — Občni zbori zaščitenih denarnih zavodov. Mnogo denarnih zavodov, ki so poslali ministrstvu za trgovino in industrijo prošnjo po uredbi o zaščiti denarnih zavodov, še ni moglo dozdaj prirediti občnega zbora delničarjev, ker še niso sprejeti skleri o teb prošnjah. Zato tudi ne morejo skleniti svoje letne bilance. Ker so zaradi tega ti zavodi prekoračili roke, predpisane za predložitev bilance v svrho odmere davka, so zdaj poslali prošnje pristojnim oblastvom za podaljšanje teb rokov. Glede na te prošnje in na prošnjo ministrstva za trgovino in industrijo je finančno ministrstvo naložilo davčnim upravam, da v skladu z določbami čl. 4 zakona o neposrednih davkih in čl. 4 točke 10 pravilnika podaljšajo rok za predložitev prijave za odmero družbenega davka za leto 1934. pri vseh tistih denarnih zavod h, ki lahko dokažejo, da so poslali ministrstvu za trgovino in industrijo prošnjo po uredbi o zaSčiti denarnih zavodov. Ta rok se ima podaljšati za čas do 15 dni po občnem zboru, na katerem se odobre sklepni računi. = Hranilniška razstava v Brežicah. V prostorih meščanske šole v Brežicah se vrši od 26. do vključno 28. t m. hranilniška razstava, kj je bila v septembru nameščena na ljubljanskem velesejmu. V zvezi s to razstavo, ki naj pokaže povezanost med denarnimi zavodi in gospodarstvom, se bo v soboto 27. t m. ob 30. uri in v nedeljo 28. t m. oh 11. uri predvajal prav tam brezplačno film »Denar, kri gospodarskega organizma«, na kar opozarjamo občinstvo iz Brežic in okolice. — Povišanje bolniškega prispevka pri bolniški blagajni Beograjske trgovačke omladlne. Bolniška blagajna Beograjske trgovačke omladine objavlja, da je minister za socialno polit ko odobril sKtep Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, da se pri boinišk! blagajni Beograjske trgovačke omladine roviša prispevek za bolniško zavarovanje od 36 na 42% enodnevne zavarovane mezde, to ie na isto višino, kakor velja pri vseh okrožn h uradih in pri bolniški blagajni zagrebškega »Merkurja« (bolniška blagajna Trgov- skega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani pa ima, kakor znano, še 36-od-stotni prispevek). Borze 26. oktobra Na ljubljanski borzi so danes oficielni tečaji deviz ostali skoro nespremenjeni. V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi 8.10—8.20 (v Zagrebu promet po 8.15), angleški funti so ibiK v zagrebškem privatnem kliringu zaključeni po 228.50, španske pezete po 5.7750, grški boni pa so se nudili po 29. Na zagrebškem efektnem tržišču je M promet v Vojni škodi po 350, tečaj za december pa je nadalje slab. Promet je bil zabeležen še v 7 % investicijskem posojilu po 71, v 7% Blairovem posojilu po 53 in v delnicah Nar. banke po 4125. Devize. Ljubljana. Ameterdam 2300.96 — 2312.32, Berlin 136458—1375 38. Bruselj 793.57— 79751. Curih 110835—1113.85 London 1(38.30—16990. Newyork 3365.22—3393.48. Pariz 224.03—225.15 Praga 141.87—142.73. Trst 290.57—292.97 (Premija 28.5%). — Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.10 —8.20 Čarih. Pariz 20.21375, London 15-24. New-fork 306.25. Bruselj 71.60, Milan 26.26, Madrid 41-8750. Amsterdam 207.60, Berlin 123.30, Dunaj 57.10, Stockholm 78.50, Oslo 76.56, Kobenhavn 68, Praga 12.8075, Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 12.24, London 26.79. Milan 46.09, Newvork 537.51, Pariz 35.56, Praga 21 87, Cjrih 175.61, 100 S v zlatj 128 S pap. Efekti. LjnHjana. Vojna škoda 340 — 350, 7*r* investicijsko 71 den.. 8°/o Blair 60 — 65, 7»/» Blair 52 — 54. 4agmrne 41 den., 6°'« begluške 57.50 den. Zagreb Državne vrednote: Vojna škoda 345 — 350, za december 335 — 345, 7*/» investicijsko 71 — 72. 4"/« agrarne 41—41.25, 7®/« Blair 52 — 53. 8% BlaiT 64 bl„ 6% begluške 56 — 58; delnice: Narodna banka 4100 — 4150, Priv. agrarna banka 205—210, Šečerana Osijek 120 — 140. Trbovlje 90 bi- Beograd. Vojna škoda 350 — 350.50 (350), 7*/® investicijsko 71 — 71.50 (71). 4a/o agrarne 41 — 42 (41), 6°'» beglučke 57.75 do 58 (58, 57.30), za december 57.75 — 5S (57-50), 8«/. Blair 66 bi., 7% Blair — (56), Narodna banka 4125 den. (4125). Privil. agrarna banka 207 — 208 (209. 207). Dunai. Dunav-Sava-Jadran 12-60, Trboveljska 12.90, Alpine-Montan. 9.87. Blagovna tržišča HMELJ + Žatec, 26. oktobra. Na žateškem hmeljskem trgu je tendenca nadalje zelo čvrsta in se je okvir cen ponovno zožil. Cene se sedai gibljejo med 1725 in 2050 Kč. ŽITO. + Chicage, 26. oktobra. Začetni tečaji: Pšenica: za december 95.75, za mai 95-75, za julij 91.25; koruza.- za maj 75.75. + Ljubljanska borza (26 t. m.) Tendenca za žito nespremenjena. Nudi se (vse za slovensko postaio, plačljivo v 30 dneh): pšenica (po mlevski tarifi): baška 78 kg po 160—162.50: baška 79 kg po 165—167.50; koruza (po navadni tarifi): stara suha za oktober po 147.50 — 150: nova umetno sušena s kvalitetno garancijo po 115 do 117.50; času primerno suha 107-50 do 110; moka: bačka >0* po 260 — 265; banai-ska >(k do 265 — 270 + Novosadska blagovna borza (26. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet srednji. Pšenica: baška okol. Sombor in Novi Sad, južnobanatska 109 — 111; srednjebaška in gornjebaška 111 — 113; baška. ladja Tisa 121 — 123; ladja Begej 119 — 121; slavonska. gornjebanatska 110 — 112; sremska 114 — 116. — Oves: baški. 6remski in slavonski 70 — 72 50; baški ladja 80 — 82.50. — Rž: baška 102.50 — 105. — Ječmen: baški. eremski. 65/66 kg: jari. 67/68 kg 120 do 122.50. — Koruza; baška in 6remska 80 — 82; baška in sremska. nova. sjšena 65 — 67; za december - januar 60 — 62; banatska, nova. sušena 63 — 65; sremska, 6ušena. ladja 72 — 74. — Moka: baška. banatska (v oklepajih sremska in slavonska): >0g< in »Ogg« 187.50 — 207.50 (185—195); >2« 167.50 - 187.50 (165 - 175); >5« 147.50 do 167 50 (145 — 155); >6< 125 - 145 (122.50 - 132.50): >7« 110 _ 112-50); .8« 104 - 106 (104 — 106). _ Otrobi: baški. sremski 79 — 80; banatski 76 — 78. — Fižol: baški. sr^meki beli 130 — 13250. + Ssmborska blaeoma borza (26. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet 50 vagonov Pšenica; baška. okolica Sombor 107 do 110; gornjebaška in sremska 108 — 110; slavonska in banatska 110 — 11-! baška in banatska potiska 120 — 122. Rž: baška 102.50 — 105. Kornza; baška nova SJŠena 65 _ 67; za december - januar 58 — 60: ladja 72 — 74 Moka; >0g2« 167.50 — 187.50- >5« 147 50 do 167 50: 125 — 13R; >7« 110 — 115; ,8« 104 — 106- Otrobi: 79 — 81. Bndimpe?tan«ika terminska borza (20 t. m-^ TendPnca elabša Pšenica: za maj 16 88 — 1690; koruza; M maj jo.51 do 10.53. BOMBAŽ. -f Newyork. 25. oktobra Tendenca ko maj stalna. Zaključni tečaji: loko 12.55 (12.65), za december 12.27 (12.38* ■ Plccardov brat in njegova žena v stratosferi Ameriška stratosfernlka je spremljala na njunem poletu želva N©wyor3ki poročevalec pariškega lista »Pariš Soir« je mtervjuval go. Jeanetto Piccardovo, ki se je s svojim možem Jea-nom Piccardom, bratom slovitega belgijskega profesorja, v Amerki kot prva ženska dvignila v stratosfero. Letalka je izjavila, da je z uspehom tega tveganega poleta povsem zadovoljna. Dejala je: »Dosegla sva nekako višino 16.000 m in dobro prebila hudi mraz. Takoj po odletu je bil razgled zelo slab. Zemlje nisva ves čas nič videla. Brezžična poročila nama ni-00 dosti pomagala in od 8. zvečer dalje nisva več vedela kje sva Proti zemlji sva se vračala spočetka po- čas', a ko je prebil balon oblačno plast, je ta povratek postal nevaren padec. Odvreči sem morala ves tovor, ki sva ga lahko pogrešala. Pristala sva v bližini nekega gozda. Neki farmar je skušal najino sidro pritrditi ob svoj traktor, a brez uspeha. Veja drevesa je raztrgala plašč balona Nisem imela časa, da bi se ustrašila Stratosferno klimo prenese ženska prav tako dobro kakor moški.« Tega poleta v stratosfero se je udeležila tudi neka želva kot — fetjitš. P ccardova žena pTavi, da je žival dobro prestala ta poskus. tn Jeanetta P!ccardova pregledujeta instrumente v svoj! gondoli pred čenim vzletom t stratosfero Uspehi odprave na Nanga Parbat V Hannover se je vrnil dr. Finsterwal-der, znanstveni vodja nemške ekspedicije na Nanga Pairbat. V razgovoru s časnikarji je podal zanimivo poročilo o uspehih te ekspedicije. Čeprav se je nje glavni smoter, premagati Nanga Parbat, »goro strahu«, končali s katastrofo, ki je zahtevala celo vrsto človeških življenj, med njimi življenja slovitih hribolajzcev Merkla, Welzenbacha in Wielanda, je znanstveni uspeh odprave vendar zelo velik Z velikimi napori so posamezniki premagali kakšnih 30 vrhov, visokih 4000 do 6000 m, v okolici Nanga Parbata in so z njih napravili ogromno število fotografskih, geografskih in geoloških posnetkov. Ob prodoru Inda, ki teče ob vznožju Nanga Parbata, so največje višinske razlike na svetu. Znašajo okrog 7000 m in jih označujejo seveda ogromna podnebna nasprotja. Dr. Finsterwal'der je napravil kakšnih 400 fotogrametričnih posnetkov, ki obsegajo celotno ekspeddciisko ozemlje To meri nič manj ne?o 400 km2 Ti posnetki so temelj za novo in točno karto tega ozemlja, ki jo bo izdelal sedaj geodetski zavod hannoverske tehnične visoke šole. Človek malo je Kaj bi bilo, če bi človek v enem dnem pojedel 120 ali recimo vsaj 60 kg hrane? Ne moremo si tega predstavljati, a vendar je to rekord, s katerim se lahko postavlja cela vrsta živali. Mala tašcica sne v 24 urah n. pr. dvakrat toliko hrane, kolikor znaša njena telesna teža. Vodomec spravi celo trikratno svojo težo vase. Pred kratkim so opazovali ujetega krta ki je v enem dnevu z lahkoto pospravil 60 do 70 odraslih črvov. Črvi so tehtali skupaj okrog 90 g, krt sa-m pa 85 g. Če upoštevamo takšne Številke, se nam mora videti človek slab jedec. Z normalnim tekom sne za eno svojo telesno težo hrane komaj v enem mesecu. Samomor v Nlagarl Potniki žične železnice, ki vozi preko Niagarskih slapov so bili te dni priča grozotne drame. Baš ko je dospela kabina nad slapovi, je stopila neka ženska na ograjo ploščadi in se vrgla v globino, Se preden je utegnil kdo priskočiti k nji. Bila je seveda takoj mrtva v divjih vrtincih. Kakor so pozneje ugotovili. je bila Ženska neka Ruth Hydova iz Pennsylvanije. Vzroka za njeno dejanje pa niso ugotovili. Nova p^ma Dostojevskega Neki varšavski Ifst ie rdbiavil tri doslej neznana p;sma Dostojevskega, ki jih je veliki pisateli narv«al med oktobrom 1867 in februarjem 1868. ko se mu je godilo zelo slabo Da h; ušel np^T-rrro^rn'^ mvivkom in ie-či, je Dn=toievski ostavk Rnsiio in preživel neko';ko let v naiveči' be.di v hri'ni. Sr>rem!'flla ea ie nieoova druga žena. Ana Grigorievna k? ie b:la 24 let rr^ai«" "d nie-0a V t«»rn č-acii ?e na«t,'l »■»■vrnan *Trt»v»lec«. Ko ie D^etoi^vsk' v nem«k'li Mtra^rflh nevo B'l ie t«kn rpv^ri ie rno-al zo^+avit' celo svoie ob'^ke Žpt" '«• i-m^a po- roditi. a n;p<»a i" TrrMiflnial za ro- man. za katprprta ip t>'1 honorar reeipl v nflnrej V tem pologa™ 5" napical Dncto-ievs.ki svn ia pisma vniaškp-rmi Tdravn;lku Stenami Dim »tri »evni T«no-»'rffl pn-^ona fpr o evor Ko-iazp* 7a^ on-' »r»f V i"1!) f)n:nis»i'P 'pnPvtVptnn nodnpStli TVpf-ip kaže da so cp etTr<>T: »»p1»k- bed; obTiile rn7m»'om» d<-»Hro ?pna ie srečno norod;'a nrva dva dela .>THinta« sta bila no dveh mesecih trdega dela kon-Vina in poslana Katkovu. dado letno za kakšnih 5000 dedno slepih, 50 milijonov za 50.000 dedno pohabljenih, 15 milijonov za dedno gluhoneme, 100 milijonov za 230.000 duševnih boln kov, 71 milijonov za izobrazbo pomožnih moči. K temu pridejo -še stroški za 250.000 slaboumnih lažje vrste, za 200.000 pijancev in 400 tisoč patologikov. Ta kategorija zahteva na leto najmanj 200 milijonov mark Izgubo na delu ceni na 300 milijonov mark letno. \Vagnerjeva statistika navaja tedaj 1,105.000 dedno obremenjenih oseb v Nemčiji, Kaj je hotel na Angleškem ? Paveličev in Perčecev hlapec dr. Andri-jaArtukovič, ki ga je prijela angleška policija na britskem ozemlju. Priletel je v Anglijo s letalom ln izstopil na letališča v Londonu. Angleži so ga preko Belgije takoj izročili Francozom. Artukovič je bfl zloglasni organizator opora v liki, ko pa ae je njegova »revolucija« ponesrečila, je pobegnil v Zader. Potoval je z rednim madži skim potnim listom Sloviti angleški šahovski mojster sir G e o r g e s Thomas z 8-letoim nasprotnika« Saundersom pri šahovnici Krez — potepuh Mož, ki ima milijone in se potika po sveta V Zlinu je češkoslovaška policija prijela do skrajnosti zanemarjenega in razcapanega potepuha, ki je zbudil dvom v svojo poštenost s tem, da je imel na roki prstan, ki so ga cenili na najmanj 20 000 Kč. Policija je menila da ima, opravka s kakšnim hudim zločincem in morda celo morilcem. Toda v njeno veliko presenečenje jd je potepuh na njena vprašanja vljudno in mirno odgovoril, da so na slabem sledu kajti v rokah nimajo navadnega potepuha ali hudodelca temveč milijonarja. Dejal je, da se imenuje Altmann, da je na Dunaju doma in da ima tam velika bogastva; če ne verjamejo, pa naj povprašajo njegovega brata, ki ima tam tovarno. Policijski uradniki so se mu sprva jali, potem pa so le obvestili njegovega brata. In v svoje začudenje so prejeli s obratno pošto odgovor, da se možakar res ni zlagal. Ima milijone, a že nekaj let vodi življenje nestalnega vagabunda. Nago. nu po potovanju na takšen način je zapadel tako popolnoma, da zanj ni več rešitve. Češkoslovaške oblasti so se moral« bo. češ nočeš zadovoljiti s tem, da so aretirale milijonarja, ki ima seveda tudi kot potepuh pravico nositi dragocene prstane. Oprostile so se in ga izpustile, čudni Kres se je pa moral vseeno obvezati, da ostavi češkoslovaška tla in se vrne v Avstrijo. Pol stoletja se nista videla Moderni troglodit na Danskem Švedski listi so pisali pred kratkim o nekem Švedu, ki se imenuje baje Frans johansson in ki prebiva že 15 let kot pu-ščavnik v neki jami pri Falsterholtu na Danskem. V neki fotografiji tega čudaka, ki so jo listi objavili, je menil neki BMxt spoznati svojega starejšega brata, ki je izginil neznano kam pred 45 leti. Da se prepriča, ali je to res, je Blixt odpotoval na Dansko s svojo ženo. Puščavnika je hitro našel in prav tako hitro sta moža drug v drugem spaznsSa brata, čeprav se nista videla skoraj pol stoletja. Puščavnik je svojca lepo pogostil in jima razkazal svoje jamsko stanom. nje, v katerem se je bil udobno uredil. Dejal je, da se počuti tu prav dobro in da ga prav nič ne mika vrniti se na Švedsko ali se preseliti vsaj v Kodanj, kakor mu Je predlagal mlajši brat. Obljuha pa je, da si bo o priliki vendarle ogi«dai prestolnico. Številno potomstvo Najštevilnejše direktno potomstvo im« v Evropi menda neka ga Mitchellova na angleškem otoku Wightu. Dama, ki šteje danes 92 let in je še popolnoma čila, je imela 8 otrok, ti so ji dali 50 vnukov in vnukinj, ti pa spet 72 pravnukov in pravnukinj, skupaj 130 oseb. ki vse živijo. Malo težko je, kadar se vsa ta velika družina ob kakšni posebni priliki zbere okrog stare dame. Ze leta sem se morajo ti družinski sestanki vršiti v veliki dvorani, ki so jo najela nalašč za to. Poročene in neporočene ženske Dr. M«ry O' Malleyeva, priznana angleška zdravnica za ženske bolezni, je prišla na podlagi svojih raz fikovanj do prepričanj«, da žive neporočene ženske srečnejše življenje nego poročene. Med prvimi je veliko manj živčno in duševno bolnih. Izjemo delajo seveda srečno poročene žene, te so srečnejše od najbolj srečnih samic. Čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET Portugalska vladna kriza Smrt kneza Votkonskega V Rimu je umrl ruski knez Aleksander VoBconski, sin ruskega princa Mihael« m princese Elizabete Knez Volkonski je bil ob izbruhu svetovne vojne ruski vojaški ataše pri poslaništvu v Rimu, kjer je ostal tudi po zlomu carske države do svoje smrti. Mamila na strehi Detektivi tz New Yorka so odkrila velik nasad marihuane, ki spada med najopasnej-ša mamila Rastlina je rasla n« nekem strešnem vrtu v osrčju Brooklvna in so jo prodajali po trgovinah v oblika cigaret Zmagovalca in njtmo letalo Dvomotorno letalo »Komet«, s katerim sta zmagala letalca Charles Scott (levi krog) bi Campbell Black na progi Loodon-Melbooroe Bivši in novi portugalski ministrski sednik Salazar ANEKDOTA Pred svojo smrtjo Je dejal OoorteDBS zdravniku: »Kako so ljudje vendar hudobni tn trmoglavi! Trdovratno imenujejo ooft svet boljši, a vendar se z vso silo prisada, vajo, da bi drug drugega Obdržali v slabšem svetu!« VSAK DAN ENA »V začetku najinega zakona sem hotel Seno kar pojesti od ljubezni!« »In zdaj?« »Zdaj mi je žal, da tega tedaj nisem storil.« Due celini u Hntarkfidi? Dalekosežna raziskovanja Američana EUswortha na južnem tečaju Man nasprotnik velikega šahlsta Ameriški polarni raziskovalec Ellsworth je prispel po neki brzojavki iz VVellingto-na na Novem Zelandu s svojo ekspedicij-sko ladjo »Wyat+ EarpGospod dirigent povejte mi kaj o Hiaf —t »Samo trenutek, takoj »e pomeniva —c in že hiti k ge. Gjungjenac in garderoberki ge. Mini: »Prosim vaju, pojdita v muzej — najbolje takoj, in oglejta si sliko Luize Pesjak črve. Taka mora biti Stella v Hoffmannovili pripovedkah.* Vrne se k meni. i-Glede kostuma sem jih poslal v mu. asej, da si oglodata sliko; za Steilo. Torej — ?« Hodnik je poln baletk, ki imajo baš odmor. Drobci pogovorov in smeh. Izza od-pirajočib se vrat garderobe splava zdaj pa zdaj nekaj taktov petja ob spremljevanju klavirja. Iz orkestra odmeva zastrt šum n-odal. Tudi tam je skušnja. iPojcfrva malo v kraj, tu se ni mogoče razgovarjati. Tu, v sobo št. 7. Majhna, pestro poslikana sobica, naslanjač, miza, na njej radioaparat. »Torej, gospod štritof, kako je z vašo priredbo Hoffmannovih pripovedk,« >Moja priredba obstoji v tem, da sem dal operi njeno prvotno, originalno obliko, kakor jo je predpisal komponist. Hoffman-nove pripovedke so se pele doslej na na. Sem odru v nemški priredbi, namreč na ta način, da so predstavljale štiri različne pevke glavne ženske partije: Steilo, 01ym-pdjo. Giulietto in Antonijo. To pa je popolnoma zgrešeno. Komponist sam zahteva v partituri izrecno, da poje vse Štiri partije ena sama pevka, kajti vsebinski smisel Hoffmanovih pripovedk je v tem, da gleda Hoffmann Steilo s treh različnih stališč. Ko jo gleda z rožnatimi očali ljubezni, se zaljubi v Olvmpijo; ko pa jo gleda razumsko, vidi v njej samo brezdušen avtomat, lutko. V Giulietti vidi njeno specifično telesnost, v Antoniji pa duševnost. Vse te tri sdmbodične figure so telesne in duževne lastnosti Stelle. Prav tako niso bas-bari-tonske partije: Lindorf. Coppelius, Daper. tutto in Mirakel štiri različne osebe, temveč simboli vsega sovražnega in neprijetnega, kar preči vsakemu umetniku pot. Svetli, uslužni element v Hoffmannovem življenju pa je Andrej, Cochenille, Pitichi-naccio in Franc, ki je prav tako zapopaden kot ena sama oseba v štirih različnih simbolih uslužnosti. Ce uprizarjamo torej opero na način, kot ga je predpisal komponist, ni njena vsebina zgolj fantastično dejanje, temveč samo v fantastični obliki podana življenjska filozofija o človeškem gledanju na dobro in zlo.« »Kakšne režijske spremembe nam prinese uprizoritev?« »Sliko 01ympije sem razdelil na dve stiki. Prva se godi pred Spalanzanijevtan laboratorijem, druga v njem. Moški in ženski zbor v tej sliki sem zamenjal z baletom, ki nastopa tudi kot lutke. S tem hočem nakazati, kakšne konvencionatoe lutke so družba okrog 01ympije, če jo gledate razumsko. S tem, da avtomat 01ympije ne funkcionira vedno brezhibno, je simbolizirano, kako od časa do časa iztiri človeška psiha iz mašinerije vsakdanjosti, kar vzbuja pri okolici in »očetu« - konstrukter-ju Spalanzaniju strah.« »Gospod režiser — k telefonu prosim!«, pride javit sluga. »Hipec potrpite, takoj pridem!« Ko se vrne: »Pravkar sem se domenil z g. Rudolfom Cvetkom, prvakom v sabljanju, za skušnjo. Naštudiral bo dvoboj med Hoffmannom in Schlemihlom (Go-stič, Janko).« »Kako pa scenerija? Videla sem pri g. B. Jakcu načrte. Jako posrečeni se mi zde. Kako je ilustriran nastroj posameznih scen z dominantno barvo — kako enostavno in učinkovito —«. »Da, z Jakcem je prijetno delati. Koj ve, kaj hočem. Ko sem mu razlagal sceno, jo je kar sproti metal na papir. Izredno mnogo smisla za teater ima.« »Muzikalna stran Hoffmannovih pripovedk?« »Muzika je melodlozna, dramatična in francosko graciozna ter posega s svojo ilustrativnostjo v vse odtenke človeške psihe. Kar pa je glavno: invencdozna je in ima tako močno fizionomijo, da jo med nešteto drugimi lahko spoznaš.« »Kakšnega stila se držite v režiji?« s>Za glavno smernico režije mi služi podnaslov: fantastična opera, in v tem okviru skušam režijsko podati pestrost različnih scen, grotesknost in sentiment opere. »Da, in zasedba partij? Ker imamo go. Gjungjenčevo, nd nikakega problema v uprizoritvi Hoffmannovih pripovedk po komponistov! želji, kajti pevka s svojim velikim znanjem in umetniško Intuicijo je idealna interpretka za vse štiri partije. Kdo poje Hoffmanna?« »Gostič. ki poje prvič to partijo. Nikla. sa poje ga. Golobova, Crespela g. Zupan, Spalanzaniija g. J. Rus. Natanaela gosp. Franci, Lindorfa, Coppeliusa, Dapertutta in Mirakla pa g. Marjan Rus...« Zvonec zabrai. Enajst je — končati morava, pričenja se skušnja na odru za drugo sliko Hoffmannovih pripovedk. M. S. Izrazi tuge , in prisege zvestobe Barje. Prostovoljna gasilska četa Ljubljana—Barje je imela 17. t m svoj žalni občni zbor v gasilskem domu na Barju. Poleg članstva se je žalnega zborovanja udeležilo tudi dbčipjstvo in mladino. Žalni govor je" imel starešina čete g. Ivan Vrbinc, ki }e zaprisegel članstvo Nj. Vel. kralju Petru II. Žalno zborovanje je bilo najboljši izraz velike tuge in domovinske zvestobe Barjanov. Dobova. V nedeljo 14. t m., ko je naš ljubljeni vladar počival v naši bližini v Zagrebu, se je vršilo skupno žalno zborovanje v gledališki dvorani g. Kramerja. Zastopniki društev so prebrali žalne izjave, potem pa je sledil govor šolskega upravitelja g. Kokota. ki je zastopal pornladka Rdečega križa in Jadranske straže. Ob zaključku zborovanja je govoril tudi načelnik postaje, ki je pozval zborovalce k pozdravu novemu vladarju Nj. Vel. kralju Petru II. Lepo je bila zastopana Dobova tudi pri pogrebnih svečanostih v Zagrebu- Na dan pogreba 18. t. m je bik v župni cerkvi slovesna žalna služba božja, pozneje pa pred cerkvijo veliko žalno zborovanje, na katerem sta govorila g. župnik ter šolski upravitelj g. Kokot v imenu šole in občine. Žalnega zborovanja so se udeležile polnošte-vilno vse organizacije in je bilo zborovanje najboljši izraz tuge in domovinske zvestobe vsega prebivalstva. Dol pri Ljubljani. Tudi naša občina se je na veličasten način poklonila btagopo-kojnerou kralju-mučeniku Aleksandru L Žalna seja vseh organizacij se je vršila 14. t. m. v šolski dvorani, ki jo je učiteljstvo lepo okrasilo. Šolska soba še ni bila nikdar tako polna kakor ta dan. V njej so bili zbrani V9i brez razlike stanu in prepričanja. SoLski upravitelj g. Einspiler je poveličeval pokojnega vladarja m je njegov govor mnoge ganil do solz. Mladinski zbor je pod vodstvom učitelja g. AndolŠka zapel žalostinko »Vigred se povrne«. Žalne brzojavke so bile poslane maršalatu dvora. Sokolski zvezi in ministrskemu predsedniku. Na veličasten način pa se je ljudstvo poklonilo nesmrtnemu kralju na dan njegovega pogreba. Po žalni službi božji se je razvil po vasi žalni sprevod v katerem so bile zastopane prav vse organizacije. Na oknu sleherne hiše je brlela večna luč pred sliko blagopokojnega kralja. Sprevod je krenil v dvorano Cerkvene hiše. v kateri je bil urejen katafalk, zastražen od gasilcev in obložen s krasnimi venci in cvetjem. Žalni svečanosti je predsedoval šolski upravitelj g. Enspiler. Na svečanosti je bilo okrog 700 občanov Govorili so tudi učitelj g. Andolšek, g. Jožef Loboda ter predsednik občine g. Ivan Grad. Akademik g. Janko Moder je z lepo recitacijo slavil kralja Uedinitelja, predsednik g. Einspiler pa je zaključil žalno zborovanje s pozivom k zvestemu izpolnjevanju vladarjeve oporoke. V žalno spominsko knjigo se je vp salo okrog 1200 občanov. Begunje pri Cerknici. Na dan pogreba kralja-mučenika je bila v župni cerkv žalna ihižba božja, katere so se udeležili občinski odborniki, gasilci, vojaki, šolska mladina z učiteljstvom in mnogo občinstva Popoldne, ko so na Oplencu polagali k večnemu počitku zemske ostanke velikega vladarja, se je vršila v Cerkvenem domu velika komemoracija. Žalni govor je me! podpredsednik občine g Bonač. o življenin delovanju in o oporoki velikega pokojnika pa sta govorila tud' župnik g Ježek in šolski upravitelj g. Gerdol Sleherno oko se je zasolzilo. ko |e neka učenka deklamirala žalno pesem »Domovini« in je deklamacijo spremljal mladinski zbor z žalostinko »Vigred se povrne«. Pišece. Na dan pogreba kralja-mučenika se je vršilo v Pišecah žalno zborovanje za občini Pišece in Globoko. Mnogoštevilni udeleženci, ki so predstavljali vse organizacije obeh občin, so V impozantnem sprevodu krenili od šole proti" cerkvi, kjer je opravil žalno službo božjo župnik gospod Toplak Po maši se je žalno zborovanje nadaljevalo v šoli. Govoril je šolski upravitelj g. Roškar, šolski otroci pa so deklami-rali nekaj pesmi ter zapeli žalostinko »Spomladi vse se veseli«. Dopoldansko svečanost je zaključila godba z državno himno, popoldne pa se je narod spet zbral v šoli ter v duhu spremljal vel:!kegfl vladarja na njegovi zadnji poti. Učitelj g. Tominc je prebral šolski mladini poslanico banske uprave, g. kaplan pa je govoril otrokom o življenju in delovanju pokojnega vladarja. V nedeljo 21. t m. pa je imela v šoli žalno sejo občinska organizacija JNS. O zgodovinskem poslanstvu pokojnega vladarja je govoril tajnik g. Medved, potem pa je prečital poslanico tajništva glavnega odbora JNS v Ljubljani. Občinska organizacija je poslala sožalno brzojavko predsedniku JNS in predsedniku ministrskega syeta g. Uzunoviču. Oplotnica. Občinski odbori in vsa društva so na svojih žalnih sejah počastila spomin Viteškega kralja Aleksandra I. ter se v duhu njegove oporoke zaobljubila v zvestobi do domovine in do kralja Petra H Deset delegatov raznih organizacij iz Oplot- Radio Sobota, 27. oktobra. LJUBLJANA 12.30: Plošče — 12-50: Poročila. — 13: Cas. _ 18: Plošče. — 18:20: Ideja demokracije v literaturi (prof. F. Vodnik). — 18.40: Radio-orkeeter. —19.10: Nacionalna ura: Sv. Peter I. Cetinjski. — 19.40: Jagoslovensko - češkoslovaška liga in kralj Aleksander (dr. Egon Stare). — 20: Zbor frančiškanske cerkve: Golgota. — 20.45: Radio-orkester. — 22: Cas. poročila, narodne žalostinke (tercet Stritar). Nedelja, 28. oktobra LJUBLJANA 8: Plošče. _ 8-15: Poročila. — 9: Orgelski koncert (Blaž Arnič). — 9.30: Versko predavanje (p. R. Čebulj). — 10: Prenos iz stolnice. — 11: Ob 601etnici Fr. Ks. Mežika (prof. A. Oven). — 11.30: Resna glasba radio - orkestra- — 12: Čas, poročila, radio • orkester. — 14: Zaprisega jugoslovenskib športnikov. — 16: Reja golobov (Petelin Ivan) — 16.30: Radio - orkester. vmes poje g. Marjan Rus resne speve. — 20: Nacionalna ura: Balkanska vojna. — 2030: Brahmsove resne speve poje gdč. Korenčnnova. — 21: Celo igra Bogi Leskovic. — 21.30: Radio - orkester. — 22: Čas, poročila, radio - orkester. PRAGA 20: Koncert češke filharmonije. — 22-30: Godba na pihala. - BRNO 20: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 19: Skladbe Joh. Stiausea — 20: Koncert orkestra in solistov _ 22.15: Lahka glasba. — DUNAJ 11.30: Verdijev Reauiem. — 12.45: Orkester. _ 16: Klavirski koncert. — 17.10: Orkester. — 19-20: Violinske skladbe. — 20.05: Dramski večer. — 22.20 Djnaiski simfoniki. — 23: Lahka glasba — BERLIN 20: Spevoigra - 21.30: Pevski koncert. - KONIGSBERG 20: Simfoničen koncert. _ 21.30: Preno* iz Berlina- — STUTTGART 20.15: Mešan program. -21.30: Prenos ii Berlina. — 22.45 Lahka glasba. — 24: Nočni koncert — BUDIMPEŠTA 20: Solisti. _ 20.50- Pester program — 22: Godalni trio. — RIM 17: Orkestralen in pevski koncert — 20.30: Mešan glasbeni program. niče in okoBce pa ae je odeledBto tod) pogrebnih svečanosti v Beogradu. Dva zastopnika Sokola sta nesla tja tudi »okolski prapor. Na dan pogreba je bila impozantna žalna svečanost, pni kateri »o sodelovali občina, cerkev, šola, orožništvo, vsa društva in občinstvo. Sveto mašo zadušnico je ob 8. opravil župnik g. Franjo Hohnjec, popoldne pa »e je vršila ginljiva svečanost tudi pred katafalkom, ki je bil postavljen v vaški kapeli. Vinica pri Črnomlju. Po smrti Nj. VeL kralja Aleksandra I. je imel prvo žalno sojo Sokol 11. L m. v šoli. Starosta Rudolf Malic je poveličeval spomin velikega pokojnika ter pozdravil njegovega naslednika kralja Petra II. V nedeljo 14. t m. ae je odpeljalo mnogo Viničanov na Generalski Stol, da je tam izkazalo zadnjo čast mrtvemu vladarju na poti v domovino. Poleg vseh Sokolov so bili na kolodvora tudi člani gasilske čete, učiteljski zbor ter velika množica občinstva. Kleče in ihte se je množica poslovila od svojega vladarja. Zvečer pred pogrebom so sveče gorele n« vseh okn h, na pogrebni dan pa je bila ob 8. žalna služba božja, potem pa žalno zborovanje v šoli. kjer je bila zastopana šolska mladina domače in starolipske šole, vsa društva, in toliko občinstva, da je bila soba pretesna. O pokojnem vladarju je govoril šolski upravitelj Rudolf Kavčič ter prebral tudi spomenico banske uprave. Popoldne je bila žalna manifestacija Sokola katere še je tudi udeležilo mnogo občinstva. Tudi na tej svečanosti je govoril g. Rudolf Kavčič. Sožalna brzojavka je bila poslana sokol siki zvezi. ŠPORT Manifestacija športnikov na,Primorju Nedeljska žalna manifestacija bo v Ljubljani na igrišču Primorja — Velike priprave za dostojno izvedbo manifestacije po vseh središčih naše države Poročali smo že o pripravah za nedeljski spored, ki bo identičen v vseh športnih središčih naše države. Razumljivo je, da tudi športniki dravske banovine ne marajo zaostati, pa imamo vesti zlasti iz našega podeželja, da se tamkajšnja športniki pripravljajo z naravnost ginljivo skrbnostjo na nedeljsko zaobljubo. JNS kot naša vrhovna športna instanca je sklenil ustanoviti v humane športne namene Fond Viteškega kralja Aleksandra L Uedinitelja in bodo čisti prihodi nedelj, skih-prireditev v vsej državi tvorili osno. vo tega fonda. V Beogradu bo akt zaobljube na igrišču Jugoslavije izvedel predsednik JNS gosp. Filipovič in bo njegov govor prenašala beograjska radijska postaja. V mnogih krajih bodo na igriščih prenašali beograjsko komemorativno svečanost. Najbrž bo tudi na igrišču Primorja instalirana sprejemna postaja z zvočniki. V jutrišnji številki bomo mogli o tem točno poročati Obenem bomo jutri sporočili tudi točen spored vse svečanosti. Ob 14.50 se nato otvori v vsej državi nogometni obrat s tekmami, ki so že bile objavljene. V Ljubljani igrata domača rivala Ilirija in Primorje s Svojima prvima garniturama. Tekmo bo menda sodil g. Jordan. Določena je nizka vstopnina. Vabilu podsaveza na zaobljubo se bodo brez dvoma odzvali vsi funkcionarji in ve-rificirani igralci. Naj se mu odzove tudi ljubljansko športno občinstvo! ★ SK Ilirija (nogometna sekcija). Za jutrišnjo žalno prireditev na prostoru SK Primorja se zberejo vsi verificirani igTald SK Ilirije do 13.45 pred garderobo na Stadionu, kjer se morajo javiti načelniku sekcije. Na civilnih oblekah žalni znak. Moštvo, ki igra s Primorjem, mora biti v .garderobi ob 13.30, enako tudi vsi odbor- niki sekcijskega načeistva. Točna udeležba je najstrožje obvezna. ASK Primorje (nogometna Sekcija). V nedeljo dopoldne naj bodo juniorji ob 9.15 v naši garderobi. Opozarjam vse verificirane igralce kluba, da se morajo zglasiti na igrišču sekcijskemu načelniku najkasneje ob 13.30. TSK Slovan. V nedeljo ob 13.80 naj se javijo v gostilni Rebec, Tyrševa cesta, vsi igralci I. moštva, rezerve in juniorji, kakor tudi vsi člani uprave. I. moštvo nastopi v dresih, vsi ostali v civilnih oblekah. Iz gostilne Rebec skupen odhod na igrišč« Primorja, kjer se izvrši zaobljuba. Opremo za prvo moštvo priskrbi gospodar, bele drese z znakom in rdeče hlačke. Roditeljsko službo pri tekmi Primorje : Ilirija vrši čerček, ki bo dobil rediteljski znak ob 13.45 na igrišču Primorja pri službujočem odborniku g. Novaku. SK Reka. V nedeljo ob 13.30 naj bodo zanesljivo na Stadionu v garderobi v popolni nogometni opremi (opremo, majce in hlačke prinese gospodar, ostalo pa vsak sam): Spreitzer, Debevc, Glušič, Prijatelj, Lov-renčič, Ciuha, Battelino B., Tomažič Milo, Urbančič, Jež. Istočasno naj pridejo vsi verificirani in neverificirani igrači in celokupni odbor na Stadion, da se skupno udeležimo zaobljube. SK Sloga. Pozivamo vse aktivne igralce ter klubske funkcionarje, da se brezpogojno udeleže sestanka v nedeljo ob 10. dopoldne v prostorih Nabavljalne zadruge na Masarykovi cesti. Vsi igralci I. moštva ter rezerve morajo biti točno ob 9.30 v zadrugi zaradi popoldanskih svečanosti Po Svečani zaobljubi celjskih nogometašev na Glaziji v Celju se bo pričela jutri ob 14.50 namesto tekme SK Celje : SK Olimp nogometna tekma med SK Celjem in SK Atletiki v korist Fonda Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. III. del proslave Hermesa Medklubske motodirke, združene s poklo. nitvijo motoristov. Njeg. Vel. Viteškemu kralja Aleksandru I. Uedinitelju in sveč»-na zaobljuba zvestobe Nj. VeL kralju Petru H. Sredi priprav in treningov je utihnila pesem motorjev, v žalosti so zatrepetala naša srca: zločinska roka je pretrgala nit življenja našemu najvišjemu športniku Nj. Vel. Viteškemu kralju Aleksandru L Uedinitelju. Tretji del Hermesove proslave je bil odložen na poznejši termin. V nemi bolesti, ki je trgala naša srca, smo stiskali pesti proti podlim zločincem. V nedeljo 4. novembra pa se bodo zbrali ob priliki velikih medklubskih motodirk vsi naši motoristi, da se poklonijo spominu svojega velikega pokrovitelja in prisežejo zvestobo njegovemu nasledniku Nj. Vel. kralju Petru H. Te dirke, ko bodo zbrani motoristi iz Zagreba, Maribora in Ljubljane, bodo za to svečanost pač najbolj primeren način. Tretji del Hermesove proslave se bo to. rej vršil v nedeljo 4. novembra ob pol 14. na dirkališču ŽSK Hermesa. Kakor je bilo že sporočeno, hoče ŽSK Hermes ob tej priliki pokazati publiki, kaj je dosegel v mo-toristiki, ki je pri klubu šele v početku svojega razvoja. V kratki dobi svojega obstoja se more postaviti s tolikimi uspehi, da je klub na svojo motosekcijo v resnici lahko ponosen. Pri prvih prireditvah so se pač pokazali nekateri začetniški nedostat-ki, za to dirko pa se je odbor motosekcije dobro pripravil. Z ogledom Vseslovenskega motoprvenstva so odborniki pridobili toliko, da danes lahko jamčijo športni publiki, da ne bo razočarana. Po številu motoristov, katerih nastop je zagotovljen, pa bo ta prireditev prekašala vse dosedanje, tako da se s te strani ni bati neuspeha. Poleg domačih vozačev je najavljen nastop še nekaterih motoristov iz Celovca in Gradca. Službene objave LNP (Nadaljevanje s sej© p. o. ©d 24. X. 1934.) Verificirajo se prvenstvene tekme: ča-kovečki SK : Rapdd 2:1, Svoboda : Slavija 6:3, Grafika : Mladika 2:1, Grafika : Svo boda 6:2. »loge : Reka 2:0, Mars : Korotan 5:0, Enakost : Svoboda 3:0, Sora : Gorenjec 2:0, SK Zagorje : SK Litija 5:0, Dobrna : Retje 4:0, Sloga (Zagorje) : Svoboda (Zagorje) 3:2, Krški SK : Sava 3:2, Disk : SK Domžale 3:0, Mura : Panonija 3:0 p. f., SK Ptuj : Panonija 3:0 p. f„ Gradjanski SK : Panonija 3:0 p. f. (vse tri tekme p. f., ker je bila Panonija kaznovana z enomesečno zabrano igre). Opozarjajo se vsi klubi, da v primeru odpovedi tekme isto pravočasno odpovedo v smislu pravil, ker bodo sicer nosili klubi vse eventuelno nastale stroške. Zaradi nastalih nepredvidenih zaprek se definitivno določijo razporedi in termini vseh še preostalih prvenstvenih tekem v vseh razredih in okrožjih LNP. 4. novembra: Rapdd : Svoboda, Cako-večki SK : železničar, SK Celje : ISSK Maribor, Jadran : Sloga, Mars : Reka, Slavija : Grafika, Slovan : Korotan, Mladika : Svoboda, Olimp : Atbletik SK, Drava : Mura, Dobrna : Amater, SK Laško : Sava, Sora : SK Radovljica, Bratstvo : Gorenjec, Korotan : Enakost. Disk : SK Radomlje 11. novembra: Rapid : Ilirija, SK Celje : železničar, Čakovečki SK : ISSK Maribor, Hermes : Svoboda, Mladika : Slavija, Slovan : Sloga. Reka : Korotan, Mars : Svoboda, Grafika : Jadran, Gradjanski SK : Drava, SK Trbovlje : Amater, Jugoslavija : Athletik, SK Radovljica : Svoboda, Sora : Bratstvo, Gorenjec i Korotan. SK . Domžale : SK Radomlje. 18. novembra: čakovečki SK : Ilirija, Hermes : Rapid. ISSK Maribor : železničar, Jadran : Slovan, Mars : Slavija, Svoboda : Sloga, Mladika : Reka, Korotan : Grafika, SK Šoštanj : Jugoslavija, Mura : Gradjanski SK, Drava : SK Ptuj, Retje : Amater, Gorenjec : SK Radovljica, Svoboda : Bratstvo, SK Radomlje : SK Zalog. 25. novembra: Ilirija : železničar, ISSK Maribor : Hermes, Čakovečki SK : SK Celje, Jadran : Slavija, Slovan : Grafika, Korotan : Sloga, Svoboda : Reka, Mars : Mladika, Panonija : Drava, SK Radovljica : Korotan, Enakost : Goreniec. Sora : Svol. boda. 2. decembra: SK Celje : Ilirija, Svoboda : železničar, čakovečki SK : Hermes, Korotan : Svoboda, Mars : Grafika, Sloga : Mladika, Slavija : Slovan, SK Svoboda : Gorenjec, SK Radovljica : Enakost, Korotan : Eratstvo. 8. decembra: Hermes : Ilirija, Slavija : Sloga, Slovan : Svoboda, Mladika : Jadran, Reka : Grafika. 9. decembra: železničar : Hermes, Ilirija : Maribor, Reka : Slavija, Slovan : Mladika, Jadran : Svoboda, Mars : Sloga, SK Radovljica : Bratstvo, Enakost : Sora. 16. decembra: Ilirija : Svoboda, Rapid : ISSK Maribor. — Tajnik n., Novak. Službeno Iz LNP, Opozarjajo se klubi, da je za nje določen stranski vhod na igrišče, kjer bo poslovala posebna blagajna. Držite se točnosti! Sekcija ZNS. (Službeno.) Po sklepu zbora morajo v znak žalosti za Viteškim kraljem Aleksandrom L Uediniteljem nositi sodni ta, kadar sodijo tekme, na levi roki črno kopreno. Ta sklep velja za vso dobo državne žalosti, t. j. do 9. aprila 1935. Glede "a skupno prisego vseh športnikov v nedeljo se pozivajo vsi ljubljanski sodni ki, da pridejo ob 14. na igrišče Primorja in se javijo pri načelniku sekcije gosp. Schnellerju. Zbirališče pri blagajni. Vsi sodniki morajo korporativno prisostvovati žalni ceremoniji. Opravičila se ne vzamejo na znanje. Sodniki izven Ljubljane na teritoriju sekcije prisostvujejo svečanosti na sedežu svojega poverleništva ali pa v kraju, kjer se vrši tozadevna tekma. Poverjenikom se nalaga, da poročajo upravnemu odboru glede udeležbe sodnikov. Vsak prestopek bo najstrožje kaznovan. Tajnik I Pevalek 1. r. Ustanovni občni zbor Akademskega Športnega kluba bo danes ob 17. na univerzi v sobi št. 77. ŽSK Hea-mes (motosekcija). Današnjega treninga pod tehničnim vodstvom g. Stari-ča naj se po mogočnosti udeležijo vozači: Skopec, Vovk, Lapajne, Stepančič, Kuna. ver, Prešeren, Erjavec, Klančnik, Zupan. Orešič in ostali. Seja sekcijskega odbora ob 18.30 v pisarni načelnika. — (Uprava igrišča.) Danes ob 20. seja odbora uprave igrišča pri Beliču. Zaradi važnih zadev vsi. — (Nogometna sekcija.) Pozivajo se vsi igrači, da se danes udeleže brezpogojno sestanka ob 20. pri Kočarju. SK Slavija. Danes ob 19.30 strogo obvezen sestanek za vse člane in odbornike. Posebno važen za vse verificirane igrale«1 zaradi nedeljske prireditve. SK Slavija. Sestanek nogometašev bo drevi ob 19. v posebni sobi kavarne »Evropa«. Važno! STR Most«. Drevi ob 20. sestanek smu-ške sekcije v klubovem lokalu. Strogo obvezalo. SK Zalog. Pozivajo se Igralci Berbossi, Lorbek, Boben, Ambrož, Kocjančič, Kralj, Bezlaj, Lukan, fiabec, Tomažič in Prelov-fcek, da potujejo v nedeljo v Litijo. Vsak st mora preskrbeti žalni trak. V Litiji se bo vršila tudi zaobljuba. Za postno novinsko službo med slovanskimi državami Ugledni češki publicist EmeriCh Ceck nam je poslal naslednji članek: Kulturno in gospodarsko zMižanie ter politični sporazum Slovanov ne zahtevata zgolj slavnostnih kongresov in govorniških fraz za s-lovansko vzajemnost, marveč pred vsem stalen kulturen stik med vsemi Slovani. Prvi korak k temu stika je praktična izmenjava Ln medsebojno čitanje slovanskih novln in časopisov v sjovansluh državah. Zaradi tega smo tako mučno ob-čut.li dejstvo, da si Cehoslovaki in ostale slovanske države (Bolgarija, Jugoslavija i« Poljska) še vedno niso uredile medsebojnih kulturnih, čitateljskih jn časopisnih stikov ter premagale raznih valutnih in poštnh težav. Med slovanskimi državami še vedno ni enotne poštne novinske službe (Abonne-mentspost), kakor je vpeljana že za 20 raznih držav, izvzemši slovanske, io sioer pred vsem za 800 novm te časopisov iz Nemčije. V interesu kulturnega zbližani* Slovanov je neizogibno potrebno, da ae sklene pogodba, ki bo omogočila izpopolniti dosedanji mednarodni cenik inozemskih novrn in časopisov, ki se lahko naročajo na poštah. Želeti bi bilo, da M Že od 1. januarja 1935 dalje lahko pri katerikoli pošti na Češkoslovaškem, v Jugoslaviji, v Bolgariji ji na Poljskem naročili katorikofi slovanski časopis, četudi morda samo na poizkus za mesec dni, kakor se lahko naročajo vsi nemški Ifcti, Na naše večmesečne žomafistRae klice v dnevnikih !n na nujae zahteve Sterilnih slovanskih društev, zavodov ter posameznih izdajateljski m slavistf&»lh interesentov, je češkoslovaško poštno ministrstvo že pozvalo ostale slovanske države, naj pristopijo k mednarodnemu dogovoru o naročanju novin jn časopisov na poŠtah ia M ■izdelalo svoj poseben pravilnik, po katerem bi bilo omogočeno brezhibno poslovanje v označenem smislu. Zahtevamo v kuitumem interesu sVovan-stva, da tudi jugoslovensko, bolgarsko ia poljsko poštno ministrstvo nemudoma uresničijo to davno in nujno slovansko potrebo. Kmalu se bo pokazalo, da ta nkrep pospešuje živahnejše gospodarske^ trgovske, znanstvene, literarne m umetniško slike med posameznimi slovanskimi narodi. Taka medsebojna slovanska poštna pogodba bi bila prvi pozitivni odgovor aa. strahotni napad mednarodni teroristov in nasilnikov proti mirnemu kulturnemu m gospodarskemu sožitju vsega slovanstva. Emerich Cech (Praga). Iz življenja na deželi Iz Novega mesta n— Ustanovni občni zbor Kreditne zadruge državnih nameščencev v Novem mestu se bo vršil 28. t m. ob pol 10. uri dopoldne v salonu hotela Koklic. Vsi državni nameščenci se vabijo, da se občnega zbora udeleže. Iz Kamnika ka— Gasilci zidajo. Kamniški gasilci ao se pred krafflcim lotili težavnega dela, da prestavijo gasilski stolp iz dosedanjega mesta k shrambi za gasilsko orodje. Stoip je bil dozidaj nad dvorano, s čimer je bilo zelo otežkočeno sušenje cevi Ta nepraktična ureditev bi imela v shrčaju požara lahlko usodne posledice. Zdaj se tega ni treba bati, ker je stolp za sušenje cevi praktično urejen m je sezidan tik nad Mlinščico. Pri pranju bodo cevi lahko potegnili iz vode naravnost v stolp. Z odstranitvijo stolpa je dvorana gasilnega doma pridobila precej prostora, poleg tega pa je bilo omogočeno, da so gasilci zgradili tudi galerijo, na kateri bo okrog 40 sedežev. Kamnik je s preurejeno dvorano gasilnega doma pridobil lep prostor za razne prireditve. Kakor znano, imajo gasilci tudi v načrtu, da bodo v prihodnjih letih povečali dvorano za 4 metre proti mestnemu parku. Občina je v ta namen prepustila potreben svet ka— Kino Kamn'k predvaja danes, jutri in v ponedeljek film »Grand Hotel«. V glavni vlogi Greta GaAo. ★ BLED. Zvočni kino Bled predvaja danes ob 20. in jutri v nedeljo ob pol 16. in ob 20. velefilm »Volga — Volga« v glavni vlogi Hans v. Schletov. Predigra nov Para-mountov tednik. Torek, sreda m četrtek »King—Kong«. Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja 2 stanje barometra. 3. tempe, ratura, 4. relativna vlaga v odstotkih, 5. smer ln brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. padavine v ran, 8. vrata padavin. — 26. oktobra Ljubljana 7, 769.4, 5.0 92, Oi 10, k megle 0.4; Ljubljana 13. 770.2, 8.3, 90, 0, 10, —, — Maribor 7, 768.6, 6.0, 90, 10, —, —; Zagreb 7, 769.5, 7.0, 90, WSW2, megla, prti, 0.0; Beograd 7, 7^9-3, 2.0, 90, WNW1. 4, —, Sarajevo 7, 770.6, 5.0, 90, 0, 10, —, —; Skoplje 7, 770.4, 3.0, 90, 0, 1, —, —; Kan-bor 7, 767.7, 14.0, 80, NE2, 5, —, —; Split 7, 767-4, 13.0, 70, NJS2, 4, —, —; Rab 7, 768.2. 12.0, 70, 0, 0, —, —; Rogaška SJathia 7, —, 6.0, 90, 0, megla, 10, —. Temperatura: Ljubljana 6.8, 4.S; Vari. bor 8.0 6.0; Zagreb 11.0, 7-0;* Beograd 12.0, 2.0; Sarajevo 13.0, 4.0; Skoplje 18.0, 2.0; Kumbor —. 13.0; Split 20.0, 12.0; Rab — 10.0; Rogaška Slatina 8.0, 6.0. Vremensko stanje 26. t m.: Vedro z jutranjimi meglami v srednji in južni Evropi oblačno m nekoliko dežja na severu. _ V Jugoslaviji Je bila gosta megla v sredi države, vedro v Primorju ter v južnih in vzhodnih krajih, dežja ni bilo. Nekoliko mraza je bilo okrog Plevlja z najnižjo temperaturo —3. najvišjo v Mostarju 21. Novosadaka vremenska napoved za soboto: Vedro vreme, mestoma nefcaT V*> gle sredi države. Marcel!« Tinayre« 40 Upornica Roman Jozana šefu ni zamerila takih zaupnih besed; razen risarke, gospe Burejeve, je bila v uredništvu edina ženska, ki je čutil do nje spoštovanje, da, skoraj prijateljstvo. Mala Burejeva, elegantna, drobna plavka, je imela dolginastega moža, ki je bila strašno zaljubljena vanj, in ta zakonska strast je Foucarta zelo zabavala. A Jozana, ki jo je občudoval in pomiloval zaradi njene čednosti, mu je bila vendar še ljubša... Časih je rekel Floryjevki: >Nu, zdaj je Valentinčica vdova!... Kaj bo z njo? Tako sama menda ne misli ostati'... Skoda bi je bilo.< »Verjemite mi,« je odgovorila Floryjevka, »Jozana nima nikogar ... Sicer se pa nikdar ne pritožujete zastran tega. Če bi imela ljubimca, bi brila manj pridna z delom.< Tisti večer, ko je Foucart priporočil Jozani, naj nikar več ne hujša, je zdajci opazil, da je ta svet odveč: Jozana je bila zelo čila na pogled. »Prav za prav si vas nisem natanko ogledal... Zdi se mijMa ee počutite bolje.. .< »Mnogo bolje.. .< »Glej, glej!« je pomislil Foucart. In je dodal: »Snoči sem na plesu v Blizeju srečal Noela Delysla. Govoril je e vas ...« Jozana ni trenila z očmi. »Čestitam vam na osvojitvi.« »Res?... Zelo bi bila ponosna nanjo... A motite ee.« »Nikakor ne!... Samo... Paziti 6e morate... Delysle je zelo vihrav ... O svojih ljubezenskih prigodah sicer nikoli ne pripoveduje, vendar pravijo, da je vetrnjak. Foucart se je zasmejal. Jozana je odvrnila, takisto šaljivo kakor on: »Torej sem posvarjena... A v nevarnosti nisem bila.« »Delysle vas res spoštuje,« je rekel Foucart, »in po pravici... Ali misli zdaj ostati v Franciji?« >Kako naj vem?« »Ali vam ni povedal, da upa, da ga vlada pošlje na Japonsko?« »Ne.« »Meni tudi ni nič povedal o tem. Ni ravno gostobeseden... Zvedel sem pa vendarle Oh, Delysle je nenavadno zmožen! In tako častihlepen!... V Kanadi in v Avstraliji je bil, da je tam študiral društvene in organizacijske razmere in vobče socijalistično gibanje.« »Vem,« je polglasno pripomnila Jozana. »Lahko noč, Valentinčica,« je rekel Foucart, »ves srečen sem, da vas vidim spet na konju ... Zdaj grem pa domov ... Naj žena sama sprejema te dolgočasne obiske . . Na pol mrtev sem že... In v tem stanju moram nocoj še v Vaudeville na premijero.« »Tak osel!« je pomislila Jozana... »Govedo! Da, redi se, in to ga ne dela lepšega... Pa ta neotesanost, da me imenuje kar kratko Valentinčico!« Izkušala je pisati, a raztresenost ji ni dala. Nedoločno jo je obhajala slutnja nečesa neprijetnega — bila je nemirna in žalostna. Ob tej uri je navadno prihajal Noel, in že mesec dni je prišel vsak drugi ali tretji večer... Od kraja je opravičeval svoje obiske z raznimi izgovori, ki Jozane niso mogli prevariti, zdaj pa niti izgovorov ni več iskal. Prihajal je kakor prijatelj: »Nočem vas motiti ... Pet minut, samo pet minut...« »Deset, dvajset, če hočete počakati. Takoj bom končala.« Sedel je na svoj običajni prostor. Časih je vstal in vzel kako knjigo ali kak časopis. Tedaj je stal za njo visoko vzravnan, in njegov jasni pogled je postal mehkejši, kadar je obletel Jozanino temno glavo, njen sklonjeni tilnik, črto poševnih ramen ali gibčno postavo v žalni obleki. Jozana je čutila ta pogled na sebi in nekam živčno vprašala: »Kaj delate? Prosim, sedite; ne morem delati, kadar me kdo gleda.« »Ne zamerite, gospa ...« Očitala si je, da je bila neprijazna; vedela je, da je bil Noel zelo občutljiv in da ni prezrl nobene senčice v njenem vedenju proti sebi. Zato je odložila pero: »Gospod Delysle?« »Gospa?« »Končala sem. Povejte mi kaj.« »Kaj pa?« »Kar počete.« Pripovedoval ji je vse mogoče reči o svojih prijateljih, 6vojih najljubših knjigah in svojih potovanjih, najrajši pa o Italiji, ki mu je bila »draga kakor kaka ljubica«. Jozana je spoznavala v njem tenkočutnega, jasnega duha, hladnokrvno voljo in neko skrito vročekrvnost, ki jo je nadzoroval in brzdal; pa tudi dobroto, dasi brez čuvstvene prenapetosti, in tudi ponos, dasi brez ničemurnega spakovanja. Imel je mnogo zmisla za umetnost, zrel literarni okus, razumevanje za občna vprašanja in nenavadno zanimanje za ljudi in stvari svojega časa. Bil je pisatelj, a ne diletant; svetovnjak, a ne snob. Ljubil je paradokse, predsodkov ni poznal; a sovražil je vsako bahavost, vsako čudaštvo in pretiranost — in se zavijal v neko dokaj ošabno udržanost. CENE MALIM OGLASOM Po 60 par sa besedo, Oin 2.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Oin S.— za Šifro ali dajanje naslovov plaCaJo oni. Id iščejo tlužb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln tenitve se zaračunajo po Din 2«— za vsako besedo. Din 2.— davka za vsak oglas bi enkratno pristojbino Din 6.— za Šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20— Vri ostali oglasi se zaračunajo po Din L— za besedo. Din 2.— davka za vsak oglas to enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov NajmanjSI znesek za enkratno objavo oglasa Oin 17.— Ponudbam na šifre ne nrflaeaite znamk? Le. ce samevate oa Oglasnega oddelka »Jutra« 9 ~ •> mesecih, »te©':>grafije v 2 mesecih potom dopisovanja. Mesečno 30 Din. Prospekti, poaiuece akcije breapiač iio. — Dopisna šola tnjib jezikov »Perfekt«, pošt. pret 557, Beograd. 248-4 Brezplačen tečaj w nsko stpniograffijo, v zimskih mesecih, v času oi 7. do 9. ure zvečer priredi Trgovsko društvo Merkur v Lju.bija.ni — pod pobojem, da ee oglasi za-ikjstao število obiskovai-<5«v. Prijave eprejema Tr-gavBfco društvo »Merkur«, teregorčičeva alie^a St. 27, med 8. in 2. uro. 31606-4 Službo dobi Seseda l Oin daveK 2 Din i« turo ali dajanje oa vlova 5 Oin. Najmanjs1 znesek 17 nin Čevljar, pomočnika ■tx mršaw) delo sprejme takoj Joei9 Schmidt., Gu-Ata-nj. 31591-1 Prodajalko .staro od 18 do 26 let. mto-votoo. vsestransko iiobra-£«no. čiste preteklosti, vedele in prtkopljrve zunanjosti. iščem za manufa.k-fcnrno in modno trgovino. Snmo resnično sposobne c a j pošljejo potmd'be e sliko in znajniko za o<3govor na oglasni oddelefc Jutra pod »Bodočnost sigurne«. 31S85-1 Prodajalko Ki jo tudi deloma vajen« gostiIfke, sprejmem na deželo v Savd.njsikd dolini. — Ker bo imela blagajniški posel sa-ma, je potrebna kavci-ja. Fomidibe ra ogl-oddeiek »J.uftra« pod Šifro »Energična«. 31373-d Dekle-pevko zani# »nesek I? rMn Trgovski pomočnik mešane stroke - verziran majiufaktjuirist, dober prodajalec. išče službo v boljši trgovski bišš.. Gre tudi za potnika. Razpolago t eveat. potrebno kavcijo*. — Oenij. dopise na oglas, oddel eik »Juit/ra« pod r.TKiSko »Pomočniik«. 3149J-Ž PRI HRIPI, INFLUENCI, PREHLADU priporočajo navadno tudi masažo, — za masažo je dobra »Alga«. Pri hri-pi, influenci, prehladu, namočite rutico z »Algo« in nalahno masirajte bolniku prsa. hrbet, roke, noge, vrat in čelo. Masaža z »Algo« ublažuje bolečine, krepi in osvežuje bolnika. Po masaži pride mirno in zdravo spanje. »ALGA« se dobiva v lekarnah, drogerf-jah in špecerijskih trgovinah, steklenica Din 14.—. Reg. S. br. 18117-32. G. Th. Rotman: Peter Plaveč in Janko Rjaveč potujeta okoli sveta 113 »Hitro čez jarek! Ti na levo, jaz na desno!« je šepnil Peter prijatelju. Hop! H op! V Poslednjem trenutku sta šinila na desno in levo. tako da sta redarja, ki sta ju hotela zgrabiti, planila drug drugemu v objem. Med tem je nastalo ob poti neznansko pljuskanje in topotanje, zakaj Peter In Janko sta bila v svojem silnem razburjenju skočila naravnost v jarek. Lesni manipulant s kavcijo, dolgoleten samostojen vodja industrije, išče mesto. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Knjigovodja in korespon-dent«. 31546-3 Krojačlca dtobro izurjeno, se priporoča na doim za Šivanje oblek io plaščev. Križev-niSka ulica 7, ievo — pri g. Poloni. 31694-2 Frizer prvovrsten bubi Stiocor, Hijen vodne in ielemne on-du.'acije, dober v moški stroki, išče stalno mesto. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Samostojen frizer«. 31JT6-"? Brivski pomočnik vojaščine prost, želi službo za takoj ali po d.ogo-vonj. Ponndibe na naelorv: Rud-i Košir, pošta St. Vid pri Stični, Dolenjsko. 31S79-2 Brivski pomočnik ln perfefetem ond-niler. išče plnžbo v meetn ali ne de-f*il. Cenjene ponrodbe na podružnico »Jutra« v Mariboru Dod Šifro »Trezen«. 31633-? Brivski pomočnik diober t »oSki stnoik.i 'm babi striženju. išče eluSbo s U norem^om. Ponudibe na podružnico »Jutra« v Cetin pod šifro »Tz-vrstma moč«. 31 Zaslužek ■feseda 1 Din davek 2 Din la Slfro ali dalanle ns *iova Oin NalmaniS' CTiese* i-1 nin Prepisovanje na stroj prevzamem na dom. Naslov puistiti v og*38. oddelku »Jutra«. 31H92-3 tnrr t Din davek 9 Oin za Slfro ali daianle na «iov« s Din Na imam* enesek 17 Din Peč? na žagovtno najt>otj^P59 sistema, ki ne povzročajo nobenega smradu izdeiuje ter raepoši.l;a na 8 dneroo poekušnjo R Jaketj Bled. 314(6-6 Površnik! trencbcouti. usnjeini suknjiči itd. IfajiboljSl naikrap ori Pre«kerjiu, Sv. Petra c. št 14. 133-6 Beseda 1 Dla davek JOto za Slfro ali dajanje na ilovs 5 Din Naimam* snesek 17 Oin Uradne liste letnike 1919—1923. vezan« aH nevezane bupiimo. Ponudbe na Združenje trgovcev r Kranju. 81634-7 »seda I nin davek 2Tlln za Slfro ali dajanje na »lova j Din. Najmanj znesek 1*» nin Bančne vložne knjižice kupujemo prodajamo t»J i godne je. Dajemo posojil« išjije ter namerno r!og>-» posojila proti povi&ane •no tečajn tn na®večji var lostiL Ra/vno taio vse *tal« »rednostne oapirje IzptačBo takoj v gotovi ii Naročila t deiele tevr 4u jemo oajveetnojže. P" 'lonri tavod d. d.. Za ?reb. Praške nI. 6/11- te-•.fin feter 38-38. 836-16 Za nakup trg. Jše iščem družabnika. Potre ben ka pi ta. od 300.000 do 400.000 Din Riziko zklja čen Ponudbe a« oglasm' oddelek »Jutra« ood Šifre »Plodonosno«. 31536-16 Vložne knjižice Zadružne zveze ali Mestne hranilnice, od 100—150.000 burnim. Ponudbe na og!«s. oddelek »Juitra« pod Šifro »Knjižica«. 31610-16 Lokali »eseda 1 Din davek 2 Din '.a Slfro ali dajanje ns 'nva s oin Najmanl* enespk n nin Skladišče parterno. svetlo in suho, 80—100 m1, na prometnem krajo, tudi dvoriščno, se išče za taikoj ali s 1. februarjem Po možnosti 6 priključenim' pisarniškimi prostori, t eno ali dvema sobama, — »llkod« d. d.. Ljubljana. Tyr&eva c. 31. 31S1U-19 Lokal s pisarno oddam v Pražal/a Stanovanje &vo- ali trisobno, e k.opei-nico. ne daleč, taikoj oddam Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Redno p'ačujem-«. 3163T-21/a Sobe išče rtesed« 90 para dave» Oin za Šifro au da anje naslova 3 Din Na' nnanjsi *ne«e|t 12 mn Sobo strogo separirano. praamo ali opremljeno — oziroma majhno enosob. stanovanje iščem sa takoj. Ponudbe na oglasai oddelek »Jutra« pod »Mir«. 31499-23/a Sobico « oosebnim vhodom oddam in nekaj oseb sprejmem na dobro domačo hrano. Naso>v v vseh poslovalnicah »Jutra«. 31609-33 Poslužujte se cenenega prenočevanja v noro renoPripmsi*a in čista«. 31609-28/a Večja hiša z vrtom, za gostilm« aii obrt. t Domžalah — dalje posestvo blisra Mengša, kakor tndi hiša z vrtom na Križ-u pri Kamniku na-prodaj. Kupči;a ola'šana event. e hipoteko, odnosno e hran. knjižicami. Več se poirve pri Lap Antonu, posestniku v Kamniku. 31604-20 Stanovanje -eseda 1 Din. davek 2 Din sa Slfro ali dajanje na lova S Din Najmanjši znesek 17 Din Manjše stanovanje z novembrom oddam v Al-eševčevi ulici štev 28. 31565-21 Petsob. stanovanie komfortno, takoj oddam. Nasloln MI SMO CENEJŠI! Naše preproge vseh vrst, tekači, tkanine za pohištvo, store itd Vas bodo prepričale, da imamo boljšo kvaliteto za nižjo ceno. „6 I L I M" Pasaža nebotičnika 249 Globoko užaloščeni sporočamo vsem znancem tužno vest, da je danes zjutraj naša ljubljena mama, omama, tašča, sestrična in nečakinja, gospa ANGELA NOVAK roj. Verhovšek po dolgi mučni bolezni boguvdano preminila. Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, dne 27. t. m ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Celovška 50, na pokopa lišče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 26. oktobra 1934. 8821 Žalnih rodbini: NOVAK. CURLINI RODITELJEM! Za rodbinske člane, ki so blede barve obraza, slabih živcev in brez teka. priporočamo »Energin« za iače-nje krvi. živcev in teka. Odraslim 3 likerske čašice na dan. Deci 3 male žličice na dai ENERGIN« se dobiva v lekarnah v pol-titrških steklenicah. Steklenica Din 35. Reg S. or 4787-32 K U B A N Y-JEV MATE ČAJ aram ter tcrepča živce in mišice Pospešuje prebavo dela apetit, regulira delova aje srca ln ledvic Kdpr ga redno pije, se cnu m Dati ne gihta de revme Dobi se t vseh lekarnah v originalnih zavojih pc Oin 15.—, ali pri zastopstvu; Lekarna VLr. Milivoj Lenstek. LJubljana, Resljeva jesta L ako poSljete v naprej Din 15.— Športniki, turisti lovci m nogometaši pijte ga redno! 126 RAZPIS Občina Videm Dobrepolje, srez kočevski, razpisuje službo delovodja-pripravnika in službo pomožnega delovodja. Za prvo službeno mesto se zahteva dovršeno srednjo šolo, za drugo pa dovršene štiri razrede srednje šole. Prosilci naj se obrnejo s tozadevnimi prošnjami, opremljenimi s prilogami, ki jih navajata člena 7 in 8 banovinske uredbe o uslužbencih (Službeni list z dne 17. m. 1934. št. 184-22) na občinsko upravo najkasneje do 30. novembra t. 1. Služba je pogodbena, dokler ni odobren od banske uprave v smislu § 90 občinskega zakona sestavljen Statut, nakar se potom razpisa obe omenjeni mesti zasedeta pragmatično. Vse pravice in dolžnosti uslužbencev so razvidne iz citirane banske uredbe in občinskega Statuta, ki je vsakemu prosilcu na vpogled v občinski pisarni. Mesečna plača za pogodbeno službo je določena za delovodjo-pripravnika Din 900 in za pomožnega delovodjo Din 600.—. Uprava občine Videm Dobrepolje, dne 24. oktobra 1934, št. 4202. Uprava občine Videni Dobrepolje, dne 24. oktobra 1934. Predsednik občine: Strnad Jože. Blagajnik: Hren Anton. 8819 Repertoar DRAMA. Začetek ob 20. Sobota. 27.: Hlapci Premiera. B. Nedelja. 28- ob 15.: Praznik cvetočih čeieni-Izven. Znatno znižane cene. — Ob 20.: Orlič- Izven. Znižane cene. OPERA Začetek ob 20. Sobota, 27.: Hoffmannove pripovedke. Premiera- Izven. Nedelja, 28.: Horanščina. Izven. Znižane oene. * Premiera Cankarjeve drame »Hlapci« bo drevi. Delo režira e. Ciril Debevec. V glavnih vlogah nastopajo: Jermana igra £T-Ciril Debevec, župnika g. Skrbinšek. nad-učitelja g. Gregorin, Komarja c. Potokar, Hvastjo g. Li^ah. Kalandra a. Cesar. Lojzko gdč. Boltarjeva, Geni ga- Medvedova, Min-ko ga. Gabrijelčičeva. V ostalih vlogah nastopijo ga. Vida Juvanova. ga. Polonca Ju-vanova in ga. Rakarieva ter gg. Danes, Piajiecki. Plut m Sancin. Scenograf inž. arh Franc Predstava se vrši za red B. Jutri popoldne jprizori drama pisatelja Klabunda >Praznik cvetočih češenj« do znatno znižanih cenah. Ta predstava ie dosegla v lanski 6ezoni največji uspeh- Režira g. Debevec. — Jutri zvečer pa ©e igra Ro-standova historična drama »Orlič«, ki epa-da med največja dela svetovne literature in je doseigla kot otvoritvena predstava letošnje sezone na našem odru odličen uspeh- Sodeluie ves moški in ženski ansambel. pomnožen z elevi in statisti. Režija prof. Šestova. Scenograf g. inž. arh. Franc. Predstava je izven. Jatri bodo peli >Horanšfino<, veliko rusko opero komponista Musorgskega pod taktirko ravnatelia Mirka Poliča. Režira Ciril Debevec. Zasedba premierska. le vlogo Andreja Hovanskega poje tokrat gosp. ! Franci. Marto ga. Thierryjeva. Strefnjeva g. Kristjančič. Predstava bo izven. Veljajo znižane cene. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20.15 Sobota. 27.: Rokovnjači. Otvoritvena predstava. Nedelja. 28 : Rokovnjači. MARIB01SK0 GLEDALIŠČE Začetek ob 20 Sobota, 27.: Hlapci. B. Nedelja, 28.: Idealen soprog. Premiera. Bloki Ponedeljek. 29.: Mati. Ob 601etnici Ksaverja Meška. Uprizoritev Narodne odbrane. Torek. 30.: Hlapci. A. Sreda. 31-: Idealen soprog. D ¥ Cankarjevo najučinkovitejšo dramo 2Hlapci«, ki je letos dosegla v novi inscenacijii in zasedbi redko lep uspeh, ponove v soboto. 27. t m. za red B. Irredno mnogo zanimanja vlada ra pre-miero »Idealnega soproga«, ki bo to nedeljo, 28. t m. ob 20. Delo, ki nosi vse odlike svojega avtorja. Oscaija Wildea. je pisano efektno ter osvaja e svojo napetostjo, ki ne popusti vse do konca. Delo režira Vladimir Skrbinšek. nastopijo pa: nova članica Sava Severjeva, Starčeva, Barbičeva, Kraljeva. Savinova, Gorinškova. Zakrajškova, Grom, Skibinšek, Furijan. Nakrst. Gorin-sek. Košič, Blaž. Verdonik in Košuta Senzacija za ženski spol bodo nove toalete, ki iih je po načrtih arh. B. Stjpice izvršil at~ lie Živke Severjeve v Ljubljani. Abonentje, dvignite svoje izkaznice! Marsikdo se je letos prijavil za gledališki abonma, b doslej še ni dvignil izkaznice. Ker nu.ra gledališka blagajna imetj točen pre-gled abonentov, 6e naprošajo vsi oni, ki so ee prijavili, da čim prej dvignejo izkaznice. SPEDICIIA TURK LJUBLJANA OCARINJENJE prevzema vseb uvoznih m izvoznih pošiljk m to hitro skrbno tn po najnižji tarifi Revizija >r njej deklariranega blaga in vse Infor maclje orezpiačno pleton interurban 24-59 Vilharjeva e. 33 fnasprot' nove carinarnice) PREVAŽANJE vsakovrsi oiaga oodisi Kuriva, strojev selitve itd v LJubljani tn izveD Ljubljane t vozovi na konjsko vprege Kakor tudi ? tremi najmodernejšimi avtomobili Telefon interurban 21-57 M asa ry kova c. 9. (nasproti tovornega kolodvora) Uretuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.