POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
GLASILO DELAVCEV SOZD, »HMEZAD« ŽALEC — LETO XXXV. — OKTOBER 1981 — ŠTEVILKA 10
20 LET HMEZADA
Vedno na čelu bitke za trajen napredek
V soboto 19. septembra je bil v Preboldu mogočen zbor kolektiva SOZD HmezadDelavci so si dopoldne ogledali razne delovne enote, na igriščih v Preboldu pa so tekla razna športna tekmovanja. Zbrano množico je ob 14. uri pozdravil glavni direktor dipl. inž. Vlado Gorišek, slavnostni govornik je bil predsednik Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dipl. inž. Ivo Marenk. Kratek kulturni program so izvedli mladinci SOZD Hmezad, pevski moški zbor DPD Svoboda Žalec in godba na pihala iz Prebolda. Kulinarična poseb-
nost: pečen vol.
Glavni direktor je zbrane nagovoril:
Spoštovane tovarišice in tovariši, dragi gostje!
V imenu SOZD Hmezad vas najprisrčneje pozdravljam in vam želim iskreno dobrodošlico.
Danes ’ smo se člani delovnih kolektivov, ki sestavljamo družino SOZD Hmezad, ■zbrali, da proslavimo 20-letni jubilej obstoja Hmezada. To je pomembna
Glavni direktor dipl. inž. Vlado Gorišek je na zboru kolektiva pozdravil zbrane delavce.
obletnica kljub temu, da časovno ni dolga, vendar pa je pretečeni čas bil dinamičen, ustvarjalen in plodovit tako za sam razvoj Hmezada kakor tudi. o-kolij, v katerih delamo in živimo.
Brez dvoma je Hmezad v svojem dinamičnem razvoju prispeval marsikaj k nadaljnjemu razvoju kmetijstva v SR Sloveniji. Korenine Hmezada segajo daleč v preteklost. Tja v čas pred vojno in takoj po njej. Večina naših DO in TOZD je že dokaj starih, zlasti še tistih, ki se ukvarjajo s primarno kmetij-,
ško proizvodnjo. Nekatere so nastale v sedanjem dvajsetletnem razvoju Hmezada.
Dvajsetletnica Hmezada pomeni datum, ko so nekatere DO, ki so se prej vsaka zase bkvar-' jale s kmetijsko proizvodnjo, stopile na skupno pot razvoja.
Z novo samoupravno, tehnološko in organizacijsko formo so se vsekakor pričeli intenzivnejši procesi nadaljnjega razvoja kmetijstva in tudi dejavnosti, ki so povezane s kmetijstvom npr. predelava, trgovina, gostinstvo, turizem itd. Zato pomeni danes Hmezad široko paleto dejavnosti, ki imajo mnogo stičnih točk. Namreč vsi delamo za kmetijstvo in vsem je cilj, da se kmetijstvo čimbolj uspešno razvija tudi v prihodnje, da zavzame v našem gospodarstvu tisto mesto, ki mu pripada.
Hmezad je danes velika asociacija delovnih ljudi, saj združuje delo nad 3.200 delavcev in nad 4.000 združenih kmetov. Imamo moderno tehnologijo in visoko razvito strokovno de-
lo.	Proizvodnja se ‘tako v družbenem sektorju in še tudi v zasebnem sektorju odvija na velikih kompleksih, kjer je omogočeno strokovno znanstveno delo in uvedba moderne tehnologije. Razvito imamo sodelovanje z združenimi kmeti.
Pravna in socialna varnost tako delavcev kakor združenih kmetov, omogoča dobro počutje in u-stvarjalno prizadevanje.
Tovarišice in tovariši!
Letos praznujemo skupaj z dvajsetletnico obstoja Hmezada tudi prvo leto, srednjeročnega obdobja 1981—1985. Sprejeli smo pomembne planske obveze, ki jih moramo doseči in preseči. To bo brez dvoma zahtevalo maksimalne napore delovnih kolektivov, ustvarjalnosti in poleta. Samo z iskanjem problemov in tarnanjem sigurno ne bomo dosegli nič. Naša' naloga je, da se brez predsodkov in neusmiljeno spoprimemo z raznimi težavami in ovirami in da jih uspešno premagamo.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Slavnostni govornik predsednik Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dipl. inž. tov. Ivo Marenk.
Spoštovane tovarišice in to-varišit
Dovolite mi, da vam ob vaši 20-letnici izrazim v imenu Izvršnega sveta Skupščine - SRS iskrene čestitke za dosežene uspehe v proizvodnji v hme-• !j arstvu,.. živinoreji, sadj arstvu,. predelavi in še v mnogih drugih dejavnostih; tki v vašem številnem- kolektivu delavcev in združenih kmetov predstavljajo hrbtenico ekonomske in socialne varnosti-'! vas spinih ter resničnega in obsežnega napredka te doline in petih občan. Nesporno pa je, da gre-'do še posebne čestitke za rezultate v razvoju socialističnih samoupravnih družbenoeko-' nomskih odnosov med vašimi, organizacijami, znotraj njih- in
še zlasti za dosežene uspehe pri združevanju kmetov, saj so prav vaše skupne hmelj ske žičnice še danes eden izmed dokazov, da združevanje dela, sredstev in zemlje ni le prazna beseda — ob predanem delu številnih ljudi — od kmeta v .Skupnosti, preko; pospeševalca do Instituta — predstavljajo na j višji tehnološki dosežek, ki 's svojimi proizvodnimi in zlasti poslovnimi rezultati predstavlja ob razvitem družbenem sektorju temelj dejstvu, da -se delavci in kmetje Hmezada danes ponašajo z visokimi rezultati svoje poslovne uspešnosti, ki prekašajo ne le občinska, temveč tudi širša 'poprečja.: Nesporno je, da so prav vaši rezultati lahko, ena od utemeljitev, da tudi razvoj kmetijstva predstavlja pot za beg od vaške zaostalosti, premajhne zaposlenosti in nerazvitosti. So potemtakem jpot za preseganje dileme, ki je se prisotna, tu in, tam, tudi v SRS/ ali je vredno razvijati kmetijstvo. Nesporno je namreč, da v svetu postaja hrana tisti faktor, ki bo v bodoče v omogočeni močneje ikot Zadnja desetletja, vplival na mednarodne ekonomske in politične odnose.- Zato je toliko večjega pomena, da prav vsi, ki dela-mq v kmetijstvu, v naslednjem in v prihodnjih letih storimo vse, da se Jugoslavija/kot celota osvobodi bremeha uvoza hrane, da Izkoristi; svoje pri-rodne potenciale in vse delovne moči, da postane pomemben izvoznik hrane. To ni le haloga ravninskih predelov; v to-nalogo se moramo vključi-(Nadaljcvanje na 2. strani)
TOV. IVO MARENK
(Nadaljevanje s 1. strani) ti vsi, v vsaki TZO in TOZD. Ne gre le za vprašanje devizne in plačilne bilance; izkušnje zadnjih let kažejo, da nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih odnosov ,vy. kmetij stvu in-na vasi ne more napredovati na nizki proizvodnji in nizki dohodkovni učinkovitosti.
Razviti samoupravni odnosi so mogoča le tam, kjer. se u-stvarja takšna proizvodnja in dohodek, da so združeni kmetje in delavci na podlagi rezultatov -¡svojega dela, produktivnosti in skupnega gospodar- , jenja dejansko v stanju obvladovati tok reprodukcije, tržišče in delitev. In prav na tem področju napredek ne more biti urejen ,le na osnovi tekočih rezultatov v gospodarjenju,
. temveč dejanskih naporov za' Spreminjanje pogojev dela. Zaradi stabiHzaoijskih naporov, kot so: usmerjenost v izvoz, bitka proti inflaciji in preveliki porabi, naslonitev na lastne .vire reprodukcijskega materiala itd. v tem trenutku ni mogoče pristajati več na stihijo tržnih| odnosov, temveč - moramo od vseh zahtevati .kvalitetno delo, zmanjšanje stroškov bi zlasti spoštovanje socialistične zakonitosti /ter še posebej obvez, ki so bile sprejete z družbenimi dogovori ¡in samoupravnimi sporazumi in pogodbami.
Zaostreni pogoji gospodarjenja ne morejo predstavljati vzvoda za odpiranje samovolje, temveč tudi in še predvsem strnitev vseh sil za spoštovanje dogovorjenega. V teh odnosih vsi: skupaj pričakujemo, da bodo prav na področju kmetijstva ih živilstva veJd-ki sistemi združenega dela, kot je vaš, na čelu bitke za izvajanje planskih nalog v kmetijstvu — ne preko zaklin janja na stabilizacijo, temveč preko konkretnih poslovn»-dohodkovnih povezav, podpore izvozu,
- delitve dela in ha tej osnovi rasti produktivnosti; še zlasti pa -n zaradi prevladujočega deleža osebnega dela v kmetijstvu, preko krepitve -zadružništva in njegove neposredne in odgovorne vtkanosti v napore za povečevanje proizvodnje, produktivnosti in težnosti ter -tržnega reda. To zahteva izredno trdo in- vztrajno delo ■tako zadružnih strokovnih služb kot še zlasti kmetov samih,
... Močneje ¡kot doslej §e je treba zavedati, da . pravice, ki izvirajo iz d ružbenoorgani zi ra-
ne proizvodnje glede premij in regresov, kreditov, davčnih o-lajšav in v zadnjem času, pravice do oskrbe z reprodukcijskim materialom nosijo s seboj obveznosti ¡glede rednih dobav proizvodov po ¡pogodbeno .dogovorjenih -pogojih. Pri pojavih, Jri smo jim bili priča v začetku letošnjega leta, prepogosto pozabljamo, da nespoštovanje obveznosti meče slabo luč ne te doseženo povezanost delavcev in kmetov preko sistema intervencij, temveč postavlja pred probleme eksistence neposredne sodelavce v istem sistemu združenega dela v klavnici, mlinu, mlekarni ipd.
Srednjeročnega plana razvoja 'kmetijske proizvodnje ne moremo ¡doseči brez neposredne krepitve zadružništva, zlasti-pa krepitve in uvajanja novih oblik združevanja dela, sred; štev in še posebej zemlje. E-nako kol ste postopali že doslej v hmeljarstvu pri oblikovanju skupnosti nas, čakajo naloge v živinoreji in tržnem poljedelstvu.
- Jugoslavija in- še posebej Slovenija nima zadosti zemlje, da bi pri. sedanji intenzitet1! gospodar jen jaz njo, Jahko v perspektivi pokrili svoje prehranske potrebe. Zato podpiramo vse napore v tistih občinah, ki so z jasno opredelitvijo, -planske in prostorske, politike u-'smenile razvoj v čuvanje najboljše, in še zlasti orne žemlje. Jasnio pa moramo dograditi se odnos do profesionalnega kmeti jsitva, ki mora dobiti postopno §j| 'bodisi preko rasti -družbenega, sektorja bodisi z oblikovanj ena komasiranih, aron-d-iranih ali združenih kompleksov —- jasno prioriteto v poli-. tiki prometa, dedovanja in zakupa. Mi rabimo drobitev kmetij, če žefimo -napredovati, vendar ne pridobitev v tisoče novih koščkov, ..temveč drobitev, ki'bo imela za cilj novo integracijo zemljiške strukture yê-likih kompleksov, -kar je- edina garancija Sodobne tržne proizvodnje na produktivnih osnovah.
Toliko bolj . je zato nerazumljivo, da prepočasi ugotavljamo., kje zemlje ne obdelujemo. Toga ni veliko, toda bitka za kmetijsko ¡proizvodnjo zahteva, da y -prihodnjih letih obdelamo vsako ped v vsaki občini. In še zlasti, da začnemo v vseli TOZD in TZ.O ter v krajevnih -..skupnostih ¡s konkretizacijo zahteve za -boljšo obdelavo zemlje. Te zahteve ,ni mogoče u-resničiti drugače kot z opredeljevanjem setvenih načrtov in kolobarja. Od poletja -sem vo-
dimo dogovarjaiije o 'strukturi jesenske in spomladanske setve — zaradi zmanjšanja uvoza hrane in še zlasti zato, ker smo s srednjeročnim planom prevzeli obveznost pred -sabo in pred pridelovalci hrane ter porabniki ¡iz vise države, da bomo pri ključnih nalogah povečanja proizvodnje in tržno-sti napravili nekatere strateške premike; to pa je naloga vseh v državi — nesporno' nalogo, ki je na liniji krepitve naše samoupravne neodvisnosti ' ter neuvrščene poti. Morali bomo napraviti nekatere premike v strukturi setve; to pa ne pomeni, da -kdorkoli od kmetijskih -proizvajalcev zahteva; da. opusti ikrmske rastline, -krompir in koruzo. Nasprotno, akcijo za spomladamsko setev bomo nadaljevali pri intenzi-fika-.pjji.prav, teh kultur. Zahtevamo v bistvu to, da na zasejanih površinah pridelamo čim-več in da povečani pridelek krušnih žit konča v mlinu in na tržišču. Že ta premik -pomeni lahko bistven 'doprinos k izboljšanju prehranske bilance in-k realizaciji pil j a, da moramo .čim prej, najkasneje pa leta 1985, pridelati 85 % potrebne -hrane doma.
, V tem pogledu pričakujemo zaostreno ¡strokovno, ha samoupravnih osnovah zastavljeno akcijo ;in, odo sledno -diferenciacijo med tistimi, ki -so pripravljeni iti po začrtani poti in tistimi, ki' nočejo razumeti, da akcija za intenzivno obdelavo zemlje pomeni člen v verigi stabilizacij skih naporov; ki pomeni olajšanje .v- splošnem -gospodarskem položaju in povečevanje dohodka pri proizva-j alcih Zato to' ¡ne more biti kampanja, temveč stalna in načrtna- opredelitev vsega druž-benoorgamzn anega ,kmetij-stva v SRS. .	'
To je pomembno še zlasti y času, ko -gospodarski položaj ne omogoča uresničevanja investicijskih načrtov v s-kladu in. po dinamiki .srednjeročnega -plaña. Bri tem pa je nesprejemljivo, da vsi nosilci obveznosti, iz -družbenega plana in dogovora o temeljih plana ne u-resničujejo svojih obveznosti, če, smo se dogovorili .za prioritete v razvoju, -ki pomenijo podporo razvoja proizvodnje ža izvoz, razvoj kmetijstva in energetike,' je potrebno z - doslednejšim uresničevanjem te politike — predvsem ¡tam, kjer go dosežena . soglas j a o, združevanju . sredstev porabnikov hrane — zagotavljati tisto ne-obhodno p rest ruki u r ir an j e, ki omogoča doseganje; ¡ključnih planskih ciljev. To seveda po-
meoi, da bomo -morali napraviti selekcijo investicij še bolj odločno kot doslej in se v SR Sloveniji usmeriti na področju] kmetijstva v proizvodnjo za izvoz, v tržno poljedelstvo in v povečevanje kapacitet za proizvodnjo mleka in -mlečnih j izdelkov ter živine. In razuinp | se, v trdo bitko za osvajanje novih površin z melioracijami;.! komasacijami in združevanj eni zemlje.
Spoštovane tovarišice in tovariši!
Kolektiv Hmezada, ta veliki kolektiv delavcev in združenih kmetov Savinjske doline in številnih drugih območij v SRS, je dosegel v 20-letnem obdobju ne le vidne uspehe, ampak se je na nekaterih po-dročjili ! vseskozi uveljavljal na čelu bitke za intenzivno strokovno in proizvodno delo, za vnašanje družbenega sektorja kot J kažipota razvoja tehnologije, organizacije in povezovanja k-metQv in za takšne odnose j med združenimi ¡kmeti in -de- ' lavci, ki omogočajo trajni progrès ter ekonomsko in SQci§}-no varnost proizvajalcev. Ža te dosežke vam čestitam ter j želim številnih poslovnih, raz» vojnih in osebnih-uspehov tif j di v bodoče, \
GLAVNI DIREKTOR
|sajg| «	J
(Nadaljevanje s 1. strani)
na področju primarne proizvod- j nje v kmetijstvu. Naši družbi j m-oramor dati več prehrambenih ! proizvodov. Tudi v ostalih de- j javnostih:. .industriji, trgovini, j gostinstvu itd. - nam mora. - biti j gk-rb, da ostvarimo v.eč, da dosežemo tudi visoko produktivnost, večji dohodek in boljše : življenjske pogoje za delavce in >?drù- | žene kmete.
Posebno . moramo biti biten-J zivni in ustvarjalni ter prizadev- 1 ni v zunanji trgovini. Izvoz mp,-ra biti. ena izmed psnovnib n^r log našega gospodarskega snovanja in ustvarjanja. ‘
Ne samo, da se 'vključujemo v splošna družbena prizadevanj^, marveč tudi zaradi tega, ker rta.- ' še delovne organizacije za svoje j delovanje rabijo devizna sred': stva, kakor je to ena izmed osnovnih komponent našega gospodarskega razvoja. ’
»Varčevati in se gospodarno obnašati« mora biti naša stalnica, ki mora ¡priti v' našo zavešf, delo in življenje.
Naša prizadevanja morajo biti tudi usmerjena v čim kvalitetnejši razvoj samoupravnih | odnosov in razvoj delegatskega | sistema. Prizadevati si moramo za razvoj samoupravljanja. Samoupravi j an j e moramo razviti na vseh nivojih. Ve.ndar moramo pri razvojii samoupravljanja gledati širše interese in naš razvoj, ter s tem tudi lepšo osebno prihodnost nas vseh. Boriti se moramo' proti ozkosrčnosti, -nesoli-
(Nadaljevanje na 3. strani)
%
darnosti in podobnim svojinam, ki so samoupravljanju tuja in škodljiva.
| Ob 20. obletnici Hmezada je vsekakor potrebno pregledati prehojeno pot, ki jo vsi več ali manj poznamo. Vendar je potrebno reči, da smo z razvojem postali tudi pomembni nosilci določenih nalog razvoja tokov v SR Sloveniji, kakor v širšem prostoru.	Naloge,	ki smo	jih
sprejeli s srednjeročnim načrtom, nam nalagajo velike obveznosti.
: Tudi te naloge poznamo- Zapisane imamo v naših dokumentih. Zato ni potrebno, da jih ponovno naštevam.
Vendar	bi	rad	izkoristil	to
priložnost	in	vas	opozoril,	da
moramo naloge realizirati odgovorno ter njihovo izvajanje preverjati sproti.: V prvem polletju nam nekateri fizični kazalci ne kažejo dovolj dobrih trendov.	;	•
log. Posebno bo nujno okrepiti strokovne službe. Samo na ta način bomo uspešni tako v proizvodnji kakor tudi v vodenju in samoupravljanju.
Naša prizadevanja morajo iti v smeri krepitve SOZD Hmezad, medsebojne vezi moramo stkati še čvrsteje. Delati moramo na kvalitetnih 'lin dobrih odnosih med TOZD in- DO, krepiti solidarnost ter na ta. način tudi razvijati SOZD.
TOZD nam naj bo izhodišče za večjo proizvodnjo in produktivnost, za ustvarjanje Večjega dohodka in kvalitetnejši razvoj samoupravljanja. TOZD v podjetniškem smislu ne. rabimo in ne sme obstajati. Delovne organizacije in SOZD so naše asociacije, kjer bomo določena skupna hotenja in naloge reševali bolje na širšem nivoju z delavci | iz drugih delovnih organizacij, v okviru SOZD in drugimi asociacijami' izven SOZD.
Zato nam mora biti tuje drob-
Zbora kolektiva ob 20-Ietnici Hmezada se je udeležilo v Preboldu veliko delavcev od Ilirske Bistrice, Šmarja do Radelj.
Hmezad se mora s svojim potencialom tudi vključevati v mednarodne razsežnosti. Sodelo-i vati moramo s svojimi projekti, znanjem in tehnologijo na tržiščih drugih dežel, p.osebno še neuvrščenih. ■
Pred nedavnim smo podpisali pogodbo o ustanovitvi mešane družbe za predelavo mleka in proizvodnjo hrane v Nigeriji, kamor bomo vložili 40 % ustanovitvenega kapitala. To je začetek, ki bo brez, dvoma odprl nove možnosti. Zaprtost moramo prebiti in odločno stopiti v svetovna gospodarska dogajanja. Razumljivo je, da se bomo morali tudi znotraj Hmezada organizirati ustrezno in pripraviti za realizacijo predstoječih ne malih na-
njakarstvo, zapiranje, zavist ali pa grupno lastniška proizvodnja. Tudi mi nismo imuni proti takšnim pojavom.
Letos smo dosegli pomembne uspehe v proizvodnji, zlasti v hmeljarstvu, živinoreji in drugje. Zato bi se vam za prizadevanje zahvalil z željo, da preostali del leta 1981 izkoristimo kar najuspešneje za dosego zastavljenih planskih ciljev.
Odboru za praznovanje 20-let-nice Hmezada se zahvaljujem za delo na organizaciji tega srečanja.
čestitam vam ob našem prazniku in vam želim Veliko uspehov in osebne sreče.
Preživimo prijetno današnje popoldne!
ŠPORTNA TEKMOVANJA
\ Na DAN HMEZADA v Preboldu smo športniki Hmezada priredili tekmovanje v nogometu, odbojki in košarki.
V nogometu so sodelovale ekipe: KZ »Drava« Radlje, Kmetijstvo Žalec, Celjske mlekarne in. Celjska mesna industrija.
Najboljša ekipa je bila KZ »Drava« Radlje, ki je premagala vse nasprotnike - in zasedla .prvo - mesto,-‘druga je bila 'ekipa . Celjske
mlekarne, tretja Kmetijstvo in čer trta Celjska mesna industrija.
V	odbojki so sodelovale ženske ekipe Hmezada in Notranje trgovine ter moška ekipa veteranov in članov. Pri ženskah 'je zmagala ekipa .Notranje trgovine, pri moških pa ekipa veteranov Hmezada.
V	košarlti so sodelovale ekipe Hmezada, iz Celja in Žalca. 'Zmagala je ekipa iz Žalca,.
' S. K.
OBISK
V začetku septembra so nas na povabilo glavnega direktorja dipl. inž. Vlada Goriška obiskali predstavnik Predsedstva SRS toy. Viktor Avbelj, predsednik Izvršnega sveta SRS tov. Janez Zemljarič, član Predsedstva SRS tov. Tone Bole in predsednik Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano tov. Ivo Marenk.
Na srečanju so prisostvovali in V razgovorih sodelovali naj višji predstavniki občine Žalec, SOZD
Projekt gradnje nove mlekarne podpira v celoti in ga je tr-eba čintprej realizirati.
V imenu skupine nani je čestital za dosežene uspehe. Skupno so si ogledali dolino s skladišča hmelja, ribogojnico, se popeljali skozi sadovnjake Mirosa-na, si ogledali» obiranje in sušenje hmelja v Arji vasi in, gradbišče nove mlekarne v Rušah. Obisk je bil končan s sklepnimi razgovori v hotelu Prebold.
Vy
IIP '	' ■
Gostje med živahnim razgovorom s predsedniki SOZD Hmezad in
občine Žalec.
Hmezad in novinarji. Gosti so se seznanili na splošno s SOZD Hmezad in investicijami, s situacijo hmeljarstva, KZ Savinjska dolina, problematiko v kooperaciji, s komasacijskim območjem na Gomilskem, z j izvozom in u-vozom in o poteku izgradnje nove mlekarne, s situacijo KK Šmarje in Celjske mesne industrije.
Z informacijami so bili gosti zadovoljni, tov. -Zemljarič pa je v razpravi pohvalil SOZD Hmezad, ker je smelo zastavila srednjeročni načrt. Priporočil je povečanje' nasadov hmelja, povečanje- izvoza in družbenega sektorja, razvijanje sodelovanja z združenimi kmeti in ustrezen nastop proti špekulacijam s hmeljem.
Popravni izpit
Čas cenene proizvodnje hrane je za nami. Minil je čas vaškega značaja kmetijstva, ko je en kmet pridelal hrane za tri ljudi, ko je bilo dobiti govedino skoraj zastonj, po pet jajc za dinar, za deset pa pečenega prasca z jabolkom v rilcu. Zdaj pridela en kmet hrane za šest ljudi, kmetijstvo pa postaja vse bolj odvisno od drugih dejavnosti, tako da motnje v !njih in njihova produktivnost neposredno vplivajo na zviševanje stroškov v proizvodnji hrane. Kot smo lahko slišali na nedavnem zborovanju evropskih agroekonomistov v Beogradu, takšna gibanja seve-, da niso samo jugoslovanski problem, podobno je v vseh državah po svetu, pa naj so razvite ali ne. Prišlo je do tako hudih motenj, da jih ni mogoče popraviti niti v daljšem času, zato je zdaj največja skrb gospodarstev v vseh državah, da bi na podlagi podrobnih analiz in s pojasnjevanjem pomagale izdelati trdno strategijo za razvoj kmetijstva tako za zadovoljevanje domačih potreb kot za izvoz. Kolikor hi-' treje bo novi čas dojel nove razmere in se jim prilagodil, toliko laže bo prebrodil svetovno krizo hrane, ki nezadržno napreduje.
Ni naključje, da je naša država ravno hrano ob surovinah in energiji vzela za eno izmed glavnih razvojnih smeri. Za takšno opredelitev imamo v primerjavi z večino držav na svetu in v Evropi veliko prednosti. Imamo dobro zemljo, dovolj sonca in vode, veliko izkušenj, zadosti kadrov, strokovnega znanja in še marsičesa drugega; kar smo dosegli v dosedanji graditvi našega socialističnega samoupravnega sistema. To smo najbolje dokazali v petdesetih letih, ko smo imeli zelo dolgo naj več jo stopnjo rasti v kmetijski proizvodnji na svetu.
Najsi imamo še toliko vzrokov za ponašanje z uspehi, ki smo jih dosegli v kmetijstvu, pa vseeno ne . smemo postati samozadovoljni, malomarni in neskrbni. Kot kaže, se nam je zazdelo, da je kmetijstvo slednjič premagalo vse težave in se lahko začne vesti kot starši — veliko dajati in 1 malo zahtevati — če ga primerjamo z drugimi gospodarskimi panogami. Kako naj drugače pojasnimo dejstvo, da so bile v minulem srednjeročnem obdobju naložbe edinole v kmetijstvu nižje od načrtovanih. V času največje prosperitete je bilo kmetijstvo udeleženo v vseh -investicijah za 20 odstotkov, zdaj pa je njegov delež padel na šest- odstotkov. Zaradi tega . ne preseneča, da je znašala stopnja rasti v kmetijstvu samo okrog 1,6 odstotka. Namesto da bi postali izvozniki, vse bolj hrano uvažamo, celo takšno, ki bi jo lahko sami pridelali.
Očitno naša agrarna politika in način, kako jo izvajamo, v zadnjih letih nista ustrezna. Prišlo je do motenj, ki jih moremo in moramo odstraniti. Vsakomur je jasno, da dosedanji način ni bil dober. Kaj pomeni, ha primer, če se vsa naša skupnost opredeli za politiko stabilne in naraščajoče proizvodnje hrane, potem pa tik
cev reprodukcijskega materiala in številnih drugih 'področij gospodarstva. Zato določitev položaja kmetijstva ni stvar naklonjenosti, čustev ali teoretičnega pristopa, temveč težnja, da bi u-stvarili takšno gospodarsko politiko, ki bi spodbudila izkoriščanje možnosti kmetijstva, predelovalnih zmogljivosti in skladnejšega razvoja vsega gospodarstva, to pa je najboljša podlaga za stabilizacijo, za katero si vsa naša družba prizadeva.
Setev i je najboljša priložnost, da popravimo ' številne pomanj-
85 let mlekarne
1 Tiho in skromno praznuje mlekarna v Ilirski Bistrici 85 letnico obstoja.
27. septembra 1896 je- dvanajst najbolj naprednih gospodarjev podpisalo pravila Trnovske mlekarske zadruge, ki je bila ustanovljena kot ena prvih združenih organizacij na Notranjskem. Tedanja ustanovitev mlekarske zadruge, ki je nastala zato, da so združeni kmetje lahko prodajali mleko v Trst in Opatijo, pomeni prvi poizkus organiziranja kmetijske proizvodnje na našem po-
Mlekarna v Ilirski Bistrici praznuje 85-letnico.
kljivosti in da začnemo že na začetku novega srednjeročnega obdobja zagotavljati stabilnost kmetijstva, • s tem da izkoristimo boljšo organizacijo proizvodnje, bolj vključimo znanost in so-- dobne dosežke ter začnemo izvajati vrsto ustreznih s:\itemskih u-krepov. Za pravega kmeta je stabilnost pogojev proizvodnje zmeraj pomenila neprimerno več kot draženje hrane. V vsakem primeru se bo po setvi poznala stabilizacija v naslednjem letu.
B.	K.
ski sir, v svojem obratu v Hrušici pa kazein.
V letu 1922 je bila postavljena nova sirarna in modernizirana pasterizacija mleka.
Po osvoboditvi, oziroma leta 1946, je bila mlekarna v sklopu okrajne gospodarske zadruge in v njej delovala do leta 1952, ko
je prešla v tedaj ustaaevljeao trgovsko podjetje Zadružnik. V tem času je mlekarna izdelovala surovo maslo, jogurt, sladolede in kazein. V letu 1953 pa je bila tudi modernizirana maslarna. Te-
iz kmetijstva
pred jesensko setvijo primanjkuje mineralnih gnojil, rezervnih delov za mehanizacijo,, sredstev za varstvo rastlin in deviz za u-voz nekaterih vrst semen. Mar moramo res čakati na zadnji trenutek, preden določimo proiz-vodno-prodajne cene temeljnih kmetijskih pridelkov? Mar je tako zapleteno ugotoviti bilance potreb, ki še nikoli niso bile podlaga Za pravočasno sklepanje pogodb o proizvodnji pred setvijo? Mar moramo čakati, da se prvi sejalniki zapeljejo na njive, da potem sprejmemo načrt, kaj bomo sejali in koliko? Mar to ne spominja na stanje pred lansko setvijo, po kateri je prišlo do motenj — obnosna pomanjkanja hrane in naraščanje njenih cen — tako da je bilo potrebno celo raziskovanje partijske odgovornosti ljudi, ki so bili; pri tem udeleženi? Mar ne kaznujemo samo tistih, ki so zadnji v. verigi neodgovornosti, medtem ko o pomanjkanju hrane že več let govorimo ob napačnem času, med letom, ko začne hrane primanjkovati in ko ni mogoče storiti nič drugega, kot da jo uvozimo? O vsem tem bi morali prav tako ostro in odgovorno govoriti natanko pred enim letom, pred setvijo, ko bi se dalo ukreniti marsikaj, zato da bi bilo hrane dovolj. Ta zamuda nas drago stane.
Napake, storjene nasproti kmetijstvu in v njem, so povzročile, da so nekatere »lučke« pregorele in se pretrgale nekatere »žičke«, prek katerih je kmetijstvo sprejemalo in dajalo spodbude razvoju v okviru enotnega državnega gospodarskega mehanizma. Skrajni čas je, da te »lučke« zamenjamo z dobrimi in da »žičke« povežemo, kajti marsikaj je odvisno od tega, ali bo ves naš kmetijski mehanizem deloval, tako kot je treba.
Mogoče je to priložnost za »popravni izpit«, zato da ponovno a-naliziramo metode, ukrepe in dejavnosti, ki smo se jih držali v petdesetih letih, ko smo v kmetijstvo več investirali, ko smo imeli proizvodnjo dobro organizirano, vanjo konkretno vključeno znanost, jasneje določen status kmetov in še marsikaj, kar nam je zagotavljalo boljšo oskrbo s hrano. Res so se razmere spremenile in tudi izkušenj ni mogoče kar prestaviti, vendar pa je vse to dobra podlaga za ustvarjanje zanesljivih možnosti za povečano proizvodnjo hrane. Še posebno, ker nam vse dosedanje izkušnje pričajo, da tedaj, kadar ima kmetijstvo v primarni delitvi ustrezen položaj, prihaja do povečane proizvodnje hrane, dobre preskrbe, povečevanja izvoza, medtem ko cene stagnirajo, in to ne le v kmetijstvu, ampak tudi v vseh drugih gospodarskih panogah. Kadar ni taki»,' se dogaja ravno nasprotno. Pod vplivom pogosto subjektivnih vzrokov je prihajalo do pomanjkanja in administrativnega odločanja, gašenja požara, ki so mu sledili novi in novi. Razen tega je ob nezadostni količini hrane zmanjšan učinek turizma, trgovine, izvozniških organizacij, farmacevtske industrije, proizvajal-
dročju v taki obliki, ki bi kmetu olajšala prodajo njegovih pridelkov in mu omogočila njihovo boljše vnovčenje.
Takoj po ustanovitvi je mlekarna odkupila 64.0001 mleka, količina le-tega pa je po letih naraščala, in sicer: leta 1920	214.6001,
leta 1930	1.479.0001,
leta 1938	2.817.0001
in takoj po drugi svetovni vojni
500.0001,	leta 1950 pa že 2.875.000 1 mleka. Od leta 1964 do 1975 je odkup znašal cca 2.500.0001 mleka letno.
Leta, 1937 je bila mlekarna obnovljena in opremljena z najmodernejšimi stroji tvrdke SORD-LODI ter že tedaj dobila priznanje — drugo mesto v treh Benečijah, v pogledu racionalnosti naprav,' izkoriščanja mleka in tudi z ozirom na krajevne zahteve svojega proizvodnega področja.
V tem času je mlekarna proizvajala surovo maslo, sladko smetano ter ementalski, in trapistov-
daj se je v sklopu Zadružnika ■ pričela graditi tovarna organskih;; kislin in s širjenjem le-te je mlekarna izgubila svojo funkcijo, ostala je brez predelave in bila samo predmet eksploatacije — konzumna mlekarna brez vsa- . kršnega programa s tem, da je oskrbovala Opatijo in pozneje Reko s konzumnim mlekom ter dokupljenimi proizvodi v glav- >■ nem iz Celjskih mlekarn.
Leta 1975 je prešla po hudih zapletih v SOZD Hmezad oziroma TOZD Kmetijstvo II. Bistrica, ter v letu 1979 postala TOZD v sklopu DO Kmetijstvo II. Bi- ’ strica.
Mlekarna je ostala brez svojih virov energije, brez poslovne stavbe z zastarelo opremo. Obljube, da bo v najkrajšem času zgrajena nova mlekarna, so ostale pobožne želje le na papirju.
V programu treh mlekarn v SOZD Hmezad je praktično izpadla, ker je v tem času misliti na novogradnjo vse preveč ilu-
zorno, čeprav bi bilo to nujno,	tije, Kopra in Portoroža 'pa je
Da je prišlo do takega stanja, je	prodala še:
več krivcev: od regijskih spora-	4.560.000 kom jogurta
I zumov, ležernosti in na kraju tu-	45.3001 smetane
di ne prevelike zainteresiranosti	79.800 kg sirov
SOZD in tudi Celjskih mlekarn,	81.450 kg masla in
ki ¿ca 20 °/o proizvodov plasira	909.900 kom ostalih proizvodov
na Kvarnersko področje in s ka-	v skupni vrednosti 119.503.772
tero poslovni odnosi temeljijo	din.
samo na kupoprodajnih odnosih. Prodaja mlečnih proizvodov Ker predelava mleka poteka	narašča po povprečni letni stop-
še vedno v skrajno neustreznih	nJi 6,1 °/o.
prostorih, ob visoki stopnji za- Dejstva, dai ima mlekarna skle-starelosti in dotrajanosti opre-	njene dolgoročne pogodbe za pla-
me ter J izrabljenem strojnem	sma mlečnih proizvodov na že
parku, je bila izdana odločba	omenjeno Kvarnersko področje,
veterinarsko sanitarne inšpekci-' ni zanemarjati. Vendar pa s ter-je o sanaciji mlekarne. Izdelan	mično obdelavo mleka in paki-
je sanacijsko-adaptacijski pro-	ranjem le-tega ne ustvarja no-
gram in načrt, vendar ostaja	bane akumulacije in je odvisna
mlekarna samo konzumna mle-	od raznih ugodnih in neugodnih
karna in po novem programira-	trenutnih gibanj na tržišču ter
na samo za odkup lastnega mle-	ostaja z ogromnimi prodajnimi
ka. Za ves ostali program iz	kali na repu slovenskih mlekarn,
odkupa Celjskih mlekarn (expe-	kar si glede na tradicijo vseka-
dit in manipulacijo) ostaja po	kor ne zasluži,
novem še manj prostora.	Kolektiv mlekarne ob njenem
V letu 1980 je mlekarna od-	visokem jubileju še zmeraj vztra-
kupila od TOK Kooperacija	ja in tiho upa na boljše čase, na
3.886.0001 mleka, s področja Hr-	čase ko bi ta isti kolektiv lahko
vatske 200.0001 mleka ter iz mle-	pokazal, da*zna napraviti še kaj
karne Celje 1.813.0001.	drugega in ne samo pakirati
Na področje Reke, Krka, Opa- mleko v vrečke. Franc Tomšič
KZ DRAVA — TOZD KMETIJSTVO RADIJE OB DRAVI
Občinsko priznanje za uspešno delo
Ob letošnjem občinskem prazniku občine Radlje ob Dravi je TOZD KMETIJSTVO Radlje ob Dravi 'prejelo priznanje za uspešno dolgoletno delo v kmetijski proizvodnji.
TOZD združuje družbeno-kmetijsko proizvodnjo v občini Radlje. Najpomembnejše mesto zavzema pridelovanje hmelja, krme, žiiaric in reja piščancev-brojlerjev. Dosedanjih 112 ha hmelja bodo delavci TOZD povečali do leta 1985 za 50 ha. Ostale kmetijske površine bodo še naprej izkoriščali za pridelovanje krme.
V perutninarstvu dosegajo lepe uspehe pri prireji perutninskega mesa v kooperaciji s PERUTNINO Ptuj. Letno vzredijo v lastni proizvodnji še 2 milijona piščancev. Iz lastne valilnice, ki obratuje sezonsko, prvih šest mesecev na leto pošljejo na trg okrog 600.000 enodnevnih piščancev. V manjšem obsegu zajema TOZD Kmetijstvo Radlje tudi govedorejo, in sicer kombinirano rejo krav mlekaric in pitanih goved. Pomembna dejavnost te TOZD je tudi vrtnarstvo.
Omeniti moramo še dejavnost strojnega parka in novo zaključeno investicijo za gojenje gob-šampinjonov.
Priznanje je stimulativa za vse delavce na TOZD in dokaz, da širša družba ceni tudi prizadevanja na kmetijskem področju.
Alojz Hauzer, ing.
10 let računalnika v Hmezadu
Letos je mlinilo 10 let, odkar so v Hmezadu instalirali prvi računalnik. Od največjega izdelovalca računalnikov na svetu firme IBM/ga je uvozila organizacija INTERTRADE iz Ljubljane.
Delo na področju- organizacije računalniških obdelav podatkov pa še je začelo že pet let pred tem. Začetek sega v leto 1966, ko je takrat KK Žalec ustanovil lastni, mehanografski oddelek: Ta ,je; bij precej skromen, saj so prvo leto imeli doma na razpolago samo en luknjač in eno verificirko. Podatke so obdelovali v tujih mehanografskih centrih (EMO Celje, SATURNUS Ljubljana). Maja 1971 pa je bil v takratnem Elektronsko-ra;čunskem oddelku instaliran - prvi računalnik IBM 360/20.
Najprej je ERO organiziral materialni, obračun in evidenco osnovnih sredstev. Pravi razvoj obdelav pa se je začel leta 1972, ko so bili montirani diski in ko je bil leta 1973 povečan centralni spomin računalnika na. 16 K (kilo by.tov). Uvedene so bile nove obdelave: fakturiranje, saldakonfi, personala, dbračunJDD -in druge. V letu 1975 je. dosegla zasedenost računalnika zgornjo mejo, zato je Hmezad' konec leta 1976 dokupil od tovarne Mura enak rabljen računalnik . IBM 360/20. S tem je bilo mogoče zadostiti ažurnosti v obdelavi; organizirati nove; obdelave, obstoječe pa razširiti na nekatere eksterne koristnike.
Obseg poslovanja Hmezada se je stalno večal. Hkrati pa se je Hmezad s 1. 1. 1979 reorganiziral na številne TOZD. Z reorganizacijo je od prejšnjih 16 nastalo skupaj z nekaterimi novimi pri-
Računalnik IBM 360/20, kakršnega smo instalirali pred 10. leti.
ključitvami (n. pr. KZ Drava) kar 53 organizacijskih enot Z lastnim eksternim obračunom, to je TOZD in DSSS. Ta dva dejavnika sta vplivala na močno povečanje števila podatkov, posebno na področju vodenja evidence 'odnosov s kupci in dobavitelji (sal-dakonti), na področju fakturiranja, obračuna zalog in osnovnih sredstev. Zaradi tega so postali eksterni spominski mediji (=|gdi,s? ki) računalnikov IBM 360/20 premajhni.;
Pri iskanju rešitve iz,te situacije~šta se . takrat ponujali: dve možnosti:
' —-združitev z računalniškim centrom Dobrina- m izkoriščanju prostih kapacitet računalnika IBM 370/115 pri- Dobrini ali — nabava lastnega računalnika.-
Ker je Hmezad izstopil, iz SOZD Dobrina, je prišla., v poštev •druga možnost.'Glede na to, da računalnika ni bilo mogoče uvoziti, se je Hmezad odločil za takrat edino dosegljiv računalnik ISKRADATA C 18-20, ki je bil instaliran aprila 1979.
Poleg nove računalniške opreme je Hmezad leta 1979 moderniziral tudi zajenTanje podatkov. Danes zajema okrog 85 %' vseh podatkov na diskete preko zajemalnih strojev MDS. Ostale podatke zajemanio delno prek terminalov za glavno knjigo-in prek enega luknjača. Ostale stroje za ltikrianje in verificiranje kartic je Hmezad prodal. Zaradi zajemanja' podatkov na diskete in zaradi povezav obdelav med IBM 360/20 in ISKRADATA je RC pabavil posebno tračno enoto'za računalnik IBM 360/20. Tako je omogočen prenos podatkov iz enega na drug računalnik, kar je bilo pri reorganizaciji in prenosu obdelav na ISKRADATA C 18-20 izredno pomembno. '	-	* ■
V teh nekaj letih je računalniška obdelava podatkov zajela skoraj vsa področja' poslovanja. Glavna področja so naslednja:
glavne knjiga, drobni inventar,' obračun odkupa mleka, obračun odkupa hmelja, obdelava bilanc uspeha, hranilne vloge,'	.	~ •	-'
evidenca zemljišč planske kalkulacije.
(Nadaljevanje na 6. strani)
personalna- evidenca,' sistemizacija delovnih mest, obračun osebnih dohodkov, osnovna sredstva, fakturiranje,
materialno knjigovodstvo, to je obračun zalog z evidencami nabave, porabe in prodaje,. saldakonti,- i
TOZD Transport pristopa k samoupravnemu sporazumu »Avtoprevozništvo« Ljubljana
Delavci DO Notranja trgovina TOZD Transport so. se z referendumom 21. 9. 1981 odločili za pristop k samoupravnemu sporazumu o združitvi v poslovno skupnost za oskrbo cestno prometnih in drugih organizacij združenega dela »Avtoprevozniš-tvo« Ljubljana. Samoupravni sporazum je bil v javni razpravi, v kateri so delavci ugotavljali smiselnost pristopa ih skupne interese združevanja.
Pristop k sporazumu pomeni, ne samo za našo TOZD, ampak ' tudi za ostale OZD v SOZD Hmezad predvsem tiste, ki koristijo transportne usluge, urejevanje, vskla je vanje in enakovredno u-poštevanje nastopa in poslovanja te dejavnosti v Sloveniji. V poslovni skupnosti je združeno 30 TOZD iz Slovenije, katere združujejo skupne cilje in interese v urejevanju enotne poslovne politike, vsklajevanju razvojnih programov, razvijanju in izpolnjevanju poslovanja, skupno in 'enotno metodologijo planiranja in izdelavo med seboj vsklajenih letnih, srednjeročnih in dolgoročnih planov, usmerjanje in
vsklajevanje investicijske politike, oblikovanje politike razporejanje dohodka in delitve sredstev za OD v skladu s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, skupno ekonomsko analiziranje z enotnim sistemom statističnega zajemanja podatkov, poenotenje tehnoloških procesov ter načrtovanje smotrne organizacije dela, oblikovanje, koordiniranje in uresničevanje skupne politike na področju izobraževanja in šolanja strokovnih kadrov, komercialna dejavnost, ki bo zadovoljevala potrebe na področju oskrbe z reprodukcijskim materialom' in opremo.
Uresničevanje skupnih 'ciljev in interesov v tej dejavnosti vodi k reševanju številnih problemov, s katerimi se soočamo ob svojem delu, obenem pa bomo z medsebojnim povezovanjem in sodelovanjem izboljšali organizacijo in kvaliteto dela, katera se mora odražati predvsem ob izvajanju in organiziranju uslug članicam SOZD Hmezad.
Jože Jurak
DO Notranja trgovina nova temeljna organizacija
Pred dvema letoma so se pričela pripravljalna dejanja v zvezi z večjim vključevanjem obrtnikov — kooperantov v .poslovno sodelovanje z DO Notranja trgovina. V začetku leta 1980 je bila v okviru TOZD Veleprodaja formirana posebna delovna enota OBRTNA KOOPERACIJA, ki je v letu 1981 razširila svoje poslovanje tako, da sedaj vključuje že cca 70 obrtnikov kooperantov.
Takšen razvoj že daje tudi osnove za organiziranje nove temeljne organizacije kooperantov, ki naj bi pričela s poslovanjem s 1. 1. 1982.
Strokovne službe v tem obdobju intenzivno pripravljajo kon-
cepte osnovnih samoupravnih a-ktov, kot je sporazum o združevanju delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo obrtno dejavnost in delavcev v temeljno organizacijo kooperantov in statut IOK, ki sta najpomembnejša in osnovna konstitutivna akta nove temeljne organizacije. Glede na to, da gre za ustanovitev specifične temeljne organizacije, bo morala o' teh aktih steči intenzivna dn obširna razprava med kooperanti, saj bomo le z njihovim sodelovanjem organizirali takšno temeljno organizacijo, ki bo zadovoljila vse njihove in družbene interese.
Filip Lesjak
(Nadaljevanje s 5. strani)
Letno obdela Računalniški center Hmezada poleg stalnih (osnovna sredstva, personala, kupci-dobavitelji idr.) še okoli 3,100.000 pomembnih podatkov, ki jih zajemajo v petih zajemal-nih centrih, to je v DO Kmetijstvo Žalec, DO Celjska mesna industrija, PO Celjske mlekarne, DO Notranja trgovina in Računalniški center. Kljub mnogim podatkom in informacijam, ki jih dobijo koristniki računalniških obdelav Hmezada, je še veliko potreb, pa tudi možnosti; za razvoj. Ta mora’zajeti na eni strani dopolnjevanje in povezavo obstoječih področij obdelav, da bi čim bolje izkoristili v poslovnem'procesu že zbrane podatke, na drugi strani pa organizacijo novih obdelav, ki naj bi prispevale-k uspešnejšemu poslovanju.
.	T. C.
Hmezad ustanavlja mešano podjetje v Nigeriji
SEDMEGA SEPTEMBRA 1981 JE BILA V LONDONU PODPISANA POGODBA O VSTOPU HMEZADA V MEŠANO PODJETJE ROYAL DAIRY Q AGRO FOODS (NIGERIA) LTD. S PODPISOM TE POGODBE SE PRIČENJA ZA HMEZAD NOVA FAZA RAZVOJA - PROIZVODNO SODELOVANJE Z DEŽELAMI V RAZVOJU.
Pogovori o poslovnem povezovanju z nigerijskimi partnerji so se pričeli lansko jesen. Začetni predmet pogovorov je bila izgradnja farme piščancev s končno letno kapaciteto 6.008 ton proizvodnje mesa. Zaradi omejenih možnosti financiranja bi se farma piščancev gradila po fazah. Razgovori okrog 'izgradnje piščancev so v zaključni fazi, vendar pogodba za to še ni podpisana.
Ob našem obisku .v Nigeriji aprila 1981 pa nam Je jugoslovanska ambasada v Lagosh posredovala drug projekt — izgradnjo mlekarne in farme krav. Zato smo navezali stike z nigerijskim partnerjem, si ogledali predvideno lokacijo mlekarne in farme.
Pogovori so se nato nadalje-
Nigerije še ni zagotovljena, bo osnovna surovina za mlekarno uvožen mlečni prah.
Mleko bo predelano v konzumno mleko, jogurte in skuto, predvidena pa je tudi proizvodnja sladoleda.
V	mešanem podjetju bo im.el Hmezad 40 °/o, nigerijski partner pa 60 °/o deklic. Pogodba- je sklenjena za 10 let s tem, da nigerijski partner odkupi letno 1/iO delnic Hmezada.
Hmezad bo dobavil vso opre--mo za mlekarno in bo oskrboval mlekarno z vsemi potrebnimi surovinami.
Ob pplnem obratovanju bo vrednost jugoslovanskih dobav izvoza znašala preko 6 milijonov dolarjev letno.
V	mešanem podjetju bo zaposlenih 6 jugoslovanskih delavcev.
Glavni direktor dipl. ing. Vlado Gorišek, dr. Tone Vrabič, dipl. ing. | Polde Škafar in dipl. oec. Justin Felicijan iz Razvojnega centra z nigerijskimi partnerji med obiskom v Nigeriji,
vali in v začetku junija je nigerijski partner Chief A. Dokun-mu prispel na obisk v Jugoslavijo. Takrat je bila parafirana pogodba o sonaložbi v mešano podjetje (Promotion Agreement) in pogodba o tehnični in poslovni pomoči (Tehnical and Management Assistent Agreement).
Z naslednjimi pogovori so bile usklajene še podrobnosti in Nigerijski partner je v začetku septembra povabil glavnega direktorja Hmezada v London na dokončni podpis zgoraj omenjenih pogodb. Pred tem je osnutek pogodbe potrdil tudi delavski svet SOZD HMEZADA.
Vsebina pogodb je v kratkem naslednja:
V prvi fazi bo zgrajena konzumna mlekarna s kapaciteto
30.0001.	mleka. Ker redna dobava svežega mleka v tem območju
Poleg tega je v pripravi idejna študija za II. fazo — izgradnjo farme krav molznic. Verjetno pa bo v okviru tega mešanega pod- | jetja zgrajena tudi farma broj- I lerjev, kamor bi Hmezad izvažal enodnevne piščance. Možna bo tudi razširitev poslovanja na izvoz drugih proizvodov Hmezada.
V mešanem podjetju v Nigeriji Hmezad nastopa skupno z Razvojnim centrom Celje, ki bo pripravljal tehnično dokumentacijo. V ta namen je med Hmezadom in Razvojnim centrom sklenjen tudi ustrezen samoupravni sporazum. K sodelovanju bomo pritegnili tudi druge institucije.
Z realizacijo tega projekta se bo Hmezad še v večji meri vključil v širša družbena prizadevanja za povečanje izvoza in vključevanje' Jugoslavije v mednarodno delitev dela.
Polde škafar
! ¡ Uspela razstava rjavega goveda v Mozirju
V Mozirju je bila 8. septembra 1981 regijska razstava plemen-[ ske goveje živine rjave pasme. Prikazanih je bilo 129 živali, ki jih je. razstavljalo 73 rejcev (iž ZKZ Mozirje 55, ERA Velenje-Kme-tijs,tvo Šoštanj in iz KZ Savinjska dolina 8). Razstavo je strokovno vodil ŽVZ Celje. Živali so bile razdeljene po starosti v 5 skupin. Iz vsake od teh skupin so bile odbrane najboljše živali, ki so bile nagrajene.
1 NS travniku v Lepi -njivi pri Mozirju je bila 8. septembra po bese-I dah dr. Joža Ferčeja ena naj večjih in: najlepših regijskih živinorej-i skih razstav do Sedaj na Slovenskem. Na sliki: privezovanje zvoncev
najboljšim.
PREGLED RAZDELITVE NAGRAD PO KATEGORIJAH
Kiiteabriia Nag Kat. Žival	Največja mlečnost	oreanižacila
Kategorija rada§t ime - številka kg Lastnik	Organizacija
V 6. in več .1		. 5	Venica	131772	8008	A.	Verbuč	ZKZ Mozirje
lak taci j V 4. in 5.	II.	10	Sinja	176994	6351	F.	Brišnik	KZ Sdv. doi.
	B	42	Silna	177379	8442'	E.	Jurjevec ŽKZ Mozirje	
	m.	19	Sofija.	181226	8043	A.	Brinove	ZKZ Mozirje
laktaciji	ii.	17	Sava	184225	6868	A.	Rožič	ERA Velenje
	IV.	18	Era	185566	7500	J. BrinbvšekZKZ Mozirje		
V 2. in 3.	i.	77	Bonda	281374	6307	J.	Marolt	ZKZ Mozirje
laktaciji'	ii.	82	Mura	280533	6495	J.	Ročnik	ERA Velenje
	m.	61	Muha	293989	5129	F.	Fužir	ZKZ Mozirje
	IV.	74	Biba	186221	7665	I.	Atelšek	ŽKZ Mozirje
SfSíSl	V.	67	Doca	280505	5928	L	Arlič	ERA Velenje KZ Sav. dol.'
Prvesnice	I.	107	Miša	360273	25,7	A.	Mešič ,	
	II.	110	Sava	280777	26,3.	Z.	Ročnik	ERA Velenje
	III.	126	Sanda	331699	30,0	i	Márolf	ZKZ Mozirje
Téiíce	I.	138	Miška	283671	—	J.	Čeplak	ZKZ Mozirje
	II.	142	Liska*	393305	| ¡¡p -	I	Ribič	KZ Sav. dol.
	III.	141	Mila	388141	- ;■	■V-.	Cokan	KZ Sav. dol.
Pri	prvesnicah so -podane povprečne						mlečnosti prvih' treh	
kdntrol.								
Poleg tega sta bila še nagrajena rejca' kravjih družin in sicer: '1. nagrada Jurkovnik FranČ, ZKZ Mozarje ' ■
2. nagrada Edi Jurjevec,' ZKZ Mozirje %
Živali so bile V glavnem v dobri1 pašni kondiciji.
Proizvodnja mleka razstavljenih živali je ha" visoki ravni (povprečno 5.530 kg mleka). Od 90 krav, ki imajo zaključeno laktacijo je bilo 61 takih; ki so dale v laktaciji več kot 5.000 kg mleka. Največ .mleka je dala krava Silna, in -to 177.379 rejca Edija Jurjevca iii sicer 8.442 kg, ki je seveda v Svoji skupini odnesla prvo nagrado.
Med 21 prvesnicami je bilo 10 takih; ki So dale v povprečju prvih treh kontrol več kot 20 kg mleka. Največ; ih sicer 30 kg je dala prvesnica Sanda, št; 331.699 rejca Jožeta Marolta iz ŽKZ Mozirje.
Od leta 1973 osemenjujemo v Sloveniji, tako kakor po celi Evropi, vedno bolj z biki, ki imajo večji ali manjši delež genov afrieriškega rjavega goveda (Brauh-Swiss). Veliko je bilo prigovorov na to, zlasti s strani pitalcev, in klavne industrije. Vendar so .ti
■ prigovori neupravičeni. S pravilno prehrano se dajo te živali, ki imajo lastnost, da dva do tri mesece dalje intenzivno rastejo, želo dobro spitati do teže 550—600 kg.
Da je temu tako, je pokazala tudi razstava v Mozirju. Živali z deležem ameriške krvi so bile v vihru višje'za 4 do 5 cm.
V skupini starih krav, pri katerih so bife le 3 živali s 25 % ameriške krvi, je bila višina vihra od 130 do 139 cm oz. 133 cm v povprečju. Pri prvesnicah, ki seveda še niso odrasle, je bila višina vihra prav tako 133 cm. Te bodo. sigurno dosegle še 4 do 5 cm več. Pred dešetimi leti smo "med kravami našli le malo krav, ki so bile višje od 130 cm, Sedaj pa dosegajo živali ,že višino vihra nad 140 etri. Najvišja krava je bila 143 cm visoka, Povprečna višina vihra krav na razstavi je bila 135 cm, telic pa 129,5 cm.
Da so te živali dobro razvite, prikazujejo tudi teže teh živali. Povprečna teža krav je bila 612 kg, najtežja krava je tehtala 755 kg.-Iz kataloga je lepo razvidno, da so večje in težje živali dale več mleka. Imajo pač obsežnejši vaihp in predelajo lahko več krme.
Sicer pa delež ameriške krvi ni niti zelo visok. Od skupno 129 živali je bilo 24 brez ameriške krvi; 7 živali z manj kot 25 °/b, 35 jih je bilo s 25 0/o, 11 i okrog 37 %, 45 živali s 50 % ih le 7 z več kot 50 % ameriške krvi. Približni povprečni' delež ameriške krvi v razstavljeni čredi’ je pri celotni razstavljeni čredi 31,5	. pri
živalih, ki imajo delež ameriške krvi pa 38,7 °/o.
Skratka Z vnašanjem ameriških genov v govejo populacijo v Sloveniji he delamo nobene gospodarske škode, temveč povečujemo proizvodnjo mleka,in mesa.
Razstava v Mozirju je, če jo - primerjamo z enako regijsko razstavo v Gornjem Gradu leta 1976, pokazala, da smo v govedoreji v petih letih intenzivnega rejskega dela tako rejci kot strokovni delavci napravili velik korak naprej. Kvaliteta razstavljenih živali je bila taka, da je bila to verjetno najkvalitetnejša razstava v Sloveniji pa tudi v. Jugoslaviji. Da se razstavljena živina lahko kosa tudi z živalmi izven naših meja; so nam zatrdili tudi zastopniki rejcev iz Avstrije, Jki so nam v znak pozornosti izročili1 dva lepa zvonca* kot darilo Štajerske zveze rejcev rjavega, goveda;
škoda le, da se tako lepe prireditve, na kateri je bilo zbranih tako veliko ,rejcev in strokovnjakov ter predstavnikov strokovnih organizacij; ni udeležilo več predstavnikov republiških forumov, da bi na terenu Videli, kaj se lahko dosega z denarjem, ki ga daje družba za dvig živinoreje.	Specialist Bojan Nendl
dipl. inž., agr. ŽVZ Celje
KZ DRAVA, TOZD" Kmetijstvo Radlje	.
Šampinjoni-nova proizvodnja
V AVGUSTU SMO V KZ DRAVA, TOZD KMETIJSTVO RADLJE KONČALI INVESTICIJSKO IZGRADNJO OBJEKTOV ZA PROIZVODNJO GOB — ŠAMPINJONOV IN ZAČELI S POIZKUSNO PROIZVODNJO.
POT DO TEGA CILJA NI BILA KRATKA NITI LAHKA. O TOVRSTNI PROIZVODNJI SMO ZAČELI RAZMIŠLJATI ŽE L. 1977. OD IDEJE DO REALNIH POGOJEV ZA PRIČETEK IZGRADNJE OBJEKTOV JE BILO IZREČENIH VELIKO BESED IN NAPISANEGA VELIKO PAPIRJA. ŽE 1982. LETA 200 TON PRIDELKA.
Proizvodnja šampinjonov je v svetu že dalj časa znana in obravnavana kot gospodarsko utemeljena proizvodnj a. Naj dalje so na tem področju na Niabzdni-skem, Belgiji, Franciji, Zahodni Nemčiji, Madžarskem, pa tudi v Italiji. ¿Etra nas ; v • Jugoslaviji se. je proizvodnja šampinjonov" začela razvijati najprej v Vojvodini, v .okolici Senté, -pozneje :pa tudi v južni in srednji Srbiji r (KolUbara,: Gornji' Milanovac) in Makedoniji (Tetovem).
V Sloveniji smo bili' v preteklosti priča različnim poskusom; da bi se ta proizvodnja močneje razvila,. vendar je bil to- le. interes ambicioznih posameznikov, ki pa niso zmogii celotnega tehnološkega kompleksa, ki zahteva -v začetni fazi znatna- denarna
viaganja,:. Tudi danes poznamo v Sloveniji; nekatere posameznike, ki se še bolj ali. manj uspešno, ukvarjajo s pridelavo šampinjonov. Na področju obelile Radij e je bil. prva.. pobudnik te proizvodnje naš poklicni - so tovariš, tov. Janko GRUBELNIK, kmeti. -ing. iz Podvelke. Njegova značajnost in začetni stiki s‘ proizvodnjo šampinjonov sb ga tako zasvojili, da je okoli 1 1976 začel intenzivno razmišljati o organizirani proizvodnji. Dolgoročno je vzel v najem Kleti v' radeljskem Kloštru in začel s proizvodnjo. V enoletni proizvodni' dobi je spoznal, da bo sam težko kos vsem tehnološkim zahtevam, zato je v razgovorih z'vodilnimi delavci TOZD Kmetijstva Radlje dal iniciativo za nov pristop k {Nadaljevanje na 8. strani)
ŠAMPINJONI
(Nadaljevanje s 7. strani)
skupni proizvodnji šampinjonov. Od tega časa so potekali inten-, zivni razgovori na relaciji DROGA Portorož, TOZD GOSAD Središče ob Dravi, TOZD Kmetijstvo Radlje in tov. Grubelnik in pozneje še ETA Kamnik. Plod teh .razgovorov je bil zaključek,, da organiziramo v občini Radlje dve proizvodni skupnosti za' pridelavo gob íp šampinjonov in da ena sodeluje z DROGO, TOZD GOSAD Središče rib Dravi, druga pa z ETA Kamnik. Objektivne ri-koliščine so narekovale, da se ..je tá skupnost, v kateri je sodeloval tov. Grubelnik povezala z DROGO, skupnost v okviru TOZD Kmetijstva Radlje pa ž ETA Kamnik.
Delavci v TOZD Kmetijstvu-Radlje ob Dravi smo bili irme, rija, da je nujnost tovrstno proizvodnjo že v fazi investicijskega : vlaganja zavezati na predelavo in neposredno s tržiščem. Bili smo mnenja, da je ETA-Kamnik primeren partner, ki je pokazal primeren interes v razgovorih in da je v naslednji fazi to potrdit tudi s sovlaganjem v to proizvodnjo. Medsebojne obveznosti in pravice smo oblikovali v Samoupravnem; sporazumu.
Pri sami opredelitvi organizacijskega sistema pridelovanja šampinjonov smo upoštevali zlasti naslednje:
—' Pridelovanje poteka : v več delovnih'ali tehnoloških fazah, ki jih je nemogoče zaključiti v-rinem proizvodnem obratu;
- Nujno jé zagotoviti-‘kvalitetne osnovne surovine-
— človek jé v tej proizvodnji eden glavnih odločilnih faktorjev, zato'Je nujna čista tehnološka Usmerj enos t. jsP~| Uvoziti moramo določeno -mehanizacijo in. »šeme« micelij. .
Navedeni m še drugi zaključki so vplivali na projekcijo organizacije pridelovanja šampinjonov, zato. Smo;se: odločili, da delimo celoten kompleks pridelovanja šampinjonov v naslednje, delovno. — tehnološke faze:
1)	pridelovanje osnovnih suro- ■ vin; '	'	.
Vse-navedene-osnovne surovine se mešajo v določenem razmerju. Mešanje in pasterizacija substrata je izredno važna faza dela, ki praktično pomeni 70 % gotovosti pridelka. Dela pri mešanju so mehanizirana. Pasteri-. zaoija pripravljenega komposta je sorazmerno zahtevno delo, zato se izvaja v posebnih pasterizacij skih komorah določene kapacitete. S pasterizacijskim ‘postopkom odpravljamo glivične bolezni in nekatere škodljivce in s tem dejansko - pripravljamo kvalitetno osnovo za vzgojo šampinjonov.
Vzgoja šampinjonov je organizirana po - kooperacijskem konceptu. Na obmejnem področju občine Radlje so zainteresirani kmetje zgradili primerne objekte s kapaciteto, ki jim omogoča pobio zaposlitev. V'objekte vlagajo substrat v vrečah po 15—18 kg in jih zlagajo na 5-etažne police. Približno 3 tedne po polnitvi začnejo obirati. .gobe.
Pridelek si delimo z ETA Kamnik v. razmerju 20 : 80, kar pomeni, da lahko 20 % pridelka prodamo na našem trgu, 80 % pa dobavimo ETI za njene potrebe..
Izkoriščanje substrata za pridelovanje gob teče približno 5 tednov. Po tem času se vès substrat izprazni, objekt očisti in razkuži -in pripravi za novo polnitev. Substrat, ki je ostal po proizvodnji gob, je odlična hu-rnusria mešanica, ¡ki je uporabna za. vrtrihrstvo ali vsako, polje-, dfelsko proizvodnjo. •	.
Vsi udeleženci: v proizvodnem procesu, pridelovanja gob — šampinjonov uveljavljajo svoj delež na osnovi' skupnega prihodka. Za začetek smo .se dogovorili kakšna bo notranja . delitev deležev med predelavo substrata in vzgojo gob, v najkrajšem času pa "še moramo dogovoriti še za odnos — proizvodnja-gob — predelava in prodaja.
Finančno je bila naložba.- zahtevna. V izgrgdnjo objekta za predelavo| substrata - in vzgojo šampinjonov in opreme smo kmetje in delavci vložili cca 22 milijonov din. LB, TKB Slovenj Gradec nam je odobrila kredit y višini 50%, driigo pa so sovlagatelj ska Ln lastna sredstva. Ob
2)	predelava: osnovnih surovin kompost — substrat:in pasteriziranje;
3)	vzgoja šampinjonov;
4)	predelava in.'prodaja;
5)	\ gospodarska uporaba izkoriščenega substrata/ -
Tehnološke, -in ekonomske, osnove so narekovale, da smo načrtovali začetno enoto,- ki bo zagotovila 200 ton letnega pridelka šampinjonov že ilo- konca 1: 1982.
' Kratek opis delovno-tehnološ-kih faz - ' ■ X	•’
Oskrba z osnovnimi sindvina-nti je pogojena za lastninil možnostmi in z ¡nakupom izven delovne prganizacije. Za letno proizvodnjo 200; ton šampinjonov potrebujemo:	'•
konjski gnoj	. ’	7001 •
piščančji gnoj	.2001
slama pšenična	.	,	1501
šota :	.	' I •	-	30t.
grps	.	■<	■ 101
urea --	■	151
apnenčev pesek	-	-30t
vsaki naložbi se logično pojavlja vprašanje, ali bo nova .kapaciteta, rentabilna? Najboljši odgovor da ca s in proizvodnja. Zavestno smo planirali manjši pridelek po m2, zato lahko ¡trdimo, da'smo izračunavali pokrit je ria minimalnih osnovah.--
200 ton pridelka daje celotni prihodek v višini 25 milijonov din, kar. je. skoraj, enako celotnemu prihodku, ki ga danes delavec TOZD Kmetijstvo Radlje ustvarjajo s proizvodnjo hmelja. Stroškovno: proizvodnja gob ni zahtevnejša kot hmeljarska, zato lahko- utemeljeno pričakujemo primereh" -rezultat.
Proizvodnja gob je primer, •kjer Se reprocelotno povezujeta družbeni in privatni sektor in - zato nosi še ¡posebno težo, ki se moraridražati v skupnih kriteri-_ jih in absolutnem poštenem medsebojnem odnosu. Glede zahtevnosti te proizvodnje bomo nekatere probleme opisali: še v naslednjih številkah' Hmeljarje.
Alojz Hauzer ing.
Pravilnik o
minimalnih tehničnih pogojih za promet s hmeljem
Republiški komite 'za tržišče in splošne, gospodarske zadeve je na podlagi drugega odstavka 5. člena Zakona o blagovnem prometu in drugega odstavka 272. člena zakona o Sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih izdal Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za promet s hmeljem, ki je objavljen v uradnem listu SRS 26/81;
V	tem pravilnika je določeno, kakšne poslovne prostore, naprave in opremo morajo1 imeti organizacije združenega dela, ki opravljajo promet s hmeljem.
Organizacije združenega dela morajo imeti naslednje poslovne prostore:
—	prostor za prevzemanje, prvo ugotavljanje količine in kakovosti hmelja ter za pokrivanje in dobavo hmelja,
—- prostor za razvrščanje hmelja po kakovosti	, .
—	prostor za dodelavo hmelja
—	prostor ža laboratorijsko ugotavljanje kakovosti hmelja
—	prostor za hrambo vzorcev dobavljenega hmelja.
Po pravilniku mora prostor za prevzemanje, prvo ugotavljanje količine in kakovosti hmelja ter za pakiranje iri dobavo hmelja izpolnjevati naslednje minimalne tehnične pogoje:
—	da so iz trdega materiala
—	da imajo okna v steni, ki je obrnjena proti severu, če okna' niso v steni, ki je obrnjena proti severu, morajo biti pobarvana, tako da ne .prepuščajo svetlobe,
—	da imajo primerno veliko nadstrešje, pod katerim lahko sto-'-jijo motorna in druga transportna voziia, in ki. varujejo hmelj pred padavinami
—	da imajo lesena tla
—	da hkrati omogočajo prevzemanje in spravljanje najmanj 500 ton zračno suhega hmelja.
Poleg tega, da prostor za prevzemanje,, prvo ugotavljanje količine in kakovosti hmelja ter za pokrivanje in dobavo hmelja izpolnjuje tehnične pogoje, mora imeti še naslednje naprave ih opremo:
—	avtomatsko iri decimalno tehtnico za prevzemanje Eme)ja, ■ najmanj za 100 kg
. ..-r- kabine za organoleptičen prevzem hmelja z ustrezno razsvetljavo
— dvigalo ali elevator za transportiran je hmelja
—	tekoči trak ali voziček za notranji transport hmelja
—	avtomatsko tehtnico za pakiranje hmelja od 20 do 250 kg
—	namjmanj dve hidravlični stiskalnici s tlakom najmanj 10® ton
Pravilnik tudi določa, da morajo vsi prostori imeti klimatske naprave in naprave za dodatno vlaženje oz. poznejše 'sušenje hmelja, med drugim morajo biti osvetljeni- s posebnimi žarnicami, ki dajejo tako svetlobo, da omogoča delo kot pri naravni svetlobi. /
V	poglavju kazenske določbe zakona o blagovnem prometu je v 65. členu točka 1 določeno, da se z denarno kaznijo 3.000 do 30.00® dinarjev kaznuje za prekršek organizacija združenega dela oz. druga pravna oseba, če njeni poslovni prostori, oprema in naprave ne ustrezajo predpisanim tehničnim pogojem.
Zato je naloga OZD v okviru, SOZD Hmezad, ki opravljajo promet s hmeljem, da zagotovijo takšne poslovne prostore, naprave in opremo, ki bodo ustrezali predpisanim tehničnim pogojem.
P»
Pred leti še .prvoaprilska potegavščina, a letos stvarnost: škropljenje -hmeljišč z- letalom.
Kako dolgo bodo socialni motivi pred ekonomskimi motivi gospodarjenja?
Sodobni dohodkovni odnosi so zaenkrat slabo I uveljavljeni. Vzrok je najbrž v lem, da zakon vrednosti ne deluje tako,'da bi najmanj učinkovite OZD bile kaznovane za slabo delo, To je mogoče dokler imajo možnost, da v imenu strahu pred socialnimi in političnimi posledicami izsiljujejo pomoč za svoj nadaljnji obstoj. Resnična posledica se kaže v dvojnem začaranem krogu slabega gospodarjenja, ki je nevaren za obstoj samoupravnega gospodarstva in ga je treba presekati z resničnimi, ne le navideznimi samoupravnimi ukrepi.
Vprašati se moramo, ali zakon vrednosti ne deluje kot spodbuda za dohodkovne odnose, zakaj jih obravnavamo kot neprimerne, v čem so defekti, ki omogočajo, da imamo (kot je dejal Stane Dolanc) več sociale lcot socializma!
i V odgovoru na ta vprašanja je postavil dr.- Matjaž Mulej dve tezi:
—	še vedno se ohranja občutek preštevilčnih ljudi, da imajo pravico do neodgovornega obnašanja, ker ne obstaja prisilni u-krep za kaj drugega;
—	tiste OZD, ki bi jih zakon vrednosti zaradi njihove preslabe učinkovitosti izločil iz povsem odprtega trga, imajo možnost, da pritiskajo na zavod za cene, družbenopolitične skupnosti in organizacije, bolj ali manj pod
Imenom socialnih motivov in pretnje s političnimi problemi zaradi močnih socialnih problemov, če bi se pojavilo vprašanje njihovega obstoja. Pri tem si pogosto pomagajo tudi s tezo o strukturnih neusklajenostih gospodarstva, seveda v njihovo škodo in po krivdi drugih.
Poglejmo si obe tezi nekoliko pobliže:
Redno beremo, da moramo o-mejevati slabo investiranje, reprezentanco, potne stroške, slabo izrabo delovnega časa in. materi-; ala v pisarnah in pri strojih. Tujci, M-pridejo k-nam iz industrijsko starejših in tehnološko razvitejših držav celo pomislijo, da imamo večne praznike (ali .celo splošne stavke), in da je zato toliko ljudi na cestah in v lokalih že dopoldne. Skupni i-menovalec vseh teh opažanj je v spoznanju, da nam manjka odgovornosti, delovne etike, delovne zavesti, poštenosti. Mnogi se namreč obnašajo, kot da imamo pravico do neodgovornosti brž ko nad nami ni neke prisile.
Podobno je mogoče oceniti podatke, da nam pada akumulacijska in reprodukcijska sposobnost, ker se skladi OZD praznijo zato, da imamo osebne dohodke in druge vire za sprotno porabo, kot jih naša učinkovitost dela v resnici ne dopušča. Na ta način si praktično režemo vejo na kateri sedimo. Obnašamo se torej tako, kot da imamo pravico do
Predstavnik TOK Kooperacija, Kmetijstva Ilirska Bistrica v razgovoru ¿ kooperanti v Dolnjem Zemonu.
neodgovornosti, katero pa smo ukinili že z ustavo (1974) in jo nadomestili s samoupravno pravico do' celovitega vpliva na lastno življenje in medsebojno odgovornostjo. Preko delegatskega sistema se je v upravljanje družbe neposredno vključil zelo širok krog delovnih ljudi proizvajalcev in občanov. Tak sistem nudi delavskemu razredu, delovnim ljudem in občanom takšno svobodo in možnost za vpliv na pogoje lastnega življenja in dela, ki je edinstvena v zgodovini.
Proces prehajanja v popolno in neposredno samoupravljanje je očitno v praksi še vedno proces učenja za upravljanje in se v njem še 'niso dosti naučili, da je v sodobnem Svetovnem gospodarstvu že obveljala praksa, da lahko ostane na površju le tisti, ki je opustil obnašanje s pravico do neodgovornosti. Če pa so' socialni motivi močnejši od ekonomskih, se- namesto delegatskega vnaprejšnjega urejanja problemov, uveljavi njegovo zastarelo nasprotje: stare navade, .praktičizem, ozkosrčni interesi, monopolistične težnje po privilegijih in podobne egoistične, težnje, ki škodujejo razvoju, še zlasti pa socialističnemu razvoju,- ker uveljavljajo socialo namesto socializma, pravico do neodgovornosti namesto pravice do odgovornosti in soodvisnosti s sporazumom o njej v dvoje-stransko korist.
Sporazum v obojestransko korist seveda zahteva združevanje, za katerega pa ugotavljamo, da ne uspeva. Stara pregovora, da »v španoviji še. pes crkne«, zato pa se kaže »zanesti le nase in na lastno kljuse«, kažeta, da je po starih navadah združevanje potekalo tako, da so si vpliv in dostop do koristi prisvojili samo tisti, ki so bili »pri koritu«. Druga močnost, državno koncentriranje denarja, je običajno odvzemala učinkovitim in ga prelivala ponavadi le manj učinkovitim. Obe klasični močnosti ne spodbujata k dobremu ampak k slabemu gospodarjenju,' saj obe ustvarjata občutek nemoči, zato pa potiskata socialne motive pred ekonomske.
Dandanes v svetu majhna in srednja podjetja množično propadajo. Preprosto je tako, da so podjetja, ki so večja ali pa dolgoročneje povezana, cenejša s svojimi izdelki in učinkovitejša. Nastanek večjih organizacij pri nas pa ne sme odvzeti tistega; kar je bistvo upravljanja po naročilu združenega dela, to je vpogleda in vpliva ljudi, kajti sicer. bi se pri upravljanju uporabljalo premalo glav, nihče pa danes ni več tako širok in hitre .pameti, da bi zmogel videti vse sam, brez sodelovanja z drugimi* Svetovna praksa uveljavlja kolektivno delo interdisciplinarnih timov. Svetovna- praksa, je pokazala tudi, da podjetja, če tudi niso -sambupravna,- potrebujejo, 'za u-spešno poslovanje dolgoročne ka-■ 75—85 °/o svojih kapacitet, torej precej večjo medsebojno poslovno povezanost od trenutne jugoslovanske prakse. ,
Vztrajanje na praksi brez združevanja dela in sredstev na osnovi projektov in ekonomskih,
ne socialnih interesov,, brez do-hodkovno-programskih odnosov, vodi v začarani krog slabe učinkovitosti gospodarjenja, ki je nekako tak:
1.	preslaba poslovna povezanost OZD... 2
2.	uporaba akumulacije po ozko opredeljenih merilih racionalnosti ... 3
3.	slab učinek investiranja in počasna rast dohodka... 4
4.	prenapeta razdelitev dohodka in.akumulacija in potrošnja
5.	investiranje z drugimi krediti in slabo združevanje skopih skladov akumulacije— 6
6.	široka' fronta investiranja, dolgi roki izgradnje, draga gradnja.. . 7
7.	mnoge zamrznjene akumulacije, dragi ta zastareli izdelki ...8
8.	težave s prodajo, težko vra-
čanje kreditov ta težko povečevanje dohodka... 9	;
9.	nov porast zadolženosti... 10
10.	neizvedeni in nedognano pripravljeni razvojni programi (zaradi težav s tekočim poslovanjem in bitko za obstoj)... 11
11.	neoptimalen razvoj... ,12*
12.	inflacija ta interes za njo ... 13
13.	nestrpno pretvarjanje razpoložljive akumulacije v nove investicije- za reševanje problemov v lastni organizaciji (za domačim plotoni, na domačem dvorišču)...' 1!
Začarani krog slabega gospodarjenja povzroča, da pridejo v ospredje socialni motivi gospodarjenja (pridobivanje ta predvsem delitev dohodka s posebnim interesom za tekočo porabo) pred gospodarskimi (znižanje stroškov, .inovacije, enakoprav,-no, če že ne prednostno upoštevanje akumulacije ta s tem skrbi za bodočnost, ne. le za-trenutno sedanjost).
Poti iz kroga oni niti z liberalistično podjetniško razdrobljenostjo-akumulacije niti z admi-nistrativno-birokratsko centralizacijo in državno prisilo.
Samoupravno združevanje'dela in sredstev je edina sodobna metoda, ki omogoča ekonomsko smiselno pot iz začaranega kroga neučinkovitega gospodarjenja. Samoupravno Združevanje dela in sridstev namreč edino omogoča centralizacijo denarja, u-pravljanja pa ne.'
Potrebna-nam je integracija po projektih na osnovi ekonomskih interesov. Le-teh pa ne kaže pričakovati ob velikih, razlikah v produktivnosti delovni disciplini ter ob .dajanju prednosti socialnih motivom pred ekonomskimi. Spodbiti moramo pravico do neodgovornosti in do deformiranja zakona '• vrednosti, uveljaviti- pa kult kakovosti .izdelkov in sto-, ritev, dobro ^organiziranega dela ta poslovanja tako v proizvodnih kot v neproizvodnih .dejavnostih! Opadanje1 reproduktivne, in akumulacijske sposobnost? je tipična posledica zamude, ko bi bilo ' potrebno ^preiti v res samoupravno obnašanje, ki iz povsem jasnih ekonomskih razlogov jemlje družbene interese za del lastnih interesov. •
_ Zoran Kriter-EOo
Idilična podoba vasi je sicer že zdavnaj zbledela, ostale pa so pre-nekateie korenine starega načina življenja, ki se trdoživo upirajo novim tokovom časa. Vse kaže, da njihov obstoj še dolgo ne bo ogrožen, saj so našle prostor za svojo rast v številnih mladih ljudeh. Nedvomno drži trditev, da ni vse dobro, kar je novo, vendar pa še v
Prav mi je, c
»Prav mi je, da me zebe — zakaj mi pa oče, Čevljev ne kupijo,« je baje nekoč v tistih grdih časih, ko mladi rod še ni bil naša' glavna skrb, zavzdihnil bosonogi pastirček iri se pogrel' v toplem kravjaku...
Prav ta pastirček se mi je motal po mislih tiste deževne nedelje na. Vranskem, kjer so se že peto leto ~ zapored zbrali mladi zadružniki iz vse Slovenije. Pa ne zastran dežja in dokaj nizkih temperatur. Nanj šem se spomnila na delovnem posvetu'mladih, na temo Zadruga, hjena vloga ih položaj mladih v njej. »Ta posvet bi moral postati, tribuna mladih v kmetijstvu, od koder bi slovenski javnosti sporočili svoja mnenja in poglede o kmetijskih in družbenih > problemih,«, je v pozdravu prisotnim zaželel predsednik RK ZSMS , Boriš Bavdek. Mlade v kmetijstvu namreč prav v tem času čakajo odgovorne naloge, Zato je nujno,' da ši V družbi izborijo tak položaj, j da ne bodo Samo izvajalci nalog, ampak bodo o njih tudi odločali. Le tako bo »ostati na kmetiji« prenehalo biti politično geslo ampak bo pomenilo ekonomski interes mladega človeka.
Teh -pričakovanj posvetovanje na Vranskem ni izpoln&o. Veš čas smo lahko jasno občutili velik razkorak med tistim, kar driižba od mladih pričakuje, tistim, kar sami želijo doseči, ih možnostmi, da svoja hotenja u-. vel javi jo v praksi.
Teh pričakovanj posvetovanje na Vranskem ni izpolnilo. Veš čaš smo -lahko jasno občutili Velik razkorak med tistim, kar družba od mladih pričakuje, tistim, kar Sami želijo doseči ih možnostmi, da svoja hotenja u-veljavijo v praksi.
čeprav je bila tema posveta zadruga in položaj mladih v njej, se je posveta udeležilo osupljivo malo zadružnikov, ki ne sodijo več v Vrste mladincev — trije ali morda štirje. Ob tem so mladi povedali, da so v zadružnih svetih sicer zastopani, a njihovi prčdlogi le stežka pridejo do veljave, na zbore v zadružnih organizacijah pa tako ali tako,vabijo Samo lastnike kmetij, mladih pa ne. Vse to pa pomeni, da pravico do odločanja v dobršni meri kroji lastništvo zemlje, precej manj pa delo, pri katerem se mladi srečujejo z vrsto problemov — tudi podedovanih.
V razpravi so se mladi sieer dotaknili cele vrste problemov, denimo Vprašanja statusa člana, zadruge, .kooperanta in kmeta, ki z zadružno organizacijo proizvodnje ne Sodeluje. Vprašanje, ki
vsakem primeru da ločevati dobro od. slabega.
Danes se prav na vasi najbolj izrazito križata preteklost in sedanjost. Sem najtežje prodirajo družbene spremembe, še vedno poteka oster 'boj med starim Ih novim, pri čemer je velikokrat novega tako malo, da kar naprej zmaguje tradicija. Vsekakor nastajajo
a me zebe...
je v marsičem nerazčiščeno; namreč povzroča, da združeni kmetje v zadrugi nimajo bistvenih prednosti, zato pa vselej večje obveznosti. Spregovorili so o skupnih vlaganjih, kjer sé zaradi nedorečenosti pojavljajo neuresničeni dohodkovni odnosi, pa o neučinkovitosti zemljiške politike, ki bi morala varovati vsako ped dobro obdelovalne zemlje, pa je še vedno toliko izgubljamo, da to predstavlja marsikje že domala nepremostljivo oviro za načrtovano združevanje...
Ovir za pospešen razvoj kmetijstva je torej veliko, posebno če' vemo, da préd mladimi ni več veliko časa, da se z njimi spoprimejo. Na to, da so roki kratki, je mlade že opozoril 'tudi predsednik Republiškega komiteja zá kmetijstvo Ivo Marenk, ki je poudaril, dá zdaj ni več čas za razpravo o pravicah ih dolžnostih, ampak mora kmetijstvo v trd boj za dosego načrtovanih ciljerv. Če se bo namreč izkazalo, dá teh ciljev ne dosegamo, v bodoče nebo več, mogoče vztrajati na u-smeritvi, ki jo je kmetijski politiki začrtala 2. konferenca ZKS, ampak bo treba poiskati drugačne poti; Nedoseganje planov" bo treba obravnavati kot gospodarski prestopek. Kot možnost pa se ponujajo tudi tako nezaželeni ukrepi; kot so prisilen odkup zemljišč; prisilna oddaja in prisilna setev.
Marenk jé poudaril, da je v današnjem času nevzdržno priznavati visoke stroške kmetijske proizvodnje; kr izvirajo iz raz-' drobljenosti zemljišč; nizke produktivnosti in visokih kapitalnih investicij. Mladi naj bi s to prakso prekinili: V okviru lastne proizvodne skupnosti, ki bi jo. moral ustanoviti vsak aktiv mladih zadružnikov; bi morali mladi dokazovati prednosti sodobne obdelave. Mladi, bi morali biti v prvih vrstah boja proti neobdelani žemlji. In mladi bi morali dobiti bitko za delitev skupnega prihodka v okviru zadružnih organizacij; kar je zaenkrat v kmetijstvu še redka svetla izjema.
Od mladih torej pričakujemo veliko. Obsežne ríalógé smo jim naložili. Zato tudi oni ž VsO pravico pnčakiijejd od naš, da’jim prisluhnemo. In ne le to — da tüdi uskladimo svoje ravnanje ž besedami. Drugače se lahko zgodi, da nam denimo nekoč porečejo: »Prav ' nam je; da imamo nizke donose in da ne moremo zložiti zemljišč, zakaj so pa očetje toliko pozidali.«
Saj bi se človek nasmehnil, ,če vsa Zadeva ne bi bila tako zelo resna.
Zlata Krašovec
hitrejši družbeni premiki v vaseh, ki so,v bližini urbanih naselij, kot pa v oddaljenem in tipično agrarnem prostoru, čeprav tudi tu ne moremo ztmikati . določenih~ spre-tnemb in ;ogromnih prizadevanj subjektivnih sil.
Idilike torej ni več in »starih dbbrih časov« tudi ne. Vzroki, da tudi današnji časi niso dobri, šo v večji rheri znani, vendar pa bo proces, v katerem bodo morale sodelovati vse subjektivne sile družbe ne samo na vaši, temveč v širšem prostoru. Spremenila še je torej samo zunanja podoba vasi, saj je razvoj zahteval svoje: moderna arhitektura prodira čedalje''globlje v agrarno pokrajino, širi še cestna in vodovodna mreža; poleg teh pozitivnih dejavnikov razvoja pa šo vedno bolj prisotne druge boleče spremembe: hektarji neobdelane zemlje kot posledica neustrezne starostne strukture prebivalstva, saj je večji del mlade, generacije poiskal debelejši kos-kruha v industriji in drugih kmetijskih de javnostih.
Vzroke za slednje stanje iščejo poVsod in vse kaže, da bi na vsak ' način radi izbezali krivca, nevedoč da to pač ne bo nikomur koristilo, sdj neobdelana zemlja rie¿potrebuje zvenečih referatov niti ognjevitih sestankov, pač pa pridne roke id malo ljubezni. Tako je pač, ko se. s kmetijsko politiso ukvarjajo številni ljudje, ki ne poznajo niti svbjevrsihih-Zakonov vaši, kaj šele krut boj iživljenjem na zemlji...
Čeprav je res, da takšne razmere na vasi pogojujejo različni čini tel ji (v glavnem gre za neenakomerna vlaganja in prizadevanja v Urbanih in agrarnih naseljih), pa rti smemo pozabiti na dejstvo, da šo številni vzroki za to stanje v samem prostoru. Zaostalost in nerazvitost lahko gnezdita le ; tam, kjer ni zadostnega znanja in izobrazbe. V prihodnosti bo nujno potrebna reorganizacija vasi, ker bo šele kot trdno povezana in napredna celica lahko nastopala tam; kjer cjanes 'njenih predstavnikov skorajda ni slišati. Tako bb sprožila šibje probleme ter skupaj z drugimi poiskala ustrezne rešitve v vsestransko korist.
Glavnino te naloge, ki zveni preveč preprosto, da bi bila lahka, bo vsekakor mor.ala prevzeti mladina. Mlad človek je najbolj dovzeten za "nove ' Smeri razvoja in jim je.tudi najbolj naklonjen. Mladi ljudje bi morali bili najmanj 6-br'emenjeni s predsodki, hkrati pa predstavljati bodoče jedro izobra-ženstva na vaši. Pa vendar ni tako.
Redki šo tisti podeželski kraji,-kjer večina mladine deluje organizirano v okviru mladinske organizacije;ki je kot napredno jedro mladih sil sposobna uspešno reševati probleme svojega kraja, ob podpori. in v sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizaci-. jami. Koliko še sliši glas mladih v krajevnih skupnosti (da o občini sploh ne govorimo), je vsem znano. Prav vzrok Za to, je podcenjevanje mladih ljudi (ki sicer res nimajo 1 izkušenj, toda kje i si jih bodo pridobili;, če bo šlo tako naprej!); drugi vzrok pa neangažira-nOšt-. Eden od osnovnih pogojev za. vključevanje v. družbenopolitično življenje je Znanje; prežeto z marksistično mislijo in našim Samoupravnim socialističnim ■ procesom. Torb j znanje; ki se ga ne da pridobiti v osnovni šoli, v. šfednji:
pa je posredovanega premalo. To pomanjkljivost v šolskem sistemu . pa bi bilo mogočO nadoknaditi, brez večjih težav v mladinski organizaciji, če bi le bilo dovolj volje in poguma (!). V večini primerov pa se vaški mladinski aktivi ali OO , ZSMS ukvarjajo z družbenim Vživ- v> 1j enjem (kar jim ne gre šteti za slabo), medtem, ko pozabljajo !na-Svojo osnovno vlogo. Prizadevanja -za spremembe na tem področju So bila zaman, ker so’ jih vodili le:r nekateri posamezniki (sploh ni nuj-' no da so to mladinski funkcionar-’ ji ali pa komunisti). Različni poskusi, od ustanovitve marksističnih krožkov do organiziranja pogovorov o konkretni družbeni stvarnosti doma in po svetu, so bili „odločno zavrnjeni. V takem polo-';; žaju pa odpovedo tudi največji, en-tuzijásti in usmerijo svoje sile lev " Sposobnosti drugam, bodisi v šole * ali organizacije združenega dela, ki so izven kraja.
Problematična je tudi strukturd: mladih; ki še-srečujejo v mladih- •' skih klubih. Ponavadi gre za vaško -elito', ki jo sestavlja šolajoča še tnlddiha (pa še te le tretjina), med-, tem ko je kmOcka ih delavska v podrejenem položaju, če se sploh : udeležuje sestankov. .
Vse. kaže, da veliko OO ZSMS obstoja , lé formalno zaradii pte- ^ skromne zavzetosti članstva ali pa zaradi pomanjkljivega . števila- čla- . nov, Velik delež pri slednjem- ima , že prej omenjeni superiorni položaj ejite (stvar, ki jo mladi pri sta- _ iejših tako obsojajo, hkrati pa jo ■ sami zv.esto ohranjajo, namesto da. / bi jo postavili v muzej); še* večje- ';. gd pa- morda starši, ki mladih ne puščajo na sestanke; omejujoč se ’ ha dva ekstrema: prvi so mnenja, . da je klub 'prostor, kjer mladina , zapada v razvrat;, drugi pa, da sekt tukaj preveč »politizira«, politika pa je po njihovem mnenju še ved-no stvar. nekoga tretjega; za oboje-so krive napačne predstave, intor-, ihacije in nekateri 'negativni »Židi; dokaži«; Nikakor ne’moremo mimo;; dejstva, dá je vzrok za minimalno > število kmečke mladine poleg naštetega tudi prezaposlenost doma; -pa tudi še vedno velik vpliv r0( ligi jé. Zanimivo in obenem zaskrbljujoče je dejstvo, da je veliko--*' mladine zelo dobro organizirane v ■ raznih »cerkvenih krožkih« (mimo-grede: po pripovedovanju neka te- ■ rih se imajo tam krasno . ■ ■),. in dauh je le-ta na vasi-veliko bolj ednjefefm na od tiste v mladinskem klubu. '■ Cerkov ima posluh iri razumevanje *■ za marsikaj, kar danes zaman išče- S mo pri kateremkoli od občinskih- J mož. Ña . žalost. Tudi religiozne ' UŠtanoVe sé prilagajajo - ’ novemu-’ načinu življenja in spretno ’ izkorhik stijo vse njegove slabosti.. Če k ■ vsemu temu' dodamo še mlačnost drugih družbenopolitičnih * orgañNO; žacij, ali sé potem lahko--čudim&J Zaostajanju in ■ nerazvitosti ncišeV-vaši? Boj za nove ceste in druge-> sicer prepotrebne materialne dobri- o ne je brez vsebine, če ni povezah ■ z bojém za humane . odnose med ’■ ljudmi ter za ljudi same; tudi žd11 'njihovo pripadnost naprednim sil« nicam v'življenju;
V tem trenutku pa se je treba še posebej boriti za mlado generacijo, pri čemer ' bodo morale odigr- Vi rdti svójo vlogo OO ZSMS (čeprav* z intervencijo občinskih konferenc ■ ,
Izhodišča združevanja dela in sredstev na osnovi skupnega prihodka in skupnega dohodka
DELITEV SKUPNEGA PRIHODKA KOT OBLIKA UDELEŽBE V SKUPNO USTVARJENEM DO-
HODKU
Gorazd Selišnik
•Kadar se udeležba v skupno ustvarjenem dohodku realizira kot udeležb.a v skupnem, prihodku, delavci v temeljnih organizacijah združenega dela medsebojne odnose urejajo s samoupravnim sporazumom o združevanju dela in sredstev.
Najvažnejša vprašanja, ki se s tem .sporazumom urejajo, so:
—	odnosi v proizvodnji skupnega proizvoda in usklajevanje planov proizvodnje .TOZD, ki združujejo delo in sredstva;
—, določanje standardov materialnih stroškov in kriterijev za amortizacijske stopnje;
—	medsebojni vpliv na poslovno in razvojno politiko;
—	medsebojni odnosi v zagotavljanju obratnih sredstev za proizvodnjo skupnega proizvoda;
—	pogoji nastopanja na domačem in tujem tržišču pri prodaji skupnega proizvoda, oz. določanje meril za formiranje cene skupnega proiz>voda, kot tudi drugih pogojev njihove prodaje;
—	način usklajevanja stališč skupnih poslov;
f — sestava ih pristojnost skupnega organa, ki usklajuje stališča' skupnih poslov in način izbora njegovih članov;
—	način prevzemanja rizika in oblike medsebojne odgovornosti in odgovornosti-- v pravnem prometu s tretjimi osebami v u-stvarjanju skupnega prihodka; .
.— način reševanja sporov, kot tudi pogoji in način prekinitve samoupravnega sporazuma v skladu z določili zakona ,o združenem delu.
S samoupravnim sporazumom se urejuje tudi razporejanje skupnega prihodka, še posebno:
1.	cene ali druge osnove in merila, na podlagi katerih se razporejuje skupni prihodek;
2.	roki, v katerih se obračunava skupni prihodek;
3.	pogoji in način koriščenja 'srestev skupnega prihodka, ki So rezultat izjemnih ugodnosti na tržišču;
4.	pogoj i in način' ustvarj anj a Solidarnosti in delovne in socialne varnosti delavcev.
Osnove in merila, na osnovi katerih se razporejuje skupni prihodek, morajo biti takšne, da s svoje strani zagotavljajo u-stvarjanje materialnih in- drugih pogojev:
1.	porast produktivnosti déla,
2.	racionalnejše in efikasnejše koriščenje družbenih sredstev,
3.	zmanjšanje materialnih in drugih stroškov. ,
Osnove in merila za razporejanje skupnega prihodka se morajo določiti za daljše obdobje, po pravilu za srednjeročno obdobje. V primeru, da še razporejanje skupnega prihodka vrši .ha osnovi cen določenih z internim samoupravnim sporazumom, jé potrebno le-te določevati z vidika trajnejših odnosov' v gibanju cen na tržišču za iste ali podobne proizvode,
Skupni prihodek se v céloti razporéjuje na ' tiste osnovne organizacije združenega ■ dela, ki so z združevanjem dela in sredstev sodelovale v njegovem ustvarjenju. Razporejanje vrši tista organizacija združenega dela, prek katere je -skupni prihodek u-stvarjen na osnovi meril in o-snov, določenih v samoupravnem sporazumu ó združevanju dela ih sredstev. Skupni prihodek, se obračunava v rokih določenih s samoupravnim sporazumom, s tem dá šo le-ti v skladu z zveznim zakonom. Vse to je potrebno zaradi tega, da se ne bi ustvarjala v toku ^ cirkulacij e nekakšna anonimna sredstva in neke anonimne sile, ki bi s temi sredstvi _ razpolagale.
1.	Eksterna cena kot merilo
za razporejanje skupnega
prihodka
Upoštevanje tržne cene pri TO dokončnega izdelka, ki je zmanjšana za tržno ceno polizdelka predhodne TO.
Razmerja pri razporejanju skupnega- prihodka sé oblikujejo glede na tržno vrdnost porabljenih učinkov v določeni TO brez prenešenih stroškov za nabav-, ljene polizdelke predhodne TO.
Skupni prihodek se razporeja med udeleženke v naslednjem
ZSMS ali koga drugega), sicer bo zdrav duh mladine ha vasi potonil v kalne vode brezbrižnosti do družbenopolitičnega dogajanja ih vase zaprte individualnosti. V osnovi je delitev mladine na vaško in mestno sicer nesprejemljiva, toda zaradi povsem drugačnega prostora delitev je nujna. Res je, da naša revolucija še v nobenem primeru ni končana; pa naj zveni ta traza še tako zbledelo. Vas je živ dokaz za to, saj je, tu še največ nedorečenega. Tu se išče tudi mladost, nekoliko obotavljivo postopa pred (redkimi) novimi smerokazi in
,s premalo viharništva, značilnega zanj, odpira vrata družbenim spremembam.
Kdo bp novemu življenju pomagal na svet, če ne mladost? Tako Je vendar vselej bilo. Mlade sile so vedno vsaj za delček preoblikovala svet, če ne, bi sedaj živeli v praskupnosti. In nenazadnje: že zdavnaj • je utihnila iantovska pesem po bre'geh. Sedaj posedajo pred televizorjem ali.pa poslušajo gramofonske ploščeV dokaz, da razvoj vendarle hi povsem obšel naše vasi.
Dragica Korade
razmerju:
a)	Pi : (P2 — Pi) : (P3 — P2).. (Pn-Pm)
P— eksterna tržna cena
b)	(mi + ai + di) : (ma2 + a2 + d¿). .. (man + an + dn)
nii = materialni stroški ma = materialni stroški brez nabave predhodne TO a = amortizacij a d = dohodek
2.	Interna cena kot merilo razporejanja skupnega prihodka
Interna obračunska cena je podana z naslednjo kalkulacijsko shemo:
1.	Materialni stroški
1.1.	Neposredni materialni stroški .
a)	preneseni
b)	izvirni
1.2.	Splošni materialni stroški
a)	spremenljivi
b)	stalni
2.	Amortizacija
3.	Osebni dohodki
3.1.	Neposredni OD
3.2.	Splošni OD
a)	spremenljivi
b) , stalni	_
Pravna pomoč
SOZD Hmezad j c po izidu Zakona o ipravni pomoči v letu 1980 uvedel pravno pomoč za vse združene organizacije ter delavce in kmete v sestavi SOZD Hmezad.
Pravno pomoč zagotavljajo strokovni delavci pravnega oddelka DS skupne službe SOZD Hmezad in sicer 'brezplačno z dajanjem pravnih nasvetov, sestavljanjem vlog in listin 6 pravnih poslih in 'razmerjih, S strokovno pomočjo združenim organizacijam, zastopanjem - pred rednimi _in samoupravnimi sodišči iter opravljajo druga pravna opravila v skladu z zakonom o pravni pomoči in samoupravnimi splošnimi akti.
. iPravna pomoč združenim organizacijam poteka v skladu z organizacijskimi navodili. Pravni oddelek zagotavlja vsem združe-
4.	Davki in, prispevki iz dohodka
a)	neodvisni od dohodka in OD
b)	odvisni od OD
c)	, odvisnj od dohodka
5.	Za sklad skupne porabe
a)	po družbenem dogovoru
b)	drugo
6.	Za rezervni sklad
7.	Za poslovni sklad
1 .3. Druge osnove in merila
za določitev udeležbe
v skupnem prihodku
Delež v skupnem prihodku naj vsaki udeleženki zagotovi' po e-notnihv merilih:
a)	nadomeščanje prenesene vrednosti
—	materialni stroški
rn- amortizacija ,	;
b)	udeležba v novoustvarjeni vrednosti, ki se razporeja v enakih razmerjih, v kakšnih so udeleženke prispevale k rezultatu skupnega dela
—	na podlagi kvantuma potrebnega živega dela
—	nadomestilo za uporabljena sredstva (udeležba na osnovi minulega del^j.
(Nadaljevanje' prihodnjič)
v SOZD Hmezad
mm organizacijam strokovno pomoč in jih zastopa pred rednimi iin samoupravnimi sodišči v vseh spornih zadevah za nemoteno delo pravne pomoči morajo združene organizacije vse vloge sodišč takoj posredovati pravnemu oddelku ter ga sproti obveščati o vseh spornih razmerjih do katerih prihaja'v posameznih sredinah. Na ita način še pravni oddelek lahko aktivno vključi v reševanje konkretnih pravnih problemov v združenih organizacijah.
Hmezad zagotavlja svojim delavcem dn združenim kmetom brezplačno pravno pomoč ob u-radnih urah v združenih organizacijah. po določenem razporedu.
Pravno pomoč nudijo diplomirani pravniki iz: pravnega,oddelka DSSS SOZD Hmezad en-, (Nadaljevanje ha 12. strani)
Uradne ure pravne pomoči
Hmezad
Kmetijstvo Žalec Notranja trgovina Žalec KZ »Sav. dolina« Žalec Celjska mesna industrija Celjska mlekarna Celje Vrtnarstvo Celje KK Šmarje Minerva Zabukovica Gostinstvo turizem Žalec Hmezad Export-import Sadjarstvo Mirosan Čebelarska Zadruga Strojna Žaleč DS Skupne službe Interna banka KZ »Drava« Radlje Kmet. II. Bistrica
I.	V	mesecu	od	12.	-14.	ure
3.	v	mesecu	od	12.	—14.	ure
5.	v	mesecu	od	12.'	—14.	ure
lje 7.	v	mesecu	od	11.	—13.	ure
10.	v	mesecu	od	10,	—12.	ure
10.	v	mesecu	od-	12,	—14.	ure
15.	v	.mesecu	od	11.	-13.	ure
18.	v	mesecu	od	12,	—14.	ure
20.	v	mesecu	od	12,	—14.	ure
23.	v	mesecu	od	12,	—14.	ure
25.	v	mesecu	od	11,	—13.	ure
26.	v	mesecu	od	12,	—14.	ure
23.	v	mesecu	od	12,	-14.	ure
po	dogovoru					
po	dogovoru					
sedežu	posamezne organizacije.					
Gibljivi delovni čas
V	zadnjem času opažamo predvsem v zahodnoevropskih deželah, pa tudi že pri nas, prizadevanja za iskanje in razvijanje novih organizacijskih oblik. Bistvo vseh teh iskanj je ■ težnja 'po osvobajanju delavca od pritiskov, ki jih prinaša delo v industrijskem načinu proizvajanja. Težave, ki jih prinaša topno določen zače-
- tek in konec dela, tako za posameznega delavca, kot tudi za različne elemente njegovega sodelovanja v delovnem procesu, so vodile k iskanju elastionejših oblik delovnega časa. Te omogočajo delavcu, da vsaj do neke mere svobodno izbira svoj prihod' in odhod domov, s tem pa največkrat tudi dolžino svojega dnevnega delovnega časa.
Vzrokov za uvajanje različnih oblik razporeditve delovnega časa je mnogo, vendar pisci kot najpomembnejše .navajajo: ab-sentizem (odsotnost), fluktuaci-jo, neenakomernost delovnih o-bremenitev in prometne razmere.
Danes poznamo že mnoge oblike, ki so jih delovne organizacije uvedle ali pa jih uvajajo. Vendar iskanje ni zaključeno, zato lahko pričakujemo, da se bodo pojavile še - take oblike razporeditve delovnega časa, ki . prinašajo mnogo večje prednosti od sedanjih. Oblike; ki jih je praksa že uvedla,, se razlikujejo med seboj predvsem glede stopnje svotbode, ki je dana delavcu, da lahko izbira svoj delovni čas. • ¡Popolne svobode seveda ni, saj bi v tem primeru lahko prišlo do velikih zlorab in motenj v proizvodnem procesu. Toda prav nasprotno pa vse večja svoboda pomeni tudi večjo odgovornost.
V	praksi so poznane tele razporeditve- delovnega časa: is^Spremioni delovnik z omejeno izbiro
—	premični delavnik s svobodno izbiro
- —gibljivi delovni čas
Nekateri- prištevajo med oblike razporeditve -delovnega časa še dinamičen in svoboden delovni čas, katerega pa praksa še ne pozna. Tu naj bi stopila v o-spredje delovna naloga,. ne pa več delovni čas. Ta oblika zahteva zelo dobro organizacijo, od delavca pa veliko odgovornost in visoko stopnjo zavesti, zato bo maralo preteči še nekaj časa, da bomo ¡lahko začeli to obliko uvajati v naše organizacije združenega dela. Kot sem že omenila, dopušča v praksi uvel javljeni gibljivi delovni ča$, delavcu največ svobode ¡glede izbire prihoda na delo ih odhoda domov.
Sestavljen je iž naslednjih e-lemeritov: ,
—	čas delovne obveznosti
—	obvezni delovni čaš': (minimalni delovni čas)
—	izbirni delovni čas (maksimalni delovni čas)
—	izbirni delovni' čas
Čas delovne obveznosti- označuje dolžino delovnega: časa, ki ga je delavec dolžan prebiti na delu.
Obvezni delovni čas je vsakodnevno točno ¡določeno: časovno obdobje, ko morajo biti vsi delavci v organizaciji na delu, p-žiroma opravljati svoja dela in naloge. ‘
Izbirni čas pomeni časovno obdobje V okviru dneva, pa; tudi tedna, v katerem delavci lahko izbirajo, v katerih, ¡urah bodo izpolnili čas delovne obveznosti (polil delovni čas). Izbirni čas obenem .¡tudi določa obratovanje poslovnih prostorov.
: Izbrani delovni čas pomeni vsakokratni dnevni, pa tudi tedenski delovni čas,'ki je odvisen od vsakokratne; določitve. delavca.
■Izbrani delovni čas-naj pomeni skupno z obveznim delovnim časom izpolnitev-časa 'delovne obveznosti polnega delovnega časa ha podlagi poračunavanja.
Pri; gibljivem delovnem času, pri katerem’ima delavec v izbranem delovnem času možnost izbirati svoj prihod na delo in s tem ¡tudi odhod, se lahko ¡pojavita deficit ali .suficit delavčevih opravljenih ¡ur kar'nujno pripelje do posledice usklajevanja delovnega časa z zakonsko določenim.1
Opravljeno .delo ¡v obveznem in izbranem delovnem" času mora. ¡torej, v določenem časovnem obdobju znašati 42 ur na teden oz. 182 ur na mesec.
V zvozi s tem pa se pojavlja vprašanje, kako dolgo naj bo časovno obdobje, v katerem mora delavec uskladiti opravljene ure. Praksa je pokazala, ¡da je najprimernejše obdobje 3 mesece za delavce, ki imajo deficit, y primeru ¡presežka pa v 6 ¡mesecih. Prav tako mora delavec v primeru prenehanja ¡delovnega razmerja v roku odpovednega roka izravnati svoje časovne razlike do ¡normalnega: delovnega časa. T)a ne bi ¡prišlo:do prevelikega izkoriščanja . deficita "in suficita .¡delovnih ur, je potrebno določiti maksimum. ■ Nekatere OZD določajo 10 Ur primanjkljaja in 25 ur presežka.
Če se OZD odloči za prerazporeditev delovnega casa, samoupravni splošni akti delovnih razmerjih v tej OZD ne ustrezajo več, zato jih je potrebno u-uskladiti, običajno s Pravilnikom o ¡gibljivem ¡delovnem času. V njem je treba podrobno, o-predeliti vse elemente samega delovnega 'časa, njegovega razporejanja in seveda vse: tisto, kar na razporejanje lahko vpliva ali pa je lahko njegova ¡posledica zlasti' odmore, opredelitve nadurnega dela, razen 'vrste odsotnosti, način evidentiranja delovnega časa in- kršitve delovne
obveznosti, seveda ob upošteva- ■ liju temeljnih zakonskih določb j v delovnem času i.n njegovem trajanju
Prodno se OZD odloči, za prerazporeditev delovnega časa, so potrebne predhodne ¡priprave,, ki -Obsegajo predvsem ugotavljanje vzrokov -in - ¡možnosti za. uvedbo , gibljivega’-./delovnega. časa, analizo o 'tem, koliko; delovnih mest bo zajela razporeditev, obveščanje delavcev o pripravah, vodenje javne razprave, upoštevanje pripomb delavcev, izbiro oblike razporeditve ter izdelavo pravil-, nika o ¡delovnem času ali spremembo že obstoječega.
Najpomembnejše¡ je vsekakor obveščanje delavcev, in «pošte- . vanje pripomb, ¡saj urgirán je le-teh lahko pripelje da hezaželje-nih in . negativinih. posledic če se OZD odloči za razporeditev delovnega.časa,' je najprimernejše, da -se, uvede za 'določeno poskusno dobo.' Po preteku se delavci odločijo ali s ¡takšno obliko nadaljujejo ali preidejo nazaj na točno določeni začetek in konec dela. Z uvedbo gibljivega delovnega časa ali kakšne! ¡druge oblike, pa celoten postopek ni-kakor ni zaključen. Bistvo gibljivega ¡delovnega časa je prav v njegovi spremenljivosti, zato se določene oblike ne smejo utruditi za daljše časovno obdobje; temveč je potrebno vseskozi iskanje novih boljših možnosti. Ugotavljati in analizirati je potrebno poslovne ali proizvodne; rezultate ter , ugotoviti; koliko je nanje vplivala, sprememba. Pri tem ¡pa- se ne smejo upoštevati samb finančni rezultati, temveč kompleksen učinek na celotno dogajanje y organizaciji. Uspešnost rezultata , se:ne sme pri-' ča kovati čez noč.i Marsikatere težave še ¡pojavijo pri uvajanju, mnogo pa se jih pojavi ¡šele kasneje, zato morajo foiti organiza-cije pri ¡ugotavljanju rezultatov zelo previdne.
Po — Gl
(Nadaljevanje z; 11. strani)
PRAVNA POMOČ V SOZD HMEZAD
Posejte pšenice
krat mesečno na sedežu posamezne združene organizacije.
Pri dajanju pravne pomoči delavcem in združenim kmetom u-gotavljamo, da delavci in kmetje ¡premalo koristijo to pomoč. Delavci ;in kmetje še vedno lšče-. j o ¡pravno pomoč izven svojih organizacij združenega dela. Nezaupanje v delo pravnih služb v organizacij ah še vedno obstaja, ;saj pravnik na' eni strani zastopa . interne organizacije, na. drugi strani pa daje pravno pomoč' delavcem, ki so v sporu s to organizacijo, •	:-
V tem odnosu bi moral ¡priti v večji meri do izraza skupni interes vseh delavcev, .da se sporno razreši na najbolj zakonit in samoupraven način že znotraj organizacije združenega dela.
S tera se lahko tako organizacija kot delavec rešita dolgotrajnega postopka pred sodiščem, M zahteva ¡dosti napora, izostaj a-n j e z dela in finančnih izdatkov.
Pravno pomoč bo potrebno v večji meri nuditi samoupravnim organom in družbenopolitičnim organizacijam v. SOZD Hmezad.
Delovanje pravne pomoči bo treba usmeriti tudi v strokovno pomoč osnovnim organizacijam zveze sindikatov y ¡disciplinskih in ¡drugih, postopkih, ko 'ti zastopajo interese in koristi ¡delavcev.
Pravna pomoč mora delovati preventivno, tako da bodo delavci preko samoupravnega sistema znotraj združenih organizacij ob strokovni pravni pomoči sami reševali sporna razmerja z vsemi pravnimi dejanji in opravili.
Pravno pomoč je' potrebno u-smeriti znotraj združenih organizacij. Pravna pomoč mora postati pravna svetovalnica ne samo pri uveljavljanju- individualnih pravic delavčev, ampak tudi ■kot svetovalno telo 00 ZS na področju varstva pravic delavcev.
Službe pravile pomoči' morajo vztrajati, ;da se izkoristijo vse možnošti za reševanje spornih razmerjih med delavci znotraj združenih ¡organizacij iti zato organizirati najustreznejšo’ Obliko nudenja .¡pravne’ pomoči,
S.	K.
za kos kruha več!
Kvalitetna koruza je'’Silirana, začela se je setev pšenice. I
Povzetek posameznih važnejših pojmov in postopkov
iz zakona o kmetijskih zemljiščih
ZAKON O KMETIJSKIH : ZEMLJIŠČIH, ki je izšel v Ur. | listu SRS 1/79, spremembe in dopolnitve pa v Ur. 1. SRS 11/81, obsega 11 poglavij. Poleg temeljnih načel in splošnih določb o-bravnava zakon še varstvo kmetijskih zemljišč, promet s kmetijskimi zemljišči, žakijp kmetijskih zemljišč, zemljiški maksimum, kmetijski zemljiški sklad, kmetijske, prostorske ureditvene ; operacije; ' skupne pašnike,. inšpekcijo, kazenske določbe ter prehodne in končne določbe.
KMETIJSKA OBDELOVALNA I ZEMLJIŠČA so ne glede na rabo: njive, vrtovi, plantaže, sadovnjaki, ekstenzivni sadovnjaki, [ vinogradi, hmeljišča in travniki. [ . Kmetijska neobdelovalna zemljišča pa so .pašniki, barjanski travniki, plantaže . gozdnega drevja in trstičja;
ZA KMETA SE ŠTEJE OB-I ČAN, ki z osebnim delom obdeluje kmetijsko zemljišče, na katerem ima kdo lastninsko pravico, je za to obdelovanje ustrez-j no usposobljen in mu kmetijska dejavnost pomeni glavno oziroma dopolnilno dejavnost.
Za kmeta se šteje tudi občan:
—	ki mu je kmetijska dejav-f nost pomenila gla,vno ali, dopol-I nilno dejavnost, vendar zaradi [ starosti,, delovne nezmožnosti ali [ začasnega dela v tujinj ne obde-"
luje kmetijskega zemljišča z o-sebnim delom, če poskrbi za nje-[ govo obdelavo;
i — ki da izjavo na zapisnik pri : občinskem upravnem organu, pristojnem za kmetijstvo, da bo : z osebnim -delom obdeloval kmetijsko zemljišče, ki ga namerava pridobiti, da mu bo kmetijska dejavnost glavna ali dopolnilna dejavnost ter dokaže za to dejavnost primerno usposobljenost.
KMETIJSKA ZEMLJIŠKA. SKUPNOST je samoupravna skupnost kmetijskih, živilskih in «gozdnogospodarskih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in občine ter tistih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki -so zaradi svoje dejavno-l.sti neposredno zainteresirane za j rabo zemljišč v kmetijske namene ter za njihovo varstvo. [KMETIJSKA ZEMLJIŠKA SKUPNOST je nosilec kmetijske zemljiške' politike v občini, Ta ¡skupnost Zlasti:
—	skrbi ’za pravilno rabo, iz-i bolj sevanj e . in združevanje
kmetijskih zemljišč v občini ter ¡na ta način za, pospeševanje i kmetijske proizvodnje; •	,
- pripravlja elemente iri . strokovne osnove za sklepanje do-; govorov o temelj ih prostorskega ¡plana občine ter sodeluje pri u-sklajevanju in sklepanju tega dogovora;
—	upravlja in razpolaga s kmetijskim zemljiškim. skladom;
—	.s prenašanjem kmetijskih zemljišč na kmetijske organizaL dje, spodbuja smotrno rabo kmetijskih zemljišč, oblikovanje večjih zemljiških kompleksov in združevanje dela, sredstev- ih zemlje;
—	sodeluje pri pripravi in izvedbi kmetijskih prostorsko ure-, ditvenih operacij in pri drugih
posegih, s katerimi se ureja raba kmetijskih zemljišč;
;— sodeluje pri določanju skupnih pašnikov in jih dodeljuje kmetijskim organizacijam in paš7 riim skupnostim po določbah; tega zakona;	- ;
—	opravlja druge naloge ,po določbah zakona, občinskih predpisov, svojega statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov.
KDOR SPREMENI NAMEMBNOST KMETIJSKEGA ZEMLJIŠČA ali gozda na podlagi lokacijskega dovoljenja ali drugega-upravnega akta ali če spremeni namembnost tega zemljišča brez akta zato ker ta ni predpisan ali pd v nasprotju s predpisi, tako da se to zemljišče ne uporablja za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo, plača odškodnino zaradi 'spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča.
Gradnja objektov za rejo govedi, .konj,' prašičev in drobnice s pripadajočimi objekti, gradnja gozdnih prometnic in dovoznih poti do gorskih in hribovitih predelov ter gradnja rastlinjakov se ne šteje za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda.
Odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljir šča se plača od površine zemljišča, ki je po zazidalnem načrtu ali lokacijskem dovoljenju, določeno za gradnjo objekta in od površine zemljišča, ki je z zazidalnim načrtom ali lokacijskim dovoljenjem namenjeno .za redno rabo objekta, pri čemer se šteje, da je za redno rabo objekta določeno vse zemljišče, ki po zazidalnem načrtu pripada objektu.
Odškodnina Zaradi spremembe namembnosti kmetijskega ' zemljišča se ne plačuje:
, —kadar gre za Spremembo namembnosti kmetij skega zemlji-šča ali gozda za potrebe JLA ali ža namene v okviru programa splošnega ljudskega - odpora; jj
—	kadar se na zemljišču gr a-, dijo objekti zaradi obrambe pred poplavami;
v',— kadar se/na zemljišču gradijo objekti za urejanje vodnega režima z namenom, da še zagotovi varstvo pred škodljivim delovanjem voda in erozije', Varstvo vodnih količin in zalog ter varstvo kakovosti voda;
—	kadar se na zemljišču gradijo objekti zaradi vzdrževanja naravnih .vodotokov, vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi.
■Odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča predpiše z odlokom ob-, činska skupščina. Odškodnina se določi v znesku za kvadratni meter zemljišča ob upoštevanju lege .in kakovosti zemljišč in ne sme biti manjša od 20 din. Iz-: vršili, svet Skupščine SR Slovenije lahko valorizira ta znesek v, skladu s splošnim gibanjem cen.
Občinske 'skupščine sklenejo na pobudo Zveze kmetijskih zemljiških skupnosti . Slovenije dogovor o skupnih osnovah in merilih za določitev odškodnine zaradi - spremembe namembnosti
kmetijskih zemljišč. Šteje se, da je dogovor sklenjen, ko ga. skle-,ne najmanj 40 občinskih skupščin.! Če dogovor ni sklenjen o-I ziroma ga ne sklenejo vse občinske skupščine v SR Sloveniji v roku petih' mesecev, ko je bila dana pobuda za njegovo sklenitev, Skupščina SR Slovenije predpiše osnove in merila za določitev odškodnine za vse občine, oziroma le za tiste,' ki dogovora ne sklenejo.
Odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča odmeri v upravnem postopku občinski upravni organ, pristojen za I lokacijske zadeve. Če se 'odškodnina ne da odmeriti, odmeri odškodnino upravni organ, pristojen za lokacijske za-deve, potem ko je dobil mnenje občinskega upravnega organa, pristojnega za kmetijsko inšpekcijo. Če le-ta ne da mnenja v 30 dneh, lahko odloči občinski upravni organ, pristojen za lokacijske zadeve, brez tega mnenja.
Brez potrdila o plačani odškodnini ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja oziroma dovoljenja za izkoriščenje rudnin, prav tako pa ne začeti gradnje na podlagi priglasitve.
*■ HROMET S KMETIJSKIMI ZEMLJIŠČI
Kmet, drugi občan, društvo ali druga civilna pravna oseba, ki .namerava prodati kmetijsko zemljišče ali gozd, je dolžan' ponudbo v treh izvodih izročiti pristojnemu krajevnemu uradu .oziroma kjer krajevnega urada m, občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za premoženjskopravne zadeve, na območju ob-' čine, kjer je to zemljišče. Ponudba mora vsebovati označbo in. ceno zemljišča ter druge prodajne pogoje.
■ Orgah iz prejšnjega odstavka poskrbi, da se ponudba za petnajst dni nabije na razglasni deski krajevnega urada oziroma občine ter' jo hkrati z vročilnico pošlje kmetijski zemljiški skupnosti.
Rok za uveljavitev prednostne pravice nakupa znaša trideset dni od dneva,, ko je ponudbo pre-. jela - kmetijska zemljiška skupnost.
-Kmetijska organizacija in kmet, katerih zemljišče meji-na zemljišče, ki'ga prodaja kmet, drug občan, društvo ali druga Civilna pravna oseba, ’ imata prednostno pravico . do nakupa tega zemljišča.
Če kmetijska organizacija .in kmet ne uveljavlja prednostne pravice nakupa iz prejšnjega odstavka' ima prednostno pravico kmetijska zemljiška Skupnost,1 nato, druga kmetijska organizacija ali drug kmet, ki ima zemljišče v primerni oddaljenosti. ■ Ob enakih pogojih ima kmetijska organizacija prednostno pravico pred kmetom, med kmeti pa; tisti, ki mu kmetijska dejavnost pomeni glavno dejavnost. 'Ne glede na določbe prejšnjih . odstavkov ima 'prednostno pravico nakupa zakupnik kmetijskega -zemljišča, ki je kmet ali kmetijska ..organizacija;- združenega .dela.
Kadar- je naprodaj gozd; ima prednostno pravico nakupa gozdnogospodarska organizacija,^ ki gospodari z gozdovi tega 'gozdnogospodarskega / območj a, nato organizacije, združenega dela, ki gospodarijo z gozdovi v tem gozdnogospodarskem območju in kmetje. Pri določitvi prednosti med temi upravičenci se smiselno uporabljajo določbe prejšnjih odstavkov.
Upravičenec, ki je bil prikrajšan za prednostno pravico nakupa, lahko s tožbo zahteva, da se pogodba o prodaji razveljavi in- da mu lastnik proda kmetijsko zemljišče"' ob enakih pogojih, po katerih je bilo prodano drugemu.
Tožbo iz prejšnjega odstavka lahko : vloži upravičenec v. tridesetih dneh od dneva, ko je izvedel za prodajo oziroma za vpis, najpozneje pa v enem' letu pd dneva overitve pogodbe'o prodaji zemljišča oziroma vpisa v zemljiško knjigo.
Kmet sme podariti kmetijsko zemljišče ali gozd občanom, ki se po tem zakonu ne | štejejo za kmeta, če so ti njegov zakonec aii oseba, ki je po predpisih o zakonski zvezi izenačena z zakoncem, njegovi potomci, posvojenci in njihovi potomci ter njegovi
■	starši, bratje oziroma sestre.
Kmetje, lastniki kmetij iz 3. člena zakona o dedovanju kme-tifskih zemljišč in zasebnih krhe-tijskih gospodarstev (kmetij) smejo podariti občanom iz prejšnjega odstavka samo taka zemljišča, ki. jih Sicer.smejo z opo—
■	roko nakloniti v skladu z drugim odstavkom-22. člena navedenega zakona.
Kmetijska organizacija lahko proda kmetijsko zemljišče šele,, ko dobi mnenje kmetijske zemljiške, skupnosti o nameravani prodaji. Šteje se, da kmetijska zemljiška skupnost soglaša s prodajo, če v tridesetih dneh ne Sporoči svojega mnenja.
Kmetijska'organizacija sme u-porabiti denarni znesek, ki ga dobi za prodano kmetijsko zemljišče ali za pogodbeni' oziroma, _ prisilni -prenos, takega . . zemij i-šča na drugo družbeno pravno osebo; samo za nakup drugega kmetijskega zemljišča ter za 'iz-. boljšanje ali" ureditev kmetijskih zemljišč.
Pogodbo o prodaji kmetijskega zemljišča v družbeni lastnini občanu, društvu oziroma drugi ci-vilno-pravni osebi je treba predložiti najkasneje trideset dni po sklenitvi pristojnemu občinskemu javnemu pravobranilcu. V . tem roku; je treba predložiti; pristojnemu javnemu pravobranilcu tudi pogodbo, na podlagi katere je kmetijsko zemljišče prešlo v družbeno lastnino. ..
Pogodbe, s katerimi je druž-benopravna oseba prodala kmetijsko zemljišče občanu, društvu. ali drugi civilno'pravni osebi o-ziroma ga kupila za ceno, ki je 'manjša oziroma večja kot. pro-rnetna vrednost, izpodbija občinsko -javno pravobraniltsvo najkasneje v treh mesecih od, prejema pogodbe.
(Nadaljevanje na 14. strani);
(Nadaljevanje s- 13. strani).,
Sodišče ne sme izvesti zemljiškoknjižnega prenosa brez potrdila javnega pravobranilstva o prejemu pogodbe prvega odstavka' tega člena.
Kmetijsko zemljišče katerega lastnik najmanj deset let ne stori ničesar, s čimer bi kakorkoli izvrševal svojo lastninsko pravico na tem zemljišču, postane družbena lastnina in- preide v kmetijski zemljiški sklad. Prav tako postane družbena lastnina kmetijsko zemljišče, ki je bilo (v skladu z 18. členom tega zakona) deset-let v začasnem upravljanju, razen če gre za zemljišče, ki je v lastnini kmeta, ki zaradi Starosti ali delovne' nezmožnosti ne more obdelovati kmetijskega zemljišča z osebnim delom.
Na kmetijsko zemljiško skupnost se .prenese kmetijsko zemljišče "tiste kmetijske organizaciji) ki tega zemljišča eno leto ni obdelovala.
Na kmetijskem zemljišču, ki je družbena lastnina, ni mogoče s priposestvovanjem pridobiti lastninske pravice.
ZEMLJIŠKI MAKSIMUM
Kmetje imajo lahko lastninsko pravico na kmetijskem obdelovalnem zemljišču v izmeri največ 10 ha na gospodarstvo.
V	gorskih in hribovitih predelih imajo lahko kmetje po določbah tega _ zakona lastninsko pravico na kmetijskem obdelovalnem zemljišču v izmeri največ-20 ha na gospodarstvo. V tem primeru morati biti najmanj dve tretjini kmetijskih obdelovalnih zemljišč travniki.
Za gorske in hribovite predele se po tem zakonu štejejo vsi tisti predeli, ki so nad 600 metrov nadmorske višine.
Za gorske in hribovite predele se' štejejo po tem zakonu tildi zemljiške parcele pod 600 m nadmorske višine, katerih večji del. površine je nagnjen nad 25 %.
Kmečka gospodarstva, ki ležijo z delom svojih obdelovalnih zemljišč v ravninskem predelu, lahko presežejo maksimum za to območje le, če površina njihovih ‘obdelovalnih zemljišč v ravninskem predelu ne presega 10 ha. Pri tem se dovoljeni celotni obseg njihovih kmetijskih' obdelovalnih površin, določi tako,, da se ugotovi računska razlika, med 20 hektarji .in ž dve pomnoženo obdelovalno površino v ravninskem predelu, ta razlika pa se prišteje k obdelovalni površini v ravninskem predelu.
Občan, ki se po tem zakonu ne šteje za kmeta, sme imeti. v lasti . v ravninskih predelih največ 1 ha kmetijskih zemljišč in gozda skupaj, od tega največ 0,5 ha gozda in 0,5 ha vinograda, v predelih nad 600 m nadomorske višine pa največ 3 ha skupnih površin, od tega največ 0,5 ha gozda in 0,5 ha vinograda!
V	maksimum iz prejšnjega odstavka se -všteva površina Zemljišč vseh članov ožje družinske skupnosti.
Kdor pridobi v last kmetijsko zemljišče, ki presega z zakonom določeni'maksimum, mora to naznaniti občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za premožen jsko-pravne zadeve v tridesetih dneh, odkar je za to izvedel;
Presežek kmetijskega zemljišča nad z zakonom določenim
maksimumom preide po ' izbiri lastnika v družbeno lastnino in se- prenese v kmetijski zemljiški sklad. Če lastnik zemljišča ne izbere, določi občinski upravni organ, pristojen Za premoženj-sko-pravne zadeve, katero zemljišče iž presežka postane družbena lastnina in se prenese v kmetijski zemljiški sklad. Za presežek, ki je pridobljen s pravnimi posli med živimi, -se ne plača odškodnina.
Kdor podeduje kmetijsko zemljišče, ki skupaj, z zemljiščem) ki ga že ima v lasti, presega z zakonom določeni maksimum, ima v okviru tega maksimuma pravico izbrati tisto od vseh teh kmetijskih zemljišč, na katerem namerava obdržati lastninsko pravico.
Izjavo, s katero izbere, zemljišče po prejšnjem odstavku, da dedič v šestdesetih dneh po pridobitvi zemljišča občinskemu u-pravnemu organu, ' • pristojnemu za premoženj sko-pravbe zadeve. Ta organ -ugotovi z odločbo, da je drugo zemljišče, ki presega z Zakonom določeni maksimum, postalo družbena lastnina, in ^se prenese v ' kmetijski zemljiški sklad.
Če dedič zemljišča ne izbere, določi; upravni organ, pristojen za premoženj sko-pravne zadeve, katero kmetijsko zemljišče iz podedovanega presežka postane družbena lastnina in se prenese v kmetijski zemljiški sklad.
ZAKUP KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ ■
Kmetijska, zemljiška skupnost ali kmetijska organizacija sme dati kmetijsko zemljišče kmetu v Zakup samo- v primeru, če ni mogoče s temi zemljišči oblikovati kompleksov zemljišč družbeno organizirane proizvodnje kmetov ali organizirati trajnejše medsebojne povezanosti ali trajnejšega poslovnega sodelovanja na'- podlagi združevanja' dela, zemljišč, delovnih, in drugih sredstev, ki'so lastnina - kmetov, z delom delavcev in z družbenimi Sredstvi v OZD.
V,	podzakup lahko daje pod pogojem iz prejšnjega odstavka kmetijsko zemljišče le kmetijska zemljiška ; skupnost in kmetijska organizacija.
Doba zakupa mora ustrezati namenu uporabe ‘ zakupnega zemljišča:
Razen v primeru zakupa po prvem odstavku 19. člena ipga zakona, doba zakupa ne sme biti krajša kot:
—	25 let, če naj raBi zemljišče osnovanju vinogradov, ^sadovnjakov ali hmeljišč;
—	15 let, če naj rabi zemljišče osnovanju nasadov hitrorastočih listavcev;
—	10 let, če naj rabi zemljišče za druge namene:
Če trajni nasadi na zakupnem zemljišču že obstajajo, se zakupno razmerje lahko . sklene 'tudi za dobo, dokler nasadi ne bodo amortizirani.
Zakupna pogodba, s katero se zakupnina določi- v obliki dela na kmetiji z&kupodajalca ali v -obliki deleža od pričakovanega pridelka . oziroma predvidenega dohodka;, j e nična.
Po prenehanju zakupa ima za-podajalec pravico do zasajenih trajnih nasadov in .zgrajenih objektov ter naprav, zakupniku pa mora plačati njihovo'še. neamortizirano vrednost, če so" bili na- -
sadi oziroma objekti in naprave napravljeni z njegovim . soglasjem.
-	Trajni nasadi, objekti in naprave pripadajo zakupodajalcu brez odškodnine, če so bili napravljeni-brez njegovega soglasja. Zakupnik ima pravico, da odstrani naprave, pri katerih: je to mogoče breZ škode.
kmetijski' ZEMLJIŠKI
SKLAD'
- Kmetijski zemljiški sklad sestavljajo- tista kmetijska zemljišča ' v družbeni lastnini, ki jih ne uporabljajo delavci ali združeni - kmetje v kmetijskih organizacijah, razen kmetijskih. Zemljišč v družbeni lastnini.
■ Kmetijska zemljiška skupnost prenaša' kmetijska zemljišča v skladu s tem . zakonom na -kmetijske organizacije ali pa jih daje v dolgoročni; zakup kmetom, gozdove pa na gozdnogospodarsko organizacijo, ki gospodari z gozdovi na tem gozdnogospodarskem obmpčju.
Kmetijska - zemljiška skupnost prenaša kmetijska zemljišča v skladu s tem zakonom na kmetijske organizacije ali pa jih -daje v dolgoročni zakup kmetom, gozdove pa na gozdnogospodarsko organizacijo, ki gospodari z gozdovi na tem gozdnogospodarskem območju.
Kmetijska zemlj iška skupnost pridobiva kmetijska zemljišča s pravnimi . posli, prenosom teh zemljišč v kmetijski zemljiški sklad po določbah ' tega zakona in po določbah zakona o dedovanja/kmetijskih zemljišč in zasebnih 'kmetijskih gospodarstev (kmetij).. . .	Jj h
Kmetijska ..zemljiška skupnost lahko, vzame kmetijsko' zemljišče tudi v dolgoročni zakup.
KMETIJSKE PROSTORSKO-URED IT VENE OPERACIJE SBI AGRARNE OPERACIJE
S kmetijskimi prostorsko-iire-ditvenimi operacijami (v nadaljr njem besedilu: agrarne operacije) urejajo obdelovalci kmetij skijfi zemljišč kmetijski prostor v lastnem interesu in v interesu socialistične skupnosti.
Agrarne- operacije so medsebojna menjava kmetijskih zemljišč, arondacije/ komasacije, melioracije, združevanje zemljišč in drugi posegi v urejanje in rabo kmetijskih zemljišč:
-	Kot medsebojna menjava kmetijskih zemljišč po tem zakonu se
ticitact|a
DS TOZD Kmetijstvo Petrovče razpisujé licitacij-sko prodajo naslednjih, os- -. novnih sredstev: ■
1.	Kozolec Grmovje
2.	Kozolec Medlog
3.	Avto Mehari ,
Licitacija bo dne 26. 10.
1981 ob 10. uri ha DE Arja vas.
-Interesente vabimo, da 30 minut pred začetkom | licitacije v blagajni DE Ar ja vas. položijo, predpisano varščino in si s tem pridobijo pravico pri na- , stopanju na licitaciji.
! Direktor ’
TOZD Kmetijstvo Petrovče Edi Omladič ;
¡
šteje menjava, ki se- izvaja zaradi racionalnejše rabe kmetijskega zemljišča in če Vrednost enega Zemljišča ne presega 50 %,; vrednosti drugega zemljišča,
Arondacija kmetijskih zemljišč (zaokrožitev) se lahko izvede v koris|>kmetijske organizacije, če bo, zemljišče, ki se bo pripojilo,, rabilo za kmetijsko proizvodnjo.
Arondacija se. lahko izvede tudi v korist skupnosti na podlagi pogodbe, sklenjene po predpisih, o Združevanju kmetov, če gre-za . Združeno obnovo ali napravo/ trajnih nasadov,, ali. če gre za združeno obdelovanje.
' Zaradi povečanja . kmetijske/ proizvodnje, izboljšanja rabe kmetijskih Zemljišč in ohranjanja naseljenosti - v gorskih in "hribovitih predelih, se lahko izvede arondacija tudi v korist, kmeta, ki -.v odnosih trajnejše;/ medsebojne . povezanosti ali traj- ; ne j šega. poslovnega sodelovanja/ združuje”, delo, zemljišča/. delov- . na in druga sredstva z delom de-, lavcev in združenimi sredstvi y organizaciji združenih kmetov ali ..v organizaciji združenega dela,'
Na- obmpčju dela katastrske' občine oziroma/, ene ali več -ka- ' tastrskih občin se lahko založijo kmetijska zemljišča, in ponovno razdelijo med prejšnje lastnike', oziroma uporabnike, tako da dobi vsak čim' bolj zaokrožena zemljišča- (v nadaljnjem besedilu: komasacija):
Predmgt komasacije so kmetij-'. .. ska zemljišča na komasacijskem območju (v nadaljnjem besedi-
■	lu:; komasacijski sklad),
•Komasacijo lahko predlagajo kmetijska zemljiška skupnost,' kmetijske organizacije ali kmetje-
Upravičenci iz prejšnjega od-/, stavka vložijo pii občinskem u-pr avnem organu,. pristo j nem za kmetijstvo:
— če ,so se izrekli za komaša- , cijo uporabniki in tisti lastniki kmetijskih zemljišč, ki se po tem . zakonu ne štejejo za. kmete, več kot. polovico površin vseh kmetijskih zemljišč - na komasacijskem pbmočju;
''-T- če je pobudo za komasacijo obravnavala kmetij ska zemlj iška skupnost iz predvidenega komar
■	sacijskega območja, razen ce je sama predlagatelj komasacije;
7-t’če je izdelana idejna zasnova ureditve komasacijskega območja. (Nadaljevanje prihodnjič).
Popravek
Tiskarski škrat 'je v prejšnjem Hmeljarju na 7. strani med prejemniki, visokih hmeljarskih odlikovanj imenoval Albina. STE-PINŠKA, kar ni prav. Odlikovanje . je. prejel napreden kmet kooperant in u-spešen hmeljar Albin STEPIŠNIK iz Trnave.
Čestitam!
Lep pozdrav urednik.
DOPISUJTE
V HMELJARJA!
MARIJA ZAVRŠNIK, iz Gornje vasi, sodelavka NOB, se spominja, kako je. bilo v rodni Gornji vasi (poprej Šentlovrenc) v letih pred vojno, še bolj pa o tem, kako je bilo takrat, ko so ¡jipšo lepo, domovino podivjane nemške horde (začele.,neusmiljeno mrcvariti.’'
..jGORNJA VAS ni velika. V letih po. vojni je »zraslo« precej . novih hiš. Naselje se Širi, skozi vas je cesta že dolga leta asfaltirana.
'f. Pred leti j'e utihnil Kupčev mlin, svojo žagarsko pešeni pa še vedno poje gater na Kupčevi žagi. Tišlerjeve gostilne ni Več, tudi gospodar že leta počiva na preboldskem pokopališču. Bil je živahen človek! Rad je povedal, kako so se pred vojno na njegovem marofu zbirali naprednjaki s preboldskega območja, kako so prihajali žandarji, ga zasliševali, zvedeli pa niso nič.
' Mnogo je domačij, kjer so živele družine, ki jih je okupator • do kraja uničil. Tudi v Gornji vasi.
■ ■■ Na prijaznem gričku zunaj vasi stoji hišica in v njej je živeta Kačnikova (Četnikova) družina-Oče Ferdinand, invalid iz prve i' svetovne vojne, je bil krojač.-Z - marljiyim delom je služil kruh ; za štiri otroke (tri-fante in eno deklej, ženo-in zase. Žena Ma-' rij a je bila nadvse skrbna gospodinja; pomanjkanja niso trpeli. član družine je bila tudi . materina sestra Frančiška, delavka v tekstilni tovarni Pre-; bold, ki je prispevala svoj delež \ za boljše življenje Kapnikov e ■družine.
Otroci so hodili v preboldsko osnovno, šolo. Vsi so se pridno l,- učili, tudi vzgojeni so bili lepo.
Posebno nadarjenost je že ZgO-[ daj pokazal sin Tonček. Zato sta . oče. in mati sklenila, da gre na-\ prej v šole. V Celju, je z odliko končal štiri razrede meščanske šole in dva. razreda trgovske akademije.
| ii še, med študijem se je začel družiti z naprednjaki. Med njimi so bili tudi prekaljeni komunisti, ki so leta presedeli v starojugoslovanskih zaporih in sq 'pneli doma .stalne preiskave1 Najbolj na očeh so bili Hribarjevi,. Kočnikov, Tonček pa se je največ. družil s Filipom J urbarjem..
■■ Po končanem šolanju se je zaposlil v. tekstilni tovarni Pr e-, bo.ld. Zaradi izredne. prizadevno--s,ti je napredoval: v! mojstra. lir bil je po . svoje( srečen Še posebej- zato, ker so,-.delali v obratu Cosmos skoraj vsi najvidnejši preboldski komunisti: Pritegnili So ga medse in kmalu spoznali njegovo široko razgledanost. Na skrivnih sestankih se je srečeval s Slavkom Šlandrom. Slavka je Tonček zelo spoštoval.
. Tonček zunaj tovarne ni ostal križem rok. Naštopal je kot iz-
vrsten igralec v najrazličnejših igrah. Njegovih vlog se ljudje še danes spominjajo. Vključil se je
■	v napredno društvo »Vzajemnost«. Prav zaradi njegovega ne-
. sebičnega, požrtvovalnega dela in resnično iskrenega tovarištva so ga imeli vsi radi. Mnogi so poudarjali:
Ja, ta pa je Kačnikov Tonček!
Pravijo, vsak glas seže v deyeto Vas. O Tončku jé segel do Žandarmerije. Prišli so, naredili preiskavo in ga zaprli Najbrž jè bil v kraju med najmlajšimi, -ki jé zapadi naprednih idej občutil .krutost starojugoslovanskega ¿¿j.-, pora. In to se je zgodilo večkrat. Vaščani so govorili: Moj bog, tako mlad se je zapletel.y politiko.!
Pravih dokazov ni bilo, zato sp ga po nekaj dneh izpustili.
Delo je nadaljeval v organizaciji SKOJ.
Politični dogodki v Evropi so bili zmeraj burnejši, delo naših skojevcev in partijcev pa iz meseca y( mesec živahnejše. Malo pred . napadom : na Jugoslavijo Cestnikdvegd Tončka ponovno zapro. Spet zasliševanja in preiskave. Zakaj so ga' zaprli, razmišlja Marija Završnik, ve Hribarjeva Jožica, žena 'umrlega prvoborca, domai iz Gornje ■ vasi. Mogoče so podatki v Muzeju revolucije v Celju. Najbrž. Tako je Tonček prve dni vojne vihre, ko so Nemci zasedali našo deželo, preživel v zaporu. Zakaj ga niso jugoslovanske policijske oblasti izpustile, zakaj so ga predali nemškim policistom, je še danes nerazčiščeno. Dokazov tudi Nemci niso dobili, zato so ga izpustili.
Proti koncu aprila leta 1941 se. Tonči vrne v rodno vas. Spozna, koliko je bilo predvojno politič-. no delo, saj so v vasi le redki pristopili na stran okupatorja. Po cestah drvijo nemške motorizirane enote;, kmalu se pojavijo prve redne riemške patrulje. Tudi najmlajši, naprednjaki ugibajo, tehtajo, ocenjujejo> na skrivnih sestankih trenuten položaj. Ljudje morajo pred stroge nemške komisije, ki jih grupirajo v. zelene,: bele, rdeče. Take barve so bile prve legitimacije in so veljale vse do. konca vojne. V GORNJI VAS7 pd skrivaj ustanovijo prvi odbor OF; mogoče je bil eden prvih y Spodnji Savinjski dolini. O tem je malo zapisanega, škoda. Sestavljalo ga je šest mladih fantov, med njimi je bil tudi Cestnikov Tonček.
22. junij. Napad • na. Sovjetsko zvezo. Iz Gornje ¡.vasi odidejo prvi komunisti v ilegalo, v (kostO. Med prvimi vsi Hribar ji.,Odbor OF pa,-dela.. Akcija za akcijo. Predvsem trošenje letakov, rezanje telefonskih žic, podiranje na- ' pisov.
Poletje iti jesen krute okupacije sta minila v /,hudi- nestrpno-; šti. Mnogi so mislili, da bo SZ
■	v nekaj mesecih ukrotila nemško arinado. Zgodilo pa še je ravno nasprotno: nemška vojska je bliskovita prodirala. Tajni radijski sprejemniki so govorili zastra-. kujoče novice.
Prva zima. Prve velike težave ilegalcev, prvih partizanov. Zima pa je bila ostra, Terenci so skrbeli za pomoč ilegalcem; skrivališča, hrana, obleka, orožja, zdravila. In še kaj. Terenci, med njimi Tonček, so se znašli v težkem položaju. Nemške patrulje so zmeraj pogostejše, pojavili sp se prvi izdajalci.
i.	-■Spomladi 19,42 se prično prve večje aretacije. Policijska vozila so sfcoraj dnevno v vasi. Mnoge pozapro.	Tudi' Trnovškovega
Zdravka in Veligovškovega Cena. Oba sta vtnučenjih prava heroja. Zdravko čez noč o.sivi, kmet Cena kriči na. gestapovce: Morilci! Nemške ' svinje! Barabe pokvarjene!
Mnogim v vasi se zazre strah v mozek,' mnogi govore: Naši s ponosom umirajo; mladi delajo noč in v dan, mladi Skojevci, 'naj-mlajši p efar ji.
GORNJA VAS. se :je zoperstavila okupatorju z vsemi močmi, delali so vsi, od najirflqjkih dp najstarejših.
Potem pride strahotno izdajstvo, ki je hudo prizadelo tudi prvi odbor OF Gornje vasi. Med izdanim skojevci je bil tudi Tone. »Marice« so križarile po vasi noč in dan. To je bil strah, kakršnega ljudje niso pomnili.
Zgodilo se je: prišel je dan Tončkove aretacije. Vseskozi se je odpravljal na pot v gozdove, po-velja pa so bila drugačna. Ostani kot terenec na svojem mestu. Navsezgodaj trkanje na vrata Kačnikove domačije. Prav tisto noč j e spal doma. Ali ni bilo to izdajstvo? Oče Ferdinand, invalid,’ odpre vrata, nemška policija .je hrupna, zastrašujoča.
— Anton'Cestnik! je bila zahteva.
Vedel je, da je brez mo.či. Vstane, iz postelje in se prikaieyfned podboji, vodja policij e zakriči: V imenu firerja, takojšnja aretacija!
V	hiši preplah. Tonček pa ves, miren, kakor da se pripravlja na pot k ilegalcem v hpsto. Obleče se, potem g prične z ‘obuvanjem. Tukaj se je zataknilo. Hotel je pritrditi vezalke, vselej se je nekaj izmuznilo; vozla ni uspel na-.rediti. Tonček, kaj premišljaš? Mogoče upaš na pobeg. Misliš, na . mater, očeta, brala, sestro, teto. Na rodni dom, ki ga neizmerno ljubiš. Na ljudi v vasi, ki so 'bili v mislih in dejanjih vedno tvoji? Vodja policistov pa v svojem jeziku: Bandit, hitro, hitro!
Slovo je kratko. In dokončno. Sunejo ga pled hišo, kjer se Tonček obrne k Svojim, ki objokani stoje, na pragu, in mirno reče: Moji dragi, če se ne vrnem, oprostite.
Potem -naprej na vas, kjer čakajo te strašne »marice«. Sune- ; jo ga v prvo, z očmi se sreča s sodelavci iz vasi in drugod, tiho pripomni• Tovariši, bodimo, trdni; zmaga je naša!
Nato pa v Prebold in od tam v Stari pisker, za mnoge,poslednja postaja. Tudi za KačnikovC-ga Tončka. Celice se iz dneva v dan; polnijo, Tonček se najbrž sprašuje: Ali je mogoče, da je to. delo enega samega izdajalca? In vendar je resnica!
V	zasliševanjih, nečloveških mukah popuščajo živci. Pri mnogih. Toda Kačnikov Tonček , je
junak v pravem pomenu besede. Pod udarci molči, ali pa v brk odgovarja: Prišli ste in boste tudi odšli. Toda ne s ponosom, kakršen je. v naših srcih, Zdaj srpo res nemočni, ža nami pa pridejo drugi, mi smo večmilijonska- vojska! Toda Vedite: jaz sem Jugoslovan, Slovenec, narodnjak, ljubim svojo domovino in za njo sem pripravljen umre-ti. Jaz sem komunist. Živela Jugoslavija, živela naša prijatelju ca velika Rusija.
Smrtno obsodbo je.. sprejel hladno, $ prezirom. Poslovilno pismo je zavil v domačo culo, po čudnem naključju je prišla v rnaterine in očetpve roke. Doma jok, stiskanje pesti, škripanje Z zombi.
— Tako mlad je moral umre: ti...
Nekega jutra sp jih postavili pred zid: Z zavezanimi oprnu Drug za drugim so sneli zaveze, dvignili glave in zapeli: Naprej zastave Slave, na j boj junaška kri, za blagor očetnjava ritij pujska govori!...
Morilci so ostrmeli. Toda povelje , je ¡padlo: STRELJAJ! Pada; le so žrtve nečloveškega terorja, padel je tudi junaki junak TONE' CESTNIK.
Po .nekaj dneh so razobesili rdeče plakate in na njih s črno napisana : imena banditov. Spoj daj podpis vrhovnega komandanta gestapa za Spodnjo Štajersko.
Mati, oče, bratje, sestra, teta objokujejo smrt dvaindvajset let starega sipa, fanta s prodornimi očmi in' naravno valovitimi lasmi, fanta, ki je v družini toliko obetal.1	\
In nadaljnja usoda?
Znova je; potrkal gestapo. Pred hišo stojijo s culo v roki: oče Ferdinand, mož,( ki je v avstrijski vojski postal invalid, poleg Žena Marija, -sin Janez, hčerka Ljudmila in ženina sestra Frančiška. Stojijo in nemo (gledajo sivq zelene | uniforme gestapa, gledajo> zastrašujoče mrtvaške gldv.e na. kapah. Kam? se. sprti; šujejo, ko stoje pred vrati rojstne hiše. Šef gestapa pa z mirno roko zaklene vrata Kačnikove hi; še, nalepi napis v nemškem jeziku: ZAPI.EN JENO.
Trije Kačnikovi so končali v krematoriju Auschwitza. Krematoriji so žrli, zrli... (Ljudje, Gor: njev.aščani, pravijo: Tončkove domačije ne bi smeli pozabiti. Majhno spominsko, ploščico si ta družina v-'Gornji vasi prav (gotovo zasluži Ali kdo. razmišlja o tem? Leta minevajo, spomini pa ne smejo zbledeti... SPOMINI pa hrabro družino, na Kačniko- . vega Tončka, ki /e. predsmrijo ž drugimi zapel:
| NAPREJ ZASTAVE SLAVE, NA BOJ JUNAŠKA KRI, ZA BLAGOR OČETNJAVE NAJ PUŠKA GOVORI!'...
Drago Kumer
V spomin
Dober mesec dni nas je še ločil od obiranja hmelja, ko smo se v Radljah ob Dravi za vedno poslovili od našega .delovnega soto-variša VILIJA ČERČETA.
Skoraj trideset let je bil z nami. Pošteno si je zaslužil pokojnino, ki pa je žal ni užival več kot tri leta. Tov. Vjli ČERČE se je rodil dne 11. 5. 1914 v Mariboru. Zgodnjo mladost in čas prve moške zrelo-' sti je preživel tam. Leta 1948 se je preselil v Radlje in od tega časa smo ga začeli spoznavati kot človeka in strokovnjaka. Po o-snovni izobrazbi mehanik ni poznal ovir pri delu. Po potrebi je bil ključavničar, strugar, varilec, električar, pa tudi mizar. Po naravi je bil Vili inovator. Imel je izreden čut za odpravo tistih točk, ki so zavirale delo in še danes delajo nekatere tehnične priprave, ki jih je Vili izdelal že pred 20 leti. Njegova hotenja so bila trdno povezana tudi s hmeljarsko proizvodnjo. Znan je njegov izboljšani tip auto-matskega obiralnika za BRUFEOV stroj. Za projektiranje in izdelavo o-biralnika je dobil priznanje kot inovator in z njim postal znan- v hmeljarski proizvodnji Slovenije. Imel je še veliko načrtov,- vendar ga je premagala težka bolezen. Pogrešali ga bomo kot praktičnega strokovnjaka, še bolj pa kot . so-toVariša, ki je z nami preživljal vsakdanje tegobe.
Slava mu!
Sodelavci KZ DRAVA Radlje
Nogomet popestril oblačen dopustniški dan
Popust v počitniškem domu Bat- ' bat na Rabu se. je nagibal proti: koncu. Dan je bil oblačen in nič kaj obetaven za kopanje. Dogovorili smo še za nogometno srečanje žene proti možem,' vendar do popoldneva je bilo še daleč in dovolj časa, da so se žene premislile, Bili-smo primorani sestaviti mešani ekipi. Tekma je potekala po --vseh predpisih, saj naša sodnica' Vida Rednak ni dopuščala nikakršnih privilegij ne eni ne drugi ekipi. Bilo je "zelo razburljivo in' okoli igrišča se je nabralo kar lepo število radovednežev. Ekipo I., v sestavi Bruno Rednak st., Adi Za-7 lokat, Samp. Rednak in Darinko Zolhit smo ekipa II., v sestavi Ei-r nest Žolnit, Mitja Turnšek, Bruni-Rednak ml. in Breda Zalokar pre-. pričljivo ' nadigrali z rezultatom 10 :3. Tekma je trajala 2 X 10 min. in se končala z nekaj modricami,. kajti nekateri so se tako vigrali da sb pozabili na nežnejši spol poleg sebe. V prijetnem razpoloženju je minil tudi ta zadnji dopustniški dan in kar hudo nam je bilo, ko smo pričeli s pripravami na pot proti domu.
Razšli smo se z željo po ponovnem srečanju'. . Breda Zalokar
Pomisli, preden, kaj rečeš: tudi beseda človeka ubije. Vsaka krivica je dvorezen’meč, za njegov udarec ni zdravila. Napake velikih ljudi so uteha za tepce._
Obrodile so trte vince nam sladko.
mennii
Vinotok
Sladek mošt že v sodu kipi, kmetu srce se prešerno smeji
Če nerado listje odleti, marsikdo se zime že boji.
Na Luka (18. 10.) sneg že rad pri-kuka.-
Glasllo Hmeljar Izdaja delavski svet SOZD Hmezad Žalec — Ureja uredniški odbor: predsednik Tone Gubenšek, dipl. inž. kmet.; člani: Jože Brežnik, dipl. inž. kmet., Metka Vočko, Jože Sabjan, Jože Zagoričnik, Miljeva Kač, dipl. inž. kmet. — urednica strokovne priloge za hmeljarstvo. Vili Vybihal, kmet. inž. — glavni in odgovorni urednik — Uredništvo je v SOZD Hmezad v Žalcu, Ulica Žalskega tabora 1 — Glasilo izhaja enkrat mesečno v 5,000 izvodih — Mesečna naročnina 17 din — Tisk AERO Celje — tozd grafika
Društva kmetijskih-inženirjev in tehnikov Celje je od 19. do 26. septembra priredilo strokovni izlet v Romunijo. Posnetek je -z .ene čudovitih plaž v okolici Konstance, ob črnem morju. Vtise berite v naslednji številki Hmeljarja.
Ves večer -me je tvoj pogled spremljal na vsakem koraku. Potem
se je nenadoma tvoja roka
nežno dotaknila moje.
Tam
nekje v daljavi je čez nebo neslišno zdrsnil zvezdni utrinek.
'Glasba je utihnila, -luči so ugasnile.
Poletje
se je prevesilo - ■	-
v jesen.
S prsti
sem počasi šla skozi tvoje rahlo posivele lase.
Ko 'sva
ob jutranjem svitu ž roko v roki molče, odšla po poti
polni; odpadlega listja, sva vedela,
da se minUli poletni večer ne ’more H
nikoli več	•
vrniti.
Sadje smo obrali
Gita
Obiščite gledališče
Slovensko ljudsko gledališče Celje je-za sezono 1981 pripravilo pester program:. domače in tuje komedije, evropska 'klasika, drame, satire, burleske, krstne uprizoritve’, slovenske in jugoslovanske praizvedbe, igre za otroke, ¡gostovanja drugih gledališč; Milan Kerč POLKA, J. B. P. Moliere ŽLAHTNI MEŠČAN, Alenka Goljervšoek KRALJ MATJAŽ, KAKO SE IMAŠ?, Henrik^Ibsen GOSPA Z MORJA, Vendy Kesselman SESTRI, Milan Kundera JAKOB IN NJEGOV GOSPODAR; Isitvain Grkonv DRUŽINA TATOVI, sp nekatera dela-.- Gledališka blagajna je odprta dnevno od 9. do 11. in od 18. do 20. ure?
Vy
Mm