I« h a j a vsak Četrtek. Cena mu je 8 K na leto. (Zi " "" Ameriko in
00 vin.) — Posamezne Številke se pro-
(Za Nemčijo 3 K 60 vin., la ' ' države 4 K
druge samezn dajajo po 10 vin.
Spisi in dopisi so poSiljajo : UrcdniStvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. ftaroCnina, reklamacije in .n-serati pai UpravniStvu »Domoljuba«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Stev. 22.
V Ljubljani, dne 2. junija 1910.
Leto XXIII.
Angleži uie, kaj je kmet.
Angleška nam jasno kaže, kam se •pride, če propade kmečki stan. Kadar £se poudarja ogromni pomen kmečkega jŠstanu za vse druge in za celo državo, iiriha mestna gospoda nosove in govori w> kmečki bahariji. Za vsakim voglom Srečamo modrijane, ki nam pridigu-ijejo, da edino razviti veliki obrt more 'dvigniti državo. Več tovaren, tako sli-išimo venomer. Vedno se še kriči, da so mesta "vse, dežela nič in se zahteva, naj ise vsa politika suče krog mest in mc-iščanov. Naj gredo pogledat ti ljudje tna Angleško, ffara je gospodarsko življenje tako razvito, da mora biti zado-jvoljno vsako fabriško in mestno srce. Malih in srednjih kmetov ni takorekoč juč; ljudi na deželi vedno manj. Lota 1900 je bilo mestnega prebivalstva 77 Od sto; na deželi jih je živelo le 23 od sto; še izmed teh se niso pečali vsi s kmetijstvom. Danes se je to število še "zmanjšalo; komaj ena petina ljudi se peča na Angleškem s poljedelstvom in ^živinorejo. Kaj pa to pomeni?
1. Povedali smo že v predzadnjem Janku, da angleški rod peša. Brez izjeme vsi, ki iščejo temu vzrokov, pridejo do prepričanja, da manjka zdra-ega pomlajenja mestnega ljudstva s metov. Po mestih se živi mnogo bolj itienaravno, nego na deželi: zraka je imanj, hrana pretežka, slaba stanovanja, vrh tega pa vse polno razkošja, kjer 'se zapravlja in uničuje telesna in duševna moč. Mesta kvarijo kri in mož-ane, živce in mišice. Tako je na An-leškem in pri nas; tam še bolj, ker je nogo več ogromnih tovarniških most. clo po tovarnah je mnogo bolj ne-dravo, nego na polju. Otroci bolj umikajo in manj se jih rodi. Na kmetih se
drži en rod sto- in stoletja; po velikih mestih jih po nekaj rodovih mnogo popolnoma izumrje. Kmečko ljudstvo je tisti frišni studenec, iz katerega se opešana kri po mestih osvežuje, prenavlja in pomlaja. Kjer ga ni, ali kjer se mora kmet sam boriti za košček kruha in sam v pomanjkanju hira, tam zastanejo tudi mesta in rod peša. Še enkrat pravimo: kdor tega ne verjame, naj pogleda na Angleško.
(Zastopniki velikega obrta in meščani silno radi dokazujejo, kako slone davki večinoma na njih, in koliko manj jih plačuje kmet. Ko bi bilo to tudi res, bi vendar po pravici vprašali: Ali davek na krvi, ki ga kmet oddaja državi in mestom, nima nič pomena? Brez sfrišanja s kmetov bi mesta propadala. Ali ni torej v največjo korist velikemu obrtu in mestom, da se že zavoljo tega ohrani trden, zdrav, plodovit kmečki stan?
2. Angleška ima tvorniških dimnikov toliko, da se komaj vicli iz njih. Kadar gro trgovina dobro in se blago lahko prodaja, se ne čuti, da bi manjkalo kmeta. Če pa začne zastajati, — in to se je že večkrat zgodilo in sc bo vsled splošne svetovne konkurenco še mnogo večkrat, — potem pa joj. Naenkrat. je na tisoče in tisoče delavcev brez groša, brez dela na cesti. Kjer je krepak kmečki stan, more dobiti mnogo delavcev zaslužek in življenje. Kam naj pa gre angleški delavec? Država mora poskrbeti zanj in milijoni ne zadostujejo niti za potrebni kruh v takem slučaju. V »Domoljubu« smo pred nekaj tedni povedali zgled s Francoskega. Ko je tam pred sedmimi leti blago zastajalo, je segel po njem premožni kmet in delavci so si ohranili svoje delo in zaslužek. Če na Angleškem blago zastane, ga kmet ne bo kupoval, ker ga ni. Ker so ubili kmečki stan, so tudi
uničili najboljšega kupca za svoje iz< delke.
Kmetove potrebe rastejo čim vei ima dohodkov. To vidimo tudi pri nas Pri hišah, v hrani, v obleki se vedne več izda. To vse koristi obrtnikom, velikim in malim. Na milijone se je izdalo kmečkega premoženja samo med našim narodom zadnjih 50 let za stvari, ki jih prej kmet ni poznal. Za eno hišo se porabi marsikje več železja nego prej za celo vas. Čemu naj to na števamo, ko vsak to sam izkuša.
Zato pa le v boj proti kmetu, kdoi hoče, da se vse razdere. Najboljša pol k razpadu, k lakoti in splošnemu siromaštvu, k nezadovoljnosti in krvavim uporom je boj proti kmetu. Mi pa pravimo: Kdor zaničuje kmeta, je sovražnik človeškega rodu.
□eacaraaineacanragiseaeaaaaa
0
naanciinE-it-inr-ii-ir-ir-inonn
Političen pr&gled
DRŽAVNI ZBOR
je imel pretekli teden sejo samo v petek. Na dnevnem redu je bilo prvo branje vladne predloge glede ustanovitve vojnega zbora in pa trije nujni predlogi glede vseučiliških poslopij. Naučni minister je sicer zagovai*jal vlado zaradi pomanjkljivih vseučiliš-ških poslopij, a zbornica je vendar priznala vsem trem predlogom nujnost. Prihodnja seja državnega zbora bo šele v petek.
Nemcem so počasi odpirajo oči, da izpoznavajo, da je sporazum s Čehi neobhodno potreben, vendar pa še vztrajajo na stališču narodne samouprave za Češko, dasi nočejo priznati njene upravičenosti v onih deželah, kjer so sami v večini, predvsem na Koroškem
li'
in štajerskem. Vladne spravne konfe renče se skoraj gotovo ne bodo vršile tako, kot namerava vlada sedaj. Češki agrarci nameravajo namreč pripraviti »Slovansko Enoto« do tega, da bi sta vila v zbornici predlog za okvirni narodni zakon za vse dežele. Če »Slovan ska Enota« to sklene, potom so vladne konference odveč, zlasti če dobi »Slovanska Enota« za svoj predlog večino v državnem zboru. Pa tudi če se to ne zgodi, se bode morale vsaj vladne konference vršiti na širji podlagi kot misli vlada, šlo se bo namreč ne samo za sporazum Čehov in Nemcev, temveč za narodnostni zakon za vse kronovine, in teh konferenc bi se potem udeleževali zastopniki vseh avstrijskih narodnosti.
Precej sitnosti napravlja sedaj vladi laška fakulteta, ker se stavijo vedno nove zapreke proti njeni ustanovitvi. Laški poslanci so zagrozili, da bodo glasovali proti proračunu, če ne izpolnita vlada in njena večina njihovih zahtev. Stališče Jugoslovanov je še vedno, da nc dovole pod nobenim pogojem laške fakultete v Trstu in dokler se ne zagotovi slovensko vseučilišče v Ljubljani, Spioh nikjer. Vendar pa poizkušajo razni vladni možje v Jugoslovanski zvezi žc zopet delati v prilog vlade ter javno izjavljajo, da ni mogoče preprečiti laške fakultete. Sicer se še ko-račijo, da je nc dovole v Trstu, toda če bi se temu upirali samo ti gospodje, bi jo Lahi kmalu imeli. Zoper Trst so zlasti konservativni Nemci in razni drugi vplivni politiki tako, da bi gosposka zbornica ustanovitve laške fakultete v Trstu gotovo ne dovolila in bi takega sklepa tudi cesar ne potrdil.
Slovanski poslanci se mislijo tesneje združiti, ne sicer še v skupno parlamentarno organizacijo, katere sklepi bi bili obvozu:, za vse člane, pač pa mislijo na neko prosto združitev, slovansko konferenco, v katero naj bi vsak slovanski klub poslal gotovo število zastopnikov. Ti naj bi obravnavali in če treba, tudi sklepali o skupnih slovanskih koristih. — Kot se poroča, namerava odstopiti Glombinski kot predsednik »Poljskega kluba«, ker so zmagali pri vsepoljskem kongresu radikalci proti konservativcem.
Kakšni ljudje so v vladi, je pokazal pravosodni minister Ilochenburger, ki je odgovoril deputaciji ločenih katoliških zakonskih na njihovo zahtevo,
naj se jim postavno dovoli, drugič se poročiti, čeprav prvi zakonski drug še živi, da je avstrijski zakonik, ki stoji v tem oziru šc na katoliškem stališču, da more zakon ločiti le smrt, zastarel. Izjavil je, da je on za razporoko z ozirom na nravnost in urejeno družinsko življenje, kot bi bil katoliški zakon nekaj nenravnega. In taki ljudje, ki si upajo javno zaliti verski čut ogromne večine prebivalstva, sede pri vladni mizi.
Poljedelsko ministrstvo namerava ustanoviti osrednji urad na Dunaju, ki bo vodil delo za koristno razpečavanje in prodajo živine. Dajal bo živinorei-.cem pouk m nasvete pri prodaji živine
1 opozarjal jih na cene živine na posa meznili trgih, posebno bo na razpolago živinorejskim za drugam. Posredoval bo ob slabih letinah tudi pri nakupu krme. Zastopniki raznih deželd so zahtevali, naj se pri razdeljevanju sredstev za povzdigo živinoreje, ki so na razpolago (letno pet milijonov kron), ozira posebno na živinorejske zadruge. To je vlada tudi obljubila.
Načelniki klubov so sklenili pospešiti razpravo o proračunu. V ta namen so sklenili, naj se reši proračun v 12 sejah do 25. junija, da ga bo mogla potem šc o pravem času rešiti gosposka zbornica. Zato bo moral seveda tudi proračunski odsek bolj hiteti s proračunsko razpravo. Poletno zasedanje državnega zbora bode trajalo do približno 10. julija. Poleg proračuna reši zbornica v tem času še nekatere manjše jiredloge. Polem bo zborovala gosposka zbornica. Sredi julija se prično parlamentarne počitnice.
Odseki.
Proračunski odsek je rešil proračun notranjega, železniškega in trgovinskega ministrstva. Pri razpravi o proračunu notranjega ministrstva je sprejel odsek tudi Kramafovo resolucijo, naj vlaaa pri ljudskem štetju določi razen občevalnega jezika tudi narodnost. Poslanec Žitnik je zahteval od vlade, naj nc ovira dalje ustanovitve občinsko hranilnice na Kranjskem, ki jc čisto gospodarskega značaja in bi bila v veliko korist za povzdigo kmetijstva in obrtnih podjetij. Vsaj čudno jc od vlade, da ovira naš napredek celo, če si hočemo sami pomagati. — Pri proračunu železniškega ministrstva so je pokazalo, da mora. država pokriti okroglo 90 milijonov. Poslancc Kolischcr, ki je poročal o prometu, je svetoval naj kupuje železniška uprava železo v inozemstvu, če noče železni kartel znižati cen železu. — Železniška uprava namerava ustanoviti manjše direkcije, ki bi obsegalo le po 900 km. Seveda je še vprašanje, če bo to kaj izboljšalo sedanje razmere pri državnih železnicah.
Finančni odsek jo izvolil pododsek, kateremu je poveril nalogo proučiti vprašanje, kako izboljšati državne, deželne in občinske finance. Tiskovni odsek se je pečal z vprašanjem, kako ustanoviti nova sodišča, ki bi sodila o tiskovnih pravdah, ki spadajo sedaj pred porotno sodišče. Pravosodni minister je izjavil, da bi vlada ne mogla pritrditi načrtu, po katerem bi bilo v teh sodiščih več sodnikov lajikov, kot pa sodnikov po poklicu. Odsek je sklenil, naj se ustanove posebna sodišča za tiskovne pravde, v katerih naj bodo sodniki lajiki in strokovnjaki enako zastopani. Odsek za izpremembo poslovnika namerava poskrbeti tudi za varstvo časti neparlamentarnih oseb. Dalje nameravajo poslanske plače urediti tako, da bodo dobivali neko gotovo vsoto na leto in ne več po 20 kron na dan. Namesto poravnave potnih stroškov mislijo dati poslancem prosto vožnjo
po vseh železnicah in parobrodnis progah.
OGRSKO.
Volivni boj se že vrši na vseh knJ cih in krajih kar najbolj strastno, i nekaterih krajih je tudi že tekla W Vlada, pa tudi njeni nasprotniki sii tajo pri volitvah najlepših uspe^ tako da bi morala šteti ogrska zbornica mesto 413 poslancev vsaj 600, da bi < izpolnile želje vseh. Khuen upa, da h dobil prccej veliko absolutno veČino zbornici. Precej so utrdili njegovo sta lišče tudi Hrvati, ker so volili za delt1 gate v ogrski državni zbor same mole katere jim je vsilil ban Tomašič, seve da v sporazumu s Khuenom. Ilederi vary je izdelal tri delovne programe n 1 prihodnji državni zbor, namreč za slu-i čaj veliko, za slučaj male obsolulnevc* čine in za slučaj relativne vladne veči i nc. Prizadeva si tudi, da bi se približa Košutu in ljudski stranki ter ju prid; bil za skupni boj proti Justhu, kar mu morda tudi posreči. Pi'oračun, ai eksijo in trgovinske pogodbe mš Khuen postaviti šele jeseni -na dne« red.
HRVAŠKO.
Zasedanje sabora je odgodeno. Pi proj si jc pa koalicija nakopala še novi sramoto s tem, da je volila na Toinaš čevo komando za delegate v državi zbor vse mažarone, ki so v saboru,« med svojih ljudi pa ono, ki jih je tel diktiral. S tem so zopet pokazali 1» slanci koalicije, kako jim je le za mat date in kako kratkovidni so, ko sc j* -polnoma vežejo na Tomašičcvo o neb ki jc le toliko časa gotova, dokler sc ol-drži Khuen. Tega pa lahko pomedc; že prihodnje volitve. Tako bi ostai koalicija osamljena in osramočena tu cedilu. Seveda je zelo verjetno, da bodo gospodje podpirali v strahu za ma» date vsako vlado, ko so se zvezali celi z razupitim Khuenom. — Sabor jc sprejel volivno reformo, ki število volivcev skoraj potroji in d& kmetom odločita) , besedo. Sedaj bi bil zadnji čas, da čno dobromisleči z organizacijo.
BOSNA.
Pod velikim vladnim pritiskom si ! se volitve v deželni zbor izvršile z zrna* | go Srbom prijazne politike bosanske 1 vlade. Stranka nadškofa Stadlerja j« I dobila pet mandatov. Mažari ne morejoj skriti veselja nad izidom volitev in t tem veselju izdajajo celo svoje načrte ter sanjajo o združitvi Bosne z OgrsM j, Pri tem zlasti upajo na bosanske mo' hamedance. Deželni zbor bo sklicanj skoraj gotovo sredi junija na kratko ; zasedanje.
BALKAN.
Turška vlada izjavlja, da se albaffi , ska vstaja lahko smatra za končano, i Resnejše je pa vprašanje glede Kretejj Turčija je naprosila velevlasti, naj i' } svetujejo, kako končati sedanji polo; žaj. Velevlasti so mnenja, naj bi se dali Kreti neka avtonomija, podobno kot j"4 j ima Vzhodna Rumelija. Krečani !#!
marajo o kaki izpremembi svojih sklepov nič slišati in nočejo občevati s turško vlado.
PRUSIJA.
Vladno volivno reformo so pokopali združeni konservativci in cen-rtrum. Radi nje je bilo mnogo hrupa, ker jc bila res taka, da bi bila v sramoto vsaki moderni državi.
BELGIJA.
Pri volitvah je izgubila katoliška večina samo en mandat, dasi so ji socialni demokrati prerokovali smrt.
TRANSVAL.
Iz burske vojske znani general Botlia postane prvi ministrski predsednik južnoafriških držav in sestavi v kratkem prvo ministrstvo.
i
V Ljubljani se ustanovilo je društvo »Slovenska straža", katere boji se sedaj že vsa laška in nemška pakaža.
Na severu gori, na jugu manj vedno slovenske je zemlje, ker Lah in Nemec povsodi posest za posestjo nam jemlje.
Zato se meseca julija ža „Stražo" povsod navdušujmo med ljudstvom preprostim ljubezen do bratov obmejnih vzgojujmo!
Ves narod angleški v Evropi in v Indiji daljni žaluje, prenaglo smrt kralja E dvard a mogočni ves rod obžaluje.
A smrt neizprosna no vpraša pri vratih cesarja, berača, če všeč mu jo, kdaj naj se duša nazaj gor k Stvarniku vrača.
Zato za življenja tatico pripravljeni vedno bodimo, kot da bi že ta dan umrli, tako naj dan slednji živimo 1
Na Dunaju nekdo naredil jo čudno letalno mašino, in ž njo v nekaterih minutah preletel je dolgo širino.
Zdaj kmalu po svetu ne bomo se več v vozovih peljali, v balonih visoko tam gori pod nebom bomo lotali.
Morda še pridejo časi, da s konji «ie liodo orali, da kmetje v balonih na njivo svoj gnoj šo bodo peljali.
Med našo duhovščino vrlo
smrt kruta se je naselila,
kar trem duhovnikom v kratkem
je zadnja ura odbila.
Potočnik, Antončič in Kepec duhovniki vrli so bili, ki v enem so tednu prehitro od svojih se dragih ločili.
Vinograd Gospodov obilno povsodi ponuja jim dela, kdaj čeda pastirja na novo bo zdaj zapuščena prejela?
Na zemlji slovenski povsodi zdaj „Orel" se ustanavlja, katerega vsak domoljub naj z iskrenim srcem pozdravlja.
Nad novim odsekom raduje zdaj tudi se že Stara Loka, dal Bog, da zdaj bilo ponočnih bi manj pretepov in kroka.
Sev<5, liberalci se bodo od jeze penasti drli, kot da so vso narodnost našo sami v želodce požrli.
A kaj naj za vpitje mladina nasprotnikov naših se briga, ponosno naj „Orel" koraka, če kje kak osel zariga!
Kak strah je vladal po svet« zaradi zvezde kometa, kako so se bali ga mnogi neumni kakor — teleta.
Nekteri iz samega straha iz hiš so se vun preselili, a drugi pa zopet veseli na konec te zemlje so pili.
Nič hudega ni se zgodilo, pretekla spet bodo leta, da videli bodemo zopet rep čudnega tega kometa.
Vso skrb za zemljo naj našo premodremu Bogu pustimo, in v strahu naj božjem Slovenci, na svoji zemlji živimo!
□aniiniEraE3C3Ei3nc3EZ3nr3t-3t-3C3g
D □
a
nr. 3ttr ^E-^t. JHK aranrarantSIE3C ^f-Jta
LISTEK
Črna žena.
Zgodovin, povest. — Priredil Javoran.
(Dalje.)
IV.
Bilo je po Veliki noči, sredi aprila V krčmi pri Grčarju na Bohinjski Beli sta sedela dva moža, strastno zaverovana v medsebojni pogovor. Prvi je bil ogrnjen v črn plašč, izpod katerega se je svetil usnjat pas; z levico si je gladil brado, z desnico je pa zelajpazdaj rahlo udaril po mizi; oči so mu žarele in rdeče ustnice je semtertja obkrožil na-smehljaj samozadovoljnosti. To je bil krčmar sam — Peter Grčar, pravi korenjak v najboljših letih. Njegov gost, ki mu je imel danes povedati mnogo novic, je bil Štefuljček, Kroparski možek. Pred njima je stala steklenica ruj-nega Goričana. Krčmar je nalil sladko kapljico v dva zelena, precej umetno brušena kozarca in napil možku:
»Bog te živi, Štefan, in pomagaj kmetom-trpinom!«
»Na naše bratstvo in na pogin graščinskim pijavkam!« mu je odzdravil možek.
»Moj ljubi Štefan, kar sapa mi je zastajala in zelo sem se bal zate, ko sem zvedel, da so te Hartmanovi biriči odvedli na grad in da te je valpet zaprl v grajsko ječo,« je začel Peter, da bi zvedel, kako se je Štefuljčku godilo na gradu.
»Hihihi,« se je smehljal krošnjar, »zaradi mene si nikar ne delaj sivih las!... Star lisjak sem, katerega nihče ne prekani; povsod najdem izhod.«
»Toda, Štefan, povej, kaj je s pi-s smi! Gotovo so ti preiskali ves zavoj. Pa vsaj niso našli kaj sumljivega? —. Kogar zgrabi valpet Fric s svojo železno pestjo, ta mu ne uide izlepa,« je pripomnil krčmar.
»Skoro gotovo bi me bil zaprl nekaj tednov v svojo trdno klet,« je odgovoril krošnjar, »pa se je mogočnež zbal. Sicer bi me pa gospoda sama nikdar ne dobila v svoje roke; prostovoljno sem se jim izročil, ker sem jim hotel eno zagosti in s tem sebe malo pozabavati. Pa čuj, to pot mi je že trda predla in prav gotovo bi bil obtičal v temnici, da me niso rešili kmetje. Kav kor veš, je bil takrat, ko so me prijeli ti malopridneži, ravno semenj in zato
je bilo na Bledu mnogo kmetov iz Bohinja in iz Gorij. Ti vsi me poznajo in me imajo radi, ker jim znam dobro po-streči s svojo pristno robo in jim prinašam raznih novic, katerih se nabe-rem po potu. To ti je bilo kričanje in mrmranje pred pristavo ob jezeru, ko so se začeli potegovati zame, da je bilo veselje poslušati! Nekateri so vpili na vse grlo: ,Celo nabogleni, napol gluhi krošnjar nima miru pred valpetovim bičem!' — .Mučili ga bodo do smrti!' — ,Pobijte pesjane!' — ,Obesite oderuha!' _ Taki in podobni glasovi so se razlegali ob jezeru in -odmevali od grajskega skalovja. Valpet je postal bled kakor zid in opazil sem, kako so mu vsled silnega strahu in skrbi klecala kolena. Naenkrat je zakričal: ,Ljudje božji, bodite pametni! Moža moram preiskati, ker so. nam ga naznanili kot puntarja in hujskača. Če ne najdem pri njem nič sumljivega, ga takoj zopet izpustim.' Kot priči je vzel seboj dva Šolana. Napravil sem kolikor mogoče Čmeren in žalosten obraz, a sam pri sebi sem se smejal iz vse duše v zavesti, da mi gre celo gospoda na lim. Veš, vso stvar sem natančno pripravil in res, nisem sc zmotil — ti krvosesi so morali zaradi mene enkrat s svojimi nežnimi rokami broditi po gnoju — hahaha!«
»Kako? Zdaj sem pa res radoveden, kakšno si jim zagodel!«
»Ali šc nisi slišal, saj žc vrabci čivkajo o tem!«
♦Prav nič ne vem; sem namreč šele danes prišel z Bistrice.«
»Potem ti pa že moram povedati do pičice natančno — je zelo imenitno; če bi napravili kmetje večkrat kako podobno šalo, bi sc presita gospoda na gradu kmalu odvadila stikati ubogim trpinom po žepih in iskati sumljivih reči. Poslušaj, bilo je tako: že več dni sem opažal, da me biriči zalezujejo ... Kakor veš, slišim res ne prav posebno dobro, ampak zato so pa moje oči bistre kakor jastrebove in imam tudi v svojem notranjem nekaj očem podobnega, tako da opazim vsako stvar, šc preden 3o jo zagledale moje oči. ,Naj bo,' sem si mislil, ,ne bodete me prekanili, ampak jaz vas potegnem, da si bodete vihali nosove!' — — šel sem v gozd pod Kamnjek in tam skril svoja pisma v votlem drevesu . . . Sicer pa v teh pismih ni nič posebnega — je pač označeno približno število naši privržencev, nekatera imena mojih najboljših zaupnikov in še nekaj drugih podrobnosti, kar je pa seveda boljši, da gospoda ne ve. Za najbolj skrivna pisma imam pa drugo skrivališče, te ne nosim nikdar v torbici, ker je premalo varno. — Pisma so torej morala zapustiti usnjato torbico m se zadovoljiti z novim bivalii-sčem v votlini; torbico sem pa napolnil s konjskim gnojem, tako da jo je bilo kar veselje pogledati, potem sem j0 pa še povezal okolinokoli z jermeni. Nato pa hajdi svoja pota! — In res že pri znamenju ob jezeru so me zgrabili bi-riči. Moral sem z njimi na grad in zdaj
se je šele pričela prava zabava. Valpet sam me je peljal v sprejemno sobo in me tam izpraševal kakor kakega učen-čka prvega razreda. Seveda sem razumel vse samo napol in še to napačno; odgovarjal sem mu vse vezano. S tem sem ga tako razjezil, da je postal ves divji in začel kričati nad menoj, da sem pobalin, ničvrednež, zlobnež, da bolje slišim kakor veverica in da mi bo te bu-dalosti že izbil iz glave. Zapovedal je biričem, naj izpraznijo moj krošnjar-ski koš. Najprej so položili skrinjico z žeblji na mizo in jo slovesno odprli: in glej — sami kroparski žeblji, prav nič drugega ni bilo v njej! — Nazadnje so pa prišli do usnjate torbice in zdaj se jim je vzradostilo srce in zavrišnili so od veselja, kakor bi bili našli zlat zaklad. To je bilo veselje! Nestrpno hitro so odvezali jermena in zagledali zaklad — in čuj, kar zavihnili so se jim
. . . Kar zavihnili so se jim nosovi in vsi so se ozrli name z divjejeznim obrazom. Ko je valpet spoznal, da sem jih hotel voditi za nos, se jo zadri nad menoj: „Kaj hočeš s to nesnago:"
nosovi in vsi so se ozrli name z divjejeznim obrazom. Toda valpet je menil, tu notri tiči gotovo kaj posebnega, stvar je več kot sumljiva. In zdaj so brodili in tipali po gnoju kakor gotove živali. — Nisem se mogel zdržati, na glas sem se zasmejal. Ko je valpet spoznal, da sem jih hotel voditi za nos, se je zadri nad menoj: »Kaj hočeš s to nesnago?« — »Verjamem«, sem mu odgovoril, »da si si priboril slavno zmago«. — »Vedeti hočem«, je kričal valpet še glasneje, »zakaj nosiš s seboj gnoj?« — »E, saj nisem otrok, čemu neki mi bo povoj. Saj vas razumem, nikar tako ne vpite nad menoj,« sem mu odgovarjal ponižno. — »Prepričan sem, da nas predrzni puntar hoče vleči«, je rjul valpet ves iz sebe. —
» S čim vam morem postreči«, sem se mu odrezal zopet jaz, — Valpetu je
že presedalo; strašno razjarjen je prinl maknil svoja usta trdo mojemu ušesu in zakričal na vse grlo: »Povej, čemu rabiš gnoj!« — »A tako«, sem se mu od-i zval, kakor bi doslej ne bil ničesar raz* umel, »za zdravila ga rabini«. — gal si se«, je divjal Fric ves togoten; »dobro vem, da si hotel samo nas sra', motiti«. — »Če vse veste«, sem nm od^ govoril prisiljeno resno, »potem me pa sploh ni treba izpraševati. Sicer pa pi av nikogar nič ne briga, kaj nosim v svoji torbici. Prosil vas pa tudi nisem, d,t mi prebrskajte in preduhajte vso krošnjo. Vi si domnevate, da je vsak žebe//, katerega nosim s seboj, naperjen proti vam. Ah, nikar si ne delajte po nepo, trebnem skrbi in bridkih ur. Jaz, ubogi in napol gluhi možek, vam pač no morem storiti najmanjše krivice.« —i Selana sta se v teh zabavnih trenotkili prav pošteno nasmejala; valpet je pa od same togote postal bled kakor zid; kričal je nad menoj, da me bo zaprl, da me bo dal bičati in do krvi pretepsti. -V resnici si mi seveda ni upal skriviti lasu, ker mi ni mogel ničesar dokazati; nasprotno, celo spoznal je, da taka uboga reva, kakor sem jaz, res ne more biti nevaren. — Med tem so zunaj kmet;: postajali vedno bolj glasni in nem i ni, |§ nestrpno so pričakovali izida slave« sodbe, začeli so kričati. Fric se jc ba;, da so se mu tresla kolena, in nič veN ni znal pomagati. Razkačen je za po® vse tri, mene in oba Selana, skozi vrata .... To ti je zgodba, katere se ton z veseljem spominjal vse svoje žive dni. Kadar se je spomnim, se mi srce za smehlja, ker sem prepričan, da sem storil dobro delo.«
»Pa si res pretkan kakor lisica«, sc . je zadovoljno krohotal krčmar. Toda ; zanaprej se pa le skrbno pazi pred vo-K huni! Vedno bolj sumijo, da nekaj pri- ; pripravljamo zoper nje. Biti moramo previdni, sicer se nam bodo ponesreči-!-le vse nakane in vrhutega bo neusmiljeno razsajal po naših hrbtih grajski | bič. Štefan, verjemi mi, tebe imajo zc- l lo slabo zapisanega. Če te vjamejo skri- 1 vaj, jim ne boš ušel izlepa. Varuj se to-rej, zakaj za nas bi bila velika izguba, če tebe zapro; težko bi pogrešali tvoj« bistre glave.
»Nič se ne boj, Peter! Možka nc bo-, do vjeli, če se jim ne bo sam ponudil' Enega ali dveh se pa vkljub svoji j* čeni postavi še celo ne bojim. Za vsak slučaj me vedno čuva železna palčica. ^ Zdaj počiva v drevesu pri pismih. P°" v slušaj me Peter, bistre oči imam in ' | glavi pamet! Stvar ni tako zelo nevar-f na, kakor si misliš. Verjemi mi, dobfOp sem spoznal, kaj misli gospoda o nas!| Res so sumili, da utegnem biti jaz varen, toda pri zadnji preiskavi sefl* jih prepričal, da sem popolnoma i^"1 zmožen za kako premišljeno delo; z za" vestjo, da sem napol neumen, so me gnali z grada in zdaj se živ krst ne več zmenil zame. Oštirja Mohork» imajo pa zapisanega kot najbolj zvestega podanika. Ej, zvita glava je valppt; če je treba napraviti kako neumnosti:
resnice pa ne bo spoznal.---Prejšnji večer, ko so drugi dan mene vjeli, smo bili zopet pri Mohorku. Žalostno je, žalostno, tako smo spoznali, in vedno hujše. Tako, kakor zdaj delajo z na-
mi, ne sme dalje. Za svoje pravice se moramo potegniti, saj smo ljudje. Bog daj, da se nam posreči pognati tega zverinskega Hartmana. Gospod Andrej je naš gospodar; srečni časi, ko nam bo
ta zapovedoval! Sicer pa Peter, zame se nič ne boj, da bi me vjeli; ne ostanem namreč dolgo tu. V najkrajšem času me čaka dolga pot!«
(Dalje prih.)
		
	RHZGLED PO DOmOVINI	
S		
Liberalci molče. Ko je rajnki Kotnik na Vrniki imenoval Cirilmetodovo družbo za glavnega dediča, tedaj je ves liberalni tabor samozavestno stopal po-koncu. A zgodilo se je nekaj, kar bi liberalci najmanj pričakovali. Lenarčič, liberalni poslanec in predsednik trgov-Bke zbornice, ki ima sam največ zahvaliti Kotniku, je nastopil in ugovarjal oporoki. Namesto ogromne vsote, kakor se je bobnalo, dobi, kakor vse kaže, sedaj Cirilmetodova družba komaj eno četrtino. Izvenkranjski liberalni listi začudeno povprašujejo, ako je to res. A »Slovenski Narod«? Molči kot grob. Kaj pa hoče, ali naj napade Lenarčiča, ki stoji vedno v prvih vrstah liberalnih prvakov? Saj se poznajo med sabo. Dobro vedo, koliko časa je liberalec naroden, namreč dokler mu nese.
Slovenski liberalci kot katoličani. Udeležba pri letošnji procesiji na dan sv. B. T. je bila res obilna in povdarja-ti moramo zlasti, da se je iste udeležila tudi v lepem številu slovenska inteligenca. Videlo se je, da tudi v Ljubljani stopa na dan verska zavest. Vsak pravi katoličan bi moral biti na ta pojav ponosen. Liberalci na Kranjskem se vedno radi bahajo, da so dobri katoličani. Vendar se je liberalcem milo storilo, ko so videli, da ni še umrlo v Ljubljani versko prepričanje in je še dosti razumnih gospodov, ki se ne boje svojega prepričanja javno pokazati. V svoji nesramnosti si »Narod« ne more drugače pomagati, da vidi pri velikanski udeležbi le samo prisiljenost. Vsi, pravi, so bili od klerikalcev prisiljeni, da 30 se udeležili procesije. Če bi tega ne tjilo, piše »Narod«, bi bile procesije kmalu brez udeležencev. No lepi katoličani liberalci, ki svoje versko prepričanje hlinijo le v »Narodu«, a si ga v javnosti ne upajo pokazati. Niti najsvetejših dejanj ne morejo liberalci pustiti v miru.
Smrtna kosa je v preteklem tednu jgrabila dva mnogozaslužna g. župnika. V sredo dne 25. maja je umrl preč.
Frančišek Kepec, župnik na Češnji-:ah. Ranjki gospod je bil rojen v Mavricah leta 1839, v mašnika posvečen le-;a 1866 in je pastiroval na Češnjicah skoro 40 let. Bil je bolehen skoro celo življenje. Dne 26. maja je umrl v Leo-lišču v Ljubljani preč. g. Tomaž Potoč-lik, duh. svetnik in župnik na Brezniki. Rojen je bil na Železnikih leta 1855,
v mašnika posvečen leta 1879. Služboval je kot kaplan v Horjulu, Borovnici, na Vrhniki in v Dobu, od leta 1890 pa kot župnik na Breznici. Prišel je iskat v Ljubljano zdravja v Leonišče; operacijo je prestal že srečno, ko ga je naenkrat napadla slabost in v par trenutkih je izdihnil svojo dušo. Kakor bi že slutil, je pred odhodom v Ljubljano izrazil željo, da bi v slučaju smrti rad počival med svojimi Brezničani. Prepeljali so ga na Breznico in na ondotnem pokopališču pokopali. — V nedeljo dne 30. maja je neusmiljena smrt pobrala zopet dva duhovnika, namreč preč. g. Ant. Golobiča, duhovnega svetnika in župnika v p. ter g. Fr. Vilfana, kapela-na v začasnem pokoju. G. Anton Golo-bič je bil rojen v Semiču leta 1837., v mašnika posvečen leta 1861. Bil je veliko let župnik v Cerkljah na Gorenjskem, odkoder je šel v pokoj v Metliko. G. Franc Vilfan je bil rojen v Žabnici pri Škofji Loki leta 1880., v mašnika po" svečen je bil leta 1903. in je služboval kot kapelan pri sv. Križu in v Postojni. Ko je v Postojni obiskoval bolnike, ki so oboleli na legarju, je bolezen zgrabila tudi njega. Ozdravel je sicer, a na mesto legarja se ga je prijela druga bolezen jetika, ki je mladega duhovnika slednjič umorila. Tako je nemila smrt tekom enega tedna ugrabila iz vinograda Gospodovega štiri duhovnike. Svetila jim večna luč!
. Poročil se je g. prof. in dež. odbornik Evgen Jarc z gospodično Minko Omahen iz Višnje Gore. Iskreno čestitamo!
Podpore za šolske vrtove dobe letos na predlog c. kr. Kmetijske družbe gg. nadučitelji: Juvanec v Postojni, Coser v Stolcerjih, Štefančič v Zgornjem Logatcu, Lunaček v Št. Rupertu, Luznar v Primskovem, Črnagoj na Karolinški zemlji, Korbar v Preserju, Šuler na Rakeku, Rihtaršič v Sodnjivasi, Matko v Toplicah, Ravnikar v Trnovem, Pe-tschauer v Lienfeldu, Šober v Grčan-cah, Cvirn v Leskovcu, Završnik v Dupljah, Štrukelj na Vrhniki, Kozjek v Toplicah pri Zagorju, škrbinc v Višnji Gori, Baje v Igavasi, Jeglič na Dovjem, Žen v Soteski, Šmajdek v Bovih. Odslej se bodo te podpore morale podeljevati v sporazumu z deželnim odborom, ki bo po svojem nadzorniku tudi nadziral kako se te podpore uporabljajo. — Čudno se nam zdi, da beremo vsako le-.
to skoro ista imena, ko vendar poznamo mnogo gospodov učiteljev, ki imajo prav vzorne šolske vrtove, a se jih izpušča pri podporah.
Kmetijsko poučno potovanje v Švico priredi kranjski deželni odbor v času od 29. junija do 10. julija t. 1. Udeležencev se bo sprejelo največ 30. Prošnjo za udeležbo in podpore je vložiti-najkasneje do 10. junija t. 1. pri deželnem odboru. Na pozneje došle prošnje se deželni odbor ne bode oziral. V pokritje potnih stroškov bo prispeval deželni odbor desetim udeležencem po 80 kron. Za enak prispevek se je naprosilo tudi c. kr. poljedelsko ministrstvo. Za skupno hrano in prenočišče bo moral doposlati vsak udeleženec deželnemu odboru najkasneje pet dni po preje" mu obvestila, da je sprejet, znesek 100 kron. Morebitni preostanek se pozneje povrne. Za vožnjo bo onim, ki jim deželni odbor ne podeli deželne, odnosno državne podpore, plačati približno 80 kron. Prošnji je priložiti izjavo, da se prosilec potovanja gotovo udeleži, ako ga deželni odbor sprejme, in da se zaveže deželnemu odboru povrniti vse nastale stroške, ako se ne bi potovanja udeležil.
Šole prost bo na ljudskih šolah odslej sv. Alojzija praznik. Zato bo nadalje na pepelnico šola.
Učiteljske vesti. Imenovani so stalno: Katarina Vilhar v Št. Petru na Krasu, Rudolf Knez v Igavasi, Marija Ko-zamernik v Starem Trgu, Štefanija Boje v Begunjah, Felicita Poljšak v Stari Lipi, Julijana Kobal na Drenovem Griču, Anton Kos v Ratečah pri Škofji Loki, Janez Okorn na petrazredni mestni nemški ljudski šoli v Ljubljani, Fran Mlakar na trirazredni mestni ljudski šoli na Karolinški zemlji, Josip Cepuder je na tretji mestni šoli v Ljubljani imenovan za nadučitelja, na drugo mestno šolo pride J. Smrdel; vpoko-jeni so: Elvira Bernot, Albina Prevc, Frančiška Furlan, Mihael Kalan, Frančišek Kranjec. V Sodražici se ustanovi peto učiteljsko mesto, v Črnomlju se razširi štirirazrednica v petrazrednico, ekskurendna šola se ustanovi v Dolenjih Poljanah, enorazrednica se ustanovi v Gabrku, nova šola se zgradi v Zalogu.
Porotne obravnave so se pričele pri tukajšnjem deželnem sodišču dne 30. maja. Na vrsti, so obravnave: Franc
Kotnik, tožen zaradi tatvine; Helena Krivic, posestnika hči iz Zgoš, in Ivana Lovrenci, dekla iz Preske, zaradi deto-mora; Andrej Rejc, rudar iz Idrije, radi umora; na vrsti ste tudi dve tiskovni pravdi, in sicer proti uredniku »Naroda« Rasto Pustoslemšku in Edmun-du Kavčiču.
Kmetijski tečaji za učitelje. Deželni odbor priredi na deželni kmetijski šoli na Grmu v času od 18. julija do S. avgusta t. 1. kmetijski tečaj za učitelje. Udeleženci bodo dobivali v zavodu brezplačno opoldansko hrano, za druge stroške pa dobi vsak udeleženec podpore 80 kron. Tečaja se more udeležiti največ dvajset učiteljev. Prošnje za sprejem v tečaj je vložiti pri deželnem odboru do 10. junija t. 1.
»Zlata knjiga« slovenskih Orlov izide v štirinajstih dneh. Knjiga bo jako lično tiskana in opremljena ter poceni. Knjigo že naprej toplo priporočamo.
Za krošnjarje je predlagal državni poslanec gospod Jaklič v seji obrtnega odseka, naj se jim dovoli kot doslej prodajati kandite (v sladkorju pripravljeno južno sadje). Predlog g. Jakliča je bil v obrtnem odseku sprejet.
Dohodki in stroški državnih železnic. Vsled podraženja voznih tarifov so dohodki v prvih letošnjih štirih mesecih zelo narasli, in sicer znašajo okoli 19 milijonov kron. Primanjkljaja imajo državne železnice kljub velikim do-uodkom okrog 90 milijonov kron.
Dezertiral je od domačega pešpol-ka št. 17 prostak Janez Vene.
Romanje na Trsat. Dne 12. junija pojde posebni romarski vlak iz Kamnika ob 12. uri 40 minut popoldne, iz Homca ob 12. uri 53 minut, iz Jarš ob l. uri, iz Domžal ob 1. uri 10 minut, iz Črnuč ob 1. uri 38 minut. Prihod v Ljubljano na južni kolodvor ob 2. uri. Ddhod iz Ljubljane ob 2. uri 15 minut, prihod v Reko ob 6. uri 20 minut zvečer. Ob 7. uri zvečer bode na Trsatu pozdrav romarjev in pete litanije. Dne 13. junija bo zjutraj ob 5. uri skupno sveto obhajilo, pridiga in sveta maša za romarje, pri kateri bo pel romarski moški zbor. Kdor želi iti v Opatijo, mora biti do 8. ure že v Reki, da pravočasno pride na ladjo, ter lahko vstopi na vlak v Matuljah, kamor vozi tudi električna železnica. Tisti pa, ki nc gredo v Opatijo, si bodo od 8.—10. ogledali Reko, razne cerkve in morje. — Iz Reke se vrne vlak dne 13. junija ob 10. uri dopoldne ter vozi do Postojne, kamor pride ob pol 1. uri, tamkaj do ene ure kosilo, od 1. do 4. ure ogled postojnske jame. Odhod iz Postojne ob 5 uri popoldne, prihod v Ljubljano ob pol 7. uri zvečer Odhod iz Ljubljane južni kolodvor ob 7. uri zvečer, iz črnuč ob i7. uri 20 minut, iz Trzina ob 7. uri 40 minut, iz Domžal ob 7. uri 47 minut iz Jarš ob 7. uri 58 minut, iz Homca ob 8. uri 4 minute, prihod v Kamnik ob 8. uri 17 minut zvečer. Vožnja tja in nazaj ter ogled postojnske jame urugi razred 13 K 30 , tretji razred 9 K Za Ljubljančane, ki vstopijo na južnem 61
kolodvoru, drugi razred 10 K 50 h, tretji razred 7 K 60 h. Vstopi se lahko do črnuč na vsaki postaji. Kdor hoče, da mu bo v Postojni kosilo (juha, meso in prikuha) pripravljeno, naj to pove, ko kupi vozni listek (razume se, da si mora kosilo vsak sam plačati). Vozni listki se dobijo pri predstojništvu tretjega reda v Kamniku. Komur ni mogoče osebno priti po vozni listek, naj denar pošlje po pošti, prinese s seboj v vlak recepis, za katerega dobi vozni listek. Sveto spoved naj romarji kolikor mogoče doma opravijo. Ker je v postojnski jami hladno, vzemite seboj ogrinjala. Dobro izurjeni pevci in pevke so prošeni, da pridejo dne 12. junija vsaj do 11. ure dopoldne k skupni vaji ter se oglase v frančiškanskem samostanu v Kamniku. Pele se bodo pobožne in narodne pesmi pod vodstvom g. Nikolaja Loboda, organista v Mekinjah, pošta Kamnik. Prineso naj pevci seboj pesmarice Mohorjeve družbe in pa pesmarico Marijinih pesem. Kdor se misli udeležiti romanja, naj se hitro oglasi, da se bo moglo pravočasno zadostno število vagonov naročiti. — Romarji se bodo sprejemali do 12. junija.
Vinogradniški tečaj. Kmetijska šola na Grmu priredi dne 13. in 14. junija vinogradniški tečaj z naslednjim sporedom: V ponedeljek, dne 13. junija, popoldne od 2. do 4. ure: Najvažnejša poletna dela. Trtni škodljivci. V torek, dne 14. junija, dopoldne od 9. do 11. ure: Zeleno cepljenje in ravnanje s cepljenimi trtami. Izbira dobrih gumijevih trakov. Praktično razkazovanje o zelenem cepljenju. Popoldne od 2. do 4. ure: Praktično razkazovanje in vaje o poletnih delih v vinogradu v Cerov-cih. Razkazovanje raznih škropilnic in žveplalnikov. Vaje v zelenem cepljenju. Oddaljenim in podpore potrebnim udeležencem iz Kranjskega povrne ravnateljstvo stroške za pot, in sicer le za železnico (oziroma pošto) do Novega mesta in prehrano 2 K na dan. Kdor sc želi tečaja udeležiti, naj se priglasi do 6. junija pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu. Ob priliki tečaja se bodo razdelili med udeležence tudi zeleni cepiči.
Pouk o zelenem cepljenju in poletnih delih v vinogradu na Dvoru pri Žužemberku priredi kmetijska šola na Grmu v nedeljo, dne 12. junija, v vinogradu gospoda Zurca (po domače škra-bec) na Dvoru. Predavanje bode spojeno s praktičnim razkazovanjem. Pri-četek predavanju bo ob 9. uri dopoldne. Razdelili se bodo tudi cepiči raznih boljših vrst. Vinogradniki in mladeniči se rabijo, da se v obilem številu udeleže tega pouka.
Pozor pred agenti! V zadnjem času so se oglasili v raznih krajih po Slovenskem agent je neke mažarske zavarovalnice »Herkules« s sedežem v Reki, ki baje zavaruje ljudi za slučaj smrti ali na doživetja pod prav ugodnimi pogoji Vsa stvar pa ni imela popolno zanesljive podlage in prišlo je tako daleč, da je gosposka posegla vmes. Prepove-
dano je nadaljne poslovanje te zavaroi valnice, ki je morala izročiti sodišču ves denar in vse knjige. Kdor bi se to, rej še vsedel na lim kakemu agentu to zavarovalnice, bo gotovo oškodovan« Torej pozor pred njo!
Iz Kočevja smo od g. Antona Kaj, feža, vinskega trgovca, dobili popravek k članku: »Belokranjska beda«, ki smo ga ponatisnili iz »Zlate dobe«. Tam je stalo: »Ker ni bilo vina doma, treba je; bilo iti v gostilno. Tu se je točilo naj, več delano vino. Nastali so razni vin-, ski trgovci (Kajfež, Sterk), ki so fabri-i > cirali vino v kleteh.« Gospod Kaj tež pravi, da more vse svoje kletarje hi vse osobje za dvajset let nazaj posta, viti za priče, ki lahko prisežejo, da se v, njegovi kleti še nikdar ni kaplje vodo primešalo ali kaj fabriciralo. Mi to vza, memo na znanje, ker nikomur ne ma-i ramo delati krivice. Kakor rečeno, smo članek vzeli iz »Zlate dobe«, kjer je bil priobčen brez ugovora.
KNEZOŠKOFIJSKI ZAVOD SV. STANISLAVA.
Naznanilo o sprejemu v kn.-šk. zavod sv. Stanislava v št. Vidu nad Ljubljano za šolsko leto 1910/1911.
V	kn.-šk. zavod sv. Stanislava se sprejemajo telesno zdravi in liravno nepokvarjeni mladeniči, zlasti taki, o katerih je upati, da se bodo po dovrše, nih gimnazijskih študijah posvetili du-t » hovskemu poklicu.
V	šolskem letu 1910/1911 bo v za-i vodu šest gimnazijskih razredov. Gojenci dobivajo v zavodu vso oskrbo, na., menu primerno vzgojo in pouk v obsegu in po načrtu, kakor to velevajo , avstrijski šolski zakoni.	i
Za mladeniče iz ljubljanske škofije je cela plača 400 K na leto, za mla, deniče iz drugih škofij pa 500 K. Pla« čuje se v mesečnih obrokih naprej, najprimernejše po poštnih čekih, ki jih daje zavod na razpolago. Nekoliko gojencev se sprejme tudi brezplačno ali po znižani ceni, kolikor to dopuščajo sredstva zavoda. Vendar morejo dotiči ni gojenci to dobroto le tako dolgo uživati, dokler se je po svoji pridnosti ini po svojem lepem vedenju kažejo vred, ne. — Šolnina se ne plačuje; le za spre-i jem v I. gimnazijski razred se plača; pristojbina 10 K, pri vpisovanju v dru-ge gimnazijske razrede pa 4 K za učila; vrhutega plača vsak gojenec 1 K tal knjižnico.
Prošnjo za sprejem, naslovljeno na" kn.-šk. ordinariat v Ljubljani, morajo vsi učenci osebno v spremstvu svojili starišev, oziroma njih namestnikov iz, ročiti vodstvu zavoda. Na prošnje, ki bi jih učenci poslali po pošti ali po kakf drugi poti, pa sami ne bi prišli za časa k hišnemu vodstvu, bi se moglo le v izrednih slučajih ozirati.
Posebe je pomniti:
1. Učenci, ki hočejo vstopiti v prvi gimnazijski razred, morajo oddati svo, jo prošnjo od 5. do 15. junija. — V četrtek, 9. junija, bo vodstvo zavoda sprejemalo prošnje v Ljubljani v kn.-šk^
ipalači, v pritličju na desno, od 8. do n2. ure dopoldne in od 2. do 4. ure po-raldne; druge dni pa se sprejemajo [prošnje v zavodu v Št. Vidu. Prošnji je priložiti: a) krstni list; b) izpričevalo o (stavljenih kozah; c) izpričevalo o dovr-jšeni ljudski šoli s pripomnjo, da se je Szdalo, ker hoče učenec vstopiti v gimnazijo; d) izkaz o imetju, če prosi, da 'bi bil sprejet brezplačno ali po znižani iceni.
2.	Učenci, ki so z dobrim uspehom 5dovršili prvi ali drugi gimnazijski razred na kaki drugi gimnaziji, pa bi že-ileli v drugi, oziroma tretji gimnazijski razred priti v zavod, naj oddajo svojo prošnjo, vsa gimnazijska izpričevala in Idruge zgoraj naštete listine do petega ijulija.
3.	Kar zadeva starost prosivcev, se jne morejo sprejeti oni, ki bi morali iti na vojaški nabor pred osmim gimnazijskim razredom.
Kdor bi želel bolj natančnih pojasnil, naj se obrne do podpisanega vodstva.
V Št. Vidu nad Ljubljano, dne J10. maja 1910.
Vodstvo kn.-šk. zavoda sv. Stanislava.
g Javna telovadba Orlov D. M. Poljskega okrožja je v nedeljo, dne j22. maja nad vse lepo uspela. Poleg (v okrožje spadajočih odsekov Device IMarije v Polju, Zadobrove, Sostrega, pola, Hrušice, Šmartna ob Savi in kost so prihiteli že zjutraj Orli iz (Kamnika, Viča, Šmartnega pri Litiji In Iga. Mogočna, nad 120 Orlov v kroju In 40 brez tega broječa četa je odkorakala z zastavo in slavno kamniško jmestno godbo na čelu v lepo D. M. Polj-feko cerkev k dopoldanski službi božji, katero je opravil domači gospod kaplan Prijatelj. Po cerkvenem opravilu je bil Slavnostni obhod skozi Vevče nazaj v Polje, kjer je Orle pozdravil v imenu jobčine župan br. Dimnik. Ljudstvo je prisrčno pozdravljalo orlovsko četo, ko Se korakala skozi z zastavami okrašene ivasi. Okoli 2. ure popoldne pa je prišlo fee nad 20 Orlov v kroju iz Ljubljane in -Rt.Vida z zastavo S. K. S. Z., dalje si. glasbeno društvo »Ljubljana« z gosp. , pevovodjo Svetkom, si. šentpetersko ,, društvo »Prosveta« in mnogo drugega
I odličnega občinstva iz Ljubljane in okolice. Točno ob 4. uri popoldne je prikorakalo ob zvokih godbe 80 telovadcev na telovadišče, ki so se po lepem rajalnem pohodu uvrstili v nsmerostopno vrsto k prostim vajam, Katere so se z malimi izjemami prav ilobro izvajale. Tukaj naj opozorim nekatere telovadce na večjo pazljivost pri prostih vajah in na kritje, katerega hi nikdar preveč. Seveda moramo vpo-Jstevati to, da je nastopilo pri telovadbi Bkoro samo okrožje, katero ima še zelo
mlade odseke. Nad vse ljubek pa je bil francoski nastop naraščaja, ki je vadil vaje s praporci. Ne smem sicer trditi, da so bile vaje dovršeno izvajane, a to se pri živahnih fantkih lažje odpusti, kot pri članih. Dovršeno pač smemo imenovati lepo skupino naraščaja, katero je moral ta na navdušeno priznanje občinstva, katerega je bilo na stotine, ponavljati. Nato se je telovadilo na orodju, in sicer: drogu, bradlji, konju, krogih in kozi. Tu pač se je pokazal zcpet napredek naših vrlih fantov Orlov. Pri tem se je posebno odlikovala ljubljanska vrsta na krogih. Po končani orodni telovadbi je napravilo D. M. Poljsko okrožje dve lepi skupini, pri katerih bi bilo želeti le točnejšega nastopa in odstopa. Po kratkem rajalnem pohodu so nato telovadci v štiri-stopu, spremljani z burnim priznanjem občinstva, zapustili telovadišče. Obširen veselični prostor pri gosp. županu, kamor smo se po telovadbi podali, je bil kmalu premajhen. Razvila se je takoj živahna neprisiljena zabava, ob zvokih godbe in lepem petju došlih društev. Veselega srca smo se v mraku vračali vsak proti svojemu domu, kako tudi ne, saj je bil dan uspeha poln za vrle naše mladeniče, ki so se zopet navdušili in pokrepili za nadaljno pot, pot — trnjevo. Končno naj še pohvalno omenim slavno kamniško mestno godbo, katera je pod spretnim vodstvom gospoda kapelnika J. Novotny-ja ne le dobro, tako pri telovadbi, kakor pri veselici in sprevodu, marveč tudi pridno vršila svojo nalogo. Na zdar!
g Iz Polhovega gradca. Na praznik sv. Trojice je predaval našim kmetom g. Slavko Ravnikar o živinoreji. Prav poljudno je obrazložil najprej postanek in razvoj živinoreje. Glede pasme je priporočal, da se ne izpodriva domača, ampak da se ta izboljšuje s tujimi. S tujimi pasmami smo na slabšem, ker tuje več porabijo kot domače, vržejo pa vendar ne toliko, kot bi človek želel. Da ima kmet slabo živino, je največkrat sam kriv, ker kar je dobrega proda, slabo pa zase obdrži. Zato domača pasma propada. Glede izbire pri kravah je gledati, da je lepa in pa mleka-rica. Dalje govori g. predavatelj o hlevih, o piči, o mleku in nazadnje o teletih, kako ravnati z brejo kravo, kako se obnašati pri otelenju, kako tele dojiti itd. Nazadnje je g. predavatelj vse pokazal tudi na slikah. Hvala gospodu predavatelju! Obljubil je, da zopet pride, in sicer kmalu. Glejte, da se takrat v obilnejšem številu udeležite važnega predavanja ne samo možje, ampak tudi žene, fantje in dekleta. — Pri sekanju lesa se je pred nekaj tedni ponesrečil delavec Franc Sušnik. Drevo je padlo na drugo drevo, odčesnilo tu suho vejo, ki je padla z vso težo na glavo Sušnikovo ter mu jo smrtnonevarno ranila. Upanje je, da okreva. Zato, sekači, pozor pri sekanju dreves!
g Tržiške novice. Ponesrečil se je prosjak Janez Valjavec iz Doline. Pogrešali so ga celi teden. Na sv. Rešnje-
ga Telesa dan se je odpravilo dvajset mož ga iskat. Našli so ga pod visokimi skalami v nekem jarku mrtvega. Že lansko leto je padel po skalovju, letos pa je našel ondi smrt. Sam si je bil napravil že pred časom mrtvaško rakev, v kateri so ga tudi pokopali. — Tatovi so obiskali pretečeni teden dve hiši v šentanski dolini. V eni so pobrali iz omare novi obleki gospodarja in gospodinje, pri drugi pa nekaj perila. Uzmo-viči so jo najbrže pobrisali čez Ljubelj. — Šolsko zastavo šentanske šole je blagoslovil na praznik sv. Rešnjega Telesa g. župnik v navzočnosti gg. ka-pelanov in g. župnika v pok. Primožiča. Lična zastava nosi podobi sv. Alojzija in sv. Ane. — V nedeljo so bila razstavljena dela vajencev, ki obiskujejo trži-ško obrtno šolo. V razstavi je bilo mnogo lepih predmetov, ki kažejo, da se s pridnostjo da marsikaj doseči.
g Gorje. Naš godbeni klub vabi k* veselici; katero priredi v nedeljo, dne 5. junija v prostorih restavracije gospoda Jož. Zumra v Vintgarju s sledečim sporedom: 1. Koncert godbenega kluba in gorjanskega pevskega moškega in mešanega zbora. 2. Srečkanje na mnoge krasne dobitke. 3. Šaljiva pošta iz vseh slovenskih krajev. 4. Zanimivo opazovanje Halleyevega kometa. 5. Zanimivo opazovanje Zeppelinovega zrakoplova 5563 m nad morjem. 6. Gorenjski Janez z vintgarskimi odpustki. 7. Prosta zabava ter zaključek s plesom. Čisti dobiček je namenjen za vzdrževanje godbenega kluba v Gorjah.
g Koroška Bela. V nedeljo, dne 5. junija priredi slov. kat. izobraževalno društvo na vrtu Oreliovnekove gostilne na Koroški Beli društveno prireditev. Vrli fantje drpštveniki bodo vprvič nastopili na odru z veseloigro »Dr. Vse-znal in njegov sluga Stipko Tiček«. — Kdor se zanirtia za društveno življenje in je prijatelj našega društva, nam dobro došel!
g Sv. Jakob ob Savi. Naša fara napreduje v enem oziru izvrstno, v drugem nekoliko slabše. Meseca julija bo desetletnica odkar obstoji Marijina družba. Večina deklet je zapisanih v njo in tudi vestno izpolnjujejo svoje dolžnosti. Vsako nedeljo opravljajo večno molitev pred Najsvetejšim. Redno zahajajo k skupnemu sv. obhajilu. Na dan desetletnice bodo priredile tudi igro, naslova še ne vem, toda gospod župnik bodo že kako lepo izbrali. Imamo tudi izobraževalno društvo, katero pa zelo počiva in dremlje. Mladeniči so za vsako stvar bolj mrzli, tako tudi za to. Priredili so že tudi igre in jih napravili izvrstno, toda so se tako vtru-dili, da morajo še vedno počivati. — Tudi žene so prosile, da bi jim gospod župnik določili čas, da bodo tudi one opravljale skupno molitev pred Najsvetejšim. Ta želja se jim je tudi uresničila. Če jih kdo opazuje, bode videl, da število žen pri tej pobožnosti vedno narašča. Moja želja je, da bi tudi mladeniči in možje opravljali to pobožnost in pogostneje zahajali k obhajilni mizi.
71
Poleni bo tudi izobraževalno društvo na novo oživelo in obrodilo sfolcren sad.
g žalostni pojav liberalcev v Zgornji Hiški. Lansko leto se je ustanovilo pri nas Kntol. slov. izobraž. društvo za Zg. Šiško in Koseze. Našim liberalcem, posebno županu gosp. Zakotniku, starosti »Sokola« v Sp. Šiški, novo društvo ni dalo miru. Na občnem zboru Ciril-Mclodove podgružnice v Sp. Šiški se je sklonilo, ustanoviti taisto tudi za Zg. Šiško. Prišla pa ni na dan, ker tam se liberalci ne morejo dosti skriti. Zato si je brili (na glavica našega župana izmislila novo vabo za svoj liberalni tabor. Sklical je na binkoštni ponedeljek ustanovni shod za kmetsko gospodarsko zadrugo, kateremu jc sam predsedoval. Zbralo se jo 14 mož, ki so pa, ko so spoznali njegov namen, kmalu odšli, tako, da našemu dičnemu županu ni bilo mogoče niti prvega odbora skupaj spraviti. Sklicatelju ni ostalo druzega, kakor da je šel od hiše do hiše ter vabil naše pristaše v svoj tabor. Ali tudi tukaj ni imel zaželjenega uspeha, ker vsak pozna našega župana kakor tudi njegovo delo. Gospoil župan, kar obračajte plašč po vetru, saj ljudstvo Vas pozna!
g Gorice. 19. maja je priredila tudi šolska mladina iz Gorič poučen izlet v Ljubljano. To je bilo veselja. Prvikrat na vlaku! — Od državnega kolodvora smo odkorakali skozi drevorede v švi-eanjo, kjer smo bili ljubeznjivo postrežem /. dobro kavo. Obiskali smo muzej, kjer nam je gospod ravnatelj dr. Man-tuani tako zanimivo in prijazno vse razkazoval in tolmačil, da smo so težko ločili od tolikih znamenitosti. Ogledali »nio si tudi oscinrazredno deško šolo na Cojzovi cesti, cerkev sv. Jakoba, ljubljanski grad, kjer smo raz stolpa občudovali lepo Ljubljano in nje okolico. V ljudski kuhinji so nam prav prijazno in dobro postregli, za vso lju-beznjivost so jim še enkrat zahvalimo. l'o obedu smo ogledali tudi stolno cerkev in Vodnikov spomenik. Obiskali smo tudi Katoliško tiskarno, kjer se je ravno tiskal »Domoljub«. To jo bilo veselje za šolarje, da so smeli ogledovali, s kako brzino sc tiskajo časniki. Poselili smo tudi prodajalno tiskovnega društva, kjer so bili otroci obdarovani z »Angelčki« in »Vrtci«. Vsem, ki so tako prijazno in ljubeznjivo razkazovali našim otrokom znamenitosti in jim postregli, šo enkrat- prisrčna hvala. Otrokom pa bo ta izlet gotovo ostal v trajnem spominu.
g Iz Olševka nad Kranjem. Kntol. Slov. izobraževalno društvo uljudno vabi k igri »Ljudmila, ali sestrina žrtev«, ki jo zopet priredi 5. junija. Z veseljem pričakujemo obilo udeležbe!
g Selca. V nedeljo, dne 22. t m je priredilo tukajšnje izobraževalno društvo v »Društvenem Domu« igro »Sv Elizabeta«. Dvorana je bila polna, občinstvo zadovoljno. Vsi igrolci in igralke od cesarice, Elizabete, do zadnje LeraČice, so svoje težke vloge izvrst-8*
no rešili. Peči moramo, da sploh boljše ni mogoče. Kdor pozna naše igralce, mu je vsaka hvala nepotrebna. Vsa hvala gosp. kaplanu Kepecu, ki je znal vse vloge te igre razdeliti na pripravne osebe in tako pripomogel, da se je ta igra tako lepo izvršila. Prosimo v kratkem zopet kaj!
g Mengeš. V nedeljo, dne 5. junija priredi Živinorejska zadruga za kamniški okraj predavanje o živinoreji in sploh, kako povzdigniti naše kmetijstvo. Predavanje se vrši v »Društvenem Domu« v Mengšu popoldne ob 3. uri. Vabljeni ste vsi, ki sc zanimate za to, posebno kmetovalci. Predavala bosla gg. Ravnikar iz Ljubljane in pa živinorejski nadzornik Krištof. Ker je predavanje velikega pomena, pridite v velikem številu.
g S Koprivnika v Bohinja. T a t. V sredo pred praznikom sv. Rešnjega Telesa oglasil se jc pri cerkovniku nepovabljen obisk, ki se je hitro ogledal po hiši in naglo vtaknil kar tri srebrne ure z verižicami v žep in jo od-kuril ž njimi. Škoda je precejšna. — Slep a r j i. Minoli teden so se tudi tu gori, kakor prej v dolini, oglasili sleparji, ki so prodajali velike kotle iz pločevine za bakrene. Kotli se po njihovem naročilu niso tri dni smeli rabili. Seveda, da so jo sleparji medtem lahko odkurili. Ko so ljudje začeli rabiti kupljeno posodo, je lila voda na vseh koncih in krajih iz nje. Več gospodarjev je na ta način ogoljufanih. - Kot botrci pri zastavi naši sta bili za Marijino družbo Terezija Korošec, prednica, in za izobraževalno društvo Marjeta Korošec, poscstnica s Koprivnika. Obe sta darovali veliko svoto za novo zastavo. Bog povrni! — Ženski oddelek izobraževalnega društva šteje že 35 članic. Žene in dekleta vpišite se! — Veden in neprestan dež nam gospoduje že skoro cel majnik. Prej sneg, sedaj dež — solnca pa nič. Tolaži nas samo to, da se drugim ravno tako godi.
g ii. Stare Loke. Neki sitnež nam je v »Bogoljubu« očital višnjegorskega polža, češ, da sc nič no gibljemo. Pa ni ros! Polža smo zbudili in ga drugam zapodili. Naša knjižnica sc je preuredila, knjige so se dale vezati, mnogo sc jih jc novih nakupilo, nekdo pa je podaril vso vezane »Dom in Svete«. Gotovo lep dar! Udov je pristopilo veliko novih, ki knjige tudi čitajo. Dekliški tamburaški odsek šteje 24 članov, gotovo močan zbor. Dekleta komaj čakajo, kdaj bodo nastopilo. Cerkveni zbor jo velik, da malokje tako; ponosni smo nanj. Pa tudi Orla smo žo ustanovili. V treh tednih jc bil porojen in na praznik sv. Rešnjega Telesa jc pri procesiji prvikrat izlotel. To je bil lop pogled na častno stražo polog nebesa! Vsaka mati jo bila vesela svojega sina, ko ga je videla prvikrat v rdeči srajci. Starim ženicam so solzo v oči prišle samega ginjenja. Pa koliko veselje imajo Orli do telovadbe, h kateri vedno novi pristopajo. Torej je le nekaj življenja pri nas, lenega polža pa ne bo več na-
zaj! Za Orla je podaril neimenovan dobrotnik 100 kron. Bog ga živi!
g S Trate v poljanski dolini, Dopis, niku v »Slovenskem Domu« z dne 1{. maja 1910 smo še na dolgu odgovoriti o občinskem gospodarstvu pod liberalno komando in pod vodstvom sedanjega župana. Dopisnik sanjari, rekoč; »pred tremi leti obetalo se je vse dobro, pa o teh dobrotah bo veliko vedel povedati »oče Perešuti«. Za »očeta Perc-šuti-ja« jc splošno znano, da ima nesrečo za plačevanje kazni pri svojih' obrtili. Znano pa je tudi, da je »očo Perešuti« pod liberalno občinsko ko-s mando plačal nad 200 kron več kazni kot pa pod vodstvom sedanjega župana. Največ kazni pa je »oče Perešuti« plačal zaradi kupčijskih zavisti liberalca »Kosa« v Brebrovnici. Da pa naš župan ni hotel potrditi za lepo ponu-deno nagrado »očetu Perešutniku« nc-postavnega učnega mesarskega spričevala, jc pa to za našega župana le velika čast, ker se ni dal podkupiti. Torej! tudi zaradi »očeta Pcrešutnika« liberalci sebe pocukajte za nos. — Pred tremi leti ob občinskih volitvah so Ira-tarski liberalci vse križem agitirali z lažnjivo baharijo, rekoč: »Mi smo privarčevali 3000 goldinarjev, ako klerikalci dobe občino v roke, bodo vse to zapravili.« Pa glej ga liberalnega spa-ka! Ko je novo izvoljeni župan dne -'d, junija 1907 prevzel županske posle, do, bil je občinsko blagajno popolnoma prazno, za izplačati je bilo več zastalih mesečnih podpor občinskim revežem in tudi takoj izplačati svojemu predniku za občino nad 1000 kron. Takrat so se mnogim občanom odprle oči in spoznali so, kako liberalci lažejo. Da je bila občinska blagajna pod normalom, to pač ni čuda, saj so potrosili nekaj stota-kov, ko bi se bili plačilu prav lahko izognili. Volivci, ne poslušajte liberalnih spletk! Tudi ob teh volitvah vam bodo vse obetali: pota, ceste' in sploh vso stvari, da bi vas izpeljali na liberalni1' led. Znano nam je, da so ob takem slučaju kvasili cclo to-le: »Ako boste volili našega kandidata za župana, napravil bo čez Soro na Trati nov železni most, ne da bi občino kaj veljal.« Na vso to obljubo pa se je potem most samo po-krpal, pa za silno drag denar. Proč z gnilim liberalizmom, ki sovraži vero in narodnost! Sramotno je, kdor bi si nadejal to nečastno ime!
° Dolenjske nouice |jj
aaacaaaaoaaar-^-M-K-igci
d Črnomelj. »O kje so zlati Časf, miru in sloge, ki so bili nekdaj v Črnomlju!« Tako tožijo nekateri bolj priletni v Črnomlju. In res vlada pri nas sedaj neka razburjenost. A, kaj bi ne, saj je bila vojska! Gre se za gospodarstvo v mestni občini. Liberalci so hoteli dobiti občino v svoje roke, da bi po svojem starem receptu delali za brez-
.verstvo in za svoje globoke žepe. A pristaši S. L. S., ki hočemo pravo delo za ljudstvo na podlagi krščanstva, se tudi nismo hoteli kar tako podati liberalcem. Zato je bil pri občinski volitvi dne 31. januarja boj. Pri tej volitvi smo zmagali v drugem razredu, v tretjem so bili izvoljeni trije naši in eden liberalec, ker niso vsi naši držali discipline. Liberalci so vložili rekurz, a deželna vlada jim je ustregla le v toliko, da je razveljavila en naš mandat v tretjem razredu. Prišla je dopolnilna volitev 18. maja. Liberalci so strašno agitirali, njih najvišje glave so hodile po hišah, a njih kandidat gostilničar Jerman, po domače Kambič, je hotel z vinom navdušiti zase vse Črnomaljce. A zastonj! 'Naši možje so zdaj držali kakor skale. 'Zmagali smo z večino 14 glasov. Izvoljen je bil naš mož M. Schweiger, sosed liberalnega kandidata. Kdo bo župan? iTo jc sedaj vprašanje vseh. Mislili smo, da bo pač župan iz naše stranke. A zdaj nam je še en odbornik drugega razreda, g. Malnerič, naredil slabo godljo. Odpovedal se je namreč odborni-fitvu. Razumljivo je, da so vsled takih pojavov duhovi napeti in razburjeni. 'A naj se izteče stvar kakor hoče, to je gotovo: Ne sme se pustiti na noben način, da bi nam gospodaril kak liberalec! In naši možje imajo za to odločno voljo. Naši liberalci so razburjeni iz še enega vzroka. To je namreč lepi razvoj izobraževalnega društva. Prej so nas Sokoli prezirali. Dočim smo mi vso zimo v društvu delali in se učili, so oni le plesali in »mačke« prespavali. 'Naš izlet v Semič, kjer so naša dekleta (tudi priredila igro »Ljudmila« tako dobro, da jim celo liberalci niso mogli odreči priznanja, je pa Sokole vspod-bodel. Razen tega, da smo jih zbudili, smo jim napravili še eno uslugo. Izključili smo namreč iz društva samega načelnika Orlov. Njega in nekaj drugih smeti so takoj sprejeli Sokoli in so zdaj strašno ponosni na »naše čuke«, kakor sami velijo. Mi samo pravimo: »Bog daj dober tek vrabcem!« Tako smo res V nekem boju. A kdaj bo zopet mir? Če zmagajo liberalci, ga ne bo. Torej le pogum in krepko v boj!
d Iz Ribnice. Liberalna posojilnica v Ribnici je v silni zadregi, ker ljudje dvigajo pri nj^J iog^. lV enem samem tednu je bilo dvignje-jnih in odpovedanih okoli 100.000 kron. Zato je sedaj povišala obrestno mero za 25 vinarjev pri 100 kronah. S tem hoče nametati ljudem peska v oči, da bi bili potolaženi, vendar pa pove, da »tega poviška ne bodo deležne vloge, katere se v tekočem letu odpovedo ali izplačajo«. To kaže, da bo ob novem letu Vse po starem. — Sicer pa, kdor pozna razmere, vč kako je. Že lansko leto si je posojilnica morala izposoditi pri drugih zavodih 481.803 K 35 h. To je skoro pol milijona. Garantirajo pa gospodje z vso rezervo vred samo za 251.000 K, to je samo četrt milijona. Seveda, sedaj jim noče nobeden več posoditi in hočejo vlagatelje privabiti s 25
vinarji. To bo težko šlo, ker je prevelika konkurenca. Je pa to vse skupaj ravno taka raca, kakor lansko leto, ko so rekli, da garantira Cene, Pirker in fabrika z vsem za vloge. Posojilnica je zadruga z omejeno zavezo in'vsak garantira le z dvojnim deležem (kakor pri konsumu), in potem naj govore kakor hočejo. Le pri hranilnicah z neomejeno zavezo vsak dober stoji z vsem premoženjem. — Bog v6, kam bo stvar prišla na ta način. — Ja, ja, v sili vrag žre muhe — posojilnica pa obresti povišuje.
d Loški potok. Predavanje je priredila prejšno nedeljo Dekliška zveza. Prelep predmet: »Naša slovenska zemlja nekdaj in sedaj in boji naših očetov za slovensko grudo« je obdelal g. Škulj v daljšem govoru. Kakor daleč sega zgodovinska veda, smo si ogledali zgodovino slovenske zemlje. Prihod naših očetov v te kraje, silni njihovi boji za svobodo. Prekrasno poglavje o Korotanu in velikomoravski državi, o slovenskih vojvodah itd. Potem pa o nasilstvih Nemcev in prežalostni oddelek naše povestnice o potujčevanju našega rodu, ki žalibog še do danes ni končan. Pa ne samo Nemcev, tudi napore Ogrov in Lahov, uničiti naš rod, smo vicieli. Zares silni so bili boji naših očetov za zemljo, ki so nam jo zapustili. Kako bi jo ne ljubili mi ter branili in pomagali jo varovati. Ustanovil se je narodno-obrambeni odsek, ki bo tvoril podružnico »Slovenske Straže«. Odsek ima svoj odbor, ki bo poleg denarja nabiral tudi knjige, znamke v prospeh narodno-obrambe-nega dela. In glej, več kot smo pričakovali, so se plemenito odzvale naša dekleta in žene. 40 članic šteje že odsek in vse so pristopile obenem kot redne članice »Slovenske Straže«. Upamo, da se število še dvigne. Ne iz cenih besedi, iz del se javljaj žar ljubavi do doma.
d Loški potok. Pa se le še oglašajo dobra srca in polagajo svoj dar za uaš »Dom«. Saj se vidi, da tako velika stavba je pogoltnila marsikako kronco. Pa še lepa vrsta jih je: Neimenovan 20 K; Matija Vesel (Tr. 76), 10 K; g. notar Gruntar 10 K; Šega (R 79) 5 K; gdč. Švigelj 5 K. Nabiralnik v Km. dr. 7 K; Bambič (Tr. 38), 10 K; neimenovan 5 K; Mohar M. (R. 27), 2 K; Car M. (R 83), 2 K; Bcncevia M. (Tr. 90), 3 K; Anzelc N. (Ml), 3 K; Agata Mohar (Ml.), 2 K; Bartol H. (1 dolar); Papuč Fr. 1 K; Lavrič (Tr. 60), 2 K; Lavrič Iv. (R 105), 2 K; Prebevšek P. 2 K; Fink 3 K; g. Al. Knavs U K; M. Modic (Draga), 10 K; R. Miklie (Draga), 2 K; Bartol (R 107), 1 K. Nabiralnik (Bartol H 58), 3 K. — Najiskrcnejša zahvala, Bog plati! Upamo pa, da vrsta naših blagih dobrotnikov še ni končana. Lepo življenje naših društev v »Domu« kaže, kako potrebna in koristna da je bila ta stavba za razvoj vseh naših društev. Prispevajte še kak dar za naš »Dom«!
d Krka. Slavnost blagoslovitve zastave krškega Orla se je izvršila v najlepšem redu & J>t>ilni udeležbi. Zasto-
pani so bili telovadni odseki, oziroma izobraževalna društva iz Ambrusa, Do-< brepolj, Ljubljane, Ribnice, Roba, Ško-cijana pri Turjaku, Šmartna pri Litiji, Št. Vida nad Ljubljano, Zagradca in Žužemberka. Po sv. maši, ki jo je po jedrnatem, primernem nagovoru opravil g. kaplan Pečarič, je domači župnik blagoslovil krasno zastavo Orla, ki irna na eni strani sliko Brezmadežne, na drugi sliko orla. Ob blagoslovitvi je po-leg domačega župnika navdušeno govoril zastopnik »Zveze Orlov« iz Ljubljane, brat jurist Kodre. Pri slovesnem obhodu z zastavo, pred katero sta jahala brat načelnih Strah in brat Gros, in pri blagoslovitvi je igrala godba Orlov iz Škocijana. Javna telovadba popoldne, katero je izborno vodil brat Aleksander Jeločnik, se je končala v splošno zadovoljnost mnogoštevilnega občinstva. Ljudje se niso mogli dovolj načuditi gibčnosti nastopajočih Orlov. Nastopil je tudi naraščaj pod vodstvom brata Rebolja. Našteli smo jih okrog 30. Vseh Orlov v kroju pa smo našteli do 70. Veliko jih je bilo tudi brez kroja.
—	Ob tej priliki se je blagoslovila tudi zastava dekliške " Marijine družbe in zastava šolske mladine. Kumovala je zastavi Orla gdč. Prosenc, zastopana po gdč. Rebolj, zastavi dekliške Marijine družbe gdč. Javornik in šolski zastavi gdč. učiteljica Štrauss. Lepa jim hvala, posebno še za darove. Zahvalo izrekamo vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da se je slavnost dostojno izvršila, vsem bratom Orlom in darovalcem lepih mlajev, zastavonoši Zupancu, zlasti pa še gosp. župniku iz Škocijana in tarnošnji orlovski godbi! Na zdarl
—	Krški Orel.
d Iz Dobrepolj. V maju svojega življenja je zamria 20. min. m. v Zdenski vasi razcvetajoča se cvetka, šestošolec Ivan štupnik. Res neizprosna si grenka smrt, ki idealnemu dijaku v zorni mladosti prekrižaš obširne načrte, ki ločiš očeta od nadepolnega edinca. Uto-laži se, spoštovani oče, saj je šel Ivan po plačilo za preveliko delavnost, po krono za preskromno ponižnost. Ni živel svetu, pa se mu je vseeno priljubil, kar je pričal veličasten pogreb, kojega' se jc udeležila velikanska množica, in' kljub pretečemu slabemu vremenu tudi sošolci v spremstvu petih gg. profesorjev. Kako lep sprejem šele mu je pripravil pravični Plačnik za njegovo ponižnost in udano potrpežljivost v dolgotrajni bolezni. Ne solznih oči, jasnega, veselega obraza bomo opazovali dolgo vrsto pomladi vznikle cvetke na tvojom grobu, nepozabni Ivan, zavedajoč se, da te je nebeški Vrtnar iz same ljubezni presadil v boljšo domovino. Sladko spavaj!
d V Dobljičih je bil za župana izvoljen Slovenec gosp. Matija Gešel s 24 glasovi proti dvem. Volili so ga tudi Kočevarji. Prejšni župan gosp. Matija Vertin, ki nam je marljivo in vestno, v, splošni blagor in zadovoljnost župano-val že 27 let, od leta 1877 s presledkom test. letj. se je odpovedal tej časti. To je
82
pač redek slučaj. Zato je tembolj naša doblička nanj ponosna in mu želi še mnogo veselih let, njemu, ki je stal več kot četrt stoletja na braniku za slovenski narod. — Upamo, da mu bo tudi novoizvoljeni župan vreden naslednik.
d Iz Dobrepolj. Občni zbor hranilnice in posojilnice je bil dne 29. maja. --Zgradba dvora n e za izobraževalno društvo in Orle prav lepo napreduje. Upamo, da sc bodemo kmalu preselili vanjo. Čast gospodu Stihu! Naši Orli bodo v teku enega meseca priredili večji javni nastop, na katerega že sedaj opozarjamo. Pa drugič kaj več. Na udar! — Iz S 1 e m e n o v. Neki kot-larski agent iz Kompolj je pred krat-kirr po naših hribih lovil ljudi, da bi sc naročali na neke nove vrste kotlov. Prišli pa smo mu na sled, da ima dvojne knjižee in v ene zapisuje tudi take, ki v resnici niso naročili kotla, samo da lažje agitira, češ: poglejte, tudi ta in ta ga je naročil. Pozor tedaj na tega agenta! Postave je sloke, obraza obritega in jezik ima zelo namazan, da mu para t>>žko najdeš.
d Liberalni dopismn z Vač zamorc sicer samo še kurje tatove žaliti. Če je Človek le količkaj še vreden, ga kva-kanje lega časnikarskega urlia ne more vznemirjati. Da pa naše ljudstvo izve, kako la »mačagur« naš kraj pred svetom blati, zalo zapišimo, kar poroča oSlovenski Narod« v 106. številki o priliki sokolske slavnosti: »Ljudski osre-Scvalci pobirajo tudi na Vačah zase in Ea razne dobre namene leto za letom prispevke, ljudstvo organizujejo v različni!) pobožnih družbah, trpeče tola-f.ijo z molitvijo in »gnadami«, namesto s kruliom. Nezadovoljnost je bila vzrok, :la so se tu zadnje leto duhovi ločili. Pred leti slepo udani in gluho pokorni kmetje gospodu v župnišču in kapla-niji, so hipno izgubili zaupanje v »gna-de« in gospode; z lastno voljo in sanio-pomočjo so se odkrižali duševnih mi'>r in telesnih pijavk, zdrava priroda je rešila gorskega kmeta, — danes je občina v čisto naprednih rokah.« Dva dni pozneje pa stekli »Ciganski pes« zabevska: »Ze prihaja, da, je že tu oni rešilni žar, ki nas olmc robotstva, da, rešilni žar: »Sokolska zavest!« — Samo toliko za poskušnjo! Bilo bi za nas nečastno, če bi odgovarjali na take ba-rabske izbruhe. Ne vprašamo, kdo je pisal, saj ve vsak, čegava sapa vleče. Če dopisun v pijanosti kaj takega za-brenči in le sebe popisuje, je to njegova slvar. Na Vačah pa ni tako. Res sc je n. pr. 1. maja po shodu »Kmetske zveze« gostilničar Konrad pred hišo nekaj majal nad našim rojakom poslancem Ravnikarjem ter so iz Jeklinove gostilne žvižgali pri odhodu nad poslancema, na semanji dan popoldne pa zasmehovali iz Tonetove gostilne par naših deklet, kakor to delajo sokoli in fcokoliči dan za dnevom na Vačah z nagimi somišljeniki, a vkljub temu je še celo v trgu Vače nekaj naših somišljenikov in dostojnih ljudi. Kaj šele v okolici, kar glasno priča sokolska slav-72
nos t, ko se ni čula iz naših vrst najmanjša žalitev. Pa ravno to, ker smo bili dostojni, jih peče. Sploh bomo pa mi kaj boljšega postavili na noge. Nihče ni tako na slabem glasu, da bi ne bil zrel za Sokola na Vačah, zato jim ne zavidamo niti članov, niti proti-postavnega naraščaja. Ko bi se Sokoli samo telovadili, bi ne imeli nič zoper nje, toda njih vzgojitelj, ki vzgoje sam najbolj potrebuje, jih bo samo podivjal. Čudno le, da še slabejši niso. Pa toliko baliarije za prazen nič! Edino njih naraščaj, ki šteje kakih 11 fantičev, zna nekaj prostih vaj. Za izlet na Dolsko so oblekli še četrtega Vačana ter z Ježkom in par nedomačini šli na blamažo. Zakaj so primeroma zgodaj morali nazaj, o tem pa molčimo. Saj še doma niso želi potrebnega priznanja. Eden udeležencev njih slavnosti se je izrazil: »Na Vače ne grem več. Proti Moravčam so nas srečavali sami krepki fantje in brhka dekleta z Vač, ki so šli nalašč zdoma. Na Vačah so nas pa gledale večjidel le stare babnice, da nas je moralo biti sram.« Predno napravi Blagajna za vselej izlet z Vač, naj gre šc v Kostrevnico pogledat bivšega učitelja Pregeljna. Z ajdovico bomo pa kadili za njim. Zapustil nam bo samo organizirano krokarijo, liberalni občinski odbor, skrajno strankarstvo, med svojimi pajdaši »Ciganskega psa« in lakoto po lažcli, slabo šolo, v puščavo spremenjeno kmetijsko drevesnico, zapuščeni gasilni dom, dve nepotrebni šolski stranišči in temu primerno povišane občinske naklade, nevidni mlin na sapo, nevidno parno žago, nevidno električno luč, pa razpor, ki ga zna le on napraviti. Preko tega mladiča gremo mi na delo, je še premoker za ušesmi, da bi sc nanj ozirali. Pustimo krokarjem njih krokanje, pridušunje in tepež na trgu, kakor so se kaveljni kampljali 26. maja zvečer kar med seboj! Kdor je z nami, smo mi ž njim. »Svoji k svojim«, tega se bomo držali, ko pojdemo v prodajalne in drugam. Ob enajsti uri začnimo z izobraževalnim društvom. Več luči! Na zdar!
Hranilnica in posojilnica v Ribnici v lastni hiši štev. 3 in 4, obrestuje hranilne vloge po 4'l20lc. Daje posojila za cel okraj v poljubni viso-čini po 5°Io na intabulacijo, po 5''///o na poroštvo. Hranilne knjižice drugih posojilnic sprejema kot gotov denar in se njih obrestovanje nič ne prekine.	1556 3_,
annnnnnaDDt □
□
D
notranjske novice
D___
oaaannaannnnnaano
n Iz St. Petra na Krasu. Izobraževalno društvo v S t. Petru n a K r a s u ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 12. junija popoldne po kr-;
ščanskem nauku. Na dnevnem redu jo tudi predavanje. Kdor hoče slišati kaj[ zanimivega o Dunaju in o lovski razstavi, naj ne zamudi te prilike. Ude društva bo pa zanimalo, kako je društvo delovalo v pretečenem letu. Udje in prijatelji društva, pridite v obilnem številu! — Nekaj za gospodar-j e! Zadnji čas začela sta dva trgovca v občini Št. Peter ljudi osrečevati z opomini in tožbami, kadar jima le malo denarja primanjkuje. Kake morejo biti njih premoženjske razmere, se ne brigamo. Pomisliti pa je treba, da stvar ni tako nedolžna. Odvetnik, ki tirja, je v Ljubljani, gotovo ne dela zastonj; denar pripravi v šestih dneh, dobi ga kjer ga moreš, sicer je tožba; pri tem jia stroški narastejo, brez ozira na to, koliko se je »pomotoma« pripisalo, gotovo od 1500 do 2000 K na leto. Lepa vsota! Zalibog, da tudi resnična. Lahko se to prihrani. Le nekaj nasvetov! Ne kupujte pri trgovcih, ki vas venomer izročajo odvetnikom Celo brez vsacega' opomina in 5e par mesecev ne morejo čakati. Kupujte pri poštenih trgovcih, katerih tudi pri nas ne manjka, ki imajo tudi potrpljenje z revežem. Zahtevajte vselej potrdilo, kadar ste plačali kak dolg; bo dostikrat prav prišlo, ker se le prevečkrat kdo zmoti in dvakrat zahteva plačila za isto stvar. Varujte se dolgov pri trgovinah, le prehitro sc nabere precejšnja vsota, ki je ni mogoče zmagati. Poravnajte stare dolgova po trgovinah, obresti v posojilnici so manjše in ni nobenih sitnosti in stroškov. — Cesta Javornik-Starf trg se bode vendar enkrat začela graditi. Da bi le delo šlo hitro naprej. Ljudje komaj čakajo! — Paljčani dobijo menda že letos šolo. Tako bo izpolnjena njih dolgoletna želja. Pozimi je bila pa res skrajno neugodna pot za otroke v Trnje. Taka vremena, kakor so pri nas ob hudi burji, sc ne dobe z lepa na Kranjskem. Seveda ni bilo prav, da se od strani učiteljstva večkrat ni na to oziralo in se je tako od starišev in otrok preveč zahtevalo in tudi veliko sitnosti napravijalo. Sedaj bo tega konec. — »D o m o 1 j u b« bo o zadevi, o katerej je že pisal »Slovenski dom« in »Slov. Narod« toliko groznega, tudi poročal, in sicer poročal popolnoma resnično. Mogoče dopis ne bo, vsakemu všeč, pa bo potreben. Samo da se spoznamo! Za resnico in pravic® vselej, tudi če pri tom komu ni kaj' ljubo.
n Iz Notranjih goric. Pri nas imamo vsaki dan kaj novega. Pa jaz nimam časa vse poročati »Domoljubu«. V nedeljo teden je g. Tribuč nam pripeljal nazaj iz ljubljanske opazovalnice (pa ne Halleyjevega kometa) svojega najljubšega Sokola. Pravijo, da mu jo bolje in so mu v Ljubljani zavrelo kri sokolstva nekoliko vsaj začasno pomirili. Gospod Tribuč pa še vedno vsako nedeljo hodi k nam navduševat mlade i Sokole. Ljubi jih kakor mačka miši. Kar ne gre mu v glavo, da bi keterega svojih mladih zgubil. Mi bi pa bili naj-

bolj zadovoljni in veseli, če bi tudi na ši Sokoli kar vsi pristopili k Orlom, Tako bodo imeli vsaj domače fante za voditelje in ne bo treba iskati Tribuča in njegovih. Fantje, ali ste videli, kako so stopali Orli na praznik sv. Rešnjega Telesa v svojem kroju ob nebu v procesiji? To bo nas in vse stariše pri nas .veselilo, če tudi vi nastopate kot Orli. jAko se boste dali voditi sedanjim voditeljem, vas bo večkrat bolela glava, preden boste spoznali lastno slepoto. 'Pa kaj sem še zvedel? Da bi pri nas radi dobili kakšnega vpokojenega duhovnika. Ako bi bilo že vse pripravljeno zanj, tako veste, da ne bo tak prišel, da bi Sokole komandiral. Dokler boste
v	Notranjih goricah imeli g. Tribuča vsako nedeljo popoldne, tako dolgo ne bo nobenega duhovnika k nam. Ali mislite, da nam bosta dva pridigala ob nedeljah popoldne?? Ako ste pa tako zelo katoliški in dobri kristjani, zakaj ise pa tako bojite katoliških društev na Brezovici? Zakaj pa niste šli gledat v nedeljo, 22. t. m., na Brezovico predstave? Kako fantje izobraževalnega društva in Orli kar tekmujejo, kateri bodo bolje predstavljali, govorili pri igrah. V polni dvorani bi bili videli sosedne Orle iz Vrhnike, Borovnice, Viča, Dobrove itd. Kjer so imeli ti prostora, bo prostora tudi za vas. Hvale o izvrstno uspeli predstavi ni konca. Milostlji-
vi	gosp- prelat Kalan nam je prav povedal, kje je izobrazba. Le v katoliških družbah je iščite, pa jo boste tudi vi dobili. Nevednost je najdražja, je rekel mil. g. prelat. Tudi za vas bo najdražja, ako ne boste pameti ob pravem času porabili! — Notranjec.
n Z Brezovice pri Ljubljani se nam
piše: Razvitje zastave katol. slov. izobr. društva z odsekom Orel dne 22. maja nas je presenetilo. Vedeli smo, da razvije tukajšnje izobraževalno društvo in telovadni odsek Orel zastavo, a da jo razvije s toliko slovesnostjo, tega nismo pričakovali. V petek zvečer so postavili društveniki in Orli nad 30 m .visok mlaj in dva manjša, katera je podaril g. Janez Remžgar iz Loga. A v nedeljo? Nestrpno jc vse pričakovalo popoldneva. Nebo ni oznanjalo lepega vremena, nevihta je bila, grmelo je, lilo kakor iz škafa, a vkljub temu so hitele od vseh strani množice ljudstva. Prišli so od daleč: iz Dol. Logatca zastopniki Orla, prišli bratje Orli z Vrhnike, Viča, Dobrove, Borovnice. Hvala, bratje Orli! Vaše število — nad 70 v kroju — vlilo je tudi v naše Orle novega poguma! In v cerkvi? Dasi prostorna, natlačeno polna. Po odpetih li-tanijah Matere božje vstopijo se Orli z Vrhnike in Logatca v špalirju v prez-biterij. Novo zastavo prinesejo trije bratje Orli; spremljata jo kumici blag. gospe Marija Rus iz Loga in Ivana Vel-kavrh iz Brezovice. Orli v kroju, tro-bojnice čez prsa, kumici v krasni narodni noši, — res lep pogled! Iskrena .vama hvala, blag. gospe kumici! Nastopi mil. g. prelat A. Kalan, ki v krasnem govoru povdarja potrebo izobraz-
be. »Nevednost je najdražja stvar na svetu«, zlasti te besede visokega dostojanstvenika si dobro zapomnimo. Nato je blagoslovil zastavo. Zastava — na eni strani bela s podobo sv. Alojzija, na drugi rdeča z uvezenim Orlom — je krasno delo gdč. M. Sattner iz Ljubljane. Po blagoslovu smo spremili zastavo v nov še ne dodelani dom — delo našega za društvo mnogozaslužnega tukajšnjega g. ž. Fr. Hoenigmana — kjer so nam društvenice in Orli s predstavljanjem dr. Krekove igre »Tri sestre« in burke enodejanke »V ječi« preskrbeli poštene zabave in obilo smeha. Hvala g. nadučitelju Benedeku, ki je fante in dekleta tako zelo že izobrazil. V kratkem blagoslovimo še »Društveni dom« in takrat uprizorimo dr. Krekovo igro »Turški križ«. Kdaj, še sporočimo. Končna sodba je bila soglasna: Lep dan je bil! Le še kaj takih! Še enkrat prisrčna hvala vsem, ki ste sodelovali! Brezovčani-farani, oklenite se društva, vi bratje Orli, pa naprej!
n Mladeniški tečaj cerkniškega okrožja Orlov. Prva prireditev cerkniškega okrožja Orlov je bila letošnje binkoštne praznike. Izvršila se je prav izvrstno. V nedeljo je bil tehnični tečaj v Cerknici. Vodil ga je z veliko spretnostjo br. Aleksander Jeločnik. Popoldne je bilo ljudsko predavanje. Društvena dvorana je bila polna. Tudi ženske, zlasti dekleta so prišle v obilnem številu. Brat Ivan Podlesnik je v zanimivem govoru razložil namen in pomen Orlov, ki so bojna četa nasproti sovražnikom svete vei'e in obenem izdajicam slovenskega ljudstva. Govorili so še gg. Jernej Pavlin, Jos. Udovič in J. Podbevšek. Binkoštni ponedeljek je okrožje priredilo velik ljudski tabor na Križni gori pri Ložu, katerega se je udeležilo velikansko število ljudstva iz vse okolice. Obširna planjava poleg cerkve, okrašena s slovenskimi trobojni-cami, je bila skoraj polna, velika cerkev pa je bila za ta dan premajhna. Po službi božji, pri kateri je prepričujoče govoril P. Bonaventura Savec in pel okrožni moški zbor, je okrožni predsednik Jernej Podbevšek z navdušenim pozdravom otvoril ljudski shod pod milim nebom. Krasno je govoril g. Fr. Terseglav o pomenu in nalogah slovenske krščanske mladine, moške in ženske, o njih medsebojnem razmerju ter o ljubezni do Kristusa in do slovenskega doma. P. Bonaventura je živo slikal nevarnosti, ki so zlasti pohujševalne ter veri sovražne družbe in časopisi. »Liberalni listi so korita izgubljenih sinov.« Dopoldne je govoril še okrožni načelnik Josip Udovič. Po dveurnem odmoru, med katerim so goste zabavali pevci in starotrški tamburaši, se je shod nadaljeval. Mnogo ljudstva je vztrajalo čez poldne, nekateri pa so prišli na novo. P. Bonaventura govori o pomenu, ki naj ga imajo za slovensko mladino kroji, oziroma bela pokrivala na glavah vrlih deklet. G. K. Škulj iz Loškega potoka vzpodbuja k stanovitnosti ter svari pred kakim morebitni m
Judežem. Domači župnik g. P. Havpt-man govori o zgodovini okolice, ki sc lepo vidi s Križne gore ter o napredki-krščanske misli v starotrški dolini. — Shod sta pozdravila še br. Škrbec iz Starega trga in br. Šega iz Loškega potoka v kroju ter zastopnik izobraževalnega društva z Blok. — Nato okrožn predsednik br. Podbevšek zaključi zborovanje z zahvalo vsem govornikom ii udeležencem shoda ter vsem, ki so pripomogli, da se je ta prireditev tako sijajno izvršila. Križ vtisnjen v slovenske trobojnico bodi in ostani geslo našeg; dela! Po slovesnih litanijah sta Orlon v kroju govorila še P. Bonaventura ir br. Havptman, nakar je polovica mlade armade odkorakala v starotrško, polo vica pa v cerkniško dolino. — Krasne je bila ta prireditev. Še sedaj vse go vori o njej. Še vedno udeležencem zve ne lepi govori v ušesih in ne morejc jih prehvaliti. Nihče ne obžaluje, da jc šel na Križno goro, pač pa marsikdo, da je ostal doma.
Vrhniške novice. Liberalci nima j posebne sreče s svojim časopisjem n: Vrhniki. »Slovenski Dom« roma že ceb mesece le-sem z žalostnim pristavkon na ovitku: »Brezplačno na ogled«. Vsi ljuje se prav posebno gostilničarjem Svojim somišljenikom svetujemo, na list kratkomalo vrnejo nazaj, pokazav ši, da pošteni Vrliničani lažnjivegr. liberalnega časopisja tudi brezplačni ne trp6 pod svojo streho. — še večje smolo ima znani »sokol« iz lekarne kadar nastopi agitatorično pot za libe ralne liste. Posebno takrat, ko je roma z Vrhnike proti Brezovici, mu ni šle vse gladko izpod rok. Čudno je, da ka ke hujše ne skupita lekarniški vajenec in njegov zvesti sodrug, ko tako vsilji vo nastopata pri svojem nečednen poslu. Najbolj elegantno ju je odpravi gostilničar v Logu, ki jima je vrge: krono na mizo, samo da se spravita ir hiše. Ker pa nista marala kronice, po stavil jima je na mizo — liter vina in takoj je imel mir. Liberalna apostoh: naj se učita manire od priprostega go stilničarja! — Zadnje čase nastopata ti: dva moža vedno bolj predrzno. Čiste naravno. V sili žre vrag muhe. Tudi ona dva sta poskusila vse. Vemo slu čaje, ko se ni našim ljudem v obraz grozilo le z dopisi v liberalne liste, ampak še s hujšimi rečmi. Naj se pač nc dado ljudje oplašiti od par »privan drovcev«, ki so danes tukaj, jutri tam. Vse take grozilne slučaje naj si naši ljudje zapomnijo. Morda še prav pridejo. Večkrat smo že čuli, da bi ne bilo napačno, ko bi g. Hočevar prijel svojega vajenca od časa do časa za ušesa. Obenem pa naj spomni svojega uslužbenca na one čase, ko je kot dijak v Celju igral ulogo mutca in žajfo prod.a-jal. Morda bi pa le kaj pomagalo. — Prihodnjo nedeljo ob 3. uri popoldne bo priredila v »Društvenem domu« »Jugoslovanska strokovna zveza« delavski shod. Govoril bo na shodu med drugimi tudi predsednik J. S. Z. in deželni poslanec g. dr. Ivan Zajec. Delavci ip
fi2

prijatelji delavcev ste prisrčno povabljeni na shod!
I naaaaaaP°Paaaaa{
I Iz raznih krajev
I Daaaaann°DPnnona[]
štajersko. Duhovniške prestave. Prestavljeni so Anton Zerk iz iornjega grada k Sv. Barbari v Halozah, Jakob Rabuza od tam v Gornji ,'rad, Franc Planine iz Mozirja k Sv. Alarjeti pri Ptuju, Jožef Erker od Sv. Marjete v Mozirje. Frančiškan o. Pij Cankar od Sv. Trojice v Slov. goricah n o. Dioniz. Dušej iz Brežic prideta na Kranjsko k Mariji Pomagaj na Brez-iali; o. Salezij Vodošek je prestavljen :ia Sv. Višarje. — Toča je napravila veliko škode okoli Ptuja. Gorice in žit-10 polje je močno poškodovala. —
—	Protestant i zem se hoče šopi-iti v Ptuju. Kupili so že prostor, kjer >odo sezidali cerkev. — Izstopil je z katoliške cerkve v Celju di-
iak-šestošolec A. Rischner, da se mu ne to, kakor pravi, treba učiti krščanskega nauka. — Shodi zaupnikov »Kmečke zvez e« so proglasili z velikim navdušenjem g. prof. Karola Verstovška državnozborskim kandidatom za okraj Marenberg-Slovenjigra-dec-Šoštanj-Gornji grad. — Protestni shod proti šulferajnski šoli v Polzeli se je krasno obnesel. Z zanimanjem je sledilo ljudstvo izvajanjem govornikov in zlasti pritrjevalo odborniku »Slovenske Straže« g. Karolu Ver->tovšku. — Nemci so zmagali pri občinskih volitvah v Ljutomeru v prvem in drugem razredu, v tretjem razredu so zmagali Slovenci. — Še s t-stoletnica je letos, odkar je bila Marijina cerkev v Celju posvečena. — Velika nesreča se je zgodila dne 23. maja t. 1. Lovre Jurij, trgovec iz Polenšaka, je vozil vino, a ker je bila pot spolzka, je voz zdrsnil po bregu v potok, kjer se je prevrnil s tremi polovnjaki na njegovega pastorka Franceta Goloba, ki je bil takoj mrtev. Koliko nesreč povzroči nesrečni alkohol vsako leto na Štajerskem.
Koroško. Cirilmetodar — narodni značaj. Dne 18. t. m. je bila volitev člana v okrajni šolski svet v Velikovcu, kjer so ostali Slovenci za tri glasove v manjšini. Prerijski župan, znani »Cirilmetodar«, je ostal doma in poslal kot svojega pooblaščenca zagrizenega nadučitelja Jurkoviča, ki je volil nemčurskega kandidata.
Goriško. Peki v Gradišču in magistrat. Magistrat v Gradišču je poklical vse peke v občinsko pisarno, kjer so zahtevali od njih, naj znižajo truhu cene. Ako ne ugode zahtevi, bode magistrat odprl občinsko pekarno.
—	Le ga nazionale bo imela letos redni kongres v Gorici dne 29. t. mes. Delajo velike priprave, da bo Gorica ta dan kolikor mogoče laška. — Nova cerkev v Gorici. Cč. oo. kapucini
5J
v Gorici so začeli prenavljati svojo cerkev. Po načrtih bo cerkev znatno povečana, zvišana in po svoji notranjosti in zunanjosti ena najlepših ccrkva v Gorici.
Rastlinska odvajalna sredstva n. pr. rabarbara, imajo med drugimi tudi lastnost, da izgube celo pri naraščajočih količinah na vplivu. Temu nasprotno se je vsled mnogoštevilnih poizkusov v največjih bolnicah v Evropi in Ameriki dognalo, da od mnogih zdravnikov hvaljeni razkrajajoči in odvajajoči vpliv Franc Jožef-ove grenčice radi njene redke naravne kakovosti celo pri daljšem uporabljanju vedno isti. Franc Jožef-ova grenčica se napolnjuje samo v popolnoma naravnem stanju brez vsake primesi katerekoli vrste neposredno pri Franc Jožef-ovih vrelcih v Budi in se dobiva v lekarnah, drogerijah in prodajalnah rudninskih voda.	14

|[ Bobre knjige 'J
nauunnannnnuuaaao
Igra v proslavo sv. Cirila in Metoda
bode še ta teden dotiskana. V njej se slavita sveta brata kot apostola prave vere in cerkvene edinosti brez vsake politične primesi. Prirejena je za sa-momoške vloge. V igri se lepo in gin-ljivo predstavlja življenje in apostolsko delovanje slovanskih apostolov. Posvečena je 10251etnemu spominu Metodove smrti, da ob tej priložnosti našemu ljudstvu utrja versko zavest in mu razširja obzorje. Igra jc primerna za izobraževalna društva in mladeni-ške Marijine družbe. Spisal jo je v nevezani besedi naš pesnik Silvin Sar-denko, ki je slovenskemu ljudstvu ravnokar pokazal, kako globoko umeva duha sv. Cirila in Metoda. Pri tej priliki priporočamo njegovo krasno knjižico: Marijino kraljestvo na jutrovem; cena 50 h.
Skrivnost najdenke. Povest. S prav posebnim zanimanjem so čilali »Domoljubovi« bralci to povest, ko je izhajala v posameznih podlistkih v »Domoljubu«. Še z večjim zanimanjem pa jo bodo čitali naši bravci sedaj, ko je zbrana v knjižici, ki ima na čelu zanimivo večbarvano sliko, ki predočuje pretresljiv prizor iz povesti. Smelo trdimo, da imamo Slovenci malo tako zanimivih povesti na razpolago. Če pri-čneš čitati povest, se zatopiš v njeno vsebino in jo ne moreš pred odložiti, dokler je nisi prečital do konca. Pa še vedno ti uhajajo misli nazaj na posamezne pretresljive — ja naravnost ganljive — zaplctljaje v povesti, ki posega tako globoko v čustvovanje dveh zakonskih — med trdo kremenito, a nikakor ne brezsrčno moško naravo in
plemenito ter požrtvovalno žensko dušo. V človeškem življenju d& vrč, krat malenkost, ja, nesrečen slučaj po, vod hudim nesporazumljenjem, ki se tako nepričakovano pojavijo med dvema ljubečima se srcama in edino trdna verska podlaga je zanesljiv pripomo-ček, da razžene temne oblake, ki pretijo ugonobiti tiho družinsko srečo. — Knjižico »Skrivnost najdenke« so mnogi' težko pričakovali, kar nam spričujojo obila nujna naročila; prvič smo jo malo prezgodaj naznanili, ker še ni bi!a dotiskana večbarvana slika na ovitku. Sedaj pa jc knjižica na razpolago in se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani, pa tudi v »Knjigarni Ilirija« v, Kranju. Cena 60 vin. za nevezan izvod, vezana knjižica pa velja 90 vin., po pošti 10 vin. več.
Uganka.
Dvozložna beseda.
Iv. Baloh.
Poznana neka je rastlina,
ki ne pozna je naša domovina,
na jugu le, kjer solnce bolj žari,
rastlina raste, cvete ta, duhti,
a vendar vsakdo jo pozna,
in skoro vsaki moški rad ima. —
V naprednih časih pa sedaj — seve —
jo ljubijo celo dekleta in žene,
ne vse, le v mestih pri gospodi
doslej je — hvala Bogu — še le vinodl;
različna njena je oblika,
zdaj majhna, zdaj celo velika,
celo kot prah se ona nam prodaja,
a ne za usta, le nosove nam naslaja.
Po celem, širnem svetu je doma,
v zakotni vasi ded ob njej kramlja
celo otroka ona mika,
ko ž njo na skrivnem se potika,
le žal, da mnogokrat vsled nje
vasi nam cele pogore,
najbolj pa veseli državo,
čim več denarja gre v višavo,
katera pa je ta beseda skrita,
pove naj tvoja glava — duhovita!
Rešitve se sprejemajo do 11. junija.
Vprašanje zaradi brade.
Pred kratkim je stal v Londonu nek potepuh pred sodnijo. Imel je veli-, ko črno brado, sodnik pa je bil popoN nrima obrit. Ko ga je sodnik izprašal o njegovem življenju, nazadnje reče: »Ce je vse ros, kar se Vam očita, potem morate imeti vest, ki jc tako črna kakor. Vaša brada.« — »No, no,« odgovori po-. j tepuh, »če hočemo vest presojevati po bradah, potem Vaše blagorodje nima, prav nobene vesti.«
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Praga, 25. maja 1910: 25, 85, 6, 51, 87. Gradec, 28. maja 1910: 67, 80, 57, 27, 59. Dunaj, 28. maja 1910: 70, 20, 28, 49, 56,