188. številka.
♦Vrst, v ponedeljek 19. avgusta 1901.
Tečaj XXVI
MSdlao«t
t i * i> eiskrat bh «aa. rtzur cerfeii i«
j.r irniko*. 4. uri
>'ar»«fKtnk in«it:
ca celo Leu>........24 kron
za pol leta .........1! -
ra fiem leta........ * „
za en meneč ........ 2 kroni
Str^ćatoo e plačevati naprej. Na as-"Ot prilnfonf D^r tCniiM ** aora*« • odrt
Po cobakamaii t Trutu w prodajajo issrezne *tevil*e po fi »totink -3 nvč.l; xtfD Tr*ta {»k po H »totink (A
Telefon st*. 870.
Oglasi
■e raćnnajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo 9 primernim popustom Poslana, osmruiioe in javue zahvale domači oelani iul. se računajo po pogodbe
Vsi dopisi na; »e poSiljajo urednlAtvu Nefrankovaiu (i<n>ini se ne »»prejemajo Rokopisi se ne vračajo.
Grlasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč!
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema npravntfitvo. Naročnino in otrlas« je plačevati lo«:o Trst.
Uredntfltvo In tiskarna se nahajata * ulici Canutia Siv. 12. V pmviitgtvo, in »prejemanje Inseratof v ulici Mniia piccoio Siv. 3, II. i»H<i-ii.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnik
Lastnik konsorcij lista „Edinost'
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Avstrija in Italija v Albaniji.
Duaajski tednik » Die Zeit« je prine-«el pod t* m naslovom <loli sledeči čianek i z peresa Spiridiiona ln»pievit;4, ki je znamenit že )>o dejstvu, da ie Italija potihnila albansko vprašanje v ospredje evropske diskuzije in je tak<» približala možnost konflikta med Avstrijo in Itaiijo, <ia se torej članek bavi z veleaktuveln m predmetom : ampak znamenit je la članek tudi po osebi, ki ga je spisala.
Članek se glasi :
»Nekaj časa sem italijansko novinstvo kar ne n« ha govoriti o Albaniji, in tudi v italijanskem parlamentu je bilo že več razprav, v katerib so toliko vlada kolikor različne stranke izražale svoje nazore in bojazni. Na spi«.h s*) pc delali Italijani, kakor da imajo j>ovoda za veliko nkrb, da Avstrija v najbliž em času zasede Albanijo, da Avstrija sploh že dela priprave za to, in da je potrebno v najveei meri, delati proti takim prizadevanjem, 7ln k česar ne more Italija storiti nič boljega, nego da v Albaniji sama razvije agitacijo, da začne snovati tam italijanske šole m |M»štne urade in da pripravlja prihodnje priklopljenje Albanije (k Italiji.)
Da Italija ne razpravlja le akadem čno o teh načrtih, ari. pa k da jih spreminja v dejan a, d< kazujejo nastopna dejstva : prvič, da je snovanje italijanskih poštnih uradov v Albaniji v resnici že odrejeno: drugič, da italijau-tta pa rop lov na družba »Puglia« že vozi se vi mi } urniki direktno do Skadra ter prevaža italijansko |K>što, dočirn ob enem namerja vvesti lokalno črto Medna-Oboti-Dulčinj ; tretj č, da je črnogorski prestolonaslednik Danilo imel nedavno temu grozilen govor, v katerem /e izvajal, da bo Turčija v svojem od | »oru proti eventuvelnemu avstrijskemu za sedenj u Albanije mogla računati na t o moč Crnogore in Italije ; četrtič, tla je od p« -iilj^nje italijanskih učiteljev v Albanijo v namen snovanja italijanskih šol sklenjena stvar : petič, da Italija ni le povodom dogodka v Prevesi poslala tjakaj svoje najmočneje tri cklopniee in je stavila ultimatum, da bi imjHtnirala Albancem, ko je bilo predvideti, da se podvržejo turški vladi, ampak da je sedaj zopet poslala nadaljnje tri vojne ladije na albaasko obal, da bi izsilila od turške vlade 200.000 frankov kakor odškodnino za nam šljeno grdo postopanje z nekimi Italijani.
Kdor razmere v Albaniji iz lastne skušnje tako p< zna, kakor jih poznam jaz, in ni o tem zavzet na nobeno stran, bo izvajal tudi prave sklepe iz teh dogodkov : in če
P O I) L r 8 T E Ji. 3
pripovedovanja starega papirja.
Hrvat-ki -pi-al Šandor Gjalski. Poslovenil M. C-t-Č.
Pri nas imajo »sekretarja« še iz dobe mojega pradeda. Mobilija je to iz nekega eksotičnega lesa rudečkaste barve. Sprednje strani so olepšane s tankimi korintskimi ste-briči „d mahagonija, a vrata so v glavnih jjoljih edičena z uloženimi rokoko-sličicam i. V globoki notranjosti je neštevilo oddelkov, predalov, z galerijami in brez galerij — a je tudi tajnih omaric s peresi na poskok.
V tej omari je skrit ostanek življenja, jtoloženega v pismo, tam od sredine osemnajstega stoletja pa do sem nedavno še le minulih let. Vsaj pet kolen je zapustilo tu sledi svojemu bivanju. Ali niso shranjen: kaki znameniti rodbinski dokumenti, ni pravdni .-piši, se manje zapisniki goeposkini ali urbarski popisi. Tu je le pis*m in papirjev, ki se nanašajo na tkrtmno življenje, ali bolje rečeno, ki sezajo v one strani, ki eo daleč od opravila in poklica, a so v glavnem izpolnjene
niso na dunajskem Ballplatzu (Ministerstvo za v na oje stvari. Op. ured.) slepi in g 1 u-h i (kakor se je sicer res že dogodilo mnogokrat), p o tem bi bil že skrajni čas, da se italijanskim stremljenjem pravočasno postavijo po robu!
Stvar je namreč za poučenega človeka jako proze'rna. Odkar ee je Crnogora po že-' nitvi princese Jelene s tedanjim italijanskim prestolonaslednikom približala Italijanom,skuša knez Nikola pred zarlavljenjem, katerega se boji od strani Avstrije, zavarovati se na ta način, da vzbuja apetit Italije do Albanije. Z njegovega stališča je to tudi popolnoma državniško previdno: ali njegovo stališče ni stališče Avstrije, ki ima vse vzroke, da se pri tem ne da opehariti.
V svoji {Mihlepnosti po veličju, ki jej je že v Abesiuiji prinesla toliko porazov, zahteva Italija Albanijo kakor »beneško dedščino« in se sklicuje na to. da omikani Albanci govore italijanski, tla 150.000 Albancev že 400 let žive v Apuliji, da je duhovščina Albanije večinoma italijanska in da bi bila Italija zgubljena, ako bi po aneksiji Albanije odstrani Avstrije Adrija postala »avstrijsko morje.«
Vse to je brez temelja. Albanija ni nikdar pripadala Benečanom, ampak le par pristanišč, in še ta le prehodno. Albansko obal so sicer v dvanajstem stoletju smatrali za ltenečansko, toda globlje v notranjost niso Benečani došli nikdar in tudi pristanišča so zgubili že v trinajstem stoletju, izvzemši Du-nizzo, ki je bil od 1393 pa do 1501, Dul-činj, ki je bil 1408 do 1571, .Skadar, ki je bil od 139t> do 1479, Eeš, ki je bil od 1386 do 1501 t z dvakratnim daljšim pretrganjem), in Aviona, ki je bila do 1691 benečanska. V notranjosti sti pripadali Benečiji le mesti Kruja (1400 do 1415 in 1-467 do 1468) in Dri-vasto (1440 do 1478). Ali če tudi bi bila Italija posedovala vso Albanijo skozi mnoga stoletja, bi vendar za današnjo Italijo ne mogli iz tega izvajati nobenega pravnega naslova, ker bi ista sicer mogla z jednako pravico zahtevati Grško, Epir, Cvper, Kreto in obrežne pokrajine Marmorskega morja. Po pravu pri-borjenja so taki »pravni naslovi« istotako zamrli, kakor oni Avstrije na zgornjo Italijo.
Kar pa se dostaje trditve, da omikani Albanci govore italijansko, je približno istotako resnična, kakor ona, da omikani Egipčani govore italijanski. To se pravi: italijanščina je v nekaterih mestih, ki so bila nekdaj benečanska, jezik trgovcev. V Albaniji si torej v nekaterih že gori omenjenih mestih pomagaš z italijanščino : sicer govore italijanski v
Albaniji tudi župniki, izšolani od propaganda tide v Rimu ; računati pa smemo, da kve-čemu pol odstotka Albancev govori italijanski.
Da v Italiji še bivajo potomci Albancev, izselivših se tjakaj v petnajstem stoletju, ki so si ohranili svoj jezik (število njihovo se navaja med 85.000 in 150.000), to je res, a tudi Avstrija ima štiri albanske kraje v Dalmaciji in Istri ; kaj pa še le na Grškem, kjer kar mrgoli Albancev ! Ti torej niso nikaki pravni naslovi.
(Zvršetek pride.)
V Trstu, dne 19. avgusta 1901.
O odhodu biskupa Strossmayerja iz Rogaške Slatine pišejo »Obzoru« : Kakor vsakikrat, tako se je tudi letos o odhodu velikega našega biskupa zbralo pred poslopjem, kjer biskup redno biva, lepo število Hrvatov in drugih odličnih gostov, da mu zažele srečno pot. Na meji Slatine so pričakovali biskupa pri sv. Rrižu Slovenci, pa so ga vrlo srčno pozdravili. Gospe so mu poklonile lep šopek cvetja, a v imenu slovenske mladine ga je pozdravil gimnazijalec Andrej Druškovič s prikladno pesmico, v kateri prosi biskupa, da prihodnje leto zopet pride iued-nje v Slatino. Želji mladega Slovenca se pridružujemo tudi mi, pak iz vsega srca želimo našemu biskupu, da bi še dolgo vrsto let odhajal v Slatino med brate Slovence in da bi se nam od tam vsakokrat zopet vračal Čim mlaji in veseleji. To leto mu je posebno dobro delo letovanje v Slatini. Biskup je izvrstne volje, poln duhovite šale in mladeniški svežega duha, tako, da se mu divi vsakdo in se raduje. Stossmaver je včeraj (v petek) dospel v Zagreb v spremstvu barskega nadškofa presv. g. Š. Mili novica in presv. gospoda predsednika akademije Tade Smičiklasa ter papeževega protonotarja, mons. Milka Cepelica.
s prijateljstvom, ljubavjo, tovariševanjem in dragimi spomini, čuvanimi iz otroške ljubezni od kolena do kolena.
Tu se nahajajo tudi dnevniki, koledarji in memoari — ter skromni lirski izlivi, in vs-a množica listov, počenši z latinsko kore- i spondencijo pradedov, dedov in očetov, pa ! do francozkih, nemških in hrvatskih dopisovanj gospej, do čestitk, pisanih z negotovo otroško roko za razne godove in rojstne dneve.
Tu je tudi izprešanega cvetja med papirji, starimi po sto let. je malih pastel-por-tretov z napudranimi glavami, tajno privitih tajnemu lističu z dekliškim naslovom kake prababice ali pratetke, tu je na pol {»obledelih dagerotipov in pormenelih fotografij ljudij z imeni še poznanimi, a še več z imeni že nepoznanimi : — tu je neštevilo snopičev drobnih pisemc zvezanih križem v svilene tenke vrvce, takoj za temi se vrste stare plesne pozivnice zagrebških škofov in hrvatskih banov, kazin in narodnih čitalnic, s celimi kouvoiuti tiskanih pesmi-priličnic iz ilirske dol>e za plese mladih Ilirkinj — a vse to pomešano z mnogimi in mnogimi osmrt-
Politični pregled.
V TRSTU, dne 1H. avgusta 1901
Proslava rojstnega dne našega cesarja. Kakor posnemamo iz obilih nam došli h brzojavnih poročil c. kr. korespon-denčnega urada, so po vseh deželnih glavnih mestih naše države rojstni dan našega presv. cesarja obhajali na slovesen način Tudi po glavnih mestih družili držav, kakor v Petrograuu, Berolinu, Rimu, Parizu i. dr. so se o tej priliki darovale maše za našega cesarja.
nicami in z dolgimi latinskimi, nemškimi in ilirskimi posmrtnimi odami.
Saj pravim — cela zakladnica blaga za proučevanje duha, srca in navad davno iz-gnolih generacij, a tudi ljudij, nedavno legših k počitku. Ta sekretar odpiram jako rad. Gotovo ni minilo ni jedno mudenje v rojstnem mi domu, da ne bi bil pristopil k stari dragi mobiliji in tedaj — tedaj sem se še vsakokrat moral zgubiti v motrenju in gledanju mino) ih tlnij in ostankov njihovih, a poleg tega občutim vsepovsodi vso tajinstvenost, vso zagonetko — vso neumljivost, ki ustvarja kratko dobo jednega človeškega bitja.
Že kakor dete sem bil najsrečneji in naj-zadovoljneji ako sem smel biti ali z očetom, ali materjo, ko smo hodili odpirat omaro in kaj iskat v njej. A do cela nepozaben mi je tisti čas, ko mi je mati, po dolgih dolgih prošnjah, zaupavala ključ in dovoljevala, da sem smel pregledovati papiije.
(Pride še).
O položaju. »Neue Freie Presse« piše pod datumom dne 17. t. m.: Danes je bil ministerski svet pod predsedstvom minister-skega predsednika tira Korberja. Bavili so se s tekočimi posli. Kakor zatrjajo, ni bilo doaedaj mogoče storiti kakega sklepa glede različnih političnih in parlamentarnih vprašanj, ki čakajo rešitve, ker je večina poslaneev še na počitnicah in ni bilo torej mogoče stopiti v dotiko s strankami. Sosebno so nerešena vprašanja : sklicanja državnega zbora, terminov za razpuščanje deželnih zborov Češkega in Tirolskega in novih volitev v ti zastopstvi. Ti termini se določijo še le prihodnje tedne.
Isti list beleži na uvodnem mestu pomembno dejstvo, da so te dni prihajali v Išl, kjer biva cesar, ministri vseh treh kategorij, ki jih ima naša monarhija (avstrijski, ogrski in skupni.) Tudi češki minister-rojak je bil vmes. Iz tega je sklepati, da so v Išlu razpravljali o vseh obilih vprašanjih, ki so na dnevnem redu v obeh polovicah monarhije ia o nemškem carinskem tarifu. Ta poslednji da je kar zaustavil pogajanja med avstrijsko in ogrsko vlado o carinski in trgovinski pogodbi in o domačem avtonomnem tarifu. A poleg vseh teh obilih skrbi muči dunajski list še jedna in — naj več a skrb: stališče Nemcev, kakor so si je priborili po večletnem brezpriraernem boju — to stališče je sedaj v resni nevarnosti, ako deželnozbor3ke volitve ne izpadejo tako, da bo liberalcem prav. Hinc illae lucrimae. (Ti gospodje pač ne morejo drugače, nego da vedno ponavljajo največo laž s tem, da svojo stranko identificirajo z nemškim narodom.) Ce zmagajo ra-dikalci — tako izvaja »Neue Freie Presse«
—	potem se bodo v parlamentu na Dunaju ponašali kakor zastopniki naroda na Češkem
—	in z Bogom nemška g'emeinbiirgsehaft. Zmaga te stranke bi pomenjala najlmjo krizo za Nemce v Avstriji.
Po menenju dunajske Židinje ni možno, da bi Nemci na Češkem ne umeli vsega tega. Celo spomin Bismarckov mora pomagati dunajskemu listu, ki vsklika emfatično, da se Vsenemci postavljajo v drzno nasprotje »z najvećim vseh nemških državnikov.« Primite se za glavo in strmite : »Neue Freie Presse«, d:£: »Neue Freie Presse«, seje spozabila toliko, da je zapisala — resnico in za-beleživši to resnico je pripoznala, da na vsej avstrijski krizi sedanji je kriva izključno le
—	nemška politika! Da, »Neue Freie Presse« povdarja, da je bil Bismarck tisti, ki je razrušil organično zvezo med Avstrijo in Nemčijo! To daje delo Bismarckov o, da Češka ni več nemški bundesland!
—	Gotovo je tako! Kako pa morejo Nemci zahtevati potem, da mora Avstrija tudi potem, odkar nima ničesar več iskati v Nemčiji, ker je Bismarckova politika razbila organično državnopravno zvezo, imeti isto nemško označje, kakor je je imela po p red-.'! Če je podlaga druga, mora biti tudi zgradba drugačna. Ravno tu je vir vsem narodnim bojem v Avstriji, da so Nemci trdovratno prezirali
j dejstvo, katero konstatuje sedaj »Neue Freie I Presse« : tla po dogodkih leta 1866. nima j Avstrija na nemškem severu nobenega poklica in nobene prihodnosti in vsled tega tudi ne pravice do obstanka kakor nemška država. Od leta 1866. sera kaže Avstriji kazalec na naš slovanski jug. In ako hoče slediti temu kazalcu, ne srne imeti politike, ki bi se dotikala čutstev nje slovanskih plemen, ker bi s tem odbijala one, mej katere se hoče širiti ! ! Dobro pa je le, tla je tudi stara dunajska grešnica konstatirala to resnico. Kaj vse dela strah — pred obračunom z volilci !
Zakaj so Nemci na Moravskem „spravljivi"? V »Information« pišejo iz Olomuca kaj instruktivno o pravih vzrokih, ki silijo Nemce, da se ravno na Moravskem
tako »spravljivi«. Cehi v Olomucu so namreč uveli bojkot proti nemškim obrtnikom. In to tako vspečno, da so Nemci prišli do seznanja, kako potrebno bi bilo, da se — sporazumejo s Cehi. Nemci uvidevajo, da bodo s tako taktiko najbolje varovali svoje interese in d a napravijo konec češkim nadaljnjim stremljenjem.
Najživahneji [*»vKf»eševatelji te misli so nemšKi trgovci in obrtniki, ki najbolj občutijo, v kako gospodarsko kalamiteto pridejo Nemci drugače. K istim se pridružujejo lastniki hiš, tako, da se je polagoma ustvarila mo«'oa stranka, ki zahteva, da nai politiš ce stranke za vsako «-eno sklenejo h Cehi kompromis. Pa tudi nek: jtolitični moment sili zmerne nemške stranke v pogajanja s Cehi. Kakor povsodi v jezikovno mešanih <leželah in mestih narašča tudi 111 nemškoradikalna stranka, ki se že sedaj močno pripravlja za prihodnje občinske volitve, s strahovito naglico. Lil»eralna, sedaj gos|w>dovalna stranka, je bila že o zadnjih volitvah v veliki nevarnosti pred radikalno stranko, in gos|x>dje v mestni hiši v Olomucu potrebujejo nujno }>omoći. To |>omoč pa bi jim mogli v tamošnjih razmerah donesti le Cehi, ki so ravno v prvem volilnem razredu najmočneji. Cehi tudi da nimajo nič proti kompromisu in so pripravljeni /.a odkrito in pošteno mišljeno pogajanje. Cehi bodo zadovoljni, ako bodo le po nekoliko zaupnikih zastopani v mestni hiši, in ako jim dajo Nemci jamstvo, da jim ne bodo stavili nikakih zaprek njihovemu razvoju v kulturnem pogledu. YTeč ne zahtevajo Cehi, in če bodo tudi na nemški strani tako spravljivi, lahko pride do spo-razumljf nja.
Nekaj zabavnega z albanske
obali. Neka italijanska družba je kupila blizo Durazzo od nekega bega neki gozd in je pričela z gradnjo poti do morja za prevajanje lesu. Tri pa je prišel vmes drug beg ;n je prejH.vedal zidati pot po njegovih tleh. Na to je navstal prepir, ki se je zvršil s tem, da je neki sluga italijanske družbe ubil bega. Turška polieija je na to prepovedala gradnjo poti in izvažanje lesu. Italijanski admiral je žugal na to z l>ombardiranjem mesta, ako družbi ne bo nje pravica. Paša pa ni odje-njal in admiral — ni bombardiral!! Tudi je prepovedal paša izkrcevanje italijanske mornarice v nameue vežbanja. Celo izkrcanje italijanske godbe je prepovedal, do-čim je avstrijski godbi z ladije »Karol VI.c dovolil to.
Tržaške vesti.
Rojstni dan naseira eesarja. Na predvečer rojstnega dne zbrala se je na obrežju velika množica ljudstva, ki se je divila krasni razsvetljavi in umeteljnjim ognjem na vojni ladiji »Karol VI.« in na parnikih avstrijskega Llovda. Vojaška godba je svirala na velikem trgu, p«) mestnih ulicah pa ste korakali godbi obeh veteranskih društev, katerim so sledili uniformirani členi istih društev. Slovenska društva se niso udeležila sprevoda, vsled česar pa je tudi bil sprevod tak, da je najl>olje, da — molčimo o njem. Zasebnih hiš je bilo le par njih odičenih z zastavami, v prvi vrsti hoteli; na javnih poslopjih so vele zastave. Svoji zastavi sta razobesila tudi »Del. podp. društvo c in »Kolo«. Na večer je razsvetlilo tudi »Tržaško podporno in bralno društvo«.
Včeraj ob 9. uri je bila slovesna služba božja v katedralki sv. Justa, katere so se udeležili zastopniki civilnih in vojaških oblasti.
»Rdeči prapor« hoče po vsej sili doseči rekord v barabstvu. Tri četrtinke zadaje številke je posvetil našemu listu in »Slovenki«. Evo nekoliko cvetek iz članka, ki ga je posvetil nam :
Mi bedasto vprašujemo po akademič-nih študijah sotrudnikov »K. P.«, ne znamo čitati, ne poslušati, zatelebani smo v neko f i k s n o idejo, n e v e d-n e ž i smo, v našem taboru tako t r p 4 na glavi, da nam soc. demokrati res ne morejo jK>magati, ne mislimo dalje, k a* kur nam je nos zrasel, baš v tem tiči greh »E d i n o s t i«, da ne misli, vse mišljenje moramo (»odložiti nekemu nejasnemu čustvovanju in zato je vsa naša politika nerealna.
In človek, ki je vse to pisal, kliče emfatično : zmerjati je po ceni, dokazati je težj eKakor da je o tem mislil — na-se ! On namreč smatra že za dokazano, da je domovina — prazna fikcija,
zlasti, ker da mu mi nismo dokazali nasprotnega.
Ej, veleučeni gospod Kristan, so aksi-jomi na svetu, katerih ne treba še le dokazovati. Sploh pa bi pri ljudeh, katerim je slovenska troiHjjnica »cunja«, vse dokazovanje nič ne izdalo.
Sicer pa g. Kristan retirira. Čuti namreč, da je bil v svojem nauku o domovini vendar malo preveč od k r i to & r Č e n, in zato zdaj, po moji stari navadi, zavija. Trdi namreč, da je domovina »direktno zanikanje pojma o narodnem edinstvu«. Ne, gospod Kristan, take domovine nismo mislili. Rabili smo besedo »domovina« v prenesenem zmislu.
G. Kristan zatrjuje, da se »zaživi narod znajo tudi socijalni demokratje boriti«. ! Z naj o se že, samo ko bi — hoteli! Nekateri s<K*. demokratje v drugih narodih se j tudi res botijo. Slovenski soc. demokratje pa j delajo izjemo tudi v tem, kakor v marsičem drugem !
O. Kristan priznava, da so ga vzgojili slovensko in da je postal SI ove ne o. Postal že, je-1 i pa tudi ostal?!!
G. Kristan vprašuje radovedno: »Ali sem Kitajski dolžan ljubezni in spoštovanja ?» Mi bi rekli : vkljub dejstvu, da je na Kitajskem veliko število dr. Adlerjevih sopleme-njakov — ne! Pač pa se nam zdi, da je dolžan spoštovanja in ljubezni slovenskemu delavstvu, od katerega živi, torej slovenskemu narodu in vsemu, kar je poslednjemu drago in sveto, torej tudi slovenski domovini!
S tem dolžnim spoštovanjem pa se nikakor ne strinja dejstvo, da se gosp. Kristan brati z ljudmi, ki zasramujejo slovensko pesem in slovensko zastavo. Zakaj noče *R. P.« pojasniti govora g. Kopača o slovenski tro boj niči?!
Dokler ne stori tega, dokler slovenski soc. demokrati trpe v svoji sredi ljudij kakor je bivši državno-zhorski kandidat g. Kopač, jih ne moremo smatrati za prijatelje našega naroda! Slovenski narod si mora šteti v dolžnost, da take elemente odstranja iz svoje sredine.
Kar se tiče nerealne politike, naj g. Kristan le — sebe prime za spoštovani nos. Daje on realnejši politik, negoje, sledili bi mu danes slovenski delavski batalijoni in ne bi mu trebalo jemati na shode, za stafažo, italijanskih »socijalist o v« !!
Glede »Slovenke«, v katero se g. Kristan tako besno zaleta, naj ga spomnimo na to, da je bil isti g. Kristan precej dolgo časa sotrudnik tega lista. Je-li bila morda takrat »Slovenka« toliko boljša od današnje? Vemo tudi, da si je isti g. Kristan na vse pretege prizadeval, da bi »Slovenko« spravil pod klobuk dra. Adlerja, a se mu ni posrečilo.
Zdi se nam torej, da ga v njegovi kampanji proti »Slovenki« ne vodijo toliko stvarni razlogi, kolikor razžaljeno samoljubje in osebna antipatija. Je pač res: Les extremes se touchent!
i
Slavnemu c. kr. redarstvu na znanje.
Te dni sta prišla k gosp. Antonu Peganu, v ulici Giuliani štev. 6 III, dva »gospođica«. Eden teh je izročil g >spodu Peganu prošnjo, katero je bil isti svojeeasno vložil na tukajšnjem magistratu !
Prošnjo je magistrat zavrnil, ker mu ni bila prav narejena, da-si so jo napravili — magistratni organi !
Gosp. Pegan je odložil prošnjo ter odslovil prišleca, toda ona dva nista mislila I tako. Oni, ki je uročil prošnjo, je zahteval od g. Pegana 2 kroni — ali pa naj mu vrne prošnjo !
Ker je vrnjena prošnja podpisana po »Per il podestil: Dr. Lanzi«, je stranka smatrala za svojo dolžnost, da je pokazala vrata tem najnovejšim magistratnim — slugom ! Kdo da sta bila ta dva »poštenjaka«, to lahko izve slavno c. kr. redarstvo, ker se prošnje ne vračajo po nepoznanih osebah.
Toliko se nam poroča — ml pa poživljamo v to poklicane organe, naj preprečijo slične sleparije! Ob enem opozarjamo naše ljudstvo, naj take »poštenjuke« požene kakor zaslužijo !
P. S. O tej priliki naj še enkrat ožigosamo one naše »vrle« narodnjake, ki pišejo laske in nemške prošnje za podelitev domovi nstva, men<5, da je tako boljše !
Te dni vračajo vse slovenske in nemške prošnje — češ, da ne umejo jezika ; laške pa — ker niso pravilno pisane! Ker je torej
vse ena smola, pa pišite — ako že hočete — slovenske pr»»šnje.
Urad našega političnega društva »Edinost« deluje se vsaki dan od 6. do 8. ure popoludne v »Del. podp. diuštvu«, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 11. ure zjutraj.
Pozor! Te dni se začne po tržaški okolici cenitev grozdja po c. kr. finančnih organih. Ti organi imajo nalogo, da pišejo slovenske prošnje vsem onim, ki zahtevajo tako. Nam se zdi to narobe svet, ker je v okolici 99% posestnikov Slovencev in bi b'lo logično, da bi se delalo vse prošnje v slovenskem jeziku — izvzemši le slučaje, ko se izrečno zahteva drugače!! Ker je pa malo upanja, tla bi se od strani c. kr. finančnih organov pcstopalo na ta, edino pravi način — opo-zaijamo vse naše okoličane, naj zahtevajo slovenske pogodbe.
Ako bo kakih vsiljevanj laščine, ali sploh kaka druga nerednost, prosimo obve-ščenja, da storimo potrebne ko»ake. Pozor torej !
Ne moremo! Iz neke tukajšnje tovarne se nam poroča, da tam neki mejnarodni socijalisti govore, češ, da mi razmeč^mo »Edinost« po ulicah z namenom, da širimo slovensko zavest v Trstu!
Mi bi sicer le želeli, da bi nam bilo mogoče delati tako, ali, žalibog, za sedaj še — ne moremo !
Da pa se slovenska zavest širi vkljub temu, da mi n e ra^mečemo našega lista, je to stvar povsem naravna, ker je to stoletje slovansko stoletje in Slovan mora na dan !
Izlet naše kmetijske družbe v Mo-nastero, na najbolj uzorno posestvo v naših krajih, izpal je nad vse pričakovanje dobro. Tu smo videli šele, kako daleč se nahajajo naši kmetovalci za napredkom v kmetijstvu. Naši izletniki se kar niso mogli načuditi riz-ličnim napravam in pripravam, katerih se poslužuje dandanes napredno kmetijstvo in med vBem izletom si slišal največ »joj« in »glej !« Posebno so nas zanimali vinogradi, kateri se raztezajo na površini nad 50 hektarjev. To so ti prava krasota! »Tu smo v obljubljeni deželic je rekel nekdo naših posestnikov in v resnici si niti ne moremo misliti kaj lepšega. Grozdja je toliko, da ga trte le komaj nosijo. Divje amerikanke so se vspele nail 10 m visoko. Kako so pa še v redu ti vinogradi! Nikjer nisi videl ni ple-velčka, a mladje je tako lepo privezano, da vidiš lahko iz konca na konec vsako trto, skoraj bi rekel : vsaki grozdič.
Naših izletn-kov, katerih je bilo 52, nista pa iznenadila samo krasota in vspeh umnega gospodarstva, ampak k tema se je pridružila na drugi strani velika prijaznost in postrežljivost gospoda Evgena bar. Ritter-Zalionv-ja samega. Ta gospod, ki je lastnik posestva, nas je —da-si že prileten, — pričakoval že rano v jutro s tremi vozovi na kolodvoru v Villa Vicentina ter nas spremljal potem povsodi, koder smo hodili in se tudi potem vračal z nami na železnico. Da-si je posestvo nad 1200 hektarjev veliko, vendar je znal ta gospod za vsako najmanjšo stva-rico. Dal nam je jako mnogo dobrega nauka in mi mu hočemo biti zato prav hvaležni. Postrežljivost tega gospoda pa je šla še dalje. Povabil nas je tudi pod košato drevje h pogrnjeni mizi in nas prav fino pogostil. Tu smo pokušali raznovrstna vina, katera so bila takšna, da bi si jih na smrtno uro poželel. Videli smo, kaj pomenja umni kletar. Da smo zaklicali gospodu baronu trikratni »živio«, ki nam je prišel v resnici iz srca, to je razumno samo ob sebi; da bi se mu pa tako zahvalili, kakor je bila naša prava želja, tega nismo mogli; manjkalo nam je izrazov in mam jih še danes. Zato naj nam oprosti, če mu kličemo samo v priprosti obliki : Povrni tisočkrat mu Kog !
Izlet z zrakoplovom po — vodi. Nekaj novega, kaj ne! No, ne prav. Zgodilo sa je že večkrat, da je sel kak izlet z zrakoplovom po vodi mesto po zraku, posebno pogosto pa se dogaja to, kadar se ima dvigniti »kapitan« Merighi, kateremu se jedenkrat potrže zrakoplov, drugič se isti noče napolniti, tretjič pa prihaja še kak drug vrag vmes, da ljudstvu pokvari ves špas. Včeraj se je zopet pripetil tak slučaj našemu »kapitanu«; ko se je naš »kapitan« hotel dvigniti z dirkališča, se zrakoplov ni hotel napolniti in ljudstvo je moglo oditi z dolgim nosom. Najlepše pa je bilo na tem to, da je Merighi zaključil svojo zrakoplovsko karijero, ne da bi bil napravil zadnjega vzleta. Naznani) je bil namreč, da v nedeljo priredi svoj zadnji
sprehod v oblake, a ker se mu to ni posrečilo, zadovoljiti se mora tudi brez »zadnjega« zleta.
Samomori in poskusi samomorov se
v našem mestu tako ogromno množe, da prihaja človeku kar groza, ko dan za dnem čita vesti o novih takih činih. Ljudje, večinoma v najlepši dobi, se zastrupljajo in davijo, kakor da bi naše življenje res ne bilo nič več vredno od življenja jedne kokoši. Exempla trahunt velja tudi tukaj; slabi vzgledi vlečejo več nego dobri in jeden samomor vzbuja misel I na drugi samomor. Samomori so postali tako j v navadi, da se marsikomu ne dozdeva nič posebnega: popiti steklenico strupa, pognati si svineenko v možgane, ali pa zadrgniti si vrat s kosom konopca. Jeden misli dokazati s samomorom svoj pogum, drugi veliko ljubezen, tretji svoje filozofieno naziranje, Četrti i neko virtuozno apatijo itd., vsaki po svoje. Pomislijo pa naj ti kandidati samomorstva, da svojim činom dosezajo le teatraličen efekt. Človek gre mimo njih, se sožalno ali celo hudomušno nasmeja, napravlja par -korakov in že mu druge misli izpodrivajo spomin na čudnega junaka.
Danes nam je poročati o nič manje nego dveh samomorih in o treh poskusih sainomo-i rov. Med temi je bil tudi mladenič komaj —- 15 let!
V	soboto zjutraj se je zastrupila na svojem stanovenju v ulici Pasijuali Besenghi št. 12, 20-letna služkinja Viljelmina Hacker. Ko je njen gospodar Anton S. slišal stokanje, v nastopil je v njeno sobo in jo vprašal, kaj jej je, na kar mu je Viljeltnina odgovorila, da se je zastrupila. S. je dal takoj poklicati zdravnika, a ta je prišel prepozno, ker dekle je bilo ob njegovem prihodu že mrtvo. Iz pisma, ki je je zapustila mlada samomorilka, doznali so, da je imela ljubimca, nekega Viktorja L., in da se je zastrupila, ker se je njegova ljubezen začela baje ohlajati in ker se je mladenka bala, da je isti ne poroči.
Drugi samomor se je dogodil včeraj zjutraj blizu herpeljske postaje. Ustrelil se je tamkaj uradnik tukajšnje tvrdke Kratelli di Lenardo, 39-letni Herkul Moro, rojen v Vidmu in stanujoči v Trstu v ulici Cun-merciale št. 4(3. Pri njem so dobili novčarko zneskom G.54 K in omot patron. Truplo so prenesli v kapelico herpeljskega pokopališča.
V	soboto zvečer si je na Afjuedottu prerezal vrat 15 letni Ferruccio O., stanujoči v ulici Tigor. Prenesli so ga na bližnji inspektorat, kjer so mu provizorično obvezali vrat, dokler je došel zdravnik x zdravniške postaje. Slednji je konštitiral, tla rana ni nevarna in je dečka, ko mu je podelil prvo zdravniško pomoč, ukazal odpeljati v bolnišnico. Vzrok obupnemu koraku so bržkone obupne družbinske razmere.
Skoraj istočasno se je zastrupila v svojem stanovanji v ulici S. Marco 19-letna Graziosa D. Hišniki so še pravočasno zapazili to in poklicali zdravnika, ki je deklici spral želodec in jo dal odpeljati v bolnišnico. Nje stanje ni obupno. Vzrok obupnemu koraku je bila baje zopet — nesrečna ljubezen. Neka njena prijateljica da jej je, kakor pripovedujejo, prevzela »fanta.«
Nedeljski pretepi. Danes je ponedeljek i in bil bi seveda čuden in abnormalen pone-J deljek, ako bi ne mogli poročati, da so se kje v starem mestu naši »brunini« mladiči včeraj drezali z bodali v rebra. V resnici pa se tudi včeraj ni zgodila taka izrednost in so se fantje v starem mestu prav po vseh »re-Igelcah« ia pravilih tržaške kavalerstva mika-| stili in pestili.
V	gostilni »Andemo de Giorgio«, na oglu ulice Riborgo in starega trga, sprlo in
| steplo se je med seboj nekaj Benečanov in nekaj Tržačanov. Tržačani so se namreč šalili iz nekih benečanskih dijalektičnih izrazov, kar je Benečane tako razžalilo, da so začeli reagirati. Beseda je dala besedo, besedam so sledili argumenti pesti; konečno razsodbo pa so napravili nwži in sicer precej globoko potisnjeni noži Tržačanov v benecanska telesa, tako globoko, da sta dva izmed njiju, I »rata Molinari, težko ranjena v bolnišnici. Kakor zelo sumljive, da so ranili regnicole, zaprli so že Petra Romana iz Kopra, sina onega Romana, ki je pred kratkim zaklal svojo ženo — »jabolko ne pada daleč... c — dalje nekega Albrechta in slednjič nekega Jurija Dellacfpia, katerega pa bo njegovi prijatelji, bržkone iz tehtnega vzroka, prekrstili v Jurija del vin.
Par opazk. Tukaj so torej avstrijski podaniki nabili, a ne samo nabili, temveč tudi nekoliko z noži požgačkali regnicole. Laški
listi |»a nimajo radi tega nik:>kih lamenta'ij, nič se kaj ne ogrevajo za reveže regnicole, ki so v smrtni nevarnosti; tudi laški konzul bržkone ne j>ojde našega namestnika pozivat, naj posreduje, da l>odo zločinci izgledno kaznovani. Nic vsega tega ! K, Beveda, saj tisti, ki so nabili Lalie to |*»t, niso »Sloveni«, temveč kri od njih krvi. Saj se razumemo, kaj ne, bratci okoli »Piccola«, »Gazzettina« itd.!
To pa ni bilo vse, kar se je zgodilo včeraj. Tudi v ulici Donota in sosednji Battaglia bil je pravi ponočni boj in rekli bi skoraj: ne boj, temveč »mesarsko klanje«.
Veča družba pijanih ponočnjakov se je tako salamensko pretepala, da se je kar kadilo. Najhujše je izšel iz tega krvavega plesa neki 21-letni Kran Kraus, ki je dobil nič manj nego sedem ran po glavi in jedno na roko. Prenesli so ga v bolnišnico. Krausa je ranil večinoma baje neki Karol Furst, ki je do Krausa gojil sovraštvo radi neke Iju-bimske afere.
Vendar enkrat ! Toli zaželjeni cigaretni papirčki v korist družbi sv. Cirila in Meto-dija v Ljubljani so sedaj na prodaj v Trstu skoro v vseh tobakarnah. Ker je papir zelo dober in fin, je upati, da ga bodo vsi zavedni Slovenci-kadilci kopuvali ter ga povsod zahtevali, kajti tudi od tega iz.ielka bo družba sv. Cirila in Metodija vdobivala toli potreben prisf>evek. Vsaki papirček ima vtisnjeno znamko »M al položi dar, Domu na alta r!«
Glavno zalogo in pnslajo na debelo ima gosp. Josip Stoka v Trstu; razprodajo na drobno za Trst in okolico pa g. Janko Trošt v Trstu.
Drusra ladijsi v nevarnosti, da se potopi. Poveljnik parnika »Miraraar« kap.
Ca lafa ti je včeraj zjutraj, ko we je v« zil iz Tr^ta v M'ramar, dospevši v bližino ('edasa, zapazi! na odprtem morju ladijo in r. daljnogledom je sj»oznal. da se v njej štirje moški trudijo, da bi kljubu buriji in razburkanem morju dospeli na kopno. Ker je spoznal kapitan da ni nevarnost tako blizu, izkrcal je najprej potnike v Mi rama ru in se potem z vso brzino obrnil proti ladiji, ki je bila v nevarnosti. Oni štirje mladeniči, ki so i>ili v iadii sprejeti so bili na parnik »Miramar«, ladijo imenom »G i Ida * pa je odvedel v luko parnik »Audax,« ki je tudi kmalu na to dospel na li«*e mesta.
Nesreča na ulici. Kmetijca Marija Ga-brove«* iz Saleža se je v sol>oto zjutraj na nekem vozu vozila proti južnemu kolodvoru. Nasproti teinu vozu je pridrdrala neka kočija, čije konj se je par korakov prej, nego se je srečal z vozom, splašil. Kmetijca se je ustrašila in skočila z voza, a |»o nesreči ravno pod konja. Kočijaž je hitro skočil na tla in rešil ženo izjH.d konjskih kopit. Zeno, ki ima nekoliko ran po glavi in drugem telesu, so spravili v bolnišnico.
Dražb« premičnin. V torek, dne 20. avgusta ob 10. uri pred pol udne se ImmIo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražl>e premičnin : ulica Media 6, klop in tehtnice; Korzo 21, hišna oprava: Opeina 1-4, krava in vol; ul. St. Michele 2, hišna oprava ; ulica della Pieta, mizarske klopi ; ulica Farneto št. 37, hišna oprava; ulica S. Marco ^0, oprema v zalogi in hišna oprava : ulica Galileo »i in ul. Giulia 10 B, konj.
Vremenski vestnfk. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj 16.7, ob 2. uri }>opoludne 26.0 C*. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 757.3. — Danes plima ob 10.57 predp. in ob 11.33 pop.; oseka ob 4.41 predpoludne in ob 5.4 popol u«ine.
Vesti iz ostale Primorske.
Potopljena ladija. Blizu Pirana je prevrnila včeraj burja jadrenico takozvano >bracero« »Ijevante«, last Alojzija Pa-renzana. Bracera je bila naložena s 50 tone-latami turš ce, katero je vozila proti Trstu. Potopila se je v globočino kakih 15 metrov. <ros|s»dar in trojici moštva so se rešili na neko drugo jadrenico, ki je plula skoraj tikom »Levanta«. Danes zjutraj se je podal na mesto, kjer se je potopila ladija, parnik »Auda.\«, ki bo skušal dvigniti jo.
je bila neka družba Napolitanov v restavraciji Llovd. Med drugimi raznimi skladbami je igrala najzadneje tu:ii cesarsko himno, ali tako smešno in pod vsako kritiko, da je bilo kar žaljivo za avstrijski čut navzočega občinstva. Na to je neki goS|x>d tej mešanici zažvižgal, seveda ne z namenom, da bi žalil dinastični čut, ampak proti tisti mešanici, proti taki drzni profanaciji majestozne himne, proti taki nečuveni provokaciji. Pa saj je že v dejstvu, da so to točko igrali še le ob 11. uri zvečer, mesto začetkom, impertinentno žaljenje. Ali mora naše občinstvo res ponašati vsa ta lahonska žaljenja? (Moraj Kdo pravi, da mora?! Bi že videli, kaj bi se zgodilo, ako bi se kje drugje zgodila taka nesramnost ! Ne — nič ne mora ! Mora le tedaj, če samo hoče tako! Ven bi jih bili nagnali, pa bi bilo! Op. ured.)
Vesti iz Štajerske.
— Torej res kraja duš! V »Sud-pteierische Presse« čitamo, da tudi »Marb. Zeitg.« izrecno priznava, da so vsi tisti, ki so v Gradcu in Mariboru prestopili k protestantizmu, prejeli denarja vsaki do 3l> Jgld. »Sudsteierische« sodi, da glavni vzrok tej kraji duš je ta, da bi nabrali čim veče število v ta namen, da bodo mogli snovati čim več — evangeljskih vikariskih siuekur. Ker posla gotovo ne bodo dajali mnogo ti novi »verniki.«
Potem vprašuje »Sudsteierische« : »Ho-dijo-li morda katoliki Štajerske na Prusko, da bi tam na stroške tuje dežele ustvarjali kapelanske sinekure ?«
Kakor je na prvi hip videti opravičen ta vsklik, se moramo vendar čuditi ; ali so najivni ti gospodje okolo »Sudsteierische Presse« ! Kako vprašanje ! Z isto pravico bi moglo vpraševati mi : hodijo-li avstrijski-emi-serji na Nemško: hujskat proti nemški državi in zasramovat nemško domovino, nje državljane in nje vojsko? ! Gotovo ne hodijo ! Kadi tega pa vendar ostaja resnica, da hodijo nemški emisarji v avstrijsko državo zasramo-vat in agitirat. In hodijo, ne da bi se ganil proti njim ni jeden sam prst in moremo opazovati o tem, kako naše »avstrijstvo« prenaša vse to z fatalizmom kakega Turčina ! Ali nas umejejo pri »Sudsteierische« ? ! Če je to poslednje naravno, zakaj bi se čudili mariborskemu in graškemu kupovanju duš in snovanju »evangelijskih vikarskih siuekur« ? ! Čemu naj bi se v Avstriji še sploh čudili v nje razmerji: do ljube zavezn ce, ako so že voditelji in krmarji naše vnanje politike vspre-jeli čudni aksijom : da z Berolina doli je smeti streljati, le od tu tja gori Bog ne daj ! Quod licet Jovi, non licet bovi ! Tako je : oni tam gori ob Spree i so Jupitri, mi tu doli ob Donavi pa tmo — voli ! Kar sme Jupiter, ni dovoljeno tudi volu! Ne upirajmo se temu, ko smo vendar sami pritrdili takemu razdeljenju ulog! Čemu pa se je ustvarila trozveza ? ! Postanimo torej vsi Turčini s primernim fatalizmom in nikar ne stavljajmo dalje toli najivnih vprašanj : zakaj smejo oni tam gori to iti to, ne da bi bilo dovoljeno nam to in to?! Tako je in basta !
stanovanje. Malo minut na to je bil Pelissier — mrtev. Zadela ga je kap.
Koliko je vredna danska kmetica? Neki
danski kmet je imel svojo hišo zavarovano pri neki zavarovalnici za 10.000 kron. Nedavno temu je kmetu pogorela hiša in ta je zahteval od zavarovalnice, da mu izplača vso zavarovano svoto, t. j. 10.000 kron. Zavarovalnica pa ni hotela izplačati vseh 10.000 in je trdila, da mu za 6000 kron sezida večo in lepšo hišo, nego je bila njegova. Kmet se 'je slednjič dal pregovoriti in je sprejel po-nujanih mu »>000 kron. Nekoliko tednov za tem dogodkom je došel k njemu zavarovalni agent, ki ga je nagovarjal, naj si zavaruje ženo za slučaj smrti za 10.000 kron. »Ako vaša žena umre«, pojašnjeval mu je agent, »dobite takoj izplačanih vseh 10.000.« »Ne«, odgovoril mu je kmet, »skušnja me je naučila ! Ako bi jaz zavaroval svojo ženo za 10.000 kron in bi ona umrla, bi mi vi nikakor ne hoteli izplačati vse svote. Tu bi rekli bržkone tako: »Vaša žena ni bila vredna 10.000 kron, temveč k večemu le 1000 kron; za evoto 1000 kron pa vam lahko preskrbimo drugo ženo, ki je mnogo lepša in boljša od prejšnje.« To rekši, obrnil se je in pustil osuplega agenta samega na mestu.
Stanje dopolnilnega zaklada dne 1.
avgusta	kroti 1248li».;Vi
♦i Dokonča meseca prosilo je 2226
prositeljev za predujme v znesku - 1786412.18 Dovolilo se je vznesku	„ 1396607.15
Izplačalo n	„ 1309283.96
7	Hranilne vloge znašale so 1. julija „ 146312.62
Vložilo seje tekom meseca	„ 15130.—
Izplačalo „	„	12117.S9
Stanje hranilnih vlog dne l. avgusta K. 149324.7."»
8	Gotovine v blagajnici 1. julija	kron 53!)7."»N Svota prejemkov tekom meseca „ 117232.5S Svota izdatkov tekom meseca „ 106703.94 Saldo v blagajnici dne 1. avgusta kron 10528 62
9	Denarnega prometa blagajnice od dae
1. julija do dne 1. avgusta	kron ' —
Hranilne vloge se obrestujejo po 4ljt°ja Lastna glavnica v uplačanih deležih K. 43606H.tt.-J Zaupana glavnica v hranilnih vlogah K. 149324.73 Razmerje 43: 15
Predujmi vračajo se v enem ali več tedenskih obrokih z. obrestmi vred po dogovoru. — Posojilo na nakrajsi čas menjico se obrestujejo po dogovoru Seja ravnateljstvo je vsak petek ob (i. uri.
fflt&t&i&i&išfat&SfStSfSfStSfSfSf
I Aleksander Len Mini I
Prva in največja tovarna pohlStva vseh vrst,
I —trst —
Brzojavna poročila.
Dr. Kaizl nevarno obolel.
DU^sAJ iy. (B). »Slav Correspondenzc javlja da je bivši finančni minister in sedanji državni poslaoec dr. Kaizl na svojem letovišču v Miskovieu pri Sobeslavu smrtno nevarno obolel. Zdravniki označajo njegovo stanje breznadnim. Francoz k i vojni mluister o solidarnosti vojske.
AUXONNE 19. (B.) Na banketu, pii-rejenem njemu v čast, je rekel vojni minister, general Andre, da je neki pretendent nedavno temu dal vladi razumeti, da politika solidarnosti častnikov ne prevlada. Ta pretendent da se je eel<> drznil, pisati pisma kor-nim poveljnikom, s katerimi jih je hotel zavesti k odpadništvu. Poveljniki so pa pisma dostavili njemu, ministru. To je dokaz zaupanja, katero treba imeti do vojske.
Haldersse o Francozih.
PARIZ 18. (B) »Echo de Pariš« priob-čuje iuterviev, ki gaje imel njegov dopisnik z grofom \Valdersee-jem, kateri slednji da se je ponovno jako pohvalno izjavil o francoskih vojakih in je iekel, da ne veruje v možn.ost kake vojne med Francijo Nemčijo.
Sultan našemu cesarju.
CARIGRAD 17. (B) O včerajšnji av-dijenciji avstro-ogerskega poslanika !>aroiia Calice pred sultanom o priliki rojstnega dne cesarja Frana Josipa je sultan izrekel svoje iskreno prijateljstvo in visoko spoštovanje do nj. veliČ. cesarja avstrijskega.
Vojna v jnžni Afriki.
D UBLIN 19. (B) »Freemanns Journal« priobčuje pogovor nekega parlamentarca s predsednikom Kriigerjem, ki je izjavil, da proklamacija Kitchenerjeva ni prestrašila Bu-rov, ampak da jih je še podžgala. Angleži da so že od začetka vojne oboroževali uro-jence proti Burom, dočim ti poslednji niso nikdar upotrebljali oboroženih Kafro v.
TOVARNA: Via Tesa. vogal Via Limitanea
ZALOGE:
IPiazza Rosario št. 2
{šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 -MOM
m m
m
m
iS Si
Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuje naročbe tndi po posebnih načrtih.
Cene brez konkurence.
ILDSTROVASJ CENIK ZASTONJ IN FKAN KO Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko.
Brač II.
(jako fin) in flavta se proda. Več se izve v pisarni dr. Hvbara, al. S. Spiridione ."».
F I L I J A L K A
c. li priv. avstr. Kreditnem zavoda
za trgovino in obrt v Trstu.
Novci za vplačila. V vrednostnih papirjih na	V napoleonih na
4-dnevni izkaz 21/«0/. 30-dnevni odkaz 2»//.
^v.	os o	3-mesečm „ 2»//,;
n	n " /4 0	ti	Ol o,
° ^	n	* i* o
oa pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse ? krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah.
Okrožni oddel.
Vesti iz Kranjske.
Italijanska ž a Ij e n j a brez k o n ca n kraja. Iz Ljubljane nana pišejo: Danes
Razne vesti.
Koliko stanejo vojne! Parižka »Lanterne« je izračunala, koliko so »tale vojne — pa ne va*s — v petdesetih letih sem. Krimska vojna v letu 1H54. je stala 150. railij. ljudij in kakih o miljard goldinarjev; vojna v Italiji v letu i l*o9. 45.000 ljudij in 750 milj. gld. : vojna i na Danskem v letu 1864. 3000 ljudij in 87 milijonov grld. : avstrijsko pruska vojna v 1. 1866. 45.000 ljudij in 800 milijonov pld.; trancozko- nemška vr.jna v letih 1870—1871. 215.OOO ljudij in 7lft milijard; rusko turška vojna 250.<J00 ljudij in 'J milijardi in 800 milijonov; južno-afriska vojna 40.000 ljudij in 2 milijadi goldinarjev. Tu niso še vštete vojne Italijanov z Menelikom, Francozov v Tonpkingu in na Madagaskarju, Kitajska vojna z Xaj»oleonom, sedanja Kitajska vojna, (jraribaldinHvi l>oji, vojna Angležev z Afganistanom itd. Ali že gori naštete vojne same bo stale 74S.0<>0 ljudij in 937 milijonov goldinarjev.
Po poroki — V grob. Glavni urednik lista »Stefanois« v Saint-Ete^nne, gosp. Pe-' lissier, se je poročil minoli ponedeljek z neko 18-letno krasno deklico. Po svatbeni pojedini sta se novoporočenca zvečer umaknila v svoje
Trgovina in promet
Poročilo ravnateljstva ..Tr^ovske-obrtne resrlstrovane /adrusre v Gorici" z
neomejenim jamstvom, za opravilni	mesec juli 1901.
1.	Število zadružnikov dne 1. julija 1901.	1665 Naraslo tekom meseca za	24 Padlo tekom meaeca za	— število zadružnikov dne 1. avgusta
znašalo je	1689
2.	število deležev dne 1. julija	344f> Priraslo deležev tekom meseca	47 Odpadlo „ „ „	— število deležev dne 1. avgusta zua-šalo je	3492
3.	Svota vplačanih deležev do 1. julija
v vredn. papirjih 2®/„ na vsako svoto. V napoleonih
brez obresti.
Nakaznice
oa Dunaj, Prago, PeAto, Brno, Lvov, Tropa v c Reko kako v Zagreb, Arad. Bielitz, Gablouz. Gradee !>ibinj, Iuomostu, Czovec, Ljubljano, Line, Olone-u, Reichenberg, Saaz in Solnograd, brez troskov. Kupnja ln prodaja bitku 1 °/00 provizije. Inkaso vseh vrat pod najumestnej§imi pogoji. Predujmi. Tamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente / Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati arebni denar, zlati avstrijski bankovci itd. po po^ol >i
kron.. 42145». 17 tekom meseca 14610.66
izplačanih
Svota vplačanih deležev 1. avgusta kron 436068.83 Svota podpisanih deležev po JS50 K.
dne 1. avgusta	„ 1047600.—
4. Predujmov je bilo izplačanih	_
dne 1. julija	kron 95SiS93.01
Priraslo tekom meseca	,
Odplačalo se je „ „	i
Stanje predujmov dne 1. avgusta	kron 976765.55
30837.91 12965.37
5. Dopolnilni zaklad znadal je 1. julija „ 120064.05 Tekom meseca doplačalo se jc	- 4755.53
X *
K K
tt *
K K
KI
MIZARSKA ZADRUGA V GORICI
z omejenim jamstvom
naznanja .slovenskemu občinstva, da je prevzela
prvo slo?, zaloio poltva
iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici
Antona Černigoj-a
Katera ae nahaja
v Trsta, Via Piazza vecchia (Rosario) št. 1.
(na de««'	cerkve sv. Petra).
Konkurenca nemogoča, ker Je blago lz prve roke.
X K
n n
K K
n
x x x x x x x x
xxxxxxxxxxxxxxxx
elikanska rastava pohištva in tapecarij. Izvenredno ugodne U » U cene. W M M
VILJEM DALLA T0RRE
v Trstu, trg Giovanni 5. i Palača Diana.) b MoJe pokifttvo donese srečo. ■
t t

Javna zahvala.
I 'oiij> sana se zahvaljujem iz <lna svojega -rr»a vsem ■ nun «*e njenim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki «<» na kateri si bodi način i/ra/ili svoje sočutje o priliki smrti ino-:ega nepozabnega soproga
Fran Stopar-ja.
Bog povrni!
TRST, »ine 11». avgusta 1901.
Koža vd. Stopar.
Velika zaloga
pohištva in tapecarij
po najnižjih cenah
v ulici Gniozza štv. 4., L nadstr,
Prosi se za blagohoten obisk, da se v resienosti prepriča.
Mala oznanila.
i*od to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih senah. Za enkratno insercijo se plača po 1 nvč. za besedo: za večkratno insereijo pa se cena primerno zniža. Cglasi za vse let«) za enkrat na teden stanejo po 10 gld- ter »e plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč.
V Trstu.
Zaloga likerjev v sodf-ih in buteljkah.
Perhauc Jakob
Zaloga vsakovrstnih vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
Jak. Perhauc
Ulica >tadion st. 20. pe karna in sladčičarna, svež kruh večkrat na dan. prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna.
»presorljive mrežice.
m	v Trstu, Piazza Negozianti st 1
flluZ U. priporoča slavnemu občinstu svoje nepregorljive mrežice (rettine) ..Meteor-* in vse druge priprave za plinovo luč _Auer."
Kavarne.
Anton Šorli
priporoča svoji kavarn »Commercio« in »Tedesco« ki eti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki.
Osrlje ili drva.
Muha In^in v uIici dei Torro Hev* 12
ITI U 11 d JUOip piiporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga. koka. trdega lesa itd. Svoji k svojim !
Pohištvo.
Prva slovenska loga zaznovrstnega
pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla „svoji k svojim - Andrej Jug v Trstu ulica S. Lueia VI zaoej c. kr. deželne sodnije.)
Slovenec
priporoča svojo veliko prodajlnico in izdelovalnico v-akovrstnega pohištva in popravljenje istega po cenah ki zadovojel gotovo vsakega gosta Za obilne obiske se priporoča <van Cink. ulica S. Paniele št. 2
Pekarne in sladčicarne.
Piazzetta Giacomo -t. .'i (Corso ima veliko pekarno in >ladčičarno. Vedna zaloga \ -akorrstnib tort, krokandov, konfetov, raznovrstnih sladčić v kosih in v ikatljicah, finih bi^kotov, različnih likeijev in vin v buteljkah za poroke, biin.e. krste iij druge slavnostne prilike. Ysakovr-un. vsak dan večkrat pečen fin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franke* na dom in trgovcem -s razprodajo. l>omač mali-novee po nizki i-eni.
H. Stibiel
Konrad Jacopich
trgovec z jedilnim blagom v Trstu.
Piazza Burrifia priporoča svojo zalogo jest vin. ko!o-nijalij. na vari m* tr a in najfint-jšejra olja. najfinejše te-•traine. nadalje moke. otrobov, žito. ovsa itd. po jako nizkih cei ah Kazj>o-ilja naročeno blago tudi na deželo na debelu iu drobno. LVniki Iranko.
" Pti'iplau so zastonj, ako vsakdo
„Uliraior. iabt „Durator- ter žnjim :>—4
tedne maže svoje podplate, kateri trajajo "> krat več in jih voda ne obrabi. Cena jedni škatljici z navodilom vred 1 in 1 kroni. _l>urator- se prodaja v mi-rodilnicah. špecerijskih prodajalnicah. trgovinah z usnjem in obuvalom. Kjer se ga ne vdobi. naroči naj se ga z 1 K JO -tot. franko naravnost pri glavnem zastopniku za Primorsko, Istro in I »al maci jo: J. Mi-cfaahip v Trstu, ulica Rooeetti št. 1J.
j Zaloga šivalnih strojev
za domačo rabo ali obrtnike od <>n kroti ns»prei.
5 letno jamstvo.
* Velik izbor vseh pri pa d kov .»padajočih k šivalnim strojem.
Pošiljatve na deželo po povzetjn.
Mehanična delavnica za popravljanje strojev vseli vrst.
j.
T 4, 't
Velika zaloga koles
novih ali vže rabljenih iz prvih tu — in inozemskih tovarn.
Prodaja in menjava po ugodnih cenah.
Bogat izbor pripadkov in pnoti-matik.
Sprejemajo se vse poprave kakor tudi lakiranja na ognju in niklovanja.
KADILCI!
ZAHTEVAJTE povsod
UG/fRETNE PAPIRČKE
KORIST ORUŽBI SV (TRJLA IN flCTODA
^ATffti SOMAiBOLjSi ODi-Stn ORrfiiM
GLAVNA^ALOGA
Jos-Stoka Trst,
^»»V/tV
RUDOLF ROTTL Trst. Trg Piazza S. Catterina št. 2. y
—»OCS

:xxxx:
:xxx:
Lk
Prodaja vina „Ai Maestri
t ulici Valdirivo -t 17. «>,1 danes naprej se prodaje istrski teran po 3J nvč.. za na dom po iSO nvč- liter. Rebula iz Br-1 po 32 nvč. liter. Vinski ocet po 12 nvč. liter. Mrzle jedi v velikem izboru vedno pripravljene. Pivo I vrste po 'JO nvč. liter Na debelo po zeio ugodnih cenah.	_
/alosa vsakovrstnega pohi>Ua.
Anton Breščak i^tZŽ
Vetturini ima v zalogi v veliki izberi pohištvo vseh fcogov za vsak stan od najboljšega izdelka. V ia|Ogi ima : podobe na platno in šipe, ogledala, žime edzla atno. razne tapecarije itd. Daje tudi na obrok
o že več desetletij povsod razšiijene. in malo družin je, kjer bi manjkalo to lahko in moli učinkuj, če domače sredstvo, katero priporoča občinstvu mnogo zdravnikov pr: zlih nasledkih slabega prenavljanja in telesnega zapretja. Teh krogljie, ki so tudi pod imenom Pserhofer-jeve krogljice ali Pserbofer-jeve kri čistilne krogljice znane, Stane ikatljica s 15 krog-ljicami 21 krajcarjev, 1 zavitek s 6 Skatljicami 1 gld. 5 kr.. pri prejšnji vposiljatvi zneska stnne s poštnine prosto vpošiljatvijo: 1 zavitek 1 gld. 25 kr . 2 zavitka 2 gld. 30 kr., 3 zavitki 3 gld. 35 kr.. IO zavitkov 9 gld. 25 kr. — Navod uporabe je priložen.
Jedina izdelovalna in glavna razpošiljalna zaloga
J. Fserhofer-jeva lekarna
Dunaj L, Singerstrasse štev. 5.
Prosi se izrecno, „J. Pserhofer-jeve odvajalne krogljice"
zahtevati in na to paziti, da ima napis na pokrovu vsake škatljice na navodilu o uporabi stoječi podpis J. Fserhofer in sicer z rudečimi črkami.
Balzam zoper o z e !> 1 i n o
J. Pserhofer-Jev. 1 lonček 40 kr., s poštnine prosto požiljatvijo lia kr
J. Pserhofer-jev sok iz
ozkega trpotca SJ J. Pserhofer-jev balzam
„________ .^^I v 1 steklenica 40 kr.
zoper golšo. 9 po,tnilw proBto
esenca imenovana.i — Lahko raz.stoplju-joče zdravilo, dražilnega in krepčujočega učinka na želodec pri oviranem prebav-ljanju. 1 steklenica J kr.. 1 dvanajstorica steklenic J jd<L
J. Pser h o ter- j e v I >a 1 zam zoper rane, 1
T a n 11 o c h i n in-p o m a d a
J. Pserhofer-jeva, najboljše sredstvo za rast las, 1 pušica 2 gld.
pošiljatvijo kr.
Stoli-o vi Kola - preparati
izvrstno krepčilo za šelooec in živce, 1 liter kola-vina ali eliksirja '6 gld., 1 litra 1 gld. »iO kr.. litra kr.
J. Pserhofer-jeva grenka želodčna tinktura
Razeu tu imenovanih preparatov so v zalogi še vse v avstrijskih časnikih oglašene tu- in inozemske farmacevtiške specijalitete ter se preskrbč vsi predmeti, katerih morda ne bi bi bilo v zalogi, na zahtevanje točno in najceneje.
Pošiljatve po pošti izvršujejo se nsvjhitreje proti temu, da se prej vpošlje denar, večje naročbe tudi proti povzetju zneska.
g/f - Će se preje vpošlje denar (najboljše ■ poštno nakaznico), potem je poštnina mnogo cenejša, nego pri pošiljatvab proti povzetju.

Zdravilni obliž za rane
pok. prof. Steudei-a. 1 lonček 50 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 7f> kr.
L niverzalna čistilna sol
A. W. Bulricb-a, domače sredstvo proti slabi prebavi, 1 zavoj 1 gld.
Grand Hotel-Restaurant Obelisk
OPĆINA
zzzz: Nova lastnika ravnatelja Berrettini & Cattaneo. ^^
Valikanski vrt in veranda. — Krasen razgled
Izvrstna kuhinja	jj Plzensko in Kulmbaško pivo.
dobro perskrbljenti vsaki ras. || Specijaliteta: Kraški teran.
KEGLJIŠČE. — LAWN-TENNIS. — KROGLJIŠČE. — BILIJARD. — TELOVADNE PRIPRAVE.
| TrJefon štv. 657. f
OD nedeljah a praznifcili v lepem vremenu vozne zveze od restavracije „Central Pilsen" na OpCino.
Naj zmernejše cene.	Točno postrežbo vodita lastnika-ravnatelja osebno.
Vsakojaka pojasnila daje in slučajna naročila prejemlje gospod BERRETTINI
„Jfova restavracija Centrale pilsen", (2rst Via Torrente 10)
z vrtom, kamor ne ]>n<i<- prafa, ker je v zavetji. O O Kegljišče. O yZ> Izvrstna kuhinja dobro preskrbljena vsaki čas. — Poštene cene. — Najtočnejša postrežba.
Lekarnarja A. Thierry-ja balzam
m- /<-lcn«. varstveno znamko >mn ■ 1 '2 nudil ali «'► velikih steklene
4 krone franko.
A. Thierry-ja stolistno mazilo
'2 lončka .'» kron f*0 stot franko, razpošilja proti predplačilu:
mm* A. Thierry-ja lekarna „Pri angelju varhu 4 mam
v Pregradi. Rosotec Slatina (Rohitsch-Sa-erbruu).
DUNAJ: Centralna zaloga: Lebarnar C. Eradv, Fleischmarkt 1. -- BUDAPE^T: Lekarnar I. pl- Torok in" 1 >r. Egger. — ZAGREB: Lekarnar S. Mittelbach. ■■■■■ Ha drobno se vdobiva povsod. ■■■■■
Jakob Kos meri j
T R S T B-
ulica ss. Martiri štv. 16
nasproti Komando Marine.
T K G 0 V I X A -^m
jestvin iu kolonijalnrira Ulaira. didikatcs. i n konserv. Izbor raznih vin in likerjev. Imam tmli filijalko v ulici H&stione štv. 2 nasproti ženskemu liceju. Priporočam se j». n. občinstvu in sem najudanejši
Jakob Kosmerlj,
Sprejemajo se tudi naročbe za razpošiljanje.
IVAN KRŽE
Trst. — Piazza S. Olorantii št. G. — Trst
Trgovina s kuhinjsko posodo vsake vrste iz zemlje, porcelana, železa, kositarja in stekla; velik izl>or pletenin in lesenega blaga Lesene pipe iz najboljšega tisovega lesa z gobo al tudi brez gobe.
Štefan Cruciatti
ornamentalni kamnosek
t Trstu, via della Pieta št. 25. izvršuje iz istrskega mramorja in kraškegs
kamnja vsakovrstna od najnavadnejšega do-
najlepšega in kompliciranega dela. Specijaliteta za napisne plošče in nagrobne spomenike.
Velika zaloga slanega ali žaganega marmorja v različnih merah belega ali barvanega. Specijaliteta za pohištvo.
Sprejema naročbe za cerkve, altarje, kakoi
tudi za podove bodisi bele ali barvane. Vsaka naročba se izvrši točno in po ugodnih cenali.
Prvo primorsko podjetje za
razpošiljanje in prevažanje pohištva
Rudolf Esner
Trst. — Via Squero huoto 7. — Trst. Telefon 847.
Specijalno bavljenje za inmagaciniranjei pohištva. Pakovanje vsake vrste se izvrši na najboljši način in po zmernih cenah. Nakladanje in prevažanje pohištva po železnici in morju v vse kraje tu- in inozemstva kakor tudi iz hiše v hišo po celem mestu ali okolici s patentovanimi velikimi vozovi najnovejše konstrukcije.
Sprejemanje posameznih kovčekov, za bojev, košev itd. za inmagaciniranje.
Sprejemajo se pošiljatve vsake vrste in kamor si bodi.
A
Restaurant SILBERE6G f
Via Ghega št. 9 A.
m najugodnejša gostilna wm
PLZENSKO PIVO SILBEREGG
po 24 novč. liter.
Namizna vina iu v buteljkah zajamčeno pristna
Izvrstna italijanska in nemška kuhinja. Kosila in večerje od 20. novč. više.
Pivo v buteljkah
iz zaloge
S1LBEREGG (G. E. P O H L Y), jC Via Zovenzoni št. 2.
Tam se nahajajo tudi najpristnejša vina : opollo, istrsko črno in belo.