REPORTER .»ZBORA OBČANOV- NA LICU MESTA t Kako se prideluje izguba V tozdu Gospodinjski aparati črnuške Elme zaslužijo delavke nekaj čez 5.000 din na mesec - Cene likalnikov ne krojijo v tovarni - Zaradi slabega materiala porabijo za en izdelek tretiino več časa Ob lanskem polleiju )e bilo v be-Jigrajski občint 18 odstoihov zapo-slenth delavcev (vdvanajslih delov-nih organizacijah]. katerih mesečni osebni dohodek ni dosegal 5.000 din. V absolulnem fitovilu je bllo takih clelavcov 447 Suhe Stevrlke paL. ki same po sabi ne povedo dovolj Za njlmi pa so (ivi Ijudje z svojimi vsakdanjimi potrebami. željami, hotenji. ki mo-rajo s tem malim denarjem shajati (z meseca v mesec ir> priznaimo si. da morajo bitl veliki umetniki. da |im to uspe. Ce |im sploh uspe Ko takole. lagodno. v mehkih foteljih. sedimo na sejah irvrSnega sveta in posluSamo takSna ali drugaina po-roLila. si pafi ni mogoCe natanfino predstavljaH, kako je sploh mo-goee Bolje se \e od lakoniinih Stevllk preseliti tja. kjer sa vse to resniLno dogaja. Dentmo v črnu&ki Elmt, v njenem tozdu Gospodinjski apara-ti Ze direktorjeva pi3arna kaie. da tod res ne razsipavajo Ozek pro-stor. staro pohiStvo, vsepovsod ra?stavljeni proizvodm predmeti, Jivo nasproljB onega, kat bi si Clo-vek predslavljal pod čelovnim pro-storom individualnega poslovo-dnega organa Nadvse pnjaJtno me sprejme Borzde-lujemo Tako Hkalntke z oznako Rowenta, ki jlh izvažamo svojemu iicenfinemu partnerju v Zvezno re-publiko NemCljo. ne samo lam. am-pak tudi v drugih zahodnoevrop-skih državah. prodajajo po nepri-merno viSjih cenah. kot prav iste likafntke pn nas v Jugoslaviji. kjer so do nedavnega na birokratski na-čin krojili cene izdelkom najSlrie potroinje. Po sprosiilvi cen. mi-slim. da bomo tudl pri nas lažje zadihaii. in si nekako pomogli na zeieno vejo Po drugi strani pa tudi naS asortiman ni ravno pester, pri-manjkuje nam strokovnjakov. ki bi razvijali novs proizvode Še več. za-radi uvoznih restrikcij smo se mo-ra!i kratkomalo odpovedati celi pahljači izdelkov. ki smo jih dose-daj proizvajali, kot denimo havbe za suSenje fas, pa Se bi lahko fiašte-val Uvozne restrikcijeso naspriza-dele na najbolj obfiuttjivi strani Pn-manjkuje nam osnovniti reprodiik-cijskih materialov, ki jih iz žeome-njenega vzroka (udi naši dobaviteffi tzvažajo. nam pa dobavljajo omeje-ne količine m ie te v stabi kvaltteii ¦¦ Odpravila sva se v proizvodne dvorane, kjer mi je hotel sobese-dnik na konkretnth pnmerih doka-zali. da so njegove besede več kot resnitne. Že lakoj v prvi proizvodni haii. kjer izdelujejo bakelitne ročaje za likalnike. je svoje trditve podkre-pil ob stroju iz katerega je vsakih sedemdeset sekund sikajoče zdrsnil kadeč se in grobo obdelan predmet. kj naj bi kasneje služil nežnim rokam gospodinj pri lika-nju. Tistih sedemdeset sekund ni-sem omenil tjavdan. pač pa zato. ker bi bakelitni roiaj za likalnik ta stroj mora! izbruhniti na vsakih 47 sekund Slaba ;valiteta bakelitne mase tega ne dopušča. toda poma-gati si ne morejo. saj so vezani na domačega dobavitelja. katerega granulat je pač takjne kvalitete, ali pa ostati brez surovine. Vsaka izgubljena sekunda ob strojih. vredmh nekaj milijonov di-narjev. ie pai. tisio konkretna izgu-ba. izrazena v denarju, m izgube se seveda seštevajo Izgube na času (in na denarju) se ob drobnem ba-kelitnem ročaju zaradi slabe kvali-tste surovme vrstijo Se naprej Ro-Laj se ne sveli. kot bi se moral Potrebns so dodatne oporacije po-liranja in linaiizacije. 5e nekaj vme-snih delovnih postopkov. kar vse pripomore k zmanjSani proizuodnji. In to vse zaradi slabe bakelitne ma-se. 5e celo kopico podobnih zatik-Ijajev mi je pokazat Boris Kante in vsak po svoje je pripomogel k te-mu. da je ob devetmesečni analizi gospodarjenia izvršni svat občin-ske skupžčine v kraikth in suhopar-nih šievilkah podal informacije o izgubi v Efmi Na moč poučna je tudi zgodba o ploštah za llkalnike ter njihovi odi-sejadi po celi naši domovini Lvč sveta te plošfie. s katerimi soproge. včasih pa-fudi soprogi sami. osirijo robove hlač. zagledajo v maribor- ski Itvarni Ko prHtejo v Elmo jih tam požljejo v cerkniško Eto. kjer v žlebove vstaliio grelne elemente Nato se plošCe vrnejo nazaj. kjer jih delavci ob neznosnem hrupu in grozljivih delovnih razmerah naj-prej na grobo pobrusijo spodaj in ob strani Sledi ponovsn transpod v Djakovico na Kosovo kjer na plo-SČ8 nanesejo teflonsko oblogo, jiti do konca spolirajo in šete tedaj se lahko zafine montaža, Ne bi govori-ti o transportmh stroSkih ler časov-nih izgubah ob takih kooperantskih relacljah, vendar vse kaie. da bo ie doigo ostafo pri starem. Med tem časom. ko v Ojakovici nanašajo te-flon na bodoče likalniSke ploSče. tudi v Efmi ne sedijo prazrnh rok. s čimer ni reieno, da se ne ubadajo s kopico problemov. Nekolikokrat je pfoizvodnja na lekočih trakovih vi-sela na nitki. ker ni bilo najbolj pre-prostih delčkov, brez katerih ni li-kalnika. tn najvetfkcal so bili krivi dobavitelji Ce smo natančni. je glavm proizvodni postopek v tozdu gospodinjskih aparatov montaia li-kalnikov in drugih aparatov Prve tekofe trakove, ki so se za-merjli delavstvu na vsej zemeljski oblf. si je izmislil Henry Ford, da bi uničil konkurenco Vse od tistih dob pa do danes Se nismo spravili v staro Saro ali muzej teh nehumamh in odtujenost povzročujofirh atribu-tov dobičkaiefjne kapitaiistiCne ekonomije Srhljivo poučne so zgodbe iz japonske Toyote, kjer de-lavec ob traku iahko bmha, lahko ga liSfii na potrebo. traku ne sme zapusiiti. Res je tudi, da so marsik-)e po svetu začelt klasiCne lekoče trakove opuSiati. tudi v naSi Elmi Tam. kjer naslaja konfim izdelek. ki ga kupec vsega blefičečega dobi na trgovskih policah. katerega par-ni oblačkl se tako lepo vidijo na reklamnih barvnih oglasih, tam je najbolj delovno In najbolj mufino obenem. Dva tekofia trakova siptje-ta likalnike včasih tudi po Sestnajst ur dnevno Boris Kante mi je razto-iil, da prvi tekoti trak v hali ie zdavnaj nt vet tisti. ki bi delavca spremjnjal v sufnja In res. obdolgi mizi, kjer delajo navadne likalnike. ni ktas&neoa transponerja, defav-ke si preko mize podaiajO nedo-končane izdelke, dokier na koncu ne pride proizvod v obliki liinega likainika. Že sem hotel poprositi delovo-djo. nai bi me za hipec spustil na delovno mesto defavke, ki je pri-pravljala termosial in preverjala ločnost napeljave. a sem si premi-slii Niti v petih minutah mi ne bi uspelo, kar so njeni spretni prsti ustvarili v Iridesetih sekundah. pa že normo bi ji pokvari! Usklajenost in avtomatičnost njenih gibov, na-birange Stevilnih delčkov in vijakov. jadrno obračanje plošče sem ler Ija. hokus pokus okrog dveh žifik m tarnica v termostatu je zasvetila Ob tem pa je našla tšs, da se je sproščeno pogovarjala z menoj in mi ob naglih gibih rok razložila. da zasluži le malenkosl veL. kot petsto starih (isoiakov. Povsem drugačna pa |e bila po-doba malo naprei ob klasičnem ta-kofiem traku, kjer so delavke sede-1e na obeh straneh gumijastega lransporter|a, po katerem so se prevaiali raziični deli iikalnikov Tu prav gotovo ne bi mogel nihče ni|i sekunde lenariti. kajti lempo je la-ko hiter in glbi rok lako preraduna-m. da mora iti vse -kot po tekočem traku- Za mene, laika. nevajenega lakSnih dolovrrih prizorov, je bilo pnzoriSie ob tekofii montaži kar malce Sfhljtvo. Gibi v sekundo pre-rafiunani. hitrost in točnost monta-že izredna, sprelnost delavk osup-l|iva Ni!i ena od njth. vbs čas. ko sva s sobesedmkom stala ob tem tekočem traku. nlti z* s«kunde nl popustila dela. riiti enkraf se del UkalniKa r>< prtpeijal mtmo delavke. ne da bi ga popnjela m s pnvitim novim deiom poslala naprej. Ob tem tekoCem traku sem te povsem opustd misel, da b' za po-kuSmo prijel za kakšno delo, saj bi jim ustavN proizvodnjo. Podobno kot na podajalni mizi, so delavke tudi ob tekoiem traku sipale debe-le 4ale. sproSčeno klepotale. le ob vprašanju koliko !ma katera oseb-nega dohodka |B zasial smeh in senca grenkobe se jim je razNla čez obličje. Pretresljiva je bila pnpoved Ivan-ke Zalokar. ki v Elmi dela čez 4est-najsi lei. ima mesečm dohodek 5.500 din in pred Iremi meseci se ji je soprog smrlnoponesredll Osta-la je sama z dvema otrokoma osmih in desetih let Samo za soli-darnostno stanovanje plačujt-1 200 din mesečno Podobno je bito z Mdko Selan. k je pri Elmi ie Iridesel let. zastuž 6.300 din mesefino in je Kot samo hramlka spravila do kruha Iri olro ke. en nepreskrbljen pa ;e še tiomv Milka mora vsak dan nataknrii n Žice 1660 gumiiastih obroCkov . VeMko podobmh zgodb bi Se lah-ko napaberkovali v elmmem lozdu gospodinjskih aparatov veliko bi se lahko Le spraSevali. kako to. da je bilo ob koncu lanskega novem-bra Se vedno dvaindvajsel takšnih delavcev, ki niso dosegli osebnega dohodka nili 5.000 din Zakaj slabo dosegaio normo. za-kaj nimajo veije produktivnosti, za-kaj slrokovnjaki betijo iz razvojne-ga odde'ka zakaj dtfektor tozda ni-ma otifazinjene prsarne z barotfno tajnico in fikusom... TADEJ BRATOK