itrj« Izhaja vsak dan razen nedelje In praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina I dostavljanjem na dom ali po pošti K 1'50. Posamezna Številka 6 v. Letna naročnina K 18'—, polletna K 9*—, četrtletna K 4*50. — Za Ino-tcmstvo K 30'—. — Naslov: UpravniStvo »Zarje* v Ljubljani, Šelenburgova ulica St. 6. H. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan In od 6.—7. zvečer. :: Uredništvo v Ljubljani sprejema vse urednižke rokopise, ki Jih ne vrača. — UpravniStvo sprejema naročnino in Inserate. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Cena inseratom: finostopna petitvrstlca 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana In razglasi 30 vin. — Naslov; Uredništvo »Zarje* v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6, II., uradne ure za stranke od 9.- 12. dop. In od '/26.—'/27. zv. — Reklamacije poštnine proste Posamezna Številka O vinarjev. Štev. 114. V Ljubljani, v četrtek dne 19. oktobra 1911. Leto I. Politične spletkarje. Težišče parlamentarnega dela je sedaj v draginjskem odseku. Njemu so izročeni vsi predlogi, ki se tičejo draginje; od'ek jih ima pregledati, urediti ter podati zbornici podlago, da more na njej opraviti tisto delo, ki ga pričakuje prebivalstvo od nje. V draginjskem odseku pa se mora tudi pokazati, kakšno je razmerje med vlado in strankami v tem ua|važ nejšem vprašanju, morda celo kakšno je razmerje med vlado in strankami sploh. V torek je odsek imel prvo sejo, danes ima drugo. Zanimiva je bila prva; današnja lahko postane zelo važna. Lahko bi se bilo že včeraj marsikaj zjasnilo, ker so socialni demokratje predlagali, da naj odsek nadaljuje svoje razprave v sredo. Toda^ večina se je odločila za četrtek. Kdorkoli zasleduje parlamentovo delo — zasledovati bi ga moral zlasti v sedaniem času pač vsak državljan! — bo z napetostio pričakoval današnjo sejo ter sploh razprave in sklepe odjeka. Če bi poslanci vseh strank resnično hoteli izpolujevati ljudsko voljo, tedaj bi bilo vsaj mesno vprašanje lahko prav hitro rešeno, kolikor gre za treuotno rešitev. Zakaj položaj j« jasen, da ne more biti bolj. Tiste množine mesa, ko je potrebna, da se pride v okom pomanjkanju mesa na domačih trgih in vsled tega nedosežnim ceuam, ni za enkrat dobiti od nikoder kakor iz Argentinije. Vse drugo, kar se more poizkusiti, je samo priprav« za bodočnost. Tudi to delo je potrebno in bi i bilo hvalevredno, če ne bi bilo sedanje bede. proti kateri zahteva ljudstvo pomoči žh zdaj. Državni zbor ima torej nedvomno nalogo, da poskrbi hitro za uvoz zdravega in cenejše ga mesa. S«lep, da se odpro vrata argentinskemu mesu, je torej na dlani. Veudar se ne da tajiti, da je ta v interesu ljudstva neizogibni sklep v nevarnosti in sicer prihaja nevarnost od strani, oikod^r se ne bi bila pričakovala. Zdi se, da stoje strankarsko politični interesi zopet nad najvitalnejšo ljudsko potrebo in pripravljajo se zakulisne spletkarijo, ki prete, da se ponovi v parlamentu nekaj podobnega kakor na koncu julijskega zasedanja. Agrarci nasprotujejo uvozu prekomorskega mesa. Temu se pač nihče več ne Čudi; zakaj v njihovih vrstah ni mnogo Pantzev, da bi resnično zastopali interese kmetov, ki se ne ujemajo z visokimi carinami in zaprtimi mejami Agrarna vojska, stoječa pod komando viteza Simiča Hochenmskega, še vedno zlorablja kmetovo ime, da ščiti pod to izmišlieuo pretvezo interese veleposetuikov svetovnega in duhovnega stanu Takoj na prvi seji s» hoteli agrarci zavleči rešitev, zahtevajoči, da se izvoli judi za mesno vprašamo poseben pododsek, ki naj bi na dolgo in široko študiral ta predmet v zvezi s pomanjkanjem ki me. S to zahtevo so agrarci propadli, ker so vsi mestni poslanci glasovali za socialistični predlog, da razpravlja odsek o mesnem vprašanju sam in brez za-vlačenja. Ali v razpravi se je pokazal drug navidezno malenkosten slučaj, ki pa ima l&hko še važne posledice V debati je namreč ralado-češki poslanec Ceeh prišel s predlogom, ki je imel očiten nameu zavleči vprašanje argentinskega mesa. Ta smoter je natančno razvideti iz poročila. Zdi se pa, da ni čech s svojim predlogom uastopil na lastno pest, temveč da hočejo inladoftrhl priti barona Gautschu na pomoti in da mislijo argentinsko meso žrtvovati strankarskim potrebam svojega kluba. Ta sum potrjuje dvoje dejstev. Že v torek se je opazovalo, da so se med Gautschem in čaškimi meščanskimi po-lauci neprenehoma vršila neka pogajama Včeraj pa so imeli čehi konference s Poljaki in tem je zopet sledil sprejem pri barouu Gautschu. Pravijo, da je treba „sanirati" parlamentarni položaj pa se sklicujejo na majhen poraz, ki ga je večina doživela na koncu torkove seje. Predsednik je bil predlagal za dnevni red včerajšnje seje prvo Čitauje vladne predloge o reformi poslovnika ter prvo čitanj* proračuna in proračunskega provizorija. Nasprotuo je italijanski po-slauec Conci predlagal, naj se pred proračun postavi predloga o italijanski fakulteti. Poljak Bilinski je temu ugovarjal, priporočal pa je, da naj se uvrsti italijanska fakulteta takoj za proračn nom. Pri glasovanju je b'l Concijev predlog sprejet s 154 glasovi proti 109. Zaradi t ga so hudi Poljaki, ki očitajo nemškim nacioualcem. da so s svoio nemar nostjo zakrivili propad Bilinskijevega predloga. Iz tega se nadalie razvija ravmotrivanje o nezanesljivosti in n»-disciplinarnO'ti vladue večine. Baronu Gautschu pa se je zazdelo, da bi prav to priliko lahko porabil, da si pridobi davno zažlieno večino, v kateri potrebuje Čehe. Argentinsko meso bi torej najbiže imela biti ceua. ki bi jo morali Cehi plačati za — ministrske listnice. Svoio dobro voljo so pokazali na prvi seji draginj«kega odseka Baron Gautsch pa nedvomno goji prijetno upanje, zakaj v odseku ni bilo na njem opaziti nič tiste nervoznosti, ki ga je zaduji čas neprenehoma preganjala Z drjem. Ebnerjem je polemiziral tako uliuduo. kakor da je popolnoma pozabil, kako »kavalirsko" je doslej v zbornici napadal socialne demokrate. Pripravhajo se važne reči. a sumljive reči, ljudstvu pa se mora priporočati, da naj pazi, kaj se godil Draginjski odsek. Dunaj, 17. oktobra. Danes je imel draginjski odsek, kakor je že javilo kratko poročilo, sejo takoj po seji zbornice. Predvsem je sodrug dr. B e n n e r predlagal, da naj se v odseku samem takoj obravnavajo tisti predlogi, ki se tičejo mesnega vprašanja, vsi ostali predlogi pa naj se izruče peterim pododsekom in sicer: 1. Vsi predlogi, ki se tičejo stanovanjske bede; 2. Predlogi, ki nameravajo pospešitev poljedelstva; 3. Predlogi, ki se tičejo živil razven mesa, torej krompirja, mleka, žita itd. 4. Predlogi, ki se ba-vijo s karteli in od kartelov izdelavanimi proizvodi; 5. Predlogi, ki se tičejo prekupoval-stva, železniških tarifov in § 51. obrtnega reda o cenah živil. Temu predlogu sta se pridružila poslanca Erb in B e u m a n n , uasprotno pa so Isopescul, Haller iu Spaček zahtevali, da se odkaže tudi mesno vprašanje posebnemu pododseku. Bazvila se je jako živahna debata, v kateri so agrarci ua vso silo hoteli doseči, da se zavleče razprava o mesnem vprašanju Isopescul je govoril o *sku-pinah. ki zastopajo ueizvedljive predloge", ua-kar ga je dr. Benner poučil, da je ta trditev neumestna, če misli na socialno demokratično stranko; kpjti argeutinsko meso se je že upe-liavalo, torej uvoz ne more biti uemogoč. Vprašanje mesa je popolnoma zrelo, torej lahko razpravlia odsek takoj o njem. O Beunerjevem predlogu se je glasovalo po imenih Zn predlog so glasovali: Abram, Candussi, čech Demel. Dmghofer, Erb Adolf Gross, Jeizabek, Sig. Marek, inž. Neumann. E-uner, Beiimaun, Schlinger. Spa-daro, Rteinhaus, 8 fibr"y, Sveceny, Šraeral, Tertil, Waber, Maks Winter in Zieleniewski; pr »tl: Brunner. Esenhot, Eisterer, Feltl F"lis, Hagnnhofer, Haller, Hladnik, Isopescul, Kriitzner, Lasocki,1 Pavlok, Pokorny, Ro4k>*r, Ant. Seidel, Smgalrwcz, Spaček in Valoušek Devet poslancev je bilo pri glasovauju odsot-uih. Renuerjev predlog je bil torej z 22 glasovi proii 18 sprejet. Takoj so bili itvoljeni pododseki, ki so se tudi takoj konstituirali. Nato se je pričela razprava o predlogih glede na meso. Dr Benner je opozarjal, da se je 'boj zadnje čase osredotočil poglavitno okrog pravnega položaja, ki ga zastopa ministrski predsednik Predvsem je zaraditega podal sledeči predlog: »Ugotavlja se. da dovoljenje za uvoz mesa in živinskih sirovin iz takih držav, iz kat-rih uvoz takih produstov ni združen z veterinarno policijsko nevaruo.stio, ni odvisen od sogla- ’4 Alf SIM U0HK1J: Mati. Soeialen roman v dveb delih. Na steni je visela svetilka in razsvetljevala vlažne lise in slike iz časopisov; ua tl*h so ležale pobite posode, obreziue krovnega železa. Skozi okno je sijala 8 temne višine ve li.ka, 8vetla|zvezda. Duh po rji, oljnati barvi in P° ?l»gi je napolnjeval izbo. Ignacij je bil oblečen v debel jesenski plašč iz grobega blaga; po godu mu je bil, in mati je videla, kako ljubeznivo je z dlanjo gla dil rokav, kako se je ogledoval, obračajoč 8 teža vosvoj trdi vrat. In v prsih jih je mehko razbijalo: 2‘u06,* ‘ ’ ' .mo^ tlicah na polju je živel duh pa je ustvarjal najčudoviteiše barve, da ga razvesele. Blagi veter je imel globok razum in gibala ga je dobrota. Ptice so prepevale najlepše pesmi, ker so ga poznale iu so mu bile prijazne. Skrivnostni gozd mu je po-nuial svojo preprogo in svojo senco iz odkrito srčnega očetovskega prijateljstva. Vsa zemlja ih zrak in neskončui svetovni prostor — vse J'e bilo polno ljubezni. Vsa velika, sveta in ven-lar tako enostavna ljubezen neobsežnega sveta pa je žarela v ujem, kakor da je bil sam sWt. Takrat so se mu kresile oči, če so gledale dekle, ki je korakalo poleg njega, ali pa če se jim je le zdelo da ga vidijo v zlatem bfi šču, v tem ko je bilo v resnici daleč —■ daleč Iu vse mu te bilo lahko in vse je bilo lepo in dobro in nikjer ni bilo nič grdega in zlega. To je bilo takrat — in zdi se mu, kakor nemogoče, da bi vlada sedaj javno ozuačila svoje stališče. * Mlado dekle so odpeljali. V Palermu je šla na izprehod 20 letna krasotica. Nenadoma jo napadeta dva moška in jo posadita v avtomobil, ki sta ga imela poleg. Da bi se ne mogla braniti in kričati, sta jo zvezala in ji zamašila usta z robcem, nato sta jo pa odpeljala neznano kam. Vsa poizvedovanja so brezuspešna. Starši ugrabljene dame so obljubili 20.000 fraukov tistemu, ki jim vrne hčer. Policija sluti, da sta damo odpeljala človeka ki dobro poznata njene družinske razmere in pričakujeta visoko odkupnino. * Demonstracija v milanski operi. Iz Milana poročajo 16 t. m.: Pri premieri opere „Conchita“ se je dogodil pred začetkom tretjega dejanja hrupen ptizor. Orkester je bil že pričel igrati, kar se oglasi neki gledalec ter zahteva, naj zaigra orkester kraljevo koračnico. Čeprav je bil prisoten kraljev stric, grof tu riuski, je galerija hrupno protestirala, publika v ložah ploskala. Od vseh strani so se čuli fej klici. Sele Čez 10 minut se je občinstvo pomirilo in se je opera nadaljevala. * Potres v Siciliji. V okolici Etne je bil potres, ki pa ni povzročil velike katastrofe ker stoje v tistem kraju hiše posaraezuo in oddaljene druga od druge. Vendar pa je potres porušil in poškodoval precej hiš iu vlada med prebivalstvom naibrže velika beda, tako da je potrebna nujna pomoč. * Klerikalni poraz r Belgiji. V Belgiji je doživet klerikalizem poraz, ki bo imel dalekosežne posledice. Po vsej deželi so bile občinske volitve, pri katerih je dosegel zdiu-ženi aocialistično-svobodomiselui blok večino v vseh večjih in srednje velikih mestih. Blok si je osvojil stare klerikalne trdnjave. Poraz klerikalcev je tako občuten, kakor ga nihče ne bi bil pričakoval, združeni socialisti in svobodo-mi8elci so zmagali v 600 občinah. Klerikalci sami priznavajo svoj poraz. Belgijske občinske volitve so se vršile v znamenju važnega političnega vprašanja: Kato pride Belgija uajpreje do splošne volilne pravice in do splošne šolske dolžnosti v svobodnih simultanskih šolah ? Občinske zadeve so igrale le neznatno vlogo. Zategadelj volilnega boja niso vodili voditelji, posameznih občin, ampak državni poslanci. Volitve so bile namreč zato tako velikega pomena, ker se je že tu pokazalo, da jedo-sedanja klerikalna večina izgubila tla med ljudstvom. Klerikalci so doživeli poraz celo v strogo katoliški Flandriji. Voditelja socialistično-svobodomisel-nega bloka, bruseljski župan in socialist Hujs-mans, sta priredila skupne shode, kjer se je izrekla zahteva, da naj odstopi klerikalno ministrstvo, ki nima pravice vladati proti večini ljudstva, da naj se razpusti zbornica in takoj razpišejo nove volitve. * Aneksija Egipta? Včerajšnja „N. Fr. Presse“ ima na uvodnem mestu sledeči brzojsv iz Londona: „Vhš dopisnik je izvedel iz td ličnega finančnega vira, da bo Anglija v poudeljek razglasila aneksijo Egipta" . . . Govorice o tem koraku niso nove če bo Anglija res storila ta korak ravno zdaj. ko je Turčiia vsled tripolitaaske afere v stiskah, bo to za Turčijo hud udarec in posledice so nedogledne. Ali treba bo vendar počakati. „N Fr. Presse" je imela že vesti iz „najzanesljivijših virov", pa so bile vendar race. Zlasti vesti iz finančnih (to se pravi navadno iz borznih) krogov zahtevajo veliko previdnosti. * Atentat n« kneza Trnbeckega. V torek zv čer je izvršil na postajališču neki dijak atentat na člana ruske dume kneza Truheokoja. Vdrl je v voz, v katerem je bil da je zdavnaj izginilo, kakor da plava v preteklosti, katero komaj še doseže spomin. Ako bi bilo takrat reklo njegovo dekle: Prinesi mi samotno cvetlico z najvišjega ledenika zemlje — ne bil bi vprašal, če pač cveto samotne cvetice na visokih ledenikih. Šel bi bil, pa bi jo bil iskal in moral bi jo bil najti, k«jti tako velika in mogočna je bila njegova ljubezen. Pa vendar ne tako velika, da ne bi bila mogla naraščali in povečavati srečo. Kadar je blaženost, ki mu jo je daiala, presegala višavo najdaljujih zvezd, je zrastla še nad sebe in njegova sreča mu je odpirala vedno nova nebesa. Kar je takrat sprejel ljubezni, je oddal ljubezni. Neizčrpen je bil vir, iz katerpga je ueprenehoma zaiemal. Dajati in sprejemati je bilo euo, v enaki blaženosti se je stopilo drugo V drugo. Verjel je v čudeže zemlje. Njegova sreča je bila jasna in čista, ne da bi bila potrebovala onega, kar živi samo v pravljicah in v nebesih. Njegova sreča je bila živa. Dobra so bila njegova dejanja, dobro je bilo njegovo veselje, dobri njegoyi občutki, njegovo hrepenenje, ki je zahtevalo in našlo izpolnitev Sreča mu je sijala iz ženinih oči in duhtela iz njenega života in enaka je bila solnčnim žarkom in rožni dišavi. In potem je cepetala v noži-cah njegovega otroka in vriskala v njegovem blebetanju idr postajala je dvakrat, trikrat, dč-setkrat večja v novih objemih žene. knez in ustrelil iz revolverja večkrat na njega. — Knez Trnbeckoj se je zgrudil zadet na tla in kmalu nato umrl. Morilec je baje neki Tru-beckoiev sorodnik. * Preprečen dinamltni atentat na Tafta. Pod jeklenim mostom Southern pacifi ške železnice med El Capitanom in Gravicto ao našli 36 dinamitnih patrou malo preje, preden se je peljal čez most vlak, ki se je v njem vozil predsednik Taft Ljubljana in Kranjsko — Zaradi Snsteršlčevega govora naj klerikalci le sami opravijo s svojimi uradniki, kar imajo. Za nas je pač klerikalna demagogija zanimiva, ali niti ne sanja se nam, da bi se ešofirali, če spravlja klerikalni gene-ralissimus samega sebe in svojo stranko v zadrego. Nimamo še zapisuika torkove seje, ali po vseh dosedanjih poročilih je razvidno, da dr. Šušteršič hi zahteval reduciranja visokih mest, ki,so določena za protekcionit>te, kakor n. pr. ustanavljajo naši klerikalci v deželi si nekure za svoje ljubl|ence, ampak trdil je na splošno, da je za 40 odstotkov uradnikov preveč in da jih je treba spoditi. Ministrov klerikalcem ni preveč; saj jih zahtevajo še več nego jih je. Svojih prijateljev imajo tudi v visokih „rangih" več kakor v nizkih. Šušteršičev govor torej ne dela preglavice nam, ampak jo že dela in jo bo še delal khrikalcem. Da imajo druge države boljši upravni aparat, je že res. Ali zato je treba najprej zahtevati upravuo reformo, ne pa nastavljanje „vuubaciteljev’. Si cer pa čemu velike besede? če bi klerikalci vedeli, da bodo prihodnjič uradniki povsod glasovali za n|ihove kandidate, ne bi Šušteršič zahteval, da jih pobrcajo na cesto, temveč bi še hotel, da jih pomnože. V nobeni stranki ni prepričanje tako odvisno od strankarskega interesa kakor v klerikalni. — Ribnikar v disciplinarni preiskavi. Snočnji „81. N.“ poroča, da je komisar Laschan vpeljal disciplinarno preiskavo proti tržnemu nadzorniku Ribnikarju, češ „da je glasom obvestila deželnega odbora ua raznih shodih narodno napredne stranke na nekvali ficiran način obrekoval deželni odbor iu tudi c. kr. deželno vlado". Deželni odbor kot policija — to je nova pridobitev za kranjsko deželo. — Čuden birokratizem vlada po okrajnih in tudi v deželuem šolskem svetu z ozirom na šolo obvezne otroke. Poročaio nam od povsod razne slučaje, ki so naravuost neverjetni. Iz ljubljanske okolice take pritožbe niso mČ novega. N. pr. če se starši stanujoči v meščanski občini, recimo v Zeleni jami pritožujejo, da ne morejo svojih otrok pošiliati v Ljubljani v šolo (ua Ledino), ampak da so prisiljeni, pošiljati jih v oddaljeno meščausko šolo na poliu — to ni nič novega. Ali pa če morajo otroci iz hraniluičnih hiš v Ljubljani pošiljati v oddaljeno šolo na Vrtačo, namesto na Ledino . . . Končno vse to razumemo, če vpoštevamo razloge in pretveze odločilnih krogov. Slučaj, ki nam ga poročajo iz okolice Lazov, je pa vendar tako jasen, da bi bila vsaka odredba lahka. V G o s t i n c a h pri Lazah stanuje 13 šoloobveznih otrok — ki imajo do zaloške šole 6 kilometrov, do dolske pa 3 kilometre daleč Spadajo v zaloško ob čino v faro pa so v Dolsko. Modra šolska oblast je zaukazala staršem pripeljati otroke 6 k i I o m e t o v daleč, sprejem le teh v dolsko šolo pa jo prepovedala .... Po mislih vsakega razumnega človeka bi bilo edino pametno, da obiskujejo otroci najbližjo šolo . . . Apeliramo na pristoine šolske obla-ti, da take reči v zmislu zdravega razuma urede. To je bilo takrat. In sedaj bi plakal, a v očeh so mu usehnile solze. Počasi, počasi, neopaženo se je krhalo in krčilo, padalo je iz svoje pouosue višave, zvenelo je iu obledelo in usahnilo V brezbarvne črepiuje razpadlo, se je pogreznilo v blato iu nekaj sovražnega je poteptalo vse skupaj popolnoma v nesnago — nič več ni ostalo. Uničeno — v takem kratkem času. Solnce sveti na nebu in razliva žarki blišč daleč okrog po zemlji, po rumenem žitu. po smejočih se holmih. Modrice cveto in ostro-žice — in škrjančki pojo. Tam nad klancem šumi po gozdu, šumi o krepilni senci in o mehkem mahu in vrelec žubori mistično melodijo. A vse je brezpomembno. Po ravni ropota železniški vlak ; sto reči, ki se lahko določijo s številkami,' je združenih ž njimi. Kolesa škripliejo monotono pesem — ta pesem ne zna nič povedati o ljubezni. Njegova žena je še mlada; po žilah se pretaka kri. Otroci pravijo „ata“ in „mama“. A ta Zvok je tako tuj ... Oči gledajo, ušesa poslušajo, a srce ne posreduje. Neskončna širjava miuolih dni je zlezla skupaj v eno samo pot. po kateri mora hoditi, korak za korakom, vedno enakomerno, s težkimi črevlji in s slabimi koleni. Ptičje pesmi ne sme poslušati, poljskh cvetlic ne sme trgati. Steza je tako ozka. Dva ne moreta korakati vzpored po njej, ne da bi si stopala na prste ter ne suvala Ako gre drug za drugim, jemlje drug drugemu — Na ljubljanskem trga se vidi draginja na vsakem predmetu, ki ga prodajajo. Kar zvišujejo se cene, češ ljubliauski konsu-mentje le plačujte! Mleko je danes obligatno po 24 h. krompirček en kos po 2 h. o zelenjavi skoro ni pisati cen . . . Magistrat ljubljanski. kje si? Ali g. Laschan nič ne ve, kaj delajo druge občine proti draginji ? Saj vendar lahko vzame sempatje kakšen dunajski list v roke, pa bo lahko marsikaj zvedel, kar bi bilo tudi za Ljubljano prav. — Razširjajte „ZarJo“! Vsak zaveden delavec mora skrbeti, da se „Zarja“ kar naj-boli razširi med delavskim ljudstvom. Zato je treba vsako priložnost porabiti. Na primer ob lepih jesenskih dnevih gredo sodrugi ob prostih duevih ven v ljubljansko okolico. Ob takih priložnostih naj vzame vsak starejše, že prebrane izvode „Zarie“ ter naj jih razda med one, s katerimi pride v prijateljski razgovor. Na ta način dobe liudje časopis v roke. Zanimal jih bo iu uaročili se bodo. — Sploh smo mnenja, da je prav sedaj dolžnost vsakega so-druga, da pridobiva za „Zarjo“ novih in novih naročnikov. — Trnovo in Krahovo! Člani konz. društva so naprošeni, da oddado članske knjižnice in dividendne znamke v prodajalni Krakovski nasip 10 — Konznmcntjel V dobi sedanje draginje je za konsumeute organizacija velikanske važnosti. Pristopajte zato k konzumnim društvom svoiih okolišev. — Dol. Logatec. V torek zvečer so sklicati logaški delavci v Korenčauovo gostilno javen shod, katerega se je udeležilo prav lepo število delavstva. Zbranim poslušalcem je poročal o političnem položaju sodrug Petrič iz Liubljane, ki je podal jasno sliko škodljivega delovanja naših klerikalnih poslancev v dižavnem zboru. Za njim pa je sodrug dr. Tomšič, govoril o pomenu občiue za delavstvo in o nalogah občinske politike. Logaško delavstvo postavi v tretjem razredu samostojne kandidate za občinski zastop; tretji razred je delavski razred in si ga bodo delavci izvoje-vali. — Iz Unca pri Rakeka. Socialnode-mokratičui volilni odbor je imel te dni v Bel-letcvi gostilni na Rakeku zaupniški sestanek. To pa ni bilo po godu cerkniški farški ko-maudi; kaplan je brž prihitel in gosp. Belletu propovedal, da bi dovolil hoditi našim volilcem v sVojo gostilno. Rrs so klerikalci Bellcta že popoluoma omrežili, vendar pa presega ta kaplanova zahteva že vse meje. To je že višek nesramnosti. Ce se že liberalci niso v stanu otresti klerikalnega terorizma, se ga b<>do znali otresti rakovski delavci. V farške roke ne bo nikoli več prišla vsa rakovška občinska uprava; za to bo potkrbelo zavedno delavstvo. — Člani konzumnega društva za Ljubljano in okolico, prodajalna Šiška se prosijo, da oddajo članske knjižice na dividendne čeke v prodajalni. Idrija. — Radarji — delavci — delavke, pozor ! Dne 17 t m. smo sklenili, da se nam dovoli dravinjska doklada z mesecem oktobrom. Odgovora na našo zahtevo še sedaj ni. Potreba je torej, da se pomenimo, kaj storiti 1 Zato pa v nedeljo 22. t ra. ob 9 dopoldan vsi na shod, ki bo v pivarni pri „črnem orlu" v Sp. .Idriii. Sbod naj bo mogočna manifestacija, ki naj pokaže, da smo ljudje, ki hočemo živeti, ki naj zdrami gospodo v gradu in na miuistr-kih stoleh. Zato pa: kdor čuti draginjo, uai pride na shodi Kdor je ne čuti, naj ostane doma ! M -............—BMMBLIiilfci— solučno luč. S kamenjem je steza posuta in breme je treba nositi, a peza narašča od dne do dne. On ni kriv in njegova žena je nedolžna. A tisto, ki je morda krivo, je daleč — tako daleč — sovraštvo pa doseže le najbližjega. In sovraštvo ubija ljubezen, umori vsako ljubezen, kajti njegov strup je hud . .. In vlak drdra dalje po točno odmerieneip prostoru v točno odmerjenem času. Vse, vse je tako točno odmerjeno, kakor da ni neskončnosti in večnosti. Kadar pride vlak na konec svoje poti, oddrdra po isti poti nazaj, kakor da sta „dalje“ in „naprej“ prazni besedi. In on sedi zopet na zavoru in zopet se bori s spancem in premišlja in vse misli se lahko ua-bero na nit enkrat ena je ena, dvakrat dva je štiri — in nikdar, nikdar ne bu trikrat pet trideset — in brez pomena je, da je štirikrat štiri šestnajst. Oh, da je dvakrat dva štiri, o tem je treba toliko premišljati! Srce mora molčati — tega se je privadilo — — — Vlak pride tja, odkoder je odšel. In on vzame torbo in gre domov. Tam čakaio žena in otroci. Pozdravljajo se z navadnim pozdravom. Petem pravi žena polglasno : „Crevljar je bil zopet tukaj". In v njegovih očeh zažari pogled poln sovraštva Potem se obrne v drugo stran. S težko muko se mu posreči, da zajejji hudo, hudo besedo ... In vendar je tako kratek čas od takrat ----------. — Pozor, občani! Mestna oblina vabi vse, ki mislijo na večji nakup krompirja, t. j. nad 100 kg., da se do 20 t. m. zglase v občinski pisarni Cena krompirja bo 10 krou za 100 kg. Vrečo uaj si vsak sam oskrbi, ali pa bo plačal toliko več, kolikor bodo vreče zara-čunjene. Štajersko. — Nenaraven naravoslovec. V Ormožu so prijeli 41 letnega Avgusta Glein-z e r j a iz Maribora, ker se je izdajal za naravoslovca dr. Grossa z Dunaja. Kot uraduik železniškega ministrstva je „vodil poizvedbe" o zgradbi nove proge Ormož-Liutom-r. Glein-zer je izvabil precej denarja iz ljudi. — Dragocen ribežljev grm. V graški jetuišnici sedi že večkrat kaznovani cerkveni tat Pavel W e b e r. Iz zapora je pisal svoji sestri v Maribor, naj presadi iz vrta, ki je v najemu, ribežliev grm na svoj vrt, češ arevo, že !bi rad, da bi se verjelo, da ni — klerikalec. Vsekakor napredek. — Leta 1900. je .Edinost" ob priliki stavke železuičariev dejala, da železničarji stavkajo, ker so lenobe in preua-sičeni piščancev. Sedai se je naučila, da se niso preobiedli, da niso lenobe, marveč da so preveč trudni in lačni. Zato jih — seveda (pa svoje — podpira v boju, pa skoraj hujska proti socialistom, ki so premalo radikalni. To pomeui, da se bo že naučila, da nismo premalo radikalni. Se bo že naučila, če se bo. Kadar smo vabili na shode nemške delavce z nemškimi letaki, smo bili izdajalci oaroda. Dvakrat izdajalci smo bili, ko smo nemškim delavcem govorili nemško. .Edinost" in By-bar sta proklamirala internacioualizem za izdajstvo vseh izdajstev Biti mednarodno orga-nizirau (pri socialistih seveda) je bil za delavca smrten greh, ki mu ni bil odpuščen niti na smrtni postelji Mandič je hotel še včeraj .slovansko interuacioualo" (?) in v Narodnem domu je bili sprejeta resolucija, ki je zahtevala .svobodo dela za slovenske delavce". Etbinu Kristanu so pa .prepovedali' sloven sko pisati, ker je govoril nemško nemškim delavcem. Polagoma so spoznali, da morajo biti delavci organizirani. Spočetka seveda narodno. Potem se se narodni železničarji združili v koalicijo z nemškimi nacionalnimi železničarji. Sedaj je smrten greh, ako ni kdo v koaliciji z nemškimi nacionalci. Naeukr»t je začel Mandič govoriti laško delavcem, ki so bili v večini Slovenci. Potem so začeli izdajati s trobojnico pobarvane letake v sloveuskem, nemškem in italijanskem jeziku. Za Škrjanca * o agitirali v nemškem jeziku. Sedaj prirejajo shode iu ker je uavz čih med zborovalci 16 Nemcev, govori dr. Kybaf r nemškem Jeziku. Prava pravcata od vekomaj prokleta m izdajalska internacionala se je vguezdila v tržaški Narodni dom. Tej internacionali načeluje Bjbaf, pa je na mah postala — narodno delo. Torej, kakor vidite, je rodilo naše delo obilo sadov in v Narodnem domu sede naši najboljši učenci. Ako pojdemo tako naprej, ne bo preostalo nič drugega, kakor da proklamiramo tržaške narodnjake za socialiste. Narodni dom prelevimo v Delavski dom, iu Bybar postane naš dosmrtni poglavar ... Ko je prišla na dan ženska moda »jupe culotte", le dejala neka pisateljica, da je to moška zmaga, češ: .Žene se s tem. da se oblačijo v hlače, asimilirajo možu Torej zmaga moškega spola." — Sila kola lomi. Kdor ne more sam ustvarjati, se poslužuje tega, kar drugi ustvarjajo. Kdor nima pametnih idej, si jih poišče, kjer so. Iu pri socialui demokraciji je teh v obilici. Torei bogat vir za tržaške uarodujake. — Draginja Je odprla oči marsikomu in število delavcev, ki so prišli do, sicer morda ne veselo pozdravljenega toda koristnega spo znanja, da se da samo z združenimi močmi doseči zboljšanje človeškega življenja, raste ne prenehoma. To se godi tudi v takih delavskih strokah, ki so se do danes brauile organizacije kakor hudič križa. Ta veseli pojav opažamo sedaj pri čevljarjih, ki so začeli kakor še nikdar prej množiti vrste svoje orgauizacije, ki jo je bil zli duh tržaškega nacionalizma uničil. Še veselejše gibanje pa opažamo pri pristaniščnih iu mestnih težakih, pri oglarjih iu voznikih Oglarji že iinajo svojo močno organizacijo. ki je dosegla svoj prvi uspeh s tem, da je prisilila delodajalce najemati delavce samo na prostoru, ki so si ga oglarji sami zbrali. Težaki so tudi že znatno pomnožili vrste svoje organizaciji; vozniki se pa na to veselo pripravljalo. Poslednje stroke: Težaki, oglarji in vozniki se pa pripravliajo tudi na boj za zboljšanje svojih razmer. Skupne imajo te tri stroke delovne težave, zatorej ni čuda, da so sklenile voditi skupen boj proti delodajalcem. ki so 9i v duši in izkoriščanju so rodui. V nedeljo 22 t. m. bodo imeli delavci omenjenih ?trok skupen strokovni shod v Delavskem domu ob 10 dopoldne. Priporočamo delavcem, da se tega shoda udeleže polnoštevilno pa da priduo vrše delo, ki jim bo obrodilo obilo sadov. — Trebče. V nedeljo ob 10. dopoldne je bil tukaj izredno dobro obiskan ljudski shod. Na dnevnem redu je bila draginja. Shodu je predsedoval sodrug Šušmel; poročala sta sodruga Krištofič in Golouh Ljudstvo je z velikim zanimanjem sledilo izvajaniem naših po-ročevalcee ter z burnim pritrjevanjem izražalo, da soglaša s principom naše stranke. Neki pristaš N. D. O. je skušal na vse mogoče načine preprečiti, da bi se Trebčani udeležili shoda. Toda ni se mu posrečilo. Ljudstvo je kliub temu prihitelo v velikem številu na shod in vse kaž°, da bodo Trebče v kratkem postale postojanka tržaškega zavednega delavstva. Po končanem shodu se je razpravljalo o stvareh, tičočih se zidarske organizacije. Za zastopnika zidarjev je bil izvoljen sodrug Liudevit Bral. Sklenilo se je tudi, prirediti v kratkem velik javen političen shod. — Ljubezenska drama Že 52 letni paznik pomorske sanitete Aut. Wau tschek se je strastno in z vsem mladeniškim og .jem zaliubil v svojo gospodinjo, 46 letno Katarino A 11 e s. Toda vse njegove prošnje in ljubezenske ponudbe so ostale brezuspešne. Alles ga ni marala VVautscbek pa ni odnehal iu vedno silneje nadlegoval svojo izvoljeuko. Pred nekaj dnevi, ko ga je Alles zopet odločno zavrnila, ji je Wautschek grozil s smrtjo. Naznanila ga je policiji in Wautschek je bil par dni zaprt. Toda tudi zapor in stroga zavrnitev Allesove ni ohjadila vroče ljubezni njegove Prišel je iz zapora in šel zopet k nji. Ko ga ie včeraj Alle80va zopet zavrnila, je planil Wautschek na njo in jo sedemkrat sunil z nožem. Pustil jo je ležati v njenem stanovanju, sam pa je šel v vižo in izpit steklenico phenilove kisline. Oba so odpeliali v bolnico. Allesova nima težkih ran in bo okrevala Wautschek pa je čez dve uri umrl !!! Železničarji, pozor! !!! Pri nakupu sukna in manufakturnega blaga priporočamo trgovino Lenassi & Gerkman Ljubljana, Stritarjeva ulica št 4. Umetnost in književnost. Iz pisarne slovenskega deželnega gledališča. V četrtek se poje prvič za par-abonente Gilbertova vesela opereta »Sramežljiva Suzana". Kdor se hoče od srca nasmejati, naj si to opereto, ki je polna komike iu hurmra, ogleda. — V nedeljo zve čer se poje Verdijeva opera „B i g o i e 11 o". — V torek se igra prva klasična drama „S a p p h o" Fr. Griilparzeria. — Prihodnji teden pride na oder Smetanova opera .Prodana nevesta* v novi režiji in brez krajšav. Organizirani delavci dobe znižane vstopnice za sloveusko gledališče v Ljubljani v strokovnem tajništvu Šeleuburgova ulica št 6. II. nad str. Delavsko gibanje. = Ztdnrji! V Pulju je pomanjkanje stavbinskega dela, tako da ga niti za domače zidarje ni dovolj. Zatorej se nujno priporoča zidarjem. naj ne hodijo v Pulj. Državni zbor. Dunaj, 18. oktobra. Današnji dan je bil posvečen konstituiranju posameznih odsekov in razdelitvi referatov; zato je bila plenarna seja zbornice zelo kratka. Nadaljevala se je razprava o reformi poslovnika. Minister notranjih zadev grof W i c k e n b u r g je omenjal, da ugasne 81. dec t. 1. provizorni poslovnik, ki se je dobro obnesel Vlada raeui, da vstreza inten-cijam zbornice, če poskrbi za podoben poslovnik tudi vbodoče; redno delovanje parlamenta povzdigne njegov ugled, njegovo ve-l|avo in veljavo parlamentarizma v Av-triji sploh. Vlada smatra za svojo sveto dolžuost, da sodeluje za tem ciljem. Temu cilju služi od prejšnje vlade predloženi načrt poslovnika. Miuister naglnša, da je predloženi načrt le material, ki ga zbornica lahko po svoje obdela. V razpravo je poseglo več govornikov nakar se je debata o reformi poslovnika prekinila in se nadaljevala razprava o Dullbičevem nujnem predloga glede na dalmatinske železnice. Posl. dr. Tresič-Pavičič odločno protestira proti slehernim koncesijam v korist Ogrske v vprašanju dalmatiuskih železnic. Posi. dr. Žahradnik pravi, da zvrača vlada vso krivdo ztnerom na parlament, dočim se je vlada sama z doslednim zanemarjanjem Dalmacije težko pregrešila Koncem seje je posl B e s e 1 (soc. dem ) interpelira! vlado zastran predložitve dogovora z la-tuiki prioritetnih obligacij južne železnice, dalje zastran odloka štaierske finančne direkcije. ki prepoveduje državnim uradnikom sodelovanje pri časopisih. Prihodnja seja bo jutri ob 11. • * * Konstituiranje odsekov. Danes se je konstituiralo 16 odsekov, med njimi odsek za narodna vprašanja, ki je izvolil za načelnika posl. P e r -nerstorferja, odsek za po m o r s k o plovbo in morsko r i b i š t v o (načelnik Dulibič), bosanski odsek (na četnik dr. K r e k), odsek za zemljiško razdolžitev (načelnik vit. P a n t z), finančni odsek (načelnik dr. U r b a n), odsek za reformo poslovnika (načelnik dr. G e r m a n), obrtni odsek (načelnik P a c h e r), pravosodni odsek (načelnik dr. W a I d r e e s), p o 1 j e d e 1 -s k i od-iek (načelnik Fink), p e t i c i j s k i odsek (uačeluik T o n e 11 i), tiskovni odsek (uačelnik dr Ivčevič), zdravstveni odsek (načelnik dr. A d 1 e r). s o -cialno - politični odsek (načelnik dr. S c b 6 p f e r). Na predlog posl dr. L i c h t a je socialno politični odsek izvolil tri p o d -odseke: za rudarske zadeve, za beg zdežele v mesta in za reformo zasebno-uradniškega zavarovanja. Vinogradniški odsek je izvolil za načelnika poslanca Y u k I a , obrambni odsek posl. Pogačnika, u s t a v n i ods