ftMERISKft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVIN AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNINfc DAILY NEWSPAPE* CLEVELAND 3., 0., TUESDAY MORNING, AUGUST 28, 1945 LETO XLVIII—VOL. XLTIII v Tokijski zaliv. Križarko je spremljalo več rušilcev in ena transportna ladja z marini. Marini bodo šli na tri male otoke, ki leže pred pomorsko bazo Yokosuka, da se prepričajo, če ni tam kake sovražnosti. V četrtek bodo pa ameriški marini okupirali pomorsko bazo Yokosuka, ki je druga največja na Japonskem. Padalne čete, ki so se spustile danes na letališče Atsugi pri Tokiu, so nesle s jseboj radijske aparate in signalno opremo, da bodo vzpostavile ivezo z glavnim stanom za glavni dogodek v četrtek. Glavna bojna flotila se je zasidrala v zalivu Sagami, 30 milj južno od Tokia. Iskalci min so včeraj počistili iz ožine Uraga, kjer je vhod v Tokijski zaliv in kjer bodo Japonci uradno kapitulirali v nedeljo. Bojna ladja Missouri, na kateri bodo Japonci sprejeli mirovne pogoje, je še zasidrana v zalivu Sagami. Na vsaki bojni ladji, ki je plula skozi ožino Uraga v Tokijski zaliv, je bil po en japonski pilot, ki je krmaril ladjo skozi ožino. Iz Manile poročajo, da je general MacArthur že na potu na Okinawo, odkoder bo šel z letalom na Japonsko. General bo imel hajbrže svoj glavni stan v cesarjevi poletni palači v Hayama, 27 milj južno od Tokia. Predno je zavozila flotila v zaliv Sagami, je admiral Hal-sey, ki poveljuje 3. flotili, povedal moštvu, da bodo z Japonci ravnali prijazno, toda vsaka nepokorščina od strani Japoncev bo strta s silo. Poudarjal pa je, da se ameriško moštvo ne bo družilo z japonskim, niti s civilisti. Vsak prestopek bo ostro kaznovan, je svaril admiral. Na bojni ladji Missouri se nahaja že 21 odposlancev cesarja Hirohitija, ki dobivajo navodila glede podpisa kapitulacije. Iz Okinawe danes poročajo, da se je ponesrečilo transportno letalo, namenjeno proti Japonski. Okrog 20 mož tehnične edinice je bilo pri tem ubitih in mnogo opreme izgubljene. Toda takoj so poslali na pot drugo letalo z drugim moštvom. NOVI GROBOVI Anton Žagar Včeraj zjutraj je pri delu zadela srčna kap, da je par minut zatem umrl, rojaka Antona Žagarja. Bil je star 53 let in je stanoval na 23050 Ivan Ave. Tukaj zapušča sina Antona in hčeri: Mary omož. Ru-bich v Ontario, Kanada, in Veronica omož. Kordes v Wil-loughby, O., ter nekaj drugih sorodnikov. Tukaj je bival 37 let. Pogreb bo v četrtek popoldne ob eni iz Želetovega po- | grebnega zavoda na 152. cesti , na Highland Park pokopališče. J Teodor Lončarevič Kot smo že včeraj poročali : je umrl Teodor Lončarevič, i star 62 let, stanujoč na 4029 . St. Clair Ave. Ko je zbolel, so ' ga poslali k sestri Mrs. Svitani < Barber v Lorain, kjer je umrl v nedeljo. Tukaj zapušča dve ; hčeri: Catherine Murin in Mary Plesz. Bil je član društva Clevelandski Slovenci št. 14 : SDZ in sv. Pavla št. 10 HKZ. • Doma je bil iz Slavonije. Pogreb bo v sredo zjutraj ob devetih iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla na 40. cesti in na Kalvarijo. -o- Angleški letalec je pomagal nacijem Uxbridge, Anglija. — Angleški letalski častnik Raymond Hughes stoji pred sodišče na obtožbo, da je pomagal nacijem. Leta 1943 je bil izstreljen nad Nemčijo, potem je pa kot vojni ujetnik pomagal sovražnikom zaveznikov. Med drugim je tudi obtožen, da je izdal Nemcem mnogo vojaških tajnosti. -o- Od 1 do 15 let ječe John Tatro, katerega je v soboto prijel detektiv Jalovec v svoji hiši na Glass Ave., je bil obsojen v državno ječo od 1 do 15 let. Priznal je, da je iz-ropal Euclid Tavern na 11629 Euclid Ave., ter odnesel za $400 žganja in cigaret. Direktorska seja Jutri večer ob osmih bo izredna seja direktorija SDD na Recher Ave. Vsi direktorji so prošeni, da se gotovo udeleže. NOVA JEČA NAJ BI BILA BLIZU MARION, OHIO Columbus, O. — Guverner ' Lausche je priporočal, naj bi se 1! izbral prostor za novo državno ■ ječo na 2,000 akrov obsežnem zemljišču blizu Marion, O. Tam je zdaj vladna tovarna, ki bo na-) prodaj in država bi imela prva - priliko to kupiti, i | Državna legislatura je že odo-I brila $5,000,000 za novo ječo, j ker je sedanja v Columbusu prestara in pa — premajhna. Pa menda ja ne! Pravijo, da je v cleve-landskih tobakarnah spet toliko cigaret kot jih je bilo pred vojno. Kar čez noč jih je, kolikor jih kdo hoče. Pravijo, da jih imajo v nekaterih opaldah toliko, da ni treba več v strahu zaše-pati (Pfrodaiic&lou: "Slišite, ali bi lahko dobil en pokel-ček cigaret?" Zdaj- se jih že lahko dobi kar na kartone. -o-- Okrog 300 naših vojakov hoče ostati v Angliji London. — Okrog 300 ameriških vojakov je zaprosilo, da bi se jih odpustilo v civi! v Angliji raje, kot bi pa šli domov. Tako poroča armadni časopis Stars a nd Stripes. Glasom vojaških postav se ameriškega vojaka lahko demobilizira v inozemstvu, če nima nič protj temu država, v kateri se to zgodi in kjer postane vojak civilist. -o-- Industrija dobi denar nazaj za delavce Washington. — Vojna industrija, ki je plačala delavcem za 15. in 16. avgusta, čeprav niso delali, bo dobila denar povrnjen, ko bodo zaključevali račune za vojna naročila. Predsednik je rekel, da naj niti delavci, niti industrija ne izgube tega denarja, ker so iz Bele hiše pomotoma naznanili ta dva dneva za praznika. Razne važne vesti iz prestolnice Po naslednjem programu se bo izvršila kapitulacija Japonske Včeraj, 27. avgusta, se je ameriška bojna flotila vsidrala v zalivu Sagami. Danes, 28. avgusta, bodo prve bojne ladje zaplule v Tokijski zaliv. V četrtek, 30. avgusta, se bo izkrcalo 10,000 marinov ter okupiralo japonsko bazo Yokosuka. MacArthur dospe s transportnim letalom v Sugi. V soboto 1. septembra bo začela 8. ameriška armada okupirati Tokio in Yokohamo. V nedeljo 2. septembra se bodo vršile uradne ceremonije za kapitulacijo na ameriški bojni ladji Missouri v, Tokijskem zalivu. V pondeljek 3. septembra bodo ameriške čete okupirale otok Kyushu. Japonske garnizije na otokih po Pacifiku bodo začele oddajati orožje. UBIL JE ŽENSKO IN PLAČAL $30 KAZNI SAMO Greenwich, Conn. — Stanley Hordeski, star 24 let in vojak ameriške armade je vozil v svojem avtu dekleta. Pa jo je med vožnjo prijel in poljubil. Avto je tedaj krenil vstran in do smrti povozil 53 let staro Caroline Dereski. Vojak je bi spoznan krivim neprevidne! vožnje ter obsojen v globo $30, kar je takoj plačal in odšel. * Trgovinski tajnik Henry Wallace je postal očitno molčeč. Kot član Trumanovega kabineta igra svoje karte zelo previdno. Celo na dan zmage nad Japonci se ni oglasil. Splošno mnenje je, da hoče še nadalje ostati pri vladi, zato molči,, da ne bi razburil businessa, katerega je prej vedno vjedal. * V prestolnici se še nič ne pozna, da je vojna končana. V hotelih še vedno ni mogoče dobiti sobe za prenočišče. Povsod je polno življenja kot med vojno. * Vladni živilski eksperti trdijo, da je poljedelski tajnik Anderson prehitro obljubil konec racioniranja mesa v septembru. Pravijo, da bo sicer goveje živine več poslane v klavnice, toda svinjine bo pa še vedno primanjkovalo. -o- Maša za 30 dnevnico V sredo ob 8:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pokojnega Franka Lach ob priliki 30 dnevnice njegove smrti. TRUMAN JE ZA DODATNO ARMADO Zahteva nadaljevanje re-krutiranja 18 do 25 let starih novincev Washington. — Predsednik Truman je urgiral kpngres naj dovoli, da se vrši novačenje za armado še naprej in sicer moških od 18 do 25 let starih. Pravi, da je to edini način, po katerem se bo dobilo stare vojake domov. Predsednik je pisal pismo vojaškima odsekoma poslanske in senatne zbornice, v katerem je sugestiral, da naj bo obvezna vojaška služba odslej za dve leti, ker svetovni položaj to zahteva. Med kongresniki se že slišijo glasovi, da so proti rekrutiranju 18 let starih fantov. Pravijo, da bi bili za okupacijsko,armado bolj pripravni starejši, ker imajo boljšo razsodnost. Za boj so pa boljši mlajši prav radi tega, ker več tvegajo kot starejši. Predsednik je svetoval kongresu, naj še ne odpravi obvezne vojaške službe, ker položaj na Pacifiku še ni izven nevarnosti in v Evropi lahko pričakujemo na zimo nemire, ker ne bo hrane, obleke in ne kuriva. "Število naše okupacijske armade mora biti vedno dovolj veliko in ta mora vedno dobivati od doma dotok novih vojakov, da bodo prišli veterani lahko domov," pravi predsednik. -o- Na oddihu Mr. in Mrs. Frank Jurečič, ki vodita znano čistilnico oblek, Acme Dry Cleaning na 672 E. 152. St., sta odšla v Pennsylva-nijo, kjer bosta obiskala Green-burg in Crafton. Domov se bosta vrnila po Delavskem dnevu. Upamo, da imata prav vesele čase. Letaki po Grškem zdaj napadajo tudi Trumana Atene, Grčija. — časnikarski poročevalci trdijo, da jim je vodja komunistov, Nicholas Za-chariades rekel, da naj odidejo angleške čete takoj iz Grčije in da bodo Grki že sami rešili svoje notranje zadeve. Ko so. ga vprašali, kaj se bo zgodilo, če odidejo angleške čete, je rekel, da bo sledila civilna vojna in v dveh mesecih bo pa vse končano. Po Atenah in po Pireju je krožilo na tisoče letakov, v katerih se napada predsednika Trumana, angleškega premierja Attlee-ja in angleškega zunanjega ministra Bevina. Letaki so brez podpisa, in dolže predsednika Trumana, da izvaja oblast na Grškem s svojo strahovito atomsko bombo. -o- Prebivalstvo Zed. držav močno raste Washington. — Vldani števni urad poroča, da je prebivalstvo Zed. držav zadnjih pet let naraslo na približno 139,682,000. V 5 letih šteje narastek nad 8 milijonov duš. Rojenih je bilo 10,569,000 dtrok, umrlo je pa 5,137,000 oseb, vključno v vojski ubiti ali umrli. v -o- Darovi za begunce Za slovenske begunce smo prejeli sledeče darove: Neimenovana je poslala $11, po $5: Mrs. Stih, 5422 Stanard Ave.; neimenovana; Mrs. Ida Brozic, 7807 Decker Ave.; in $2 Mrs. Beseničar, 10535 E. 72. St. Iskrena hvala vsem skupaj v imenu slovenskih revežev. Najbolje, da jo končaš Mrs. Ofelia Clark iz 2377 E. 61. St. se v Lakeside bolnišnici bori s smrtjo radi ran, ki jih ji je zadal nek moški. Zabodel jo je šestkrat, nato pa pobegnil z njenimi $600. Napad je gledala žena storilca, ki ga je priganjala: "Najbolje je, da jo končaš, sicer bo vse povedala." Oba zdaj išče policija. Iz raznih naselbin Edison, Kans. — Dne 25, jul. si je tukaj končal življenje John Cerar, star 87 let in v Ameriki 39 let. Doma je bil od Sv. Primoža pri Celju na štajerskem. Zapušča sina, več vnukov in drugih sorodnikov. Detroit. — Po dveletni bolezni je 9. avg. umrla Katarina Starin, rojena Zaje, stara 59 let.. Doma je bila iz vasi Trzin na Gorenjskem, v Ameriki od vleta 1907. Tukaj zapušča moža šest hčera in tri sinove (dva v armadi). — V tovarni je bil pobit Karol Koss, ki se nahaja v bolnišnici Harper. — John Gre. gorič se je podal v bolnišnico, kjer je bil operiran na očesu. Duluth, Minn. — V bolnišnici St. Mary's se nahaja rojakinja Ana Venet iz Elyja. Ely, Minn. — V avtni nesreči se je ubil Louis Kotzian, star 44 let. Do nesreče je prišlo, ko je avto spodrsnel na cesti in treščil v dyevo. Zapušča ženo, sina (v armadi), hčerko, očeta, štiri brate (enega v armadi), tri sestre in vnuka. Doma je bil z Dolenjskega. -o- Do septembra 1946 bo delalo 54 mil. oseb Washington. — Vladni ekonomski oddelek računa, da bo do septembra 1946 zaposlenih v Zed. državah do 54,000,000 oseb. Produkcija civilnih potrebščin bo takrat znašala najmanj 80 bilijonov dolarjev. Vihar je razdejal mesto v Texasu Houston, Texas. — Bay City, mesto z 6,800 prebivalci 60 milj južnozapadno od Houstona, je skoro popolnoma razdejano od viharja, ki je tukaj divjal sinoči. Koliko škode je napravil vihar še ni znano, znašala pa bo -milijone dolarjev. Kaj natančnega se iz tega mesta ne more še zvedeti, ker so vse zveze pretrgane. Do mesta je odprta samo ena cesta, vse druge so ali pod vodo, ali zasute z razno navlako. Tekom dneva je pa vihar obiskal obrežno mesto Port Lavaca. Vsaka hiša v mestu je ali porušena, ali poškodovana. Več kot 20,000 oseb so poslali iz obrežnega mesta Freeport, 50 milj južno od Houstona, da so se umaknile viharju, ki se je bližal. Vihar divja ob texaškem obrežju že štiri dni. ----o-- Predsednik Truman bo govoril na radiu Washington. — Na dan, ko bo naznanil uraden konec vojne, bo predsednik tudi govoril na radiu ameriškemu, narodu. To bo tisti dan, ko bodo Japonci podpisali kapitulacijo. Ampak tisti dan ne bo razglašen za praznik, -se trdi iz Bele hiše. -—o-- Do jutri lahko kupite vstopnice za banket Kot veste bo newburska fara prihodnjo nedeljo praznovala 30-letnico, odkar tam župnikuje g. kanonik Oman. Po slovesni sv. maši pri sv. Lovrencu bo slavnostno kosilo v veliki dvorani SND na 80. cesti. Vstopnice lahko kupite tudi v našem uradu, in sicer zadnji čas do jutri. Cena vstopnicam je $2.50. Licence za voznike V okraju Cuyahoga bodo ze-čeli prodajati licence za voznike na 10. septembra in vsak voznik jo mora imeti do 30. septembra. Licence se dobe lahko v 41 prostorih po okraju, večinoma tam, kot lansko leto. Razne vesH od naiih borcev v službi Strica Sama Pfc. Aloysius A. Deželan, ki služi z ameriško armado v Salz-burgu, je bil odlikovan z bojno pehotno medaljo. Preko morja je že 3 leta in se je boril na mnogih evropskih frontah. Njegov brat Stanley pa služi na Pacifiku že 4 leta. Oba sta sinova Mr. in Mrs. Joseph Deželan iz 6030 Glass Ave. Na potu domov iz Evrope so sledeči naši fantje: Pfc. Paul B. Novak, 3710 E. 105. St., Pfcv Andrew Pfcrko, 2738 E. 83. St., S/Sgt. Anthony Lescar, 13011 E. 167. St., Pfc. William Latkovic, 3004 St. Clair Ave., Pfc. William Frank, 447 IE. 157. St. Kupulmo volne 3 bonde In ZNAMKE f' 200 gospodarskega stališča j i koftprl'0j' v novem zaseda- Sa bo obvezna voja- , ste i oziroma nadal jeva- j . da 1 n°8i kongresniki so »koi l !ekrutiranje novin- , jaja , tavi in ne čaka do ] ^wavtomatično odPa" i 0%,, 1 So za to, da se 1 L da novačenje za tri me- , leijjju Se vidi> ako se bo j »v0ijci arrnada napolnila s 3 Ks v* * ( lo Vo- ? bo pečal tudi za aSu. p treningo v mir- s %Q redsednik Truman ■ K, ^,0Vedal prijateljem . Ho n' a Je za kake vrste | gardo- ne Pa Vojna,:Je vežbali eno celo okoK'vedi. Nekateri go- z StrLr°misu-po1 r is°vL* ■;! 5fivlax ^ v mornari- . ' 1)0 tud-n°' bodo omogo- J ' "avaden mornar * "i S ?fnik- Mornarica S >lo. službe po- 8 w I !Hjc * * v Svit bi industrije J ' zlJ* ? vrnivše vete- * <7>|e unije. Zato v No * k°ngres sprej- S ' %ceP,°StaVo glede sta- * I" in delu med ve- Sri'avcem. Sedanja ( Ji .Hitj'aa mora vrnivši r S E?tstaro del°r tj i \ k udJ bo pa z oni-iz šole na-< ' ne da bi kdaj mSi t-V Kam bomo hV Ce?man J'e dose- 1 cla bo Ki- ] Kjt jstvo nad 1 ) &>tovn1Ski premier : -Ni^11 Predsedniku, t RusiJase * , HoVa bo kon- . o^iren« • ic0' pro" fl kit * Av? ln mornari- . J Viasutr'ki je bna: *1 ^ ;0* * 1 »k°dU0Sili delavci : iN t dela in tudi fNo>lk- Pričaku- itiSetVk a'i sPrtij- Hi h0(V m°gla dosti ^i>a4si bodo Cs pogajanji Skl b° kmal» do" V°bo » najbrže ne Iv% * | v *nni šipl Kiž*lufh let- Pred-K °V na a?ni broški rsSLlet0- Pred \ V^-anj Naše padalne čete so danes že na Japonskem San Francisco, 27. avg. — Prve ameriške bojne ladje so se vsidrale ob 1:30 popoldne v torek (japonski čas), v Tokijskem nalivu, 300 jardov od pomorske baze Yokosuka. Prve čete se bo-3o morda izkrcale na kopno 24 ur prej, kot je bilo pa v prvotnem lačrtu. Tako poroča mornarica danes po radiu. Danes (v torek) so se spustile rta Japonsko prve padalne :ete, ki so jih pripeljali tje zračni transporti. Deset transportnih eftal je dopeljalo 150 častnikov in mož na letališče Atsugi, 18 nilj južnozapadno od Tokia. Ti imajo nalogo, da pripravijo letališče za prihod 7,500 okupacijskih čet, ki jih bo pripeljal general MacArthur v četrtek. Prve padalne čete so se začele spuščati la japonsko letališče ob 9 zjutraj, kar je bilo ob 8 sinoči po ame-'iškem času. Tekom dneva bo pripeljalo 38 nadaljnih transportnih letal Iruge tehnike in razno opremo na to letališče. V torek opoldne, to je ob 11 v pondeljek zvečer po ameri-ikem času, je križarka San Diego prva zaplula skozi ožino Uraga j r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVBO, Editor) . •117 St. Clair Ave. HCnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. _Published dally except Sundays and Holidays | BESEDA IZ NARODA j i iwrmiHHfti 'iMniHnm************ NAROČNINA: "a Ameriko In Kanado na leto ««.50. Za Cleveland, do Doitl, celo leto $7.60. Za Ameriko ln Kanado, pol leta <3.60. Za Cleveland, po Doitl, pol leta $4.00. Za Ameriko ln Kanado. Četrt leto $2.00. Za Cleveland, do pošti četrt leta ta.25. Za Cleveland In Euclid, po raznaialcih: Celo leto M.50. pol leta 13£0. četrt leta $2.00 Posamezna itevilka 8 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. #6.60 per year. Cleveland, by mall. 17.50 per year. U. S. and Canada. 63.60 for 6 month*. Cleveland, by mall. 64 00 for 6 month*. U. s. and Canada. 62.00 for I month«. Cleveland, by mall, 62.25 for 6 month* Cleveland and Euclid by Carrier. 66.60 per year; 63.60 for 6 months. 62.00 for 3 month«. Single cople« 6 centa. Entered m second-claai matter January 6th, 1606. at the Poet Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd. 1676. 88 No. 200 Tues., Aug. 28, 1945 Japonski bog Ker bo v kratkem prišel dan, ko bo japonski bog, kakor smatrajo Japonci svojega cesarja Hirohitija, posredoval med generalom MacArthurjem in japonskim narodom in storjl vse, kar mu bo naš general kot vrhovni poveljnik okupacijskih čet na Japonskem ukazal, bi morda naši čitatelji radi nekoliko več vedeli o tem japonskem "božanstvu." Cesar Hirohito je star 44 let in njegova oseba je sveta vsakemu Japoncu. Cesar je zelo kratkoviden in,že nekoliko plešast vrh glave. Bele nitke na glavi si barva z črno pomado. Ako je kdo tako čaščen, kot je čaščen Hirohito, potem je čudno, če bi si upal kdo dvigniti prst proti njemu. In vendar je bil že dvakrat nad njim poskušan atentat. 'Ko je leta 1933 odprl parlament, je nanj streljal sin nekega poslanca. Leta 1932 je vrgel proti njegovemu avtomobilu nek Korejec granato. Cesar ima najvišjo oblast v deželi, vendar ni še 'nikoli kaj ukrenil sam od sebe. Vedno stori to, kar mu priporočajo njegovi svetovalci. Cesarja se ne sme dotakniti nobena živa duša razen članov cesarske družine. Tudi krojač, ki mu meri obleko, se ga ne sme dotakniti. To je menda vzrok, da se mu nobena obleka dobro ne prilega. Hirohito je ukazal, da se v javnosti kažejo samo one slike njegove osebe, na katerih so ga slikali pred 20 leti. Hirohito je 124. vladar Japoncev. Njegova stara mati ni bila omožena z njegovim dedom, ki je imel velik harem, kot je bil tedaj običaj. Toda sam pa zelo gleda na to, da se upošteva za"konski stan med narodom. Pri zajtrku bere dnevne časopise. V času vojne je zaj-trkoval juho, riž in ribe. V svoj urad, ki je v cesarski palači, gre redno vsako jutro ob istem času. Skoro ves dan posluša poročila in nasvete svojih svetovalcev. Toda ž njimi ne spregovori nobene besede, samo molče jih posluša. Zato pa tudi samo to ve, kar mu povedo svetovalci. Pozno popoldne igra golf in tenis. Zmaga pa vselej on, ker si ga nikdo ne upa premagati. Največ je dobil menda od življenja, ko je bil še prestolonaslednik, ko je obiskal razne inozemske prestolnice. Toda s svojo roko se ne sme nikdar dotakniti denarja, ampak skrbi za to njegov komornik ali kak častnik. Zato je bil pa precej v zadregi, ko je šel nekoč v Londonu samcat v podzemsko železnico, pa brez vsakega centa v žepu. Sprevodnik, ki ga ni poznal, ga je pošteno ozmerjal. Nekoč je dobil precej denarja, ko je stavil pri konjski dirki. Toda denar je spravil v žep njegov komornik. Cesar ima šest otrok, ki pridejo ž njim skupaj vsak dan po večerji. Oče verno posluša njih poročila in se z manjšimi tudi rad poigra v sobi. Njegova žena je sicer plemiške, pa ne iz cesarjeve družine. Ta pusti, mali človek stoji na čelu premena, ki zre vanj kot v božansko bitje. Njaj si beli ljudje mislijo o njem kar hočejo, Hirohito je cesar Japoncev, katerega beseda je vsemu narodu sveta. Ker je on ukazal, da se neha boj, je s tem prihranil življenje morda tisočem ameriških -fantov. Seveda, tega ni storil iz usmiljenja do Amerikancev, ampak da si reši svojo kožo. Na napačni poti Zdaj, ko je svetovna morija končana in ko imajo, lahko rečemo, Zed. države v rokah najsilnejše orožje, s katerim lahko preprečijo vsako nadaljno vojno, to je silo atomske bombe, pa še vedno pošiljamo naše mladce v armado, kjer nimajo nobenega dela, mesto da bi jih poslali na univerze in tehnične šole. Bodoči svet bo potreboval učenjakov in izumiteljev in ne generalov. Namesto, da bi pobrali talentirane mlade 'moške in ženske iz armade, pa pustimo, da jih drži armada v službi celo dlje, kot je to potrebno in ko so opravičeni do odpusta glasom njih 85 točk, ali kolikor ji že zahtevajo. Na eni strani hitimo zatrjevati, da ne bo nikdar več svetovne vojne, da je absolutno garantiran stalen mir, na drugi strani se pa pripravljamo za obvezno vojaško treninge naših fantov. Kot rečeno, svet bo potreboval učenjakov, izumiteljev, tehnikov, ne pa generalov. In če hočemo mi kdaj prednja-čiti svetu in mu kazati pot do boljšega življenja in demokracije, ne bomo tega dosegli z vojaško treningo. Dosegli bomo to, če naše mladce pošljemo v šolo, v kakršnokoli že, ampak v šolo. Zed. države so danes najmočnejša sila na^ svetu. Ne mislimo s tem naše mornarice, ali armade, ali zračne sile. Mislimo naše narodno in naravno bogastvo, ki ga posedujemo, našo razvito industrijo, pa našo svobodo in demokracijo. Taka mora Amerika ostati in lahko ostane, če bomo ob pravem času izučili svoje nasledstvo. Toda vodstva in gospodarstva, pa inženirstva in tehnike se nasledstvo ne bo naučilo v armadi, ampak v šoli, na univerzah, v kolegijih. Tam je prostor za te naše mlade fante in dekleta, ne pa na vojaškem vežbališču. To se pravi, saj mora biti nekaj armade, nekaj mornarice'in nekaj bojne sile, ni pa jih potreba tam 10 in več milijonov. 'Kaj naši postavodajalci ne vidijo tega? Bil sem v Newburghu V nedeljo 19. avgusta sem bil v Newburghu, kjer so bile v slovenski cerkvi skupne molitve po sklepu Zveze Oltarnih društev slovenskih župnij. Prav rad pohitim v Newburgh, če le morem, kadar imajo tam kaj posebnega. Bil sem pa tudi v postnem času, ko so imeli pa-sijonsko predstavo. Kraj sam se mi v Newburghu nič kaj ne dopade, toda ne smemo kraja ceniti .po tem kakšen je, temveč po tem, kakšni ljudje so tam. Vsaj po mojem je najbolj prijazno tam, kjer so tudi ljudje prijazni. Najlepše je tam, kjer imajo najlepše razvito narodno in versko življenje ter delajo skupno za kulturni napredek slovenske naselbine. Kaj takega lahko trdimo o slovenski naselbini v Newbur-jjhu. O tem pričajo lepe slovenske naprave, posebno krasna nova cerkev sv. Lovrenca, ki je v zadnjem času še veliko pridobila z novimi stopnicami, za katere sem se zanimal tudi jaz, kot arhitekt, kakor mi drugi pravijo, saj sem pa tudi že imel načrt, kako bi bil jaz dal napraviti tiste stopnice, pa sem jih videl sedaj prav tako napravljene. Prišel sem bil k pobožnosti že precej pozno, da sem bil navzoč le kake pol ure. Kljub temu pa moram reči, da je bila zelo lepa verska — cerkvena prireditev, kakršne bi bilo za v bodoče še priporočati in še bolj pogostoma kot je bilo to dose-daj. Zato gre vse priznanje Zvezi Oltarnih društev slovenskih župnij. Videl sem, da je bila cerkev polna udeležencev in videl tudi, da je bila to večina starejših ljudi. Mladih je bilo zelo malo. Seveda pa moramo pri tem tudi na to računati, da je mladina že po naravi dovzetna za vse drugo kot pa za resne stvari. Vendar pa bi bilo tudi od mladih ljudi, zlasti v sedanjem času, upravičeno malo več pričakovati. Nič preveč bi ne bilo od mladih ljudi pričakovati, da bi imeli vsaj sedaj v vojnem času več smisla za naše skupne molitve za skorajšnji mir in konec vojne, da bi se naši vojaki srečno in zdravi vrnili domov, da bi bili že skoro rešeni tolikega trpljenja, kot ga morajo prenašati na raznih bojiščih, kjer so v vedni smrtni nevarnosti. Prav tako je potrebna zahvalna molitev za konec vojne. Saj so bili za vojno odbrani in na bojno polje poslani v boj ne stari, temveč le mladi ljudje. In če so na bojni fronti proti sovražniku dobri le mladi ljudje, zakaj bi pa ne bili tudi mladi ljudje dolbri, če bi poleg starih ljudi seveda, molili in prosili, da bi bila . vojna čimprej končana in da bi njih mladi tovariši, bratje, sorodniki in prijatelji ter ženini se čimprej vrnili domov. • Ali ne potrebuje tudi vojna nasproti Bogu na domači fronti, katera tako rekoč naskaku-je in nadleguje božje usmiljenje, da čim prej skonča to vojno in nam podeli zmago in pravični mir, tudi mladih ljudi? Saj morda bi nas Bog raje in tudi prej uslišal, če bi ga za mir prosilo tudi več mladih ljudi Ali si sploh moremo misliti, da bi naši mladi ljudje, ki so ostali doma in še ne vedo, kaj se pravi hudo, bili za druge mlade ljudi, ki v vojni toliko hudega skusijo, tako brezbrižni, da bi se jim niti ne zdelo vredno zanje moliti in da bi se v molitvi zanje pridružili nam? Kaj naj bi, če bi se to res zgodilo, na to rekli naši vr-nivši se vojaki? Ko smo lansko leto meseca septembra imeli Slovenci enako molitveno uro za mir in obenem tudi za našo staro domovino, kateri je pretil pogubni komunizem, na božji poti v Providence Hts., in se je od strani domačih-posrečilo spraviti tja tudi mladega fanta, ki mu pa vse to ni bilo prav nič všeč in se je še jezil, zakaj je kanonik Oman govoril o komunistih. Ni bilo' dolgo po tem, ko je izvedel, da je eden njegovih bratrancev v vojni ubit, drugi pa na listi komunistov za "likvidacijo" (usmrtitev), a od svojega brata, ki je tudi v vojni pa ni že del j časa nič slišal. Kdo bi mladega človeka ne bil vesel? Toda kakor nam pogled na mladino vzbuja veselje in upanje na eni strani, tako nam na drugi strani lahkomi-šljena mladina vzbuja žalost, skrb in strah. Upanje in tolažbo pri pogledu v bodočnost nam dajejo vrnivši se vojaki, ki imajo za sabo veliko in bridkih izkušenj, ki so jih gotovo vzgojile v pametne in resne, čeprav mlade ljudi; kajti, kakršna je mladina, takšna bo bodočnost. And. Tomec. Ali je slovenski narod to zaslužil? Piše T. Hrabroslav Kaj se danes godi z našim slovenskim narodom v stari domovini, ve vsakdo, ve že ves svet. Gre se tu le za vprašanje: Ali je slovenski narod vse to zaslužil? Vsako kazen in vsako plačilo, katero kdo prejme, se mora tudi pošteno zaslužiti. Kazen mora biti primerna prestopku, plačilo zaslugi. Kaj takega, kar mora slovenski narod zdaj pod strahovlado komunistične v Jugoslaviji prestajati, bi ne bila primerna kazen ti'idj za največji zločin, če bi istega kdo v resnici izvršil. Toda slovenski' narod v domovini, ne le, da ni kriv nobe-; nega niti najmanjšega zločina ali prestopka, ne le, da je popolnoma nedolžen, temveč je v 1 tej vojni proti nacizmu in fašizmu že itak toliko pretrpel in žrtvoval, stal zvesto na strani zaveznikov, da bi za vse to trpljenje in žrtve pošteno zaslužil, da bi bil zdaj po vojni osvobojen tujega jarma mirno živel na svoji zemlji in da bi bil zato plačan s tem, da bi v bodoče srečnejše živel iri proste je dihal — pa mesto tega se nad njim izvršuje taka kazen, da bi bila primerna edinole za tiste, ki to kazen nad drugimi izvršujejo, ki niso ničesar zakrivili. To so umori popolnoma nedolžnih ljudi, pred umorom pa strahovito vsakovrstno mučenje istih, da se človeku ježijo lasje ip pretresa mozeg v kosteh, ko o tem samo čuje! Kaj takega bi samo komunisti zaslužili, ki to nad drugimi nedolžnimi izvai a i o. K tem bi pa prišteli tudi vse one, ki vsa ta komunistična zverstva odobravajo in še podpirajo. In to, žalibog, so naši lastni ljudje Slovenci in to celo v tako velikem številu, da mora nas ameriške Slovence, kolikor nas je še na strani našega trpečega naroda v starem kraju biti sram, ne toliko onih divjakov tam, ki naše ljudi tako zverinsko in nečloveško morijo, temveč teh divjakov, ki s temi divjaki držijo. Ki pa sicer niso nič boljši od onih, pa hočejo potem še veljati za največje narodnjake in dobrotnike siromašnega naroda in izdajajo v svet, kot usmiljeni Sarna-rijani prošnje, da naj se narodu v domovini pomaga s tem. seveda, da se zbira darove za SANSa, ki je Ves na strani komunizma, ne pa na strani zati- ranega naroda, katerega komunizem neusmiljeno mori in davi. Torej ne gredo darovi za narod temveč za komnnizem, gredo proti narodu. Vojna je sedaj končana. Poleg premnogih problemov, ki so nastali vsled te vojne, je tudi problem, da se kaznuje vojne zločince. Storili so strašen zločin, ko so v brezmejni požrešnosti in pohlep ju po tuji zemlji ni nadvladi tujih narodov zanetili svetovni požar in začeli splošni človeški pokolj, ki nima primere v zgodovini človeštva, da ni za- njih primerna niti najhujša kazen. Pa proti nobenemu teh vojnih zločincev se ne postopa tako kruto in strahovito, kakor se postopa z ubogimi Slovenci vsake starosti, vseh stanov, moški in ženske, stari in betež-ni, kakor tudi nežna mladina, ki niso zakrivili ničesar kakor to, da ne marajo tako brezbožnega, krutega in nečloveškega komunizma! Nobenega izmed narodov, ki so bili v tej vojni v zaroti proti celemu svetu, ne italijanskega, ne nemškega, ne japonskega ni in ne bo usoda taka, ki bi jo bolj zaslužili, kakor usoda slovenskega naroda. Vojne zločince se postavlja pred sodišče in se jih tam obtoži, se jih zasliši, se jim pusti, da se zagovarjajo in ko se jim krivda dokaže, šele potem se jih obsodi, da vsakdo ve, zakaj bodo kaznovani — le Slovence se kaznuje, kot se ne kaznuje — vsaj v prosvitljenem 20. stoletju — nobenih, hiti največjih zločincev, ne da bi se jih prej po'zvalo pred sodišče, se jih zaslišalo in se jim krivdo dokazalo ali pustilo zagovarjati se. Ne! .Kar umreti morajo, brez vseh sodnijskih procesov, brez vsake sodbe, brez vsake postavne avtoritete, prepuščeni na milost in nemilost najbolj propadlim zločinskim tipom, ki jih pred smrtjo še strahovito muči j o! Še nekaj časa naj se tako uničuje naš narod, pa ga ne bo več. Tak teror in nasilje se sicer ne more dolgo držati, vendar tako dolgo lahko, da se narod iztrebi. To vedo tudi brezdušni krvniki, zato hitijo s tako naglico z uničevanjem naroda in kaj zato, če bo prej ali slej njihove strahovlade konec, da bo le katoliški slovenski narod iztrebi j en. S tem bo njihov satanski načrt izvršen v polni meri. Z ozirom na to pa moramo mi ameriški Slovenci, kolikor nas je še ostalo še zvestih svojemu narodu, ki imamo še srce zanj in misel za njega obstoj in ohranitev, ki smo še slovenskega srca in duha, ki imamo še kaj bratske lubezni in krščanskega usmiljenja, zganimo se vsaj mi, vsaj zdaj, skrajni čas je že in skušajmo storiti vse kar je le v naši moči. Po vseh božjih in človeških postavah smo upravičeni zahtevati, kar nam pripada, do česar imamo vso pravico. Ce imamo n. pr. zahtevati zase Trst, Gorico, Primorje in Koroško, koliko bolj imamo sveto pravico ]>raniti si svoje življenje in klicati na pomoč, če se nam ga hoče vzeti. Povzdignimo svoj glas pred svetom kot glasen protest proti nečloveškemu postopanju z našim narodom v domovini in opozarjajmo ameriško javnost in zavetnike na vnebovpijoče krivice, ki se gode slovanskim narodom v Jugoslaviji; saj so ravno za to zavezniki v največji meri odgovorni, zato pa naj zdaj čujejo našo opravičeno obsodbo obenem pa tudi naše vprašanje, kaj hudega je storil naš slovenski narod, da se ga je od vseh strani zavezniške sile pustilo brez vsake zaščite na milost in nemilost razbojniškim komunističnim tolpam, da pod Titovo absolutistično vlado delajo z narodom kar in kakor se jim poljubi. Kaj hudega je storil slovenski narod ,da mora sedaj vzdihovati in umirati v sužnosti, iz katere pa mu ni dano dati v javnost niti najmanjšega glasu. Da bi vsaj tako rnogel svojim bratom in sestram na tujem potožiti svoje brezmejno gorje. Da, še zdaj po vojni ni poštne zveze z našo domovino, da ne vemo mi tukaj in ne oni tam drug za drugega, ali je še kdo živ ali ne. Kaj tako strašno hudega je storil naš narod, da tako sramotno, grdo in gnusno postopajo z njim, da jih je lahko in upravičeno v dno njih črne duše sram, da bi svet izvedel česa vsega so oni zmožni. Zato pa ne sme nihče v ali iz Jugoslavije, da bi se ne izvedelo vesti, ki bi bile neprijetne zanje! Kaj hudega je naredil slovenski narod, da se je njegovo domovino spremenilo v pravi pekel, v katerem je popolnoma brez vsakega upanja in pomoči. Kjer j"e tako zapuščen in zavarovan ter zastražen, da ne more ne do, njega in ne od njega nobeno sporočilo, da mu ne moremo mi tukaj nuditi nobene pomoči? Kaj hudega, kakšno škodo je komu storil, kakšno zlo povzročil, kakšen zločin je vendar zakrivil slovenski narod, da se ga pusti tako pobijati kot kako golazen? Kaj hudega je naredil slovenski narod Angležem, da so enajst tisoč najboljših fantov in mož, ki so iz Titove človeške mesnice ušli in pri njih iskali zavetja, poslali po zvijači nazaj mesarju Titu v roke, kjer je bila njihova usoda tragično zapečatena?! Kaj hudega in kaj tako napačnega vedo zavezniki o slovenskem narodu, da .jam je vse to kruto in nezaslišano kruto in brutalno postopanje podivjanih komunističnih tolp z njim v Jugoslaviji le kot kaka gledališka predstava, kot je n. pr. boksarka predstava v Ameriki, ali bikoborba v Španiji? Kaj hudega je nadalje storil slovenski narod posebno še vam naši rojaki tukaj v Ameriki, da še celo vi, njega lastni sinovi in hčere, ne le, da vam njegova strašna usoda ne gre do srca, temveč ste še na strani onih, ki ga morijo. Zakaj vendar ste tako zoper one rojake, vaše lastne brate, sestre in sorodnike, ki jih izvržki človeštva morijo, da te njihove zločine odobravate in jim celo pri tem pomagate? Zakaj ste z njimi vred tudi vi za to, da se jih pobija? Zakaj ste še bolj proti onim našim nesrečnim rojakom, ki se jim je posrečilo pobegniti v tujino in rešiti pred mučenjem in smrtjo? Zakaj vendar ste tako proti njim, da vam celo to ni prav, da bi jim mi skušali pomagati in jim vsaj nekoliko gorje olajšati. Zakaj ste končno tudi proti nam, ki smo še ostali na strani naroda v njegovi največji nesreči, katero vi še povečujete s tem, da ste na strani njega najhujših sovragov in ste proti nam, ker nočemo in ne moremo z vami vred postati nasproti svojemu narodu to, kar ste postali vi, vsled česar se vam pač ne more najti primernega imena?! Zato se pa mi, kar nas je še ostalo zvestih svojemu narodu tem bolj zavzemimo zanj in skušajmo storiti zanj kolikor pač moremo. Povzdignimo svoj glas v protest proti strahovitim razmeram v stari domovini, da ga bo slišal cel svet in zbudimo njega pozornost, da bo moral odmev, tega našega glasu in klica le hneti kak uspeh, če le ni v rasnici že tudi cel svet ponorel in podivjal. To je škandal za ves civiliziran svet. Kamni bi vpili, če bi mi molčali . . -o- — Strojne puške, ki so jih rabili Amerikanci v prvH svetovni vojni, je iznašel John M. Browning iz države Utah. (e verjamete alj i Ne vem ,kako je to j 7 sem nekega popoldne 1 . živino tam pri čopči . smo se pastirčki sl^j . di kake zadeve, n,otj , pipcev, da je gnal v-n i kot, ali kar je že bi"! zakrenil svojo govejo ! [ lokve na desno, kjer i j pJot mejil gmajno oi I šenin. Tam smo m^l > je bilo treba prevecf krave, katerim je u^I stano pogled v bolj501 , škodo onstran p'0^',.! i morala hoditi pastir-' f I gor in dol ob plotu '"t ) bijati kravam iz g'a\| po detelji in drugih ^f " tih. Pastir pa, ki PT i živino nima časa z* I smo raje gnali potem si izbrali I ! čno točko med čred°l° 1 kjer smo se lah^. |' 1 nalovili do mile vo«T ' Ker sem bil to^T pognal parklarje ^ T ; kjer sem lahko ob^T1 visoke smreke, ki fm ' dolgočasila ob čop« ,f < " iožnike, ki so mi bl'lS| varstvo in v rejo. ,1 ■ Na hrbtu sem val postovke, ki ?l'I nad njivami, in se JI d 3 ko morejo tako »^I^v ' seti v zraku. < "No, kaj si saW; jfcl zbudi iz sanjavosti -Ka ) poznal, če bi se ^JPk i onega konca ; bobneč glas na^ipt i varha Herblana, ^ftku " zelo prijazen in ,'flri dar so mu pastir ferj, > pazili, da ni živ^ Ttn; povedano pašo. ^.la ■ bil pa Herblan "I ■ osa. Kričal je n®11 i ? povedoval, kakšel| J j jomo napravili \ J - jen ju, ko smo ze J : pini, smrdokavre' J - iblajtarji. Dokazi : nas vsakega p°se ^ I r bingljati na £allgl0§ de. Neznansko 1 zlasti še, ker se J .Ji, relih nog vedno °P J drenovko, s kate' I dil, ako bi mogel J) ' Bogu in našim ul ^le je bila med t&^M , vedno pripravljaj i Kadar P»wfl uradnii sluzW>_ . » šlo vse po volj'- J m da dober človek J-poldne, ko je t,lJfj# i pil predme, je d Ji ščečemu glasi'1- M gladko pot, da več ustrašil. V ri ■skočil pokonci repe, ki so mi stvo, ce vsi 0 ,(1tii | •stavni' strani m i- najlepšem /^iižft Rujavka, ki J® ,;,:! na celi MenšiJi^J gu, se je dobro A la sladko traV^ft in osatom. varno bližino P da se je tako P Jji" in ni skušala ^ v plotu, ali kfSll; ga lahko z m«)U 1 , — V deteljo- Ko sem u .M Herblan na mel - J benega vi^Vl sem se sele . «l'f govoril: "O, ' "Moram nekam pritfiv konštatiral- ^ JJ1 dno je, da j/| nega živinčet*1 lje ali iz frmeJ1 | gi pasejo?" ./P "Menda s oP"|§ ge.kali/'semJI se sem pa u daleč in tudi P Jo sti." ^.f* "Bravo, J^j ♦ prav," me ^.V'jp1 zavali k me«1 Jij sova pa kaJ | ^ pripomnil i'1 ' f^ zabaše tobak"' Pa sva sey'r sto popoldne« . če boste Prid' ' vetloba in senca SPISAL DR. FR. DETELA Neusmiljeni hrček Sonja Severjeva bi ostala brez moža in doma in morala z otroki po svetu kakor ti hrčki?" Veverica je na mah utihnila in osuplo gledala na popotnike. Ko so zavili okrog delbelega hrasta, je nenadoma splezala z drevesa in se postavila pred hrčke. V tačici je držala velik oreh, ga ponudila materi in s prosečim glaskom dejala: "Nate majhen prigrizek za na pot, oprostite, nisem vedela!" Hrčkova mati se je nemo zahvalila; zelo je bila ganjena. Tudi ježu se je milo storilo, i Kar nerodno mu je bilo, da je veverico tako oštel. Veverica J pa je zopet skočila na drevo in j potniki so nadaljevali-pot. Bilo J je, kakor da gozda ni ne kraja j ne konca, tako dolgo so že ho-Idili po njem. Ce nismo zašli, !je zaskrbelo mater. Tedaj pa 'jim je nenadoma prekrižal pot [zajček. Ko je dolgouhec zagledal nenavadni sprevod, je sre-! di skoka začuden obstal: | "Očka ježek, kam ste se vendar napotili ob tej uri in s takim spremstvom?" je radovedno vprašal. | "O zajček, dobro j.utro! Ravno prav si prišel!" se je razveselil oče jež. "Ti, ki vedno ska-ičeš okrog, povej mi vendar, ali j veš za neko zapuščeno njivo v j kotanji na rebri? Ali je še da-I leč do nje?" Zajček se je usedel na zad-inje noge, položil sprerdnjo ta-jčico na čelo in se globoko zamislil. "Ze vem!" se je spomnil, '"Da, da, seveda poznam to nji- (Nadaljevanje) Drugi dan, še preden so se gostje prebudili, je bil zanje že pripravljen imeniten zajtrk. Oče jež je že navsezgodaj vstal in privlekel Bog ve od kod prekrasno repo. To je bila gostija! Še za popotnico je ostalo dovolj in hrčki so si dobro natlačili malhe. Pri slovesu se hrčkova mati ni mogla dovolj zahvaliti prijaznim ježevim za gostoljubje. Malčki, ježki in hrčki, bi pa najrajši ostali kar za zmeraj skupaj. Svetle solzice so se jim zale-sketale v očeh, ko so si rekli zbogom. Očka jež ni hotel pustiti svojih gostov samih na pot. Zakaj predobro je vedel, kako nevarno bi bilo to zanje, kajti globoko v gozdu je kar mrgolelo podlasic. Zato jih je spremljal, da bi jih branil s svojimi ostrimi iglami in zobmi. Prva je šla hrčkova mati, za njo so drobili drug za drugim njeni fttročički, nazadnje pa je capljal oče jež. Počasi je romala ta nenavadna procesija skozi gozd. "Hihihi!" se je zdajci oglasilo z visokega drevesa. Vesela veverica se je od smeha držala za trebuh, tako silno smešen se ji je zdel ta sprevod. Oče jež se je resnično razjezil na porednico in zarentačil nanjo: Šeme šemasta, čemu se he-hetaš," mar ne vidiš, kakšne sirote so! Kaj bi neki rekla, če MILES Whot 1/1000 of o pound of atomic explosive, U-235, would do—blow' New York City sky-high and blast out 100-mile crater. Map also shows .Hiroshima area hit by first of these U. S.-made bombs. i vico. Tam je svoj čas gospodaril starejši hrčkov par. Stari ni bil ravno preveč ljubezniv; nekoč me je napodil, ko sem hotel pokusiti njegove korenčke. Sedaj ga pa ni več, menda ga je neke noči odnesla sova. Otroci so se že davno razkropili po svetu, le stara je še ostala. Pa menda ne mislijo ti hrčki potovati tja gor?" "Da, prav tja gor so namenjeni," je pojasnil jež. ''Vidiš, to so sinaha in vnučki onih hrčkov." In pripovedoval je zajcu vso žalostno zgodbo. Zajčka je stisnilo v grlu. S tačico si je brisal vlažni smrček. "To pa je res hudo," je nazadnje spregovoril, se še dolgo praskal za desnim ušesom in zaskrbljeno dodal: "A do tiste njive je zelo, zelo daleč in visoko in ti nebogljenčki ne bodo nikoli prišli gori." Ko je mati to slišala, se je silno prestrašila. Kaj bi sedaj? Kam bi? — Solze so ji silile v oči. Zajček, ki je bil silno mehkega srca in nikakor ni mogel videti solz, je brž zopet začel razmišljati. Ugibal je, kako bi revnim beguncem pomagal. Kmalu pa je veselo poskočil in dejal: "Nikar ne jočite, mamica, jaz vas ponesem gor! Mislim, da bo moj hrbet dovolj širok in dolg za vse!" Hrčkova mati je začudeno gledala zajca. Da bi hrčki jezdili na dolgouhcu, kaj takega še nikoli ni slišala. Očka jež pa je bil ves navdušen za ta predlog; kar imeniten se mu je zdel. (Dalje prihodnjič) DELO DOBIJO DELO DOBIJO MALI OGLASI Sobo išče Louis Elovar, ki se je pravkar vrnil iz armade, želi dobiti opremljeno sobo v okolici Waterloo in 185. ceste. Kdor ima kaj primernega naj pokliče KE 7333. (202) Ne čakajte, kadar ste bolni! Gornji zemljevid nam primerja, kaj bi atomska bomba povzročila, če bi recimo padla na mesto New York, kot je prva zadela japonsko bazo Hiroshima, če bi taka bomba padla na mesto New York, bi razdejala vse na sto milj krog mesta (gornji zemljevid), spodnji pa kaže bazo Hiroshima kjer je prva atomska bomba pokazala svojo uničevalno moč. Pridite takoj k meni, da vam razložim v vašem lastnem jeziku, kaj lahko storim za vas. Pravočasna in pravilna preiskava bolezni prinese mnogokrat lahko ozdravljenje. V mojih 15 letih skušnje v bolnišnici sem bil uspešen v zdravljenju zastarelih bolezni kot je revmatizem, bolezen v želodcu, mehurju (Prostate) na vodi in podobno. DR. PAUL W, WELSH HYDROPATHIC CLINIC 423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave. Uradne ure: 10 do 4 razen v sredo in po dogovoru. Telefon: MAin 6016 (Tues.-x) MOŠKI m ŽENSKE ZA ČIŠČENJE URADOV NOČNO DELO Dobite si dobro stalno delo, ki bo trajalo Zglasite se zjutraj AETNA WINDOW CLEANING CO. 1430 E. 27. ST. VOGAL SUPERIOR MALI OGLASI PRIPRAVITE ,VAŠ FURNEZ! Novi furnezi za premog, plin, olje, gorico vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5 Air-Oondltionlng. Honeywell Thermostat Lahka mesečna odplačila Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. ENdicott 0487 (x) Prava farma Naprodaj je 55 akrov prave farme, ki je zdaj vsa v produkciji; 4 akre grozdja, 4 akre jablan in breskev; 1/8 akra špargljev. To je zelenjadna, sadna in mlekarska farma. Hiša ima 9 sob s furnezom in kopalnico. Lasten plin za rabo v kuhinji ter za gretje spomladi in jeseni. Prostoren hlev za govejo živino in konje. . Cena ZDAJ je $12,000 in sicer Va gotovine takoj, ostalo v 3 letih po 5% obresti. Razkaže se po dogovoru. Ralph J. Gillett North Madison, O. Telefon: 2621. (Urad odprt tudi zvečer) (Aug. 31) Stanovanje v najem Odda se stanovanje odrasli družini. Naslov se dobi v uradu tega lista. (Aug. 25, 28, 30) Ako iščete dobrega popravljalen za vaSt čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevje. Cene zmerne in fino delo. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tues. x) Delajte v MODERNEM POSLOPJU THE TELEPHONE COMPANY potrebuje ženske za hišno znaženje poslopij v mestu Stalno delo — dobra plača Poln ali delni čas 6 večerov v tednu od 5:10 zv. do 1:40 zj. Zglasite se v Employment Office 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 z j. do 5 pop. vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. ženske za čiščenje Nočno delo; plača od ure; stalno. Vprašajte za Mr. Stock-er od 8 do 5. Carnegie Medical Bldg. 10515 Carnegie Ave. (200) Za pomivanje posode Takoj se sprejme ženske za pomivanje posode in za pomoč v kuhinji. Delo je zjutraj ali pa zvečer. Zglasite se v Sorns Restaurant 6036 St. Clair Ave. (201) Stalno delo Takoj se sprejme janitor j a za restavracijo in gostilno za poln čas. Hrana, dobra plača in stalno delo-. Zglasite se v Kuncic Perrotti restavraciji 390 E. 156. St. (202) ImTrOGLASI Stanovanje išče Samec išče stanovanje 3 do 4 sobe, zgorej, med 40. in 70. cesto, od Superior do Hamilton Ave. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v brivnici George Kovačiča, 6312 St. Clair Ave. (200) Rodney Adams Heating Service 550 E. 200. St. vogal Monterey Snap-action termostat s pilot lučko, draft hood in jacket za insulacijo, — inštaliramo na vašem 30 galon tanku za vročo vodo za $26.43, vključno davek. Pokličite KE 5200 _00 Pohištvo naprodaj Proda se pohištvo za spalno in družinsko sobo, za jedilnico in kuhinjo. Vprašajte na 1042 j Addison Rdv zgorej. (202) ženitbena ponudba j Samec, star 55 let, se želi seznaniti z dekletom ali vdovo | od 35 do 50 let v svrho ženit-i be. Je dober delavec in stal-j no dela. Katero zanima, naj i piše pod naslovom "Ženin" na Ameriško Domovino, 6117 St. i Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. (200) Veliki zračni orjak "Haivaii Mars" je 5. avgusta treščil v morje pri Chesapeake Bay, Md. Na sliki je videti, ko ga vdigajo iz vode, nato pa ga bodo poslali v Glenn L. Martin tovarno, kjer bodo izvedenci poskusili pronajti vzrok nesreče. Peč naprodaj Proda se peč za gretje na plin z električnim pihalnikom, malo rabljena. Vprašajte na 1110 E. 63. St. (201) Ugodna prilika Na E. 71. cesti blizu Superior je naprodaj moderna hiša za 2 družini, 7 in 7 sob, parna gorkota, 3 garaže, lot 45x210, cena j ako zmerna. V Collinwoodu hiša za 2 družini, 4 in 4 sobe, 4 garaže, cena $6,300. Na Decker Ave. hiša za eno družino, 8 sob, trd les, furnez, dvojna garaža, vse v najboljšem stanju, lep jard. Cena $7,-500. Dve dvodružinski hiši na velikem lotu v naj bolj šem stanju, lepa cesta. Obe se dobita za $11,500. | Blizu bulevarda na E. 210. cesti 6 let star krasen bungalow 5 sob, recreation soba z ba-ro, preproge, dvojna garaža. Na E. 260. cesti hiša za 2 družini v jako dobrem stanju, parna gorkota, lot 70x140. Mi imamo veliko izbiro hiš za 1 in 2 družini, tudi trgovske prijptore in parcela, nekatere jako poceni. Za več informacij se zglasite pri J. Knific 740 E. 185. St. (nasproti Muskoka) IV 7'540 ali KE 0288 I . (Aug. 28, 31) Eno ali 2 sobi ( Pošten fant bi rad dobil eno i ali dve sobi tako, da bi si kaj !malega.tudi sam skuhal. Kdor i ima kaj primernega, naj pusti ! naslov v uradu tega lista. S (202) Predvečer svojega odho-£ela fanta slovo od do-. ajev. Drugega jutra Jer1Ca Francetu kito , J Jnezu ga je bna pri. ^manova Reza, če bi poslovit; za njim notela nositi. Sčakala a bi Ka/n ga pripela, » Diia sramota, če bi * mladenič brez cvet-J stlsnil vsakemu ne-10 .f v roke, in teta' je počila vsakemu bla-svetinjico in mo- , ' s teboj in zdrav kaj da izde-preirumu ne dela nobe-KaiVlCe" Pozdnavljal Ptic*'V1a ** vsakega po-Fico J t6to in Gašper- Kke n"62 je bil Pisal r ie i7^trice> kakšne Ptie T pri dra-gon- KriTV* da Jahajo, Kij'Y dobe nekate-Ua je on časi zelo mv „ 80 tarnale žen-£°% in P dejal t, naravnost pa 1 i« G riC' Palka Per 2 Jerico, za f se, kdln Mana. Posvetno, k UJ da bi napra-|V w,a da bi vabili, ' «do družica; zajeta, t*0lle starejšina in i° fopot!?- bil° gotovo; f S0(]Ce,.nja in če bi tu-J>1 J IlaJeli. Bric bi rO Sodbe, intu-f>ia Ka nista ugova- 1S 86 je teta'Ma" l." stii6i. n resna stvar F So dnevi hitro f1' ki j°enca in kraja so I^ Wri maj čakala, fVs J^olnilo; s to-i l"12iltai Pi'emago- io\.ka ' mtako ljub. ill v klenem ven- •lr, ^'lio °v pepe zelo JH! » zelo razje- I > lev ii-vi-i°» da M <- J S ni »Pal ta-kakor bi /k ^ad! Uldi- Ločila Pa Je res iff in čudno! bh Hht"P^trašilo, |taScif boja ga je f 17 ki je rž: tLdvorjansko •lO i. lJe 80 zače- iKS ki je 4i da « ff]J \ prikupi, nevar- f%> ki sta bi- % C a in zopet et°Vem domu se je vnel prepir. Rožmanka je Tetreva za njegovo uslugo i pogostila, Pepe pa ga je oklo- c futal, bolečnie, ki jih je moral 1 zopet Rožman plačati. Take i sitnosti je napravi j al zaljub- 1 ljeni fant ubogim domačim. j Anka pa je vidno pešala in c v prvi pomladi, ko so silili t zvončki in trobentice izpod s južnega snega, je legla. Mana c jo je začela takoj na smrt pri- ž pravljati. Genljivo je bilo sli- j šati, kako je prosila odpušča- c nja ona, ki ni nikomur nic za- £ lega storila, kako prosila mo- s litve za svojo dušo, ko so ji za- z trjevali vsi, da potrebujejo mnogo bolj oni njene priproš- j nje. j "Z Bogom, Gašper, in zdrav! r Ali boš lepo ravnal z mojo b sestro " je vprašala svaka, ko 1 ji je segel zadnjič v roko. "Oh, t Rozalka, kako se veselim tvoje i sreče!" je vzdihnila in umolkni^. r. Koprnela je od strahu, ko ji je Mana toliko pripovedovala c o sodbi na onem svetu, in dva- r krat je poklicala duhovnika, s Težko je živela, težko umrla, uboga, prestrašena deklica'. To- s ne ji je naredil lepo belo krsto, v teta ji je ovila svetle lase z 1 rožmarinom, in kakor angel s miru je ležala na deviškem od- i ru. t "Glejte," je dejala teta Mana, "kako mirno živi in mirno h umrje, kdor Bogu služi!" r Janez tudi na pogreb ni mo- 1 gel priti; v tujem kraju se je razjokal sam, žalosten, da ne bo več videl Anke, ki je bila vsem tako dobra in ni prizadela nikomur nič hudega. Tudi - Rozmanovemu Pepetu se je inako storilo, in bridko je očital staršem, da so oni krivi, da je umrla dobra Anka; če bi ne bili branili, bi zdaj srečna ž njim živela; tako ji je pa od žalosti srce počilo. Rožmanovi so se bali, da si bo Pepe kaj naredil, Tetrev pa. da bo njemu kaj naredil. Strah pa je bil prazen; v enem tednu je bila žalost utopljena v pijači. Tako se je praznila Bricova hiša, in ostala sta kakor pri Klančarju samo stara dva. "Dolgčas je," je dejal Tone sestri, ko sta sama kosila. "Dolgčas," je ponovila sestra, ki se ji tudi ni ljubilo govoriti. "V prejšnjih časih je vsaj Jerica katerikrat k nama pritekla; zdaj pa še te ni. Kako se pa gledata z mlado gospodinjo?" "Dozdaj še lepo," je dejala Mana. "Kadar ji ne bo več všeč, naj se pa omoži. Jaz sem slišala, da hodita Križmanov in Rožmanov za njo; Tetrev pa da mešetari." "France se pa obotavlja," je vzdihnil Tone. "Ali veš, Mana, kaj mi je prišlo na misel? Midva sva stara. Jaz se utrudim in moram počivati, če le nekaj ur delam. In čez kaj časa bo še slabše. Ljudem ne morem več postreči, kakor bi rad, in zaboli me vselej, kadar mi kdo reče, da bo drugam šel. Jaz j sem se tolažil, da pride France kmalu nazaj in da mu prepu-jstim jaz svoje delo. Toda nič ! še ne kaže, in njabrž bo hotel sam na svoje začeti. Ti pa tudi ne moreš vsemu kaj. Dekle nočeš imeti; Jerica ne utegne; kdo ti bo pomagal Kaj pa se je sploh treba nama tako truditi! Jaz sem že mislil, da bi vse prepustil Jerici." "Bricovi so potrebnejši," je dejala Mana. "Jerica je preskrbljena, naj se omoži ali sama ostane; Bricov France pa nima nič, ker bo dom Janezov. Na Franceta ne smeva pozabiti." (Dalje prihodnjič.) -o- Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. PIVO V ZABOJIH Leisy . . . Schlitz Dortmunder . . . Standard in dobro vino na galone EMERY'S 961 Addison Road (x) Hranite na kurivu in denarju in veselite se e' toplote. Specielno ta mesec: Termostat in Damper motor z "limit svičetf liran na vašem furnezu za premog ali boiler z*1 vek vključen. Z gornjo specielnostjo vam bomo sčistili i11 vaš furnez ZASTONJ. Ta jtonudba je samo do 15. septembra 19&- INSTALIRAMO NOVE FURNEZE. NANOVO ZACEMENTIRAMO FURNEZE* DELI ZA POPRAVILA ZA KATERIKOLI TOČNA POSTREŽBA, ZMERNE CENE. POPRAVLJAMO STRE;x VRŠIMO VSAKOVRf GRADBENA eolJS); Prenovljenje je naša posebnost. ejVfjfl dobiti materij« za prenovljenje in P' STREHE POKRIVAMO OD V,delo je prvovrstno in v vaše z® želite, se plačevanje uredi na plačila. Se priporočamo za naklo™ , KOVAČ B*£' GENERAL CONTRA^ |1 956 E. 185. ST. v Pogled na Pearl Harbor po zahrbtnem japonskem napadu 7. decembra 1941. Desno na sliki je rušilec Shaw v plamenih, na levi pa je videti pratizračne topove in v ospredju potopljena krizarka Helena, katero je zadel torpedo, v levem kotu slike pa je TJ. S. S. Pennsylvania. SKEBE & ULLE PLUMBING and HEATING 15601 Waterloo Rd. K-&U' e * ★ ★ * ★ POSOJUJE DENAR članom in nečlanom na zemljišča in posestva po 4% obresti brez kake provizije ali bonusa ★ ★ ★ ★ ★ MODRI TRGOVCI POKAŽEJO SVOJE ZAUPANJE V NAKUPOVALNO MOČ SLOVENSKEGA NARODA V CLEVELANDU S TEM, DA OGLAŠAJO V p:i Posojila so napravljena na tak naci'1' ^ glavnico odplaiuje v mesečnih obrokih. Za pojasnila in informacije pišite na HEnderson 0628 KRALJICA DAGMAR ZGODOVINSKI ROMAN Oče Dobrogost se je pridružil mlademu vitezu. i Jotrenovo možtvo je pobralo vsakovrstno orožje, katero so^ pustili tukaj Nemci. Guncelino-vo čelado in oklep pa je pridr-žal Prislavov sin za-se, da ju j položi k Niklotovim nogam. 1 VIII. Po vseh nemških deželah: po; Saškem, v Porenji in po Bavar-! skem so klicali narod na boj i proti trdim bodrskim črepi-njam. Povsodi so si že domnevali, da slovanski živelj na severu izumira, in če je potoval popotnik po teh pokrajinah, sej mu je res zdelo skoro tako. A j bil je samo omaomljen vsled težkih ran in taval je kakor v megli, kakor če se utrujen popotnik brez kapljice vode zgrudi na tla, njegove oči trenutek za-miže in se mu po obličju razlije mrtvaška bledota. V severnih Slovanih je bila še vedno moč, ki se ne da streti kar tako. Henrik Lev nekaj časa skoro ni vevjel svojim očem. Biser njegovega v i tež t v a, (H mant v nemškem viteštvu; i sploh, jeden najboljših borilcev, j bojevnik, kateremu je bilo ma-j lo jednakih, da bi bili tega pri-; vezali na konja, da bi se bil pri, tem zmiičil do smrti . . . Henrik Lev se je z obema rokama zgra-' bil za sivo glavo in si besno pri-1 čel ruvati lase. Ko je živel v prepiru s cesar-j jem, je vitez Guricelin polomil nai stotine sulic v najrazličnejših! mestih na čast svojega gospoda; . . . Pripovedovali so, da je baje stopi] pred Rdečebradca in da je tudi tega vrgel s svojim ko-' p jem raz konja. "In ti poganski psi so ga raztrgali — raztrgali . . ." Henrik Lev je pričel besneti, j "Toda plačajo mi njegovo gla. | vo . . . in kdo je storil ta zočin?-— Napadli so ga, ko je spal,! drugače to ni mogoče . . . Pov-' sodi morate pripovedovati: napadli so ga, ko je spal, drugače ni mogoče, da bi ga živega do-1 bili v roke . . . Jaz pravim, kdo j je to zagrešil? — Govorite! — Ali ste odreveneli, vi sužnji?" j Henrik Lev je udaril z železno rokavico, katero je držal v roki,1 po obrazu svojega najzvetejšega j svetovalca. "Kaj mi pomagajo vaše besedo, k'o vaše roke niso za nič!" Levjega vojvode niso mogli pomiriti. .Zdelo se je, kakor bi izgubljal razum, in vse zaradi tega, ker so Bodrci končno plačali vitezu Guncelinu, kar je že davno — pradavno zaslužil. In te dni, ko po celem Brun-šviku ni bilo slišati drugega, kakor škripanji mečev, ki so jih hiteli brusiti, in ko so se povsodi razlegala kladiva orožarjev, popravljajočih bojno opravo, ko NE ČAKAJTE! Sedaj je čas, da si izberete fin Fur-Coat ali Sterling suknjo iz volnenega blaga direktno iz tovarne, katere dobite pri meni vedno po najnižjih cenah v Clevelandu: Suknje .iz blaga katere se prodaja od $35.00 do $79.00 pri meni so samo $29.00 do $65.00 In če kupite Fur-Coat pri meni si boste prihranili od $25.00 do $150.00 ali več, odvisno, kakšne cene Fur-Coat si izberete. Samo me pokličite pa se dogovorimo kdaj da pridem po vas in vas peljem v tovarno, kjer si baste lahko izbrali kar želite. Vam se priporočam BENNO B. LEUSTIG ENdicolt 3426 1034 Addison Rd. ■ so poslanci na nekoliko dnij da-ileč okrog klicali ljudstvo na boj i proti Slovanom, predno se r'azli. j jejo kakor morje in poplavijo . nemške pokrajine; te dni je pri. .' šel v Levov grad redek gost. . . i j Henrikovo obličje se je nekoliko razjasnilo; toda je tako, ka-jkor če zimsko solnce prodere , j megle in posveti v otožno po-. | krajino . . . Drugikrat bi bil dal IJ na čast temu gostu trobiti vsem . j svojim glasnikom, priredil bi bil turnir, ki je baš takrat dosegel vrhunec svoje slave, nekoliko njegovih vazalov bi se bilo mo-,; ralo v razveseljevanje gosta po-jiteno izmučiti, napravili bi bili J velikanske love na sokole, in najrazličnejših zabav bi ne bilo ne konca ne kraja. . . Toda zdaj je pozdravil Brun-fviški vojvoda Henrik Lev svojega gosta le s smehljajem, pod katerim je bilo skrito ledeno sovraštvo, prihajajoče iz dna duše ... In posetnik ni bil sam; na strani mu je stala tudi mlada soproga, držeča za roko svojo hčerko. Henrik Lev je kljub običaju pozabil pritis-! niti na belo gospejino roko poll jub viteškega spoštovanja, če-'tar vendar ni pozabil niti kla-Jiež, ki se je v razcapani obleki i in na bedni kobili potepal od ; gradu do gradu, povsodi odda-,'jal pozdrave in se povsodi sam .jpovabil za nekoliko dni kot i t ost. J "Ljubi knez, ali ne prihajaš t!na pomoč?" ij Henrik se je ozrl pri tem i1 vprašanju po spremljevalcih s'svojega gosta, po njegovi so-i progi in hčerki. J "Proti komu, vojvoda?" j "Proti hčrkom, ki zopet pri- - čenjajo prskati . . . Raztrgali .so hfii naj hrabre j šega vite'za. j Ali čuješ? — Guncelina s Ha- -1 gena in na Siegeberku. — Le-fjgel je v gozdu pod košat hrast, , jhoteč si odpočiti, in hčrki so - ga popadli — razgrizli do smr- ■ ti . . ." * - Henrik Lev se je smejal, kar ■jje mogel najbolj zaničljivo. 'i "Z drugim namenom prihajam!" i "Zares bi ne vedel . . . Sicer 1 bi mi bila tvoja pomoč zelo 'ljuba, če bi . . ." -j Brunšviški vojvoda se je oz-jrl po spremljevalcih svojih go-\stov; ni jih bilo niti toliko, kakor prstov na obeh ^okah. Posetnik ni,odgovoril; predobro je vedel, kam je meril vojvoda. In že je pričel obžalova-' ti vsak korak, katerega je storil. To so tudi pričale tesno ■ stisnene ustnice in pogled, obr-nen v stran. Govor se je razvil nekoliko , bolj šele zgoraj, i Henrik Lev je peljal svoje • goste v sobo, katere okna so bi-, la obrnena v stran, na kateri > so vsak trenotek vstajali novi in novi oblaki, najprej beli kakor sneg in polagoma prehajajoči v strašnejše in strašnejše ■ hudourne oblake. ' \ "MiLostiva gospa naj opro-i sti, če ne bo tu vse po njenem okusu . . . Vdovec sem, in življenje v mojem gradu je tako popolnoma staromladeniško!" Henrik Lev je lagal iz dna duše. Na brunšviškem gradu je vladalo življenje, ki je imelo z vojvodovo izpovedjo skupno samo ime. "In zdaj —zakaj prihajam!" "Težko že čakam — res težko!" "Tvoj narod je raztresen,*— i moja domovina v silno slabem j stanju . . ." "Žalibog, da je tako!" Vojvoda je trikrat prikimal z glavo. , "Cesar skrbi bolj za sicilsko krono nego za vas ..." V Henrikovih očeh se je za-lesketala lokavost, kakor luskina martinčka, če se skoplje in vleže na pesek, da se solnči "Tako je že od davna navada v rodu Štanfovcev . ." "Med državnimi knezi raste mrmranje in nezadovoljnost dan na dan!" Brunšviški vojvoda je obstal na govorečem s prodirljivim pogledom. "Hohenštaufovskemu prestolu se maje v temelju samem . . . Lev svojega gosta niti za trenotek ni spustil iz oči. "Odpusti mi vprašanje, katero ti hočem staviti, vojvoda." Henrik je smehljaje prikimal. "Ali je tvoj mir s Frideriko-vim sinom resničen " V obličju brunšviškega vojvode se je pojavil izi-az neobičajnega začudenja. "Saj sem ti rekel: odpusti mi vprašanje, katero ti hočem staviti! — Ti si prikimal,.in jaz sem si dovolil! — Nisem vprašal na slepo srečo!" "Torej ?" Izraz Henrikovega obličja se je izpremenil v največjo zvedavost. "Nereda v moji domovini je kriv on . . ." "Nereda v Nemčiji je kriv : tudi on . . ." "Podajva si roke, vojvoda, , vstaniva, in okoli najinih praporov se nagromadi vojska, s katero se lahko takoj oprostiva svojega najbolj odgovornega sovražnika ... Ti sedeš na prestol svojega praočeta Henrika Bavarskega, in jaz dobim, kar mi tudi pripada po pravici . . . "Drzne zelo drzne namere! — Krasni, zelo krasni načrti! — Znaš mi govoriti iz duše! — Do sedaj si sam nam drznil mislili tako daleč . . . Veš, Otokar, o tem bom razmišljal — tvoj predlog mi ugaja — tvoje zaupanje mi je v čast — tvoj obisk mi .je dvakrat ljub. ... A gotovo si truden . . .! U-pam, da ne ostaneš pri meni samo dan ali dva . . ." In ko se je vojvoda Henrik počutil v sobi, ki je bila ob jednem tudi njegova spalnica je bušknil v smeh. "Ti revež, — ti da hočeš raz-,; dajati krono svete rimsko-j nemške države? — Ti, ki blodiš po svetu, ki nimaš niti ped svoje zemlje, ki si vesel, če ti da kdo streho, kjer si moreš odpočiti? — Ti — meni syeto-vati?" Vojvoda Lev se je sikajoče zasmejal. "Meni krona tudi tako ne odide! — In če bi si je ne mogel dejati na glavo jaz, stori to gotovo moj sin, moj Oton. . . . Koliko si večji, kakor hrčki, o katerih sem ti pripovedoval . . . Meni, staremu Levu, pred katerim je padel na kolena cesar, največji izmed vseh, kar jih je kdaj vladalo, katerega še je bal cesar, kakoršne-ga še ni bilo v tej naši državi, pred katerim se je tresel kakor v mrzlici najmogočnejši vladar celega sveta — meni se drzne svetovati češko kneže, kateremu se iz vsake gube vidi beračija ... Za to predrznost te moram pa že kaznovati!" Henrik Lev je udaril z nogo ob tla, da je ostroga natrgala preprogo. Stari ljudje so navadno kratkega spomina; toda ta lokavec je bil vendar le preveč kratkega spomina. Skoro še niso minula niti tri leta, odkar je sam i klical na pomoč češkega kneza jOtokarja. Tedaj mu je bilo zelo mnogo na tem, da ga dobi na svojo stran; in Otokar ni odrekel svoje pomoči staremu sovražniku vsega, kar je bilo češkega. Tudi je izzval tako ! proti sebi Rdečebradca in je razdražil tako, da je moral od- stopiti kameniti vojvodski prestol drugemu ter zapustiti svojo domovino . . . In danes ta Henrik Lev češkega kneza Premisla Otokar-ja — ni poznal . . . Dobro je pogodil, ko .je rekel, da nima niti ped lastne zemlje in da mora biti vesel, če mu da kdo streho za nekoliko noči. K Premislu se ni priznaval že niti njegov lastni svak in je bil pripravljen, izdati ga po-magačem Henrika Bretislava pod pogojem, če bode Mišenj v bodoče varna pred sovražnikovimi napadi . . . Nad mlado glavo sina Vladi-slavovega so prišla huda leta z neznosno težo. Sovražnikov je bilo proti njemu vse polno in verne duše skoro nikjer, kamorkoli se je ozrl. Jedina tolažnica mu je bila njegova soproga, zvesta, dobra gospa, ki je z njim vred prena-< ~ ~ — - šala z neizmerno P° stjo vso bedo in vso? terih se je nakopiči"' dveh glav toliko, ^ povedati. In jedi«0 veselje je bila —• . . . . Ko se je odločil poti na Henrikov dv® soproga padla v ^ hčerka ga je priif da se ni bilo moS0(t . . . Moral ju je Komu bi se tudi v tw izročil v varstvo. In ko mu je <"1 Draguška na kole«0! belo ročico poboža'8! lo, ko so mu zaz^"! slavčevo petje njeI1'I ko je začutil na sv