Abbonamento postale gruppo 2/50% -Tednik /settimanale -Poste Italiane Spa - Spedizione in abb. postale - 45% - art.2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine-TAXE PERCUE-TASSA RISCOSSA-33100 Udine-ITALY-cena 1,20 € mi mataiur ilnirpnrpviidpiifikp nnLrniinp ^ št. 42 (1870) Čedad, sreda, 5. novembra 2014 TUTTI GLI APPUNTAMENTI D> stran _ pagina 9 Slovenščina naj v šolah in javnosti dobi mesto, ki ji zgodovinsko pripada La Savognese solitaria in vetta STRAN 8 PAGINA 10 naš časopis tudi na spletni strani www.novimatajur.it www.facebook.com/novi.matajur eh Naše dielo an kiek, ki smo se navadli V liepem intervjuju, ki ga je Primorski dnevnik objavu v ne-diejo, je Jole Namor poviedala (kar je odguorila na vprašanja, je biu pru zadnji dan, kije die-lala tle v redakciji, priet ku je šla v penzijo), de je časopis pomembna postojanka v našem prestoru. Postojanka je, v slovarju (vocabolario), kraj, pre-stor, kjer se kajšan združuje. Mi, ki smo kupe z njo dielal (pa mi pride buj normalno reč: še dielamo) v telim prestoru, vemo, de nie bluo an nie lahko biti tuole. Mislim, de naš poklic je med tistimi, ki jim pravejo, de so težki, ne zak se puno potiš al zak se lomeš harbat, pa zak vse tiste, kar nardiš v redakciji an objaviš v časopisu, pride pod oči nieke publike, velike al majha-ne nie važno, an tista publika lahko sodi tiste, kar si naredu. Vse telo dielo - sledit do-godkam, poslušat, zastopit, in-tervjuvat, napisat an takuo na-pri - je za nas buj lahko, kar imamo jasne nekatere točke: spoštovanje do mnenj, natančnost, kar se more sevieda bit natančni, pa predvsiem, za kar se nas posebno tiče, prepričanje, de sta beneška slovienska kultura an beneški jezik bogatija, ki jo je trieba ohranjat an valorizat. De niesmo sami, mi Benečani: imamo zad za nami an z nami vse tiste ljudi, zgodbe, zglede, težke an buj lahke momente, ki so zgradili an gradijo tisti majhan sviet, v katerem živimo. An v katerem vsak majhan korak, majhana što-pienja nap ri, vaja buj ku drugod, an glih takuo tudi vsak korak nazaj. Jole, po petandvajstih lietih, ki sem kupe z njo dielu, me (bi želeu napisat tudi: nas) je pru tuole naučila. Ker že viem, de ko bo prebrala tle dotuod tele besiede, popihne nomalo, bi zaključu sa-muo z adnim troštam: de tiste, kar se bomo lahko učili tle v redakciji od nje, bo še puno. (m.o.) Predstavniki slovenskih organizacij videnske pokrajine z državno sekretarko Benčinovo Slovenija naj bo bolj pozorna do Slovencev na Videnskem Državna sekretarka Dragoljuba Benčina (četrta z leve zgoraj), ki sta jo spremljali slovenska generalna konzulka i/ Trstu Ingrid Sergaš in konzulka Eliška Kersnič Žmavc, se je i/ muzeju SMO srečala s predstavniki slovenske manjšine na Videnskem Slovenci na Videnskem potrebujejo in zaslužijo večjo pozornost s strani Slovenije. Tako se glasi poziv predstavnikov slovenskih organizacij videnske pokrajine, ki so se v petek, 31. oktobra, v Špetru sestali z državno sekretarko slovenskega Ministrstva za zunanje zadeve Dragoljubo Benčina. Državna sekretarka se je namreč udeležila tradicionalne slovesnosti, ki jo v spomin na padle v boju proti nacifašizmu organizira Generalni konzulat Republike Slovenije v sodelovanju z Občino Čedad. beri na 4. strani Čakajoč na Senjam beneške plesmi... kajšne nove rože nam posadi? College, la Provincia ed il Comune verso una soluzione condivisa STRAN 7 Kulturno društvo Rečan Senjam beneške piesmi Liesa_telovadnica V SABOTO 8.11.2014 ob 20.30 V NEDIEJO 9.11.2014 ob 16.30 *** Aldo Klodlč: "Senjam je začeu, ko je bluo naše društvo Pomlad za Benečijo" stran 5 Il lungo braccio di ferro fra Provincia e Comune di San Pietro sulla restituzione della Casa dello studente (college), ora gestita da palazzo Belgrado, all'ente valligiano, si è arricchito di una nuova manche. Ad aggiudicarsela è stato, nuovamente, il piccolo comune guidato dal sindaco Mariano Zufferli. Per la seconda volta infatti - dopo il simile dietro-front dello scorso 29 luglio - la Provincia, che aveva nuovamente inserito all'ordine del giorno del consiglio del 3 novembre la discussione sulla cessazione della convenzione con il comune per cui ad oggi gestisce la struttura, è tornata sui propri passi. La discussione - tecnicamente -non è neppure iniziata, visto che lo stesso Presidente Fontanini ha proposto preliminarmente il ritiro dell'ordine del giorno “per cercare una soluzione condivisa fra le due parti anche con il contributo, già assicurato, del prefetto di Udine”. segue a pagina 2 V Sriednjem strašne Pustimo par kraj Halloween, saj manj-ku tle par nas imamo tarkaj prave, zgodb, strašnih an manj strašnih, de nie trieba iti deleč za zastopit, kuo je pomemben spomin na te martve. Tuole smo zastopil tudi v četartak, 30. otuberja, kar je v gostilni Sale e pepe v Sriednjem biu že tradicionalni vičer, ki ga parpravja Inštitut za sloviensko kulturo. Poslušal smo pravce, ki so jih pravle Cecilia Banchig - Ciukičjova iz Ščigle, Li-duina Cencigh iz Plestišč an Ada Toma-setig - Trogarjova iz Saržente. beri na 12. strani pravce an drugi spomini... Med vičerom v gostilni Sale e pepe v Sriednjem: z leve Marina Cernetig, Ada Tomasetig, Cecilia Banchig, Liduina Cencigh an Claudio Moretti Appunto “La Specialità va esercitata facendo capire che essa è al servizio del Paese.” Debora Serracchiani, presidente della Regione FVG Su proposta di Fontanini ritirato l’ordine del giorno sulla cessazione della convenzione Il “college” di San Pietro resta (ancora) alla Provincia Opere paramassi anche a Grimacco e S. Leonardo Su proposta dell'assessore all'Ambiente, Sara Vito, la Giunta regionale la scorsa settimana ha deliberato di disporre le delegazioni amministrative necessarie all'esecuzione di alcuni interventi di manutenzione ordinaria su opere di difesa dei centri abitati da movimenti franosi e da caduta di massi, per un importo complessivo di 75 mila euro. Gli interventi riguardano le opere paramassi a Sella Ne-vea, in comune di Chiusaforte; le opere di consolidamento delle pendici e di paramassi nelle frazioni di Liessa e Grimacco Superiore, in comune di Grimacco; gli interventi a difesa dell'abitato di Ramandolo da fenomeni franosi, in comune di Nimis; le opere di difesa da caduta di massi in località Scrutto, in comune di S. Leonardo. Il Servizio geologico della direzione centrale dell'Ambiente effettua infatti, periodicamente, sopralluoghi nelle aree interessate da fenomeni di dissesto idrogeologico che coinvolgono, in particolare, centri abitati e infrastrutture. Proprio nel corso di tali ispezioni è emersa, per alcune tipologie di opere, in particolare per le barriere paramassi, la necessità di effettuare alcuni interventi di manutenzione ordinaria. Gli interventi saranno effettuati a cura dei Comuni interessati. dalla prima pagina Era stato Fabrizio Dorbolò (consigliere provinciale ma anche del Comune di San Pietro) poco prima, a chiedere il voto su una questione pregiudiziale. “Ricordo che lo scorso 29 luglio l’assessore Beppino Govetto aveva responsabilmente rinviato questa stessa discussione per approfondire la questione con il Comune di San Pietro. So che il presidente Fontanini ha anche cercato un accordo, lo stesso non può dirsi forse per altri componenti della Giunta visto che ci ritroviamo qui la stessa proposta - unilaterale - per la cessazione della convenzione. Il Comune, tramite il Consiglio e lo stesso sindaco Zufferli, hanno più volte ribadito la propria contrarietà a questa scelta. Ho allegato pertanto a questa richiesta la lettera che il sindaco di San Pietro ha inviato a quest'ente proprio in vista di questa assemblea, in cui, sottolineando di aver informato della questione anche il prefetto di Udine, invita di nuovo a cercare una soluzione condivisa e pertanto a non procedere all'approvazione dell'ordine del giorno. Non è coerente - ha concluso Dorbolò -dire di voler difendere i Comuni di fronte al disegno di riforma degli enti locali approvato dalla Giunta regionale e poi, nel concreto, agire in modo contrario”. * £ ■£# A rispondere è stato lo stesso presidente Fontanini che, appunto, ha proposto di rinviare la discussione. “Non ci sono divisioni con gli assessori - ha assicurato. Ho incontrato pochi giorni fa il prefetto che mi ha garantito il proprio impegno al fine di trovare una soluzione condivisa per quella struttura. Che mi si dice, tra l'altro, non abbia tutte le carte in regola dal punto di vista della sicurezza per accogliere attività didattiche”. A margine, si è detta soddisfatta di quest’esito anche il vicesin-daco di San Pietro Claudia Cantoni che ha seguito tra il pubblico in sala l’intera discussione. Kaj se dogaja v Sloveniji Dan reformacije v spomin na prvo slovensko tiskano knjigo Zadnji dan oktobra je v Sloveniji državni praznik, dan reformacije. Navezuje se na 31. oktober 1517, ki velja za začetek reformacije, saj je na ta dan Martin Luther objavil svojih 95 teoloških tez za razjasnitev moči odpustka. Za Slovence je reformacija še posebno pomembna, saj je leta 1550 prinesla prvo knjigo, Katekizem Primoža Trubarja, in s tem tudi knjižni jezik, pa tudi prvo omembo pojma Slovenec. Katekizmu je Trubar (1508-1586), kije bil osrednja osebnost reformacije na Slovenskem in je prispeval približno polovico vseh knjig, ki so jih napisali protestantski pisci, dodal še Abecednik. Iz obdobja reformacije pa sta pomembna tudi prevod Svetega pisma Jurija Dalmatina in prvi slovenski pravopis Zimske urice proste Adama Bohoriča. Letos obhajamo tudi 450. obletnico Trubarjeve Cerkovne ordninge, 430. obletnico Dalmatinovega prevoda Biblije in 430. obletnico Bohoričeve slovnice Arcticae horulae succisivae. Slovenski knjižni jezik je sicer nastal kot neke vrste kompromis med posameznimi slovenskimi narečji, ki so iz skupne slovenske baze nastala po 13. stoletju. Slovenščina je namreč tisti jezik, ki ima največ narečij, saj je teh preko štirideset in so zbrana v sedmih narečnih skupinah. Ena izmed teh je primorska narečna skupina, v katero sodijo obsoško, rezijansko, tersko, nadiško, briško, kraško, notranjsko in istrsko narečje. Slovenska narečja so se spreminjala in razvijala preko tisoč let, vsa pa izhajajo iz praslovanšči-ne, čigar naslednica je bila v naših krajih alpska slo-vanščina. Enotni slovenski knjižni jezik pa je nastal šele po letu 1848, medtem ko so se prej uporabljali razni pokrajinski knjižni jeziki. V Sloveniji je dan reformacije državni praznik od leta 1992. Ker se osrednja prireditev oziroma proslava po dekretu vlade iz leta 2012 zaradi varčevanja ne izvaja več na državni ravni, je njeno organizacijo prevzelo Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar, ki jo vsako leto pripravlja v drugem kraju. Letošnja je bila v četrtek, 30. oktobra, v Novi Gorici. Slavnostni govornik je bil rektor novogoriške Univerze Danilo Zavratnik. Proslave sta se udeležila tudi predsednik Slovenije Borut Pahor in predsednik Državnega zbora Milan Brglez. Danilo Zavratnik je v svojem govoru opozoril, da se Slovenci bojimo reform, tudi če so nujne, je poročal Radio Ognjišče na svoji spletni strani. Po njegovem se je to med drugim pokazalo v času osamosvajanja, “ko smo zmogli sanje, a ne tudi reformnega procesa”. “Je bilo dogajanje ob osamosvojitvi naše države preveč obteženo s procesom samostojnosti in odcepitve od bivše skupne domovine Jugoslavije in smo premalo pozornosti posvetili vrednotam, na katerih naj bi temeljila nova država Slovenija? Slovenci reformatorskega duha, ki bi ga takrat potrebovali, nismo imeli. Bali in otepali smo se in se še vedno otepamo kakršnih koli resnih in nujnih sprememb,” je poudaril Zavratnik in izrazil upanje, da se slovenski reformatorski duh skozi stoletja ni izgubil. Premier Miro Cerar pa je v poslanici ob dnevu reformacije poudaril, da mora biti klic po prenovi duha in družbe vodilo v posameznih in skupnih prizadevanjih za dobrobit in da bo le tako Sloveniji uspelo izstopiti iz kriznega obdobja in odpreti vrata boljši prihodnosti. kratke.si Gli sloveni più risparmiosi della media europea Secondo i dati delTUfficio di statistica Surs, le famiglie slovene hanno risparmiato nel 2013 il 14,4% del reddito disponibile, aumentando le proprie risorse finanziarie del 2,3%. Questi risultati portano la Slovenia sopra la media dei paesi dell’UE, e per la prima volta dal 2008 anche della media dei paesi dell’eurozona. Tra il 2006 ed il 2012 il tasso di risparmio degù sloveni era sceso dal 17,3 all’11,4%. Preoccupanti invece i dati sui risparmi per fronteggiare eventuali momenti di crisi o spese impreviste. Solo un po’ più della metà delle famiglie avrebbe a disposizione almeno 600 euro. Fondi europei, nel periodo 2014-2020 4,118 miliardi di euro per la Slovenia La Commissione Europea e la Slovenia hanno firmato l’accordo di partenariato per il periodo 2014-2020, uno dei due principali documenti che permettono di ottenere fondi europei nella prossima prospettiva finanziaria. Sono andate dunque a buon fine le trattative, che permetteranno al paese di accedere ai finanziamenti europei previsti da Fondo europeo di sviluppo regionale, Fondo sociale europeo, Fondo di coesione europea, Fondo europeo agricolo per lo sviluppo rurale e Fondo europeo per la pesca, che ammontano in totale a 4,118 miliardi di euro. Le attività progettuali finanziate continueranno fino al 2023. Luna di miele finita tra cittadini ed il premier Miro Cerar Il sondaggio Vox Populi effettuato da Ni-namedia a fine ottobre segna per il premier Miro Cerar la fine della luna di miele con gli elettori. Negli ultimi due mesi il suo partito ha perso 10 punti percentuali (assestandosi al 19%, mentre ad agosto il sostegno era del 28%), in calo anche il gradimento del leader. Tra i partiti al secondo posto con il 14,5% SDS, al terzo SD sfiora l’ll% (per entrambi la fiducia è in aumento). Tra i politici primo posto a sorpresa per l’europarlamentare Tanja Fajon, da alcuni voluta come commissario europeo. Al secondo posto il presidente sloveno Borut Pahor, al terzo Dejan Židan (SD). Dal 15 novembre sulle strade slovene obbligo di equipaggiamento invernale Il 15 novembre inizia in Slovenia la stagione invernale durante la quale è obbligatorio per tutti i veicoli a motore e rimorchi l’equipaggiamento invernale. La circolazione è permessa solamente con pneumatici invernali (M+S, M.S o M&S) montati o con catene da neve a bordo. In entrambi i casi lo spessore del battistrada deve superare i 3 millimetri. L’attrezzatura invernale resta obbligatoria fino al 15 marzo sia per le autovetture private slovene sia per quelle straniere. La multa ammonta a 40 euro e sale a 500 euro se si causa l’intralcio del traffico. Il consiglio provinciale approva un ordine del giorno sulla riforma degli enti locali “La Regione apra un tavolo con sindaci e Province” Zaščitni zakon naslednje leto z enako finančno dotacijo kot letos L'apertura di un tavolo di confronto con sindaci e presidenti delle Province, il differimento della data prevista (1° agosto 2014) al 1. gennaio 2017 per l'entrata in vigore della riforma, la riduzione delle dimensioni delle Unioni territoriali intercomunali a lOmila abitanti, 5 mila per i comuni montani. Rivalutare, infine, il ruolo della Provincia come ente di area vasta. Queste le richieste contenute nell'ordine del giorno inoltrato dal consiglio provinciale di Udine agli organi regionali in merito al disegno di legge sul riordino degli enti locali, approvato dalla Giunta Serracchiani lo scorso 10 ottobre. Un ordine del giorno passato a maggioranza (19 i voti favorevoli e 10 i contrari) al termine di una lunga discussione durante il Consiglio provinciale dello scorso 3 novembre. Con questo documento l'amministrazione Fontanini ha inteso dare seguito all'assemblea di Palazzo Belgrado, aperta agli interventi di tutti gli amministratori locali, tenutosi il 29 ottobre. Più di venti i sindaci che sono intervenuti in quell'occasione - è stato più volte ricordato da diversi consiglieri di maggioranza - la stragrande maggioranza dei quali si sono espressi in modo contrario al progetto dell'assessore Panontin. Al dibattito hanno partecipato molti dei consiglieri presenti. Da un lato i più critici nei confronti del disegno di legge dai banchi della maggioranza di centro-destra, cui si è aggiunto in questa circostanza anche il consigliere del Front Furlan Simeoni. Dall'altro i più critici circa metodo e merito dell'ordine del giorno (poi approvato), proposto dalla Provincia, di Pd e Sei. Bordin, capogruppo della Lega Nord e fra i firmatari dell'odg, ha ravvisato come le dimensioni delle Unioni territoriali intercomunali non rispondano a nessun criterio di efficienza ed efficacia, visto che ad esempio nell'anno in corso tutti i comuni con più di 10 mila abitanti ad eccezione di Gemona abbiano applicato la Tasi aumentando la pressione fiscale sui cittadini. Cosa che - ha ricordato - non è avvenuta per i comuni più piccoli. So-ramel, Gonano, Lenarduzzi, Sca-ravelli e Spitaleri (tutti del Pd) hanno invece criticato l'atteggiamento della Provincia, sottolineando come nessuno dei sindaci intervenuti al consiglio allargato abbia dife- so questo ente. Hanno invece ribadito la necessità del riordino vista l'attuale congiuntura economica e visto anche l'immobilismo di “Se è stato ritenuto un fatto grave e se ho offeso la sensibilità dei parlanti sloveno delle valli del Natisone chiedo scusa”. Ha risposto così, in apertura del consiglio dello scorso 3 novembre, il presidente della Provincia di Udine Pietro Fontanini all’interrogazione del consigliere valligiano Fabrizio Dorbolò che chiedeva conto del manifesto sul Fondo montagna 2014 tradotto anche nella “lingua” (definizione di Fontanini) delle valli del Natisone. “Positivo - aveva affermato poco prima Dorbolò durante il question time - che questo ente finalmente promuova un'iniziativa importante in modo bilingue. Il problema però è che la traduzione nel locale dialetto sloveno delle valli del Natisone, che conosco bene, è, diciamo, opinabile e contiene molte parole e scelte lessicali che la ren- fronte all'insorgere di certi problemi della precedente amministrazione regionale guidata dal centro-destra. Più sfumata la posizione di dono incomprensibile.” “Il manifesto sul Fondo montagna (che nel documento della provincia è tradotto ‘Podpuore gorski grunt’, ndr) è stato redatto in italiano e in quella che io considero la lingua delle valli del Natisone, dato che la distinzione fra lingua e dialetto è opinabile” ha replicato Fontanini. “Suppongo che questa parlata sia anche da quelle parti compresa di più dello sloveno. Allo stesso modo questo documento l'abbiamo tradotto anche in resiano, idioma che appartiene certamente al ceppo delle lingue slave, ma che ha poca attinenza con lo sloveno. Resiano che proprio per questo non trova piena tutela nella legislazione in vigore. Sono altrettanto consapevole che la parlata delle valli del Natisone ha invece molte più similitudini con lo standard. In ogni caso si è trattato di un esperimento che non ha tutti i crismi della legge 38/2001. Dorbolò che ha ravvisato alcune criticità nel testo (auspicando che per i territori montani le nuove Uti ricalchino i confini delle attuali comunità montane per non penalizzare territori più deboli), ma ha anche apprezzzato la previsione di un piano per le fusioni, visto che alcune entità comunali faticano addirittura a trovare candidati per le elezioni amministrative. In sede di replica Fontanini ha auspicato l'ascolto della Regione su questi punti ribadendo come, a suo dire, la riforma, così come disposta dal ddl della Giunta, pregiudicherebbe l'autonomia dei territori (garantita anche dallo statuto speciale della Regione) e limiterebbe gli spazi di confronto democratico. Senza che per altro sia garantito alcun risparmio di spesa, (ab) In questo modo però ho ritenuto fare un omaggio alla lingua di quel terrritorio e non creare divisioni. Sapete infatti che in modo simile sono stato difensore, per esempio, della parlata diffusa tra Rigolato e Forni Avol-tri, diversa dal friulano standard per le desinenze in -o. Non era nostra intenzione quindi porci contro lo sloveno. Se ho offeso dunque chiedo scusa”. “Accolgo positivamente le scuse del presidente - ha dichiarato infine Dorbolò -, spero che in futuro ci sia una maggiore attenzione su questa problematica. So bene che la parlata di Resia è diversa da quella delle valli del Natisone, ma so anche che tra di noi ci capiamo visto che parliamo due dialetti che hanno una comune matrice slovena e che sono simili a parlate diffuse anche in altre realtà. Alla luce delle parole di Fontanini - ha concluso - colgo quindi positivamente il fatto che la Provincia si esprima anche nelle lingue cosiddette minoritarie, nella speranza che in futuro si guardi alla legge 38. Per la quale, ricordo, l'allora deputato Fontanini votò a favore”. Zaščitni zakon za slovensko manjšino 38/2001 bo imel tudi naslednje leto za izvajanje 8., 16. in 21. člena na razpolago 9,2 milijona evra. Pozitivno vest je iz Rima sporočila slovenska poslanka Tamara Blažina (na sliki), ki je bila v zadnjem obdobju v stalnem stiku s podtajnikom na finančnem ministrstvu Pier Paolom Barretto in z namestnikom finančnega ministra Enricom ter je sledila pripravi osnutka zakona o stabilnosti, v katerega so vključena tudi sredstva za Slovence v Italiji. V zadnjih letih so bili vedno potrebni kasnejši popravki in naprezanja na različnih institucionalnih nivojih, da je bila zagotovljena potrebna finančna dotacija za zaščitni zakon. Letos pa bo to vprašanje kljub številnim rezom, ki zadevajo najrazličnejše proračunske postavke v okviru tako imenovane spending review, očitno že takoj rešeno. Slovenska parlamentarka pa je poiskala tudi pot do sistemske rešitve za financiranje manjšine, o kateri se že dolgo govori, da je nujna. Osnutek amandmaja, ki ga je pripravila poslanka Blažinova in ki lahko računa na potrebno politično podporo, sicer še preučujejo pristojni uradi oziroma preverjajo njegovo tehnično skladnost s proračunskimi pravili. Gre pa za to, da bi financiranje 8., 16. in 21. člena zaščitnega zakona vključili v eno samo postavko za 10 milijonov evrov. Dežela Furlanija Julijska krajina bi nato ta znesek porazdelila med te tri člene na podlagi ugotovljenih in dogovoijenih potreb oziroma prioritet. Taka rešitev bi zagotavljala urejeno finančno osnovo in bi omogočala tudi večjo fleksibilnost. E Fontanini si scusa per il manifesto sul “Gorski Grunt” brevi.it Politica e gruppi di pressione, in Italia un rapporto poco chiaro Cinquanta tentativi falliti. In Italia una legge sul traffico d’influenze non c’è. Parte da qui il report di Transparency International (TI) da cui emerge che solo l’ll% dei rapporti tra lobby e politica è in chiaro. A Bruxelles c’è un Registro per la Trasparenza (612 i lobbisti italiani censiti). Anche Toscana, Molise e Ab-bruzzo hanno degli elenchi appositi. TI propone cinque interventi, tra cui l’istituzione di un registro pubblico statale, l’adozione del Freedom of Information Act ed il divieto temporaneo per chi ha fatto parte delle istituzioni, di passare a rappresentare le lobby. Anche la Commissione Ue rivede al ribasso le stime sul Pii italiano Sulla scia di quanto già previsto dal Governo anche la Commissione europea ha rivisto al ribasso le stime sulla crescita del Pii in Italia. Che, secondo Bruxelles, nel 2014 scenderà dello 0,4%. Un decimale peggio di quanto messo in conto dal governo Renzi. La ripresa arriverà nel 2015, quando il Pii dovrebbe crescere dello 0,6%. Nel 2016 invece la crescita si prevede sia dell'1,1%. A preoccupare l'intera eu-rozona sono però le stime al ribasso anche per Germania (dal +2% all'1,1) e Francia (da +1,5% a 0,7). Sequestrati beni per 20 milioni alla “Lady Asl” del Lazio Ammonta a 20 milioni di euro il valore dei beni sequestrati dai carabinieri del Nucleo investigativo di Roma alla coppia di imprenditori Andrea Campelli e Anna Ian-nuzzi, quest'ultima nota alle cronache come “Lady Asi”. I due erano stati al centro dell'indagine sulla sanità del Lazio tra il 2005 e il 2009 che aveva fatto emergere un collaudato sistema di corruzione per cui (con la complicità di alcuni funzionari Asl) vennero erogate ingenti somme di denaro a società fantasma (Ims e Medicom) riconducibili ai due imprenditori. Fabiola Giannotti, la prima donna direttore generale del Cern di Ginevra Il Director General Search Commitee ha scelto l'italiana Fabiola Giannotti come prossimo direttore generale del Cern di Ginevra. Cinquantadue anni, nata a Roma e fra i protagonisti della scoperta del boso-ne di Higgs (il risultato più importante della fisica moderna) la ricercatrice italiana è la prima donna a ricoprire l'incarico. Succederà a Rolf-Dieter Keuer a partire da gennaio 2016. La Giannotti è stata preferita a larghissima maggioranza sia al britannico dell'Università di Manchester Ter-ry Wyatt sia all'olandese Frank Linde. Državni sekretarki Dragoljubi Benčina je Donatella Ruttar predstavila Slovensko multimedialno okno Slovenci na Videnskem potrebujejo in zaslužijo večjo pozornost Slovenije s prve strani Bencinova si je najprej ogledala Slovensko multimedialno okno. Po uvodnem pozdravu predsednice Inštituta za slovensko kulturo Brune Dorbolò je pokrajinska predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze Luigia Negro slovenski državni sekretarki obrazložila, da je center SMO pomemben rezultat sodelovanja Inštituta za slovensko kulturo pri evropskem projektu Jezik_Lingua. Govor je bil tudi o projektu ZborZ-birk, pri katerem ima Inštitut za slovensko kulturo prav tako vidno vlogo in kije omogočil odprtje novih muzejev in info-točk. Slovenci z Videnskega pa si želijo, da bi bili tudi v naslednjem programskem obdobju vključeni v nove evropske projekte s partnerji iz Slovenije. Predstavnici slovenske vlade pa je Negrova tudi predstavila težave, s katerimi se soočajo prebivalci goratih krajev videnske pokrajine, ki so najšibkejši člen slovenske manjšine. Slovenske organizacije skušajo po svojih močeh prispevati k temu, da se na tem ozemlju ohrani domača skupnost, kar pa ni vedno enostavno. Prav zato bi potrebovali večjo pozornost s strani Slovenije, je še dejala Luigia Negro. Z njo se je strinjal pokrajinski predsednik Sveta slovenskih organizacij Giorgio Banchig, ki je dodal, da so Slovenci na Videnskem tudi pri vprašanju financiranja večkrat prikrajšani in njihovo kulturno bogastvo ni primerno upoštevano. Omenil je tudi napovedano reformo krajevnih uprav in poudaril, da bo slovenska manjšina izgubila svojo oporo, če bodo ukinjene male občine, v katerih živi. Zato je tudi konzulta slovenskih izvoljenih predstavnikov videnske pokrajine izdelala svoj alternativni predlog, je še poudaril Banchig. Državna sekretarka Benčinova je svojim sogovornikom odgovorila, da računa na to, da bo Slovenija še naprej in če bo mogoče, še v večji meri pomagala tu živeči slovenski skupnosti. Napovedala je tudi, da bi lahko bilo stanje boljše od leta 2016, ko naj bi bilo obdobje hude gospodarske in finančne krize, kije prizadela tudi slovensko državo, mimo. 180 studenti da tutto il mondo a Cividale dal 13 al 15 novembre Si chiama CFMUNESCO la simulazione dei dibattiti delle Nazioni Unite (MUN) che si svolgerà a Cividale dal 13 al 15 novembre 2014, coinvolgendo 180 studenti delle scuole superiori che giungeranno da 20 paesi, per confrontarsi in inglese su problematiche socio-politiche mondiali di attualità, imperniate sul tema generale “To proetect and preserve”. L’obiettivo del MUN, unica simulazione UNESCO in Europa, è quello di soddisfare i bisogni formativi degli studenti delle scuole superiori a cui è rivolto. Esso rispecchia il format di una conferenza di 3 giorni organizzata e coordinata in toto dagli studenti. In linea con la vocazione internazionale del Convitto Nazionale “Paolo Diacono” a cui fa capo, il progetto è nato su iniziativa di un comitato spontaneo di studenti delle scuole superiori annesse all'istituzione cividalese. L’omaggio davanti a tombe e monumenti a Cividale, in Benecia ed in Val Resia La cerimonia organizzata dal Consolato generale della Repubblica di Slovenia presso il monumento alla Resistenza a Cividale ha contraddistinto, venerdì 31 ottobre, le iniziative legate alle visite ai monumenti dedicati alle vittime del nazifascismo ed ai cimiteri dove riposano alcune personalità che hanno segnato la vita della comunità slovena della provincia di Udine. Corone di fiori - nell’iniziativa organizzata come di consueto dall’Unità amministrativa di Tolmino e da associazioni combattentistiche slovene, alle quali si sono associati l’Anpi e le associazioni della comunità slovena in Italia - sono state deposte presso le tombe di monsignor Pasquale Guion, di don Ma- rio Laurencig, di monsignor Ivan Trinko, di Paolo Petricig, Anton Bir-tig, Izidor Predan e Arturo Siega. Una delegazione slovena si è recata anche ai cimiteri di Topolò, Clodig, San Leonardo ed Oborza, quindi a Canebola, Faedis ed in vai Resia. La seconda delegazione invece ha visitato i cimiteri di S. Vol-fango, Tribil e Cernetig. In piazza Resistenza a Cividale sono intervenuti il sindaco di Cividale, Stefano Balloch, ed il sotto-segretario del ministero sloveno degli Affari esteri, Dragoljuba Benčina. Entrambi hanno sottolineato l’importanza della cooperazione e dell’integrazione tra i due territori transfrontalieri nell’ottica europea. IL MATAJUR E LA SUA GENTE | Giuseppe Osgnach Joško Noi bambini, ma anche qualche persona adulta, ci entrammo più volte, non inoltrandoci mai però per più di qualche centinaio di metri. Non osavamo addentrarci oltre perché l’apertura era troppo stretta e sarebbe stato necessario spaccare o minare la roccia. Ricordo d’aver visto nella grotta la- ghetti ed ampie caverne; il tutto ricorda molto da vicino i fenomeni carsici, ad esempio le grotte di Postumia. Un tempo si era parlato di esplorarla, ma evidentemente finora non vi è stato l’interesse necessario. FANCIULLEZZA GIOCHI DI BAMBINI Da bambino giocavo molto volentieri con i miei coetanei. Ero molto vivace e non potevo mai stare tranquillo. Fortunatamente ero uno degli ultimi figli, per cui non dovevo sorvegliare fratellini o sorelline, come capitava invece ad alcuni miei compagni. I giochi erano la nostra occupazione giornaliera più importante. Saltavamo, gridavamo dalla mattina alla sera come fanno i bambini di tutto il mondo. Più tardi, dopo aver già imparato l’alfabeto, leggevamo poco perché non avevamo libri adatti. C’erano sì i libri di scuola, ma essi per noi erano semplicemente noiosi. Il quotidiano, che ogni tanto compariva in casa, per me era incomprensibile. Per me e per tutti i compagni, il libro più bello era la natura. Fra i tanti giochi della mia infanzia, ci piaceva molto il ‘kdo lovì’ (mosca cieca). Il gioco veniva preceduto dalla conta, che variava a seconda dell’estro del giorno. Ecco alcune cantilene che l’accompagnavano: “Strega, donna fai stregare prendi un legno e battila prendi la Croce per non sbagliare”. “Štrija, baba oštrijajo vzam ’no palco poštakajo vzam an Križ da jo fališ”. Oppure: “Isza-bisza, codetta di capra, calza rossa, merdetta verde”. “Isca-bisca, kozji rep, rdeča hlača, zelen-drek”. Oppure: “Madre, date delle uova; se non uova, date galline; se non galline, date salsicce. Tirin-tin-tin, si sposi il figlio”. “Mati, dajte jajca; če ne jajca, pa kokoše; če ne kokoše, pa klobase. Tirin-tin-tin, oženj naj se sin”. Oppure: “Uno due - sarò a casa tre quattro - senza offesa cinque sei - col pugno pieno sette otto - chiedo pane nove dieci - Zanetto porta il maialetto”. “En dva - bom doma tri štir - na zamìr pet šest - puno pest sedam osam - kruha prosim devet deset - Zanet nes praset”. (15 - continua) pr-.-:-/ A;--' GIUSEPPE OSGNACH-JOŠKO 'imajur a dente Tri fotografije starih Sejmu, na čeparni iz lieta 1975 an 1985, tle gor pa iz lieta 1988 “Senjamje začeu, ko je bluo nase društvo Pomlad za Benečijo” Pogovor z Aldom Klodičem, dušo festivala, ki guori o začetkih, težavah an liepih momentih Manjka še malo dni an na odru telovadnice na Lie-sah bojo nastopile skupine, pevke an pevci za 31. Senj am beneške piesmi, ki ga ku po navadi organizira kulturno društvo Rečan. Duša telega festivala je od vsega začetka Aldo Klo-dič. Bluo je lieta 1971 kar so v Rečanski dolini pomislili, de bi bluo lepuo kiek narest za beneško slo- Kaki so bli začetki Sejma, kduo sta bli an kuo sta se ga izmislili? “Senjam je začeu ku "Praznik Beneške Piesmi", tel je biu parvi naslov. Ideja je paršla na seji Kulturnega društva Rečan, kar smo se spraševal, ki bomo dielal. Ideja je bla dobro sparjeta an Fabio an pre Rino sta naštimala parvi pisani "bando", kije biu odobren na drugi seji, an takuo se je začela tela zgodba, ki gre napri že 43 liet.” Kaj je pomenilo tenčas dielat za sloviensko besiedo an kulturo v Benečiji? “Za nas je bla prava Pomlad, naše društvo je bluo Pomlad za Benečijo. V dolinah, na teritoriju, nie bluo nič. V Čedadu je dielalo kulturno društvo Ivan Trinko, je iz-haju Novi Matajur an od kakega lieta smo lahko prebieral tud Dom. Pa na terenu so bli samuo cerkveni zbori, skor vsi smo dielal prostovoljno an težave so ble velike za vse, takuo ki vsi lepuo vemo. Pa narguorš tarin za naše naspruot-nike je bluo naše društvo: je bluo novuo, mladuo an je parnašalo nove ideje kot Senjam Beneške Piesmi. Zatuo tiste lieta narguorš težave so padale na nas.” Napisu si piesam, ki je pravla: ‘Pustita nam rože po našim sadit’. Kamu je bla posvečena, kduo nie pustu? “Kar smo zbral pot za naštimat Senjam, je bluo nujno potriebno imiet besedila. Težkuo je bluo an jih nie parhajalo veliko. Ist, ki pri-et niesam nikdar pisu piesmi, san se muoru potrudit an vič ku kajšno napisat. Takuo je nastala piesam ‘Pustita nam rože‘, kije bla namenjena našim domačim naspruotni-kom, ki so gledal uničit naše ideje an naše dielo.” Že od začetka so se parbližale nove generacije avtorjev al je kiek, ki je paršlo s cajtam? “Tekrat so ble vse sile nove, smo bli mi nova generacija. Pisal smo besedila, an par godcu za glasbo, smo se gledal pomagat takuo, ki smo mogli.” Keko je biu verjetno adan od tistih, ki vam je buj pomagu. Kaj se spomniš od njega? “Ja, Keko je biu zaries stebro Sejma, pa parvo lieto ga nie bluo, začeu je z drugim Sejmam kot kan-tavtor an tudi z njega band The Asteroids. Potle pa ga nie zapustu, dokier nam nie, šele mlad, zmanj-ku.” V vsieh telih lietih nieso manjkali težki momenti, keri so bli? težave za iti napri. Tle se je zgodba spremenila an so paršle na var-sto nove sile, ki so se rodile v Glasbeni šuoli an tudi v dvojezični Suoli v Spietru.” Kuo se je po tojim spremeniu v cajtu odnos Benečanu do slovien-ske besiede? An tudi, če pogledaš besedila Sejma, kuo se je spremeniu naš jezik? “Spremenilo seje dost reči, saje šlo mimo skor petdeset liet. Na začetku so besiede pisal pisatelji, ki so lepuo an bogato poznal našo beneško slovensko narečje an so opisoval čustva, ki so ble buj blizu tistemu trenutku Benečije. Benečija, kije šele živiela v slovienskim duhu, četudi nieso bli vsi riesno prepričani tele situacije. Potle so paršle na varsto piesmi, ki so gledale buj na splošno v sviet an čustva so se arzšerila, pa so parmanjkale besiede. Vse tuole se je še ankrat spremenilo, kar so začele parhajat piesmi od tistih, ki so se ukvarjali s knjižno slovenščino. Mislim, de tuole je normalna rast za našo skupnost.” Kuo vidiš prihodnost festivala, an za kar se tiče našo kulturo an jezik, prihodnost Benečije? “Niesam dobar prerokovalec an bi se na spustu po teli pot. Čutim pa, da Senjam Beneške Piesmi, ki je biu "pomlad" niekega začetka, je dozoreu njega sadje an sada bi bluo trieba zaries mu dat an novi zagon an nove cilje. Tuole bi bluo potriebno tud za prihodnost naše Benečije.” (m.o.) “Potle ki nam je parmanjku Keko, se je zgodba spremenila an so paršle na varsto nove sile, ki so se rodile v Glasbeni šuoli an i/ dvojezični” viensko besiedo, pa predvsem z našim jezikom, povezano z glasbo, ki je bla an šele je adan od ‘motorju’ beneškega izročila an kulture. Se nam je zdielo pru, takuo, vprašat pru Alda, kuo je Rečan začeu, kuo seje Senjam razvijal, kere težave je sreču v tem dugem obdobju, kuo gredo reči do-nas, kar so mladi parjel v roke organizacijo festivala. njivi nad fuoso od kantona pruoti Humu: velika scenografija Rečan-ske doline! Potle so nastale težave, ki mislim, de jih vsi poznamo. Pritiski na sodelavce, pisma po zidieh, cveki po potieh..., za opisat vse tuole bi bla potriebna debela knjiga, debele bukva.” More bit, de brez Glasbene šuole puno mladih se ne bi par-bližalo glasbi an Sejmu. Se strinjaš? “Potle ki nam je parmanjku Keko, smo občutili “Skor vsake lieto smo imiel probleme. Na parvem Sejmu za Svet Jakob v Hlodiču niesmo imiel odra an smo ga napravli z uozam, za glih ree s čelarjam, ki nam je par-šu dol s Kosce. Drugo lieto so bli glih začel graditi telovadnico na Liesah an oder smo ga vekopal na Sli smo v host pobierat kostanj an se navadli puno liepih reči V petak, 24. otuberja, je bla pru liepa ura, sonce je sijalo an mi otroc od dvojezičnega vartaca (bluo nas je na 55) smo šli davje na Duge po- bierat kostanj. V prestoru ta zad za vasjo, ki ga domači ljudje kličejo gor na Moš-nate, so nas čakali gaspuodi Fabio, Valerio an Sergio, ki so od društva, asočjacjona, Srebrna kaplja. Fabio nam je pokazu, kuo se spuščajo darva an te narbuj velik kostanj v tistim prestoru. Valerio nas je sliku, nam je runu fotografije (kijih videta tle) an tudi filmavu. Sergio, ki pru tisti dan je imeu rojstni dan, nam je speku kostanj. Tu host je bluo pru lepuo: smo hodil ta po luž, smo pobieral vieje, liscje, griče an, sevieda, kostanj četudi lietos ga je malo. Mi otroc smo bli tisti dan vsi radi an veseli an tu pulmine smo štu-dieral, kam iti na izlet drugi krat. Otroci dvojezičnega vartca Hanno incoronato il re dei castagni I bambini della scuola materna di Merso inferiore Anche i bambini della scuola materna di Merso inferiore sono andati a raccogliere castagne, ma hanno dovuto fare in fretta perchè minacciava di piovere! Ce l'hanno fatta comunque a mettere la “corona” al re dei castagni - di proprietà della signora Gemma di Sve-rinaz -, hanno mandato un po' di “kjuke” lungo il filo, hanno ascoltato la favola di Jan-Jon - letta da un grande attore di Presserie - ed, infine, hanno mangiato un po' di caldarroste. Speriamo che l'anno prossimo ci siano più castagne nei nostri boschi! Senjam BP KD Rečan vabi na glasbeni festival, ki bo 8. an 9. novemberja na Liesah Čakajoč na Senjam beneške piesmi... kajšne nove rože nam posadi? A že čujeta beneško piesam? Manjka zaries pni malo an naš Senjam beneške piesmi, glasbeni festival, ki ga že enaintrideseti krat organizava Kulturno dništvo Rečan, bo že tle. V saboto, 8., ob 20.30, an v nediejo, 9. novemberja, ob 16.30, bomo v telovadnici na Liesah poslušal dvanajst novih piesmi v nediškem an terskem dialektu an vidli tud kratke videoposnetke, ki so jih paipravli pieuci an skupine za lieuš predstavit soje piesmi. Kajšne bojo tele nove rože, ki nam jih posadi lietošnji Senjam? V prejšnji številki Novega Matajurja smo vam predstavili šest pieucu oziroma skupin, telkrat vam predstavemo še dinge protagoniste XXXI. Sejma beneške piesmi. Posebni gostje lietošnjega festivala, ki ga bota povezovali Angelina Sittaro an Stefania Rucli, bojo pieuci an glasbeniki skupine Bk evolution, ki nam predstavejo v saboto suoj nou CD, ki ima naslov “Skrivnost norosti Norost skrivnosti”. V nediejo pa bo, kar bo komisija štiela glasove an bomo čakal, de arzglasijo zmagovauce, nastopu furlanski bend Luna e un quarto. Luca Clinaz, The Becks iers MUC TheShape DŽIPSI NA VLAKU MUČI ^ J jS rhe preklets pet BATONU ''od ., Ujz nortih DrU*'.viA IS’T ^Guglielmotti ‘KLAVSTROFOBIJA \\ m \ \\ //Grande Sp’tesM LFD Ac0UStÌC_Experience sons of ^ t ŠPOTIFV TEJ NATIČICA MaglA Flavto Sinicco, LFDAcoustic-Experience Bobni dajejo nimar ritem glasbi. Kuo je tuole, de adan bobnar, bate-rist, prave družim "Ustavta se!", ku diješ ti v piesmi, ki si jo napisu? Al je tud vaša nova piesam zlo mirna an počasna? “Naša piesan je drugač ku počasna, daje muoč za živiet buj kasnuo an pru uživat usak magnjen našega življenja.” Pa zaki si vebrau pru baterijo ku glasbeni instrument? Zak si teu dielat puno ‘kažina’, že kar si biu mikan, al zak si biu ‘fan’ od kajšnega baterista? “Ne, san vebrau baterijo, zak je koru glih an baterist za bend od mojga bratra Simona. V tist magnjen jih nie bluo druzih... tist, ki je biu te narbuj blizu, se j’ parjeu brigo se navadit gost.” Tel Senjam bo za vič ku kajšnega, an tud zate, an velik konflikt interesu, zak bota na odru z različnimi bendi... Ke-ra je toja lestvica (klasifika) skupin, v katerih boš godu? “Naj udobi te narbuojši! Goden tu previe bendih an pre-vič piesmi... na moren narest obedne liste! Vsi me gledajo, ki pišen!!!” An lietos bomo mieli na Sejmu skupino iz Terske doline, takuo de se bo z odra čulo tud tersko narečje. Vaša piesam ima naslov “Tej na tičica”. Ki na je ta “tičica”? “Tičica je ma hči Noemi. Ima tri lietaca. Tale je ta pesem, ki usaki oča jo ima tou sarcu an bi tieu zapieti svojin tin malin. Ja sen mieu srenčo to za ries narediti. ” In kam bo sprepeljela ta tičica? “To ne vem... bo sama tičica odločila. Samo to morem reči, ke con biti par njej, ko bo miela potriebo pomoči za zbrati svo pot. An bo blizu ciela nje famea. Še nono, ki jo usaki dan varva od nebes.” LFD Acoustic_Experience sta ti, ki si napisau telo piesam, Denis Pascolo, ki ti je pomagau za uglasbitev, an Lisa Toscani. Pa al je to ries, ke za tel Senjam beneške piesmi boste štirje na odru? “To je ries, pa eden od peuceu je še skrit: mora čakati vilazem za začneti “u živo” piet z nami! An sem šiuran, ke naš nuou element bo imeu an liep glas...” Vaša skupina že puno cajta piše sama soje piesmi, an ti, četud si šele mlada, imaš že puno izkušenj ku autorca. Pa ki za adna “Maglà” je v Benečiji? “Maglà, ki mi je dala navdih, je tista od Ljubljane pozime; pa magia' naše piesmi je metaforična, je nieka varsta Majinega pajčolana (Velo di Maya), nieka iluzija, ki nam ne pusti videt, kuo smo prazni.” Lan ste bli med finalisti tekmovanja Premi Friul, kjer sta tud piel v narečju. Al je bluo za vas kiek drugače nastopit v Pala-mostre ku piet na Sejmu beneške piesmi? “Izkušnja festivala Premi Friùl je bla čisto niek drugega. Nar-priet, zak smo bli edini, ki smo pieli po sloviensko, smo bli ti posebni, pa v dobrem smislu, prave ‘superstar’. Drugačna pa je bla tud publika, glasbeno buj radoviedna kot na Sejmu. An jih je bluo tud malo vič!” Za konac pa še adna radoviednost. Že puno cajta pišemo, de parpravjata CD, pa ga nie... dost cajta bomo še čakal? “CD smo parpravjal, postrojal an spet parpravjal. Verjetno je padu v pozabo (vsaj mojo), zak na vien, ka je sa z njim. Pa kot reklama za Sonse je za nieki cajta funkcioniralo!” Sara Simoncig, Sons ofa Gun Daniele Capra Na te zadnjih dvieh Sejmih beneške piesmi te nie bluo. Kuo je tuole, de si se odloču, de se uarneš? “Zadnje lieta me nie bluo, zak san imeu nie-ke probleme an niesam imeu potriebne koncentracije. Za tel Senj am pa j e biu material že parpravj en an za srečo (?) mi j e ra-talo sodelovat.” Toja nova piesam ima naslov “S suzmi oči bluz”. Pa zaki so tele suze v očeh? “Ideja za besedilo mi je paršla tu pamet an dan, kar san pa-račavu ‘quiche’ s čebulo. San jo glih konču riezat, kar so mi potarkal na vrata. San šu odperjat an sevieda, san imeu oči otečene an suze so mi tekle dol po licah. Muoj parjateu, kar meje tajšnjega vidu, seje prestrašu an je zaueku: ‘Daniele... (nieki besied, kijih na moremo tle napisat)... ka ti je ratalo?’. Potle san mu pokazu, ka san dielu, an nie bluo vič panike.” An zaki si vebrau pru čvarčo? “San vebrau čvarčo, zak v piesmi mi je šla buojš tela besie-da ku quiche. An potle tud zak parkliče v spomin mitično ‘frit-tatono con le cipolle’ od Fantozzija. Bi pa teu še doluožt, de moja piesam absolutno ni blues... San dau not besiedo ‘bluz’, de bi poudaru šleutarijo telega besedila.” Ikeia Feletig Prejšnji krat si nam zapiela sojo piesam, telkrat pa se je obnovilo to-je sodelovanje s tatam. Kajšan je ta “Človek”? “Je modemi človek, ki kar se no malo ustave an razmišlja go mez hiter ritem vsakdanjega življenja, gleda ušafat adno pot, de bi biu buj svobodan. Piesam, ki jo je napisu muoj oča, je storia razmišljat an mene. Sodelovat z njim me nimar zlo motivira.” Al je Senjam edina parložnost, de poješ po sloviensko? Kakuo an kje nastopaš po navadi? Kajšan je tuoj stil? “Je ries, po sloviensko pojem samuo na Sejmu. Že dvie lieti pa pojem s skupino Rhythm&Blues band iz Čedada. S telim bendom pojemo rhytm&blues, pride reč no varsto glasbe, ki je zlo deleč od piesmi rock/progressive, ki jih pojem po navadi na Sejmu. Niemam adnega narljubšega stila... je lepuo piet an zatuo, ki moreš sperimentirat.” Zadnje cajte sodeluješ z Občino Čedad v uficihe za mladinsko politiko an si parpomagala te malim narest njih občinski svet. Al se mi-sleš vrieč v politiko an ti? “Sodelovanje z Občino je adna izkušnja, esperjenca, zlo zanimiva. Te mladi, ki jim šele sledim, so zlo motivirani an aktivni. Mislim, de se trudit, de dam an narbuj mikanim močan čut skupnosti (senso civico), stor dobro an mene. Mi daje parložnost za se trudit za narest kiek dobrega za kraj, kjer živim, an za njega ljudi.” KloDJ, Razred zase Na zadnjem Sejmu smo se vsi ušafal v diskoteki z vašo “Sonce & sience”. Kam nas pa popeje “Dej dej nu”? “Tela piesam nas popeje spet v disko, s tehno ritmom an z ultramodernimi zvoki an efekti. ‘Dej dej nu’ nie samo piesam, pa življenjski stil naših času, kar je trieba dat ku-ražo, predvsiem mladim fantom, ki donas so prepričani, de se muor-jo dielat za naumne, de jih dekleta opazijo, pa čeče bi tiele glih obratno, a se boje, de puobje jih slabo interpretirajo. Jasno, ne?” Al ciljata lietos na “triplete”: nagrado te mladih, parvo mesto an nagrado za glasbo al pa besedilo? “Skupim Razred zase, kjer so učenci treejega razreda dvojezične sriednje šuole, želim, de poberejo čimveč nagrad, zak so pridni najstniki (teenager) an je lepuo, de so sprejel idejo, de bi tud lietos naša šuola bla prisotna na Sejmu. KloDJ pa eje samuo pre-hitiet Prekletse an predvsiem pieuca Igorja Cerna, an če bi pomenilo bit predzadnji.” A sta parpravli tudi kajšno posebno koreografijo za vaš nastop? Kduo vam svetuje, kuo se napravt an kuo se premikat na odru? “Na tem področju niemamo problemu. Smo vsi zelo dobri ple-sauci an tuo bomo šigumo dokazal na Liesah. Nekateri v naši skupini so šuolani ‘modem dancers’ an tuole bo dalo še dodatno vried-nost našemu nastopu, ki bo šigurno dogodek v dogodku!” KANALSKA DOLINA/VALCANALÉ Sks Planika o poučevanju slovenščine v Kanalski dolini Slovenščina naj v šolah in javnosti dobi mesto, ki ji zgodovinsko pripada Kulturni delavci opozarjajo na potrebo po sistemski rešitvi tega vprašanja Insegnamento dello sloveno, la soluzione arriva in extremis Anche quest’anno la soluzione alla fine è arrivata e gli allievi e gli alunni delle scuole dell’infanzia e primarie presenti sul territorio dei comuni di Malborghetto-Valbruna e Tarvisio e che operano nell’ambito dellTstituto omnicomprensivo Ingeborg Bachmann, potranno continuare ad imparare lo sloveno standard. Così com’è diventata ormai prassi, negli ultimi anni il sostegno finanziario decisivo è arrivato tramite la Comunità montana del Gemonese, Valle del Ferro e Valcanale che ha ottenuto un contributo di 15 mila euro dal fondo regionale riservato alla valorizzazione delle varianti linguistiche locali slovene della provincia di Udine. In Valcanale, da dove ormai più di tre anni fa, in accordo con scuola, famiglie ed enti locali, è pervenuta la richiesta ufficiale agli enti competenti in materia, di istituire scuole con insegnamento trilingue (all’italiano andrebbero aggiunti dunque sloveno e tedesco, ma si richiede anche maggiore attenzione per il friulano), sono però in attesa di una soluzione definitiva che non metta a repentaglio ogni anno il proseguimento dell’insegnamento della lingua slovena. L’insegnamento dello sloveno nelle scuole della Valcanale è stato assicurato negli anni passati anche grazie a progetti transfrontalieri. Un’offerta formativa trilingue è stata rivolta agli alunni delle scuole materne e delle scuole primarie di Italia, Austria e Slovenia, attraverso lo scambio di insegnanti grazie al Progetto “Drei Hànde-tri roke-tre mani”. Tale offerta era stata quindi implementata e sviluppata, grazie al Progetto ESCO, proseguendo anche nella scuola secondaria (di primo e secondo grado). V šolah v Kanalski dolini bodo tudi v letošnjem šolskem letu lahko nadaljevali s poukom slovenščine. Potem ko je bilo septembra nadaljevanje didaktičnih dejavnosti v slovenskem jeziku zagotovljeno le v vrtcu in osnovni šoli v Ukvah, so na Večstopenjskem zavodu Ingeborg Bachmann s Trbiža izvedeli, da bodo preko Gorše skupnosti za Gu-minsko, Železno in Kanalsko dolino prejeli en prispevek v višini 15 tisoč evrov iz deželnega sklada za slovenske jezikovne krajevne različice. Vest je razveselila tudi člane Sks Planika, ki si že dolgo na vse možne načine in po različnih kanalih prizadevajo za dokončno in sistemsko rešitev poučevanja slovenščine na vseh stopnjah izobraževanja, in sicer v vseh vrtcih in šolah v Kanalski dolini. “Zagovarjamo pa sistemsko rešitev, ki bo zagotovila kontinuirano prisotnost pouka slovenskega jezika v šolskih klopeh Kanalske doline, tako z vsebinskega kot tudi z organizacijskega vidika. Vsakoletno (počitniško) iskanje novih zagotovil za ohranitev pouka slovenskega jezika v dolinskem šolstvu tik pred začetkom novega šolskega leta ali pa v prvih dneh pouka se namreč vleče že od vstopa slovenščine v dolinske šole, to je od leta 1998 dalje,” kritično ugotavljajo predstavniki Planike v tiskovnem sporočilu. Slovensko kulturno središče Planika je začelo opozarjati na potrebo po uvedbi slovenščine v šolski sistem Kanalske doline konec leta 1997 in je nato podpiralo vsa prizadevanja v tej smeri in pobude predstavnikov šolskega sveta in krajevnih javnih uprav. Sks Planika v svojem tiskovnem sporočilu navaja tudi nekatere konkretne primere, kot sta med drugim podpora zahtevi trbiškega občinskega odbora po ustanovitvi kateder za slovenski in nemški jezik na šolah Kanalske doline leta 2005, in prizadevanja, da sta julija leta 2011 občinska sveta Občin Naborjet-Ovčja vas in Trbiž izglasovala zahtevo po ustanovitvi trojezične šole. Zahtevo so posredovali tudi Paritetnemu odboru. Junija letos je Slovensko kulturno središče Planika tudi naslovilo pismo v zvezi s problematiko poučevanja slovenščine v šolah Kanalske doline na vse za Slovence v zamejstvu pristojne ustanove v Republiki Sloveniji in jih nato tudi oktobra ponovno pozvalo, naj se dokončno reši to vprašanje. Pri Sks Planika so prepričani, da je problem rešljiv in spominjajo, kako so v šolskem letu 2003/2004 dobili pooblastilo takratnega didakti- čnega ravnatelja za izvajanje pouka slovenščine v vseh dolinskih vrtcih in osnovnih šolah, v šolskem letu 2011/2012 pa so ob podpori Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter drugih slovenskih pristojnih ustanov poskusno uvedli pouk slovenščine v razredih nižje srednje šole in dveh razreda liceja na Trbižu. Zadnjih pet let pa Sks Planika nudi osnovni šoli v Ukvah dodatno učiteljico za slovenski jezik. “Prepričani smo, da so obstoječa manjšinska zakonodaja ter izglasovane zahteve javnih uprav Kanalske doline v prejšnjih letih dobra podlaga za začetek sistemske rešitve problema in morebitno uvedbo dvo- ali trojezičnega pouka. SKS Planika si bo vsekakor še naprej prizadevalo, da slovenščina v javnih šolah in v javnosti dobi mesto, ki ji zgodovinsko pripada,” zaključuje tiskovno sporočila slovenska kulturna ustanova. DOLINC/DULÌNC Da Nimis a Resia, un weekend ricco di eventi Anche il weekend che sta per arrivare è denso di interessanti appuntamenti nelle valli del Torre e Resia. Venerdì 7 novembre, alle ore 20.00, nel centro culturale Roza-janska kulturska hiša di Ravanca saranno presentato i risultati del laboratorio di video-making che ha coinvolto alcuni giovani del Comune di Resia, e del laboratorio di stop-motion realizzato con gli alunni della scuola primaria di Resia nell'anno scolastico 2013/2014. I laboratori si sono tenuti all'interno del Piano di Zona 2013/2015. Il Piano è lo strumento per la costruzione del sistema integrato di interventi e servizi sociali previsto dalla legge n. 328/2000 e dalla legge regionale n. 6/2006, sistema che mira a promuovere la qualità della vita, l’autonomia individuale, le pari opportunità, la non discriminazione, la coesione sociale, la prevenzione, la riduzione e l’eliminazione delle condizioni di bisogno, di disagio e di esclusione individuali e familiari. Venerdì, in particolare, sarà presentato il cortometraggio «L’abbecedario della bellezza», realizzato da 16 adolescenti partecipanti al progetto che hanno intervistato bambini, ra- gazzi, giovani, adulti e anziani della Valle. Sempre venerdì 7 novembre, il Parco naturale Prealpi Giulie invita a Palazzo Orgnani Martina di Venzone all’incontro dal titolo “Orso friulano, orso sloveno, orso transfrontaliero” di cui sarà relatore Stefano Filacorda. La serata prenderà avvio alle 20.15. È previsto per sabato 8 novembre alle 20.30 nel teatro dell'oratorio a Neme/Nimis il concerto corale di beneficenza dedicato al dott. Pietro Garlant, fondatore del Progetto “Orchidea" per la cura dei disabili gravi presso l’ospedale di San Daniele e in ricordo del primo conflitto mondiale 1914 - 1918. La serata sarà animata dai cori Pi-cozza di Carpacco, Vos de Mont di Tricesimo e San Marco di Udine. Domenica 9 novembre, il Comune di Bardo invita la popolazione a partecipare alle celebrazioni del “4 novembre” a Mužac che prenderanno avvio alle ore 11.00 nella piazzetta della chiesa. Sempre nella giornata di domenica è in programma per le 16.30 la commedia per famiglie “Giù le mani da nonno Tommaso” che sarà inscenata nell’auditorium delle scuole medie di Čenta/Tarcento. BsÉZIJA/lkeSIA Slovenci v Reziji in njihov pravni položaj Dejan Valentinčič, Sandro Quaglia in Pamela Pielich 13. novembra v Gorici Dejan Valentičič Slovenci v Reziji? Pravni položaj in dejansko življenje slovenske jezikovne manjšine Slovenci v Reziji in njihov pravni položaj bodo glavna tema go-riškega srečanja pod lipami, ki ga prirejata v četrtek, 13. novembra, Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek Anton Gregorčič. Predavanje, ki bo v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž (Ul. XX. septembra 85 v Gorici) ob 20. uri, nosi naslov “Slovenci v Reziji?”. Navezuje se na znanstveno monografijo Dejana Valentinčiča “Slovenci v Reziji? Pravni položaj in dejansko življenje slovenske jezikovne državne in evropske študije Matej Avbelj. Poleg avtorja monografije Dejana Valentinčiča, kije sicer zaposlen kot mladi raziskovalec in asistent za področje ustavnega prava in človekovih pravic na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, bosta glavna gosta večera v Gorici družbeno kulturna delavca iz Rezije Sandro Quaglia ter Pamela Pielich. manjšine”, ki stajo septembra izdala Univerza v Celovcu in založba Arte. Istočasno je knjiga z manjšimi spremembami izšla še v angleškem jeziku. Monografija ponuja natančno pravno in sociološko analizo položaja slovenske manjšine v Reziji. Avtorje namreč preučil bodisi normativni okvir manjšinskega vprašanja v dolini pod Kaninom bodisi situacijo na terenu. Predstavlja tudi nasprotna stališča idejnih skupin v Reziji, to se pravi tistih, ki se imajo za pripadnike slovenske skupnosti, in tistih, ki trdijo, da so Rezijani posebna skupnost s posebnim jezikom in kulturo, ki nista slovenska. Spremno besedo h knjigi je napisal dekan Fakultete za KANALSKA DOLINA V petek v Tolminu o delovanju Sks Planika Knjižnica Cirila Kosmača v Tolminu organizira v petek, 7. novembra, ob 18. uri predstavitev delovanja in publikacij Slovenskega kulturnega središča Planika, pomembne kulturne ustanove Slovencev v Kanalski dolini. Gosta tolminske knjižnice bosta predsednica SKS Planika in raziskovalka Nataša Gliha Komac ter ustanovitelj in dolgoletni predsednik Planike Rudi Bartaloth. dogodki Kultura & Izleti & Šport Conoscere per capire: le radici e il futuro ogni giovedì L’Auser Valli del Natisone-Nediške doline organizza una serie di incontri formativi intitolata “Conoscere per capire: le radici e il futuro”. Le lezioni, in programma ogni giovedì alle 17.30 presso la Biblioteca comunale di San Pietro, saranno tenute da Giuseppe Firmino Marinig. Info: e-mail auser.natisone@gmail.com, tel. 0432 717004, (orario apertura: lun, mer, ven 10-12 / 17-18). Commemorazione a Costa domenica 9 novembre LAnpi Valli del Natisone, in collaborazione con il Comune di S. Pietro al Natisone, invita alla commemorazione in occasione dell’anni-versario dell’incendio della frazione di Costa. Alle 11.45 raduno presso il monumento ai Caduti, alle 12 ci sarà la messa cui seguiranno i discorsi commemorativi. Interverrà Serena Pellegrino, deputata di Sei. Conferenza, mostra fotografica e concerto dedicati a Pau Casals sabato 8 e domenica 9 novembre Momento clou del festival “Pau Casals, un musicista per la pace”. Sabato al Museo Archeologico Nazionale di Cividale arriva Michel Let-hiec, celebre clarinettista e direttore del festival Casals, uno dei festival di musica più famosi al mondo. L’ospite francese terrà alle 17 una conferenza su Pau Casals, musicista catalano e protagonista della lotta per la pace, per la libertà e per i diritti civili. Al termine verrà inaugurata la mostra fotografica dedicata alla figura di Pau Casals, che si potrà visitare fino all'11 gennaio. Domenica 9 a Bot-tenicco di Moimacco, presso Villa de Claricini Dompacher, alle 18.00 Michel Lethiec continuerà la sua chiacchierata su Casals. A seguire un concerto che vedrà Lethiec, nella sua veste di grande clarinettista, esibirsi con Josef Luptak al violoncello e Andrea Rudi al pianoforte. Vallimpiadi, a Pulfero si presenta il libro dedicato a “Bovo” venerdì 7 novembre Alle 17.30 nella sala consiliare di Pulfero Federica Lisi Bovolenta, ex pallavolista e moglie di Vigor Bovolenta, uno dei campioni di volley più amati, stroncato da un infarto durante una partita nel 2012, presenta il libro “Noi non ci lasceremo mai”, dedicato proprio all’ex azzurro che ogni anno viene ricordato anche con l’evento benefico sportivo Bovo day. La presentazione del libro è promossa dalle associazioni Vallimpiadi ed Euretica. Festa sociale del Velo Club domenica 9 novembre Il Velo Club Cividale Valnatisone Kolesarski klub Benečija chiuderà la stagione con la tradizionale Festa sociale. In mattinata pedalata turistica, alla quale seguirà alle ore 12 il pranzo sociale, presso la sala funzionale del Comune di Torreano. S Planinsko v Belo krajino v saboto, 15. novemberja Planinska družina Benečije an Planinsko društvo Kobarid vabeta na avtobusni izlet v Belo krajino. Odhod je iz Kobarida ob 5.30, iz Špietra (kjer so šuole) pa ob 6.00. Pohod bo po poteh soteske Zidanice Drašiči (parbli-žno 12 km lahke hoje). Inf o: Joško za Planinsko družino Benečije 328 4713118 - Jožica Kutin za Planinsko društvo Kobarid (00386) 31705492. Chiusura stagione del Cai 15 e 16 novembre Il 15 novembre alle 19.30 cena sociale presso La Locanda al Castello di Cividale. Prenotazioni entro il 12 novembre: 338 5035565 (Ivana) o 340 6429420 (Franca). Costo: 23 €. Per l’ultima escursione, il 16 novembre, si andrà sui monti Mengo-re (453 m) e Bučenica (510 m) in Slovenia. Partenza da S. Pietro (piazzale scuole) alle 8.30. Capigita: Patrizia e Joško. Info: 349/2983555. Kulturno društvo Ivan Trinko in Občina Čedad tudi letos prirejata v cerkvi S. Maria dei Battuti v Čedadu razstavo del priznanega slovenskega umetnika. Letos je na vrsti Franko Vecchiet z razstavo Memorabilia, ki jo bodo otvorili v petek, 14. novembra, ob 18. uri. Pri pobudi sodelujejo še Slovenska kulturno-gospodarska zveza, Inštitut za slovensko kulturo in Beneška galerija. Čedajska razstava se navezuje na obsežnejšo razstavo, ki je bila letos v muzeju Revoltella v Trstu. Na splošno označuje izraz memorabilia predmete, ki ohranjajo v spominu določen kraj, dogodek ali osebo; v širšem pomenu so to lahko celo zapisi, podobe ali zvoki. So »kot ozvezdja na lastnem nebu«, tako je sam Vecchiet označil izbrana dela, ki uvajajo v njegov svet vizij, igre in sperimentiranja. Obsežen sklop je posvečen tisku: nekateri eksponati kažejo na začetek tiskarstva, na izum premičnih kovinskih črk; drugi se Approfondimenti Verrà aperta venerdì 7 novembre, alle ore 18.30, presso la Beneška galerija di San Pietro al Natisone la mostra di icone di Piera Gortan intitolata “Immagini dell’invisibile” e visitabile dalle 17 alle 19 ogni giorno eccetto i festivi. Le immagini dell’invisibile di Piera Gortan e corso di iconografia a San Pietro al Natisone dizione” tenuto dal Maestro iconografo Paolo Orlando per la parte teorica e dall’iconografa Piera Gortan per la parte pratica. Obiettivo principale del corso è la preparazione di un gruppo di persone affinché acquisiscano le conoscenze e le competenze necessarie alla realizzazione tecnica e alla corretta interpretazione teologica di un’immagine della tradizione iconografica cristiana, utilizzabile per il culto pubblico o la devozione privata. L’icona scelta è quella del Cristo “delle tavolette di Novgorod” (Icona del Pantocratore che fa parte di una serie di piccole tavole, dipinte a Novgorod, in Russia, nel XV secolo). Nella parte teorica verranno affrontati temi teologici e temi storico-artistici. La pittura dell’icona sarà eseguita secondo la tradizione antica con la tecnica della tempera all’uovo. La durata del corso è di 80/100 ore. Si terrà presso il Centro culturale sloveno di San Pietro al Natisone in date da concordare con gli iscritti. Info ed iscrizioni: isk.benecija@yahoo.it e 0432 727490. L’evento, organizzato dallTstituto per la cultura slovena e dalla Beneška galerija, sarà il preludio alla conferenza di introduzione al corso di “Iconografia cristiana e Tra- Že dolgo se je izgubila navada, da bi si ob prazničnih dneh nadeli nedeljske obleke, zloščili čevlje in se odpravili s prijatelji ali družino v kino. Zakaj le, če se v današnjem času v vsaki dnevni sobi najdejo televizijski zasloni, ki prekrivajo polovico stene, sistemi za ozvočenje, zaradi katerih se ti zdi, da ti igralci govorijo tik ob ušesu, udobni fotelji in polna kuhinja prigrizkov. “Domači kino”postaja tako razširjena naprava v vsakem domu, da izkušnja velikega platna ne poplača vožnje v avtu in prometa na cesti. Če k temu dodamo še visoke cene vstopnic in, razen v nekaterih kinodvoranah, slabo kvaliteto predvajanih filmov, ni čudno, da se v večini primerov raje zvalimo na kavč in vzamemo v roko daljinec. Kljub vsem tem razlogom pa se lahko vsi strinjamo, da še tako dober televizor in še tako udoben kavč ne moreta nadomestiti velikega platna, trenutka, ko se v dvorani ugasnejo luči, šepetanja v temi in nasplošno čarobnega občutka, ki ga dobimo ob gledanju filma Filmski festival Liffe Pismo iz slovenske prestolnice v polni dvorani neznancev. Prav to je namen organizatorjev najbolj priljubljene filmske prireditve pri nas: osveščanje o pomenu gledanja filmov na velikem platnu. Od 12. do 23. novembra se namreč vrača Ljubljanski mednarodni festival Liffe, ki bo letos potekal že petindvajseto leto zapored. Kot napisano bo rdeča nit festivala veliko platno, zato bo dogodek otvori-lo delo francoske filmske klasike Play time Jacquesa Tatija, ki ga bodo predvajali s 35-milimetrskega filmskega traku. Prav tako bo tematska retrospektiva Veliko platno namenjena izključno filmom, ki si jih poznavalci filma zaradi posebnih avdiovizualnih kvalitet želijo videti zgolj na velikem platnu. Poleg tega bodo drugi programski sklopi še Perspektive, uraden tekmovalni sklop mladih režiserjev za nagrado Vodomec; Predpremiere, filmski vr- hunci, odkupljeni za predvajanje po Sloveniji; Kralji in kraljice, dela prepoznavnih in nagrajevanih mojstrov sodobnega filma; Panorama svetovnega fihna, festivalski favoriti s petih celin; Ekstrava- \ 12.-23.11. č) Cankarjev dom IB TelokomStovtrvjo I g anca, polnočni kino, ki prinaša raznovrstne drznejše in žgečkljive vsebine; Retrospektiva, ki bo letos posvečena nedavno preminulemu velikanu sovjetskega in ruskega filma Alekseju Germanu; Posvečeno, kratka predstavitev festivalsko in medijsko poudarjenega švedskega režiserja Rubena Ostlunda; Kinobalon, samostojen sklop za gledalce od 7. do 14. leta; Kino-in-tegral, sekcija, namenjena pregledu eksperimentalnega filma in Evropa na kratko, tekmovalni program kratkega fihna. Skoraj sto celovečernih in okoli 20 kratkih filmov bodo, poleg v Cankarjevem domu, predvajali tudi v Kinu Ko- muna, Kviodvoru, Slovenski kinoteki, Kinu Šiška in v Koloseju v Mariboru. Razen za že omenjeno nagrado Vodomec pa se bodo filmi potegovali še za nagrado občinstva Zmaj, nagrado Fipresci po izboru žirije svetovnega združenja filmskih kritikov in novinarjev ter nagrado za najboljši kratki film. Ker nas od začetka festivala loči le še kratek teden, morajo vsi ljubitelji filmske umetnosti pohiteti in čimprej kupiti karte za širok izbor filmov, ki jih bodo predvajali na festivalu. Seznam filmov je obljavljen na spletni strani www.liffe.si, ker pa je predlogov skoraj preveč, lahko to delo kar prepustimo strokovnjakom in si ogledamo katero izmed del, ki so jih filmski kritiki priporočali v zadnjih tednih. V vsakem primeru se tako kot zadnjih petindvajset let tudi letos obiska festivala nihče ne bo kesal. Teja Pahor Franko Vecchiet in njegova “Memorabilia” od 14. novembra v Čedadu nanašajo na sodobno preobilno tiskarsko produkcijo, kar je razvidno v »Dnevnikih« in v paradoksalnih »Svinčenih knjigah«. Grafika je osnova Vecchietovega umetniškega oblikovanja. Kompleksni grafični procesi odražajo zdaj konkretne predmete, vezane na teritorij, kot so na primer izdelki »iz soli«, zdaj abstraktne in simbolične pojme, kot so na primer »Ploščice«. Skrbno hranjeni predmeti se na razstavi spreminjajo v podobe: v njih se gledalcem odstirajo umetnikovi vizualni in čustveni spomini. Franko Vecchiet ima za seboj številne samostojne razstave v Evropi in Ameriki, sodeloval je tudi na mnogih pomembnih mednarodnih razstavah. Med prejetimi nagradami je treba omeniti nagrado Prešernovega sklada leta 1989 in nagrado na Bienalu v Sarcellesu leta 2009. Leta 2004 je zmagal na mednarodnem natečaju za realizacijo mozaika pred Severno postajo v Gorici (na sliki levo). Razstavo si bo mogoče ogledati do 8. decembra po sledečem urniku: od ponedeljka do petka od 10.30 do 12.30 in od 16. do 18. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 10. do 18. ure. Info: tel. 0432 731386 ali e-mail naslov kdivan-trinko@libero.it. šport I novi matajur Nel campionato amatoriale Lcfc di 2. Categoria dopo la vittoria in trasferta contro l’Adorgnano La Savognese solitaria in vetta La Valnatisone dopo l’ultimo stop sostituisce l’allenatore Vosca con Roberto Peressoni I Nel campionato di Promozione la Valnatisone ha rimediato una sconfitta a Cormons, dove non sono bastati i due rigori trasformati da Michele Miano per evitare la sconfitta. Notizia dell’ultima ora: la Valnatisone ha sositituito l’allenatore Mirco Vosca con Roberto Peressoni. Goleada degli Allievi della Forum Jullii che hanno travolto il Cassacco con le doppiette di Michael Carlig e Kostandinovic e le reti di Novelli, Marinig, Marella e Federico Dugaro. Domenica a Pa-gnacco è in programma lo scontro al vertice. Importante successo dei Giovanissimi della Forum Julii che a S. Pietro hanno sconfitto di misura una diretta concorrente alla lotta per il primato, l'Academy Udinese. I ragazzi guidati da Antonio Dugaro hanno ottenuto un meritato successo contro una formazione, come quella ospite, che ha dato filo da torcere ai nostri ragazzi, ma che alla fine ha dovuto ammainare bandiera a tre minuti dal termine. Le reti vincenti sono state siglate da Samuel Dugaro e Lorenzo Ciabrelli, ma va segnalata anche la prova fornita dal portiere Alessandro Mason, autore di ottimi interventi. Gli Sperimentali hanno invece perso con l’Aurora. Rinviata a stasera, mercoledì 5, la gara degli Esordienti che saranno impegnati a Feletto Umberto. Molto bene i Pulcini che hanno giocato a Remanzacco. La squadra A di Mattia Cendou, priva di alcuni elementi, ha giocato alla grande non facendo rimpiangere gli assenti. Bene anche i ragazzini di Bruno lussa che hanno ricevuto, assieme agli avversari, gli applausi del pubblico presente. I Piccoli Amici della Valnatisone a causa di malattie di stagione sono stati costretti a casa, non potendo partecipare al raduno di Fae-dis. Un appello rivolto ai ragazzini delle annate 2007, 2008 e 2009 che volessero iniziare a giocare a pallone in questa categoria: ci sono a disposizione ancora posti per loro. Nel girone A di Prima categoria del collinare prosegue la serie vincente della Savognese del presidente Massimo Medves che in trasferta ha liquidato la pratica Ador-gnano rifilando tre reti ai friulani. A siglare le reti vincenti dei ragazzi guidati da Lauro Vosca le reti degli sloveni Tine Medved (doppietta) e Matevž Sovdat. Da segnalare che la Savognese ha segnato 14 reti senza subirne alcuna anche per merito del portiere Fabio Lizzi che mantiene l'imbattibilità. Sconfitta casalinga per i ragazzi della squarda di Drenchia/Gri-macco targata Al Cardinale. In formazione di emergenza per le numerose assenze, nel primo tempo impegnano comunque il Tolmezzo senza riuscire però a trovare la via del gol. All'inizio della ripresa Alessandro Corredig sfiora la marcatura, ma sono gli ospiti al 10' a passare con un veloce contropiede. Al 20' i valligiani hanno la possibilità di portarsi in parità, ma Corredig si fa parare dal portiere avversario un calcio di rigore. Due opportunità per Rucchin e Ponton che vanno vicini al pari. Sono ancora gli ospiti al 30' che con un mi- cidiale contropiede siglano il gol della sicurezza. In Seconda categoria l'Alta Val Torre (nella foto sopra) ottiene un pareggio in trasferta sul campo del Sedilis. I padroni di casa si portano in vantaggio dopo 10’. Il pareggio dei valligiani arriva nella ripresa: bel lancio di Molaro per Spaggiari che dal limite sinistro dell'area insacca in diagonale. In Terza categoria la Polisportiva Valnatisone è stata superata dalla capolista Lovariangeles. Paolo Caffi Nel girone di Eccellenza, il Paradiso dei golosi, ha pareggiato ad Aquileia con la Tornado, andando in gol con le doppiette realizzate da David Specogna e Elaltrassi. La classifica aggiornata al turno precedente: Paradiso dei golosi*, Tornado*, Torria-na*, Rosso peperoncino, Agli amici 2; Modus**, Diavoli volanti, PSE Palmanova* 0. Prosegue il buon momento dei Merenderos che hanno superato la Città di Carlino con la quaterna di Di Bello ed il gol di Marco Gulino, mantenendo la testa del proprio girone. La classifica: Merenderos, Santamaria 4; Artegna*, Ge-mona, Città di Carlino 2; Ri ver Platano*, Mambo*, Usable Ball*, Reai Vesuvio 0. Un’azione della squadra Pulcini B della Valnatisone jZ rezo Con la prima giornata del girone B del campionato dell'Un-der 13 misto inizierà da martedì 11 novembre alle ore 18.30 l'attività ufficiale della Poli-sportiva S. Leonardo che ospiterà a Merso di Sopra la Blu Team Pavia di Udine. Le altre squadre che compongono il girone sono: Rizzi Volley, Est Volley Cividale, Pa-sian di Prato Volley, Pav Udine, Dopolavoro Ferroviario Udine. Venerdì 21 novembre, alle ore 20.30, inizieranno a Cassacco la loro stagione le ragazze della Polisportiva San Leonardo che partecipano al campionato di Seconda divisione femminile. Del girone B fanno parte anche: Carnia Tolmezzo, Artenie-se, Libertas S. Daniele, Il Pozzo Pradamano, Carrozzeria Man-sutti Tricesimo, Eletti Faedis, Autotrasporti CAT Pasian di Prato. risultati calendario Promozione Promozione Valnatisone/B -Torreanese/B 8/11 Cormonese - Valnatisone 3:2 Valnatisone - Gonars 9/11 Piccoli Amici Allievi Allievi A Lauzacco 9/11 Forum Julii - Cassacco 8:0 Pagnacco - Forum Julii 9/11 Amatori Giovanissimi Forum Julii - Academy Aurora - Forum Julii Sper. 2:1 5:1 Giovanissimi Azzurra - Forum Julii Forum Julii - Academy 9/11 9/11 Tramonti - Al Cardinale Savognese - Colugna Turkey Pub - Alta Val Torre Carioca - Poi. Valnatisone 8/11 8/11 8/11 10/11 Amatori Esordienti Calcio a 5 Al Cardinale -Tolmezzo 0:2 Aurora - Valnatisone 8/11 Diavoli - Paradiso Golosi 13/11 Adorgnano - Savognese Sedilis - Alta Val Torre Lovariangeles - Poi. Valnatisone 0:3 1:1 3:0 Pulcini Pallavolo U13 Valnatisone/A - Torreanese/A 8/11 Pol. S. Leonardo - Blu Team 11/11 Calcio a 5 4:4 - -ì—j— \ 1 "V** i ,i—V V i — ~ Tornado - Paradiso Golosi ~ \ \ \ \ Merenderos - Città di Carlino 5:3 7- ■ -■£/* ^9 classifiche Promozione Torviscosa 23; S. Luigi 19; Sevegliano 18; Juventina, S. Giovanni 16; Costalunga 15; Trieste calcio 14; Gonars 12; Pro Cervignano 11; Aurora 10; Cormone-se, Muggia, Torreanese 9; Sangiorgina 6; Valnatisone 5. Allievi Forum Julii*, Pagnacco* 16; OI3, Union Martignacco 12;Tarcentina 10; Reanese, Gemonese, Majanese 9; Bujese* 7; Venzone* 6; U. Rizzi/Cormor 4; Cassacco, Moimacco* 3. Giovanissimi (Provinciali) Chiavris** 15; U. Rizzi/Cormor*, Academy Ud*, Forum Julii** 12; Aurora*, Moimacco* 9; Cussignac-co* 6; Serenissima* 3; Fulgor**, Azzurra* 1. Amatori 1. Categoria Savognese 11 ; Coopca Tolmezzo 9; Colugna* 8; Redskins* 7; Tramonti 6; Adorgnano*, Al Cardinale 5; Vacile* 4; Campeglio* 3; Dignano*2; SS 463 Ma-jano 0. Amatori 2. Categoria Risano 8; Turkey pub**, Alta Val Torre, Garden* 7; Cussignacco* 6; Sedilis*, Over Gunners 5; Racchiuso 4; Warriors*, Lumignacco* 3; Villaorba** 1. Amatori 3. Categoria Orzano*, Lovariangeles* 10; Il Savio* 9; Osuf* 7; Carioca*, Pingalongalong* 6; Virtus Udine 5; Polisportiva Valnatisone 4; Moby Dick Rojalese* 3; La Girada, Il Gabbiano* 2; Atletico Nazionale* 0. ’ una partita in meno kronaka Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špieter na številko 727282, za Čedajski okraj v Čedad na številko 7081. Purton za Roberto an Francesca puno poskarbiele njih družine an parjatelji, pa tudi skupina moži, ki seje še kuo potrudila za narest velik an liep purton. Vse se spreminja v življenju po Nediških dolinah, pa adne navade le napri žive an za tuole muoremo bit hvaležni tistim, ki se trudijo za de na gredo v pozabo. Roberta an Francesco, vsi vam še ankrat diejo ‘W gli sposi’ an vam željo,de se bota nimar ljubila an zastopila, ku seda. Per festeggiare Roberta Cont di Azzida e Francesco Zanone di Cividate, sposi a San Pietro lo scorso 20 settembre, si è messa in moto anche la premiata ditta De Vora, Stulin, Duriavig, Bresciani, Cattarossi, Pieniz e Podorieszach per fare un purton da 10 e lode V saboto, 20. setemberja, pred veliko cierkvijo v Spietre seje bluo zbralo puno ljudi za videt mlade an lepe noviče: ona je Roberta Cont iz Ažle, on pa Francesco Zanone iz Čedada. Seda, ki sta se oženila, živta v Premarjage. Roberta je hči od Ivana an Emanuele iz Ažle, Francesco pa sin od Giorgia an Solidee iz Čedada. Za de tisti dan bo poseban so “Če san biu viedeu, de je takuo dobra, san biu ratu bogat...” Ki krat sta jal: “Če san biu viedu...!”? Sigurno puno krat. Pa je tudi ries, de če bi že priet viedli, kaj se nam bo v življenju gaj alo, bi na ži-viel vič. Al pa še lieuš! Takuo, ki nam je poviedu Alberto Qualizza. Berto, čeglih jev pezjonu an bi mu samuo počivat, se na more dat meru an le napri diela, zida, poderja, potle spet zazida, potle vekušta še kiek novega... Ankrat tle par nas je bluo puno studencu, potle so se zgubili malo-manj vsi, ostalo jih je le malo an malo ljudi vie za nje. Adni pravejo, de so se zgubili po potresu, drugi zak je vse zaraščeno... Berto, ki lepuo pozna naše kraje an vie, kje so še studenci, je speju uodo od adnega, ki je biu v njega centinu do njega hiše. An tela uoda je takuo dobra, de “... če san biu priet viedu, ki uode meta tist stude-nac an kuo je dobra, san biu ratu bogat!”. Ben nu, čeglih nie ratu bogat, za šigurno pije dobro an frišno uodo: na zdravje, Berto! novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine S© AAS ZAPUSTIL GRMEK Rina Gus poročena Floreancig. Imiela je 76 liet. Rodila se je v Pod-laku, oženila pa je puoba, kije ži-veu atu blizu, Lina Te gorenjih iz Hostnega. Živiela sta po sviete an kar sta se uarnila tle damu sta šla živet v Vidan. Z nje smartjo je v žalost pustila moža Lina, sina an neviesto, majhane navuode, sestre, bratra an vso žlahto. Nje pogreb je biu na Liesah v petak, 31. otuberja popudan. SREDNJE Irma Qualizza, uduova Duria-vig. Učakala je 88 liet. Irma je kupe z nje možam, ki je biu Gino Drejčju iz Dolenjega Tarbja, živiela v Belgiji, kjer je on služu kruh tu mini. Kar sta se uarnila damu sta šla živet v novo hišo v Sriednje, njih čeče, ki so ble že velike, so pa ostale v Belgiji, kjer so se oženile an imiele otroke. Kar Gino je kako lieto od tega umaru, Irma je ostala sama, pa nje čeče an njih družine so jo pogostu hodil gledat an če so živiel deleč tle odtuod. Tele zadnje cajte Irma je preži- viela v čedajskem rikoverje, kjer je tudi umarla. Nje pogreb je biu go par svetim Pavle (Černeče) v sriedo, 29. otuberja popudan. An seda še adna hiša v Sried-njem ostane zaparta. ©idil MCA ŠPETER Barca 13/11/2004 /13/11/2014 Alfredo Pastor Deset liet od tega nas je zapustu Alfredo Pastor. Imeu je samuo 54 liet. Alfredo je biu iz kraja Imperia, paršu je biu tle h nam za karabi-nierja an tle se je oženu z adno našo čečo, Lidio. Lepuo seje biu ujeu z vasnjani iz Špietra an mu je bluo zlo všeč živiet tle v naših dolinah. Vsi so ga imiel radi. Kar je šu v penzjon se je na žalost oboleu. Pa glih an miesac priet, ku je umaru, on an njega žena Lidia sta praznovala 25 liet poroke. Z njega smartjo je pustu veliko praznino ne samuo v družini, pa v vsi špietarski skupnosti. “In una splendida notte stellata illuminata da una bellissima luna piena, dieci anni fa Dio ti ha steso la mano per guidarti nel suo pa- radiso, lasciando in noi il ricordo e l'immagine di te per sempre.” Lo ricordano la moglie Lidia, le figlie Renata e Claudia, i nipotini Thomas e Noemi, i generi e quanti gli hanno voluto bene. Una santa messa in suffragio verrà celebrata domenica 16 novembre, alle ore 11, nella chiesa di S. Pietro al Natisone. Dežurne lekarne Farmacie di turno OD 7. DO 13. NOVEMBERJA Čedad (Fomasaro) 0432 731175-Fojda 728036 Ukve 0428 60395 Odgovorni urednik: MICHELE OBIT Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst / Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mall: info@novimatajur.it; novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 40 evrov • Druge države: 45 evrov Amerika (z letalsko pošto): 62 evrov Avstralija (z letalsko pošto): 65 evrov Poštni tekoči račun ZA ITALIJO Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 Bančni račun ZA SLOVENIJO IBAN: IT 03 S 01030 63740 000001081165 SWIFT: PASCITMMXXX Včlanjen v FIEG Associato alla FIEG m >10 Včlanjen v USPI Associato airUSPI Oglaševanje Pubblicità / Oglaševanje: Tmedia s.r.l. www.tmedia.it Sede / Sedež: Gorizia/Gorica, via/ul. Malta, 6 Filiale / Podružnica: Trieste /Trst, via/ul. Montecchi 6 Email: advertising@tmedia.it T: +39.0481.32879 F: +39.0481.32844 Prezzi pubblicità / Cene oglasov: Modulo/Modul (48x28 mm): 20,00 € Pubblicità legale/Pravno oglaševanje: 40,00 € Poliambulatorio S. Pietro al Nat, via Klančič 4 Consultorio familiare 0432.708611 Servizio infermier. domic. 0432.708614 Kada vozi litorina Železniška postaja / Stazione di Cividale: tel. 0432/731032 SETTEMBRE/GIUGNO lž Čedada v Videm: ob 6.00*, 6.30*, 7.00,7.30*, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 12.30*, 13.00, 13.30*, 14.00, 15.00, 16.00, 16.30*, 17.00, 17.30*, 18.00, 18.30*, 19.00, 19.30*, 20.00, 22.00, 23.00** Iz Vidma v Čedad: ob 6.33*, 7.03*, 7.33, 8.03*, 8.33,9.33, 10.33, 11.33, 12.33, 13.03*, 13.33, 14.03*, 14.33, 15.33, 16.33, 17.03*, 17.33, 18.03*, 18.33, 19.03*, 19.33, 20.03*, 20.33, 22.33, 23.33** * samuo čez tiedan **samuo pred prazniki Bolnica Čedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč . 113 Komisarjat Čedad.... 703046 Karabinierji 112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Čedad 705611 URES - INAC 730153 ENEL 167-845097 Kmečka zveza Čedad 703119 Ronke Letališče ...0481-773224 Muzej Čedad 700700 Čedajska knjižnica... 732444 Dvojezična šola 717208 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izseljencev 732231 Dreka 721021 Grmek 725006 Srednje 724094 Sv. Lenart 723028 Špeter 727272 Sovodnje 714007 Podbonesec 726017 Tavorjana 712028 Prapotno 713003 Tipana 788020 Bardo 787032 Rezija .. 0433-53001/2 Gorska skupnost.... 727325 kronaka I novi matajur “Te martvi so se parkazal predvsem, kjer so se pot križale” di Bordignon Amedeo Corrado Manutenzione Modifica Riparazione InstaCTazioìie fornitura di mobifi, cucine, infissi, scuri, porte, pavimenti in légno e battiscopa CeCC: 11 338 8134834 - emaiù mastrofiouse@gniaiC.com 'Jlaie étane recete s prve strani “Ankrat so imiel puno vič fantazije tudi za kar se tiče grobišča,” takuo so začele pravt, kuo so parpravljali gro-buove za te martve, pa tudi krone an vence. Slo je zaries za niek obred par katerem so sodelovali, pomagali, vsi vaščani. Kaj pa dušice? “Se vračajo šest dni priet an gredo proč šest dni potle, v drugih vaseh pa ostanejo samuo tri dni. Dušice so paršle v hišo ponoč prosit za molitve. Če v hiši so molil garduo, so šle proč žalostne”, je jala Ada. Cecilia an Liduina sta potle še poviedale, kuo so zvonovi znovil an kuo so se te martvi kajšan krat parkazal, predvsem kjer so se pot križale, pa samuo adnim ljudem. Posebni gost vičera je biu igralec Claudio Moretti, kije prebrau adne zgodbe po furlansko an po italijansko. Vse pa je povezovala Marina Cernetig. Nie sevieda manjkalo pokušanje domačih dobruot (ko-ščičova župa, župa z mederjauko, toč furbo an takuo na-pri), ki jih je parpravla gaspodinia od gostilne, Teresa. Tle na čeparni koščičova župa, na desni pa Claudio Moretti, gor dva momenta liepega vičera v Sriednjem jo bomo ne tri čertat ure an pogostu jo obracjal s pu-lentarjam. Le grede denemo tu drugo nizko ponu cvriet počaso počaso Špeh an gret mlieko. Kar mlieko bo urie-lo, ga osolmo. Kar bomo videli, de tu kotlu, kjer kuhamo pulento se bo skorja sama targala, jo vekidamo na dasko. Nardimo mikane kose an jih položemo tu adno bukalino, gor na varh ulijemo urielo an osoljeno mlieko an Špeh zagriet. Na koncu le gor na varh zribamo ser an če ostanejo, položemo še zadnje ocvierke. JI Vabilo na kosilo v Nediških dolinah je ta prava parložnost za pokušat naše domače do-bruote, an tiste, ki so jih ankrat kuhal tle par nas tode, kar naše none so znale narest čudeže s tistim, ki so doma pardielal. Novi Matajur vam na ponude nič za jest, pač pa kako našo staro riceto, de na puode popu-noma zgubjena. Začnimo jih runat, bota vidli de paršparamo kako palanko an bomo tudi jedli buj zdravo, ku kar se kupe že nareto tu butigi. PULENTAVTAS Parvo je trieba skuhat pulento. Kar uoda urieje v kotlu, jo osolmo an počaso počaso posujemo notar ser-kuovno moko. Moreta an narest pu serkuove an pu jej-dove. Denemo tarkaj moke, dok se nam na bo zdieldo, de na bo pulenta ne previč tarda, ne previč mahna. Kuhal L Telo vam jo mi povemo... Petar gre v bolnico gledat japonskega parjatelja, kije imeu prometno nasrečo. Ko pride v sobo, vidi da parjatelj stoji zaries slavo: nastaknil so mu puno cevi, tube, v te-luo. Petar se ustave tam, brez guorit, blizu njega pastieje, grede ki parjateu spie. Tu an žlah parjatelj se zbudi an začne ue-kat: - Sakaro aota nakamy, anyoba, sushi mashuta! Ponovi še ankrat tele besiede, an na kon- cu umarje. Tiste zadnje besiede od japonskega parjatelja ostanejo Petru v spomin, takuo, dekar na njega pogrebu vide druzega Japonca, ga vpraša: - Vi mi lahko poveste, kaj pridejo ree tele besiede: Sakaro aota nakamy, anyoba, sushi mashuta? Japonec ga pogleda čudno an mu dije: - Ja, vam lahko pomagam. Tiste besiede pridejo ree: Lož proč toje noge od tistega tuba, ki mi daje kisik, zak takuo na morem sa-pat! - Janez, kuo se je konču tuoj proces? - Sodnik je jau: al pet liet v paražonu al 95 tavžint evru. - Ben, na stuoj bit nauman, vzam tiste sude! - Tončič, ker ja zadnja črka od alfabeta? -T. - Ne, kuo muora bit? Je Ž! Zaki T? - Zak če ne bi biu: alfabetž. - Eko, si že parpravljen za bit tronist! - Če bi bla takuo prijazna, de mi daste vašo telefonsko številko, takuo, de kajšan krat vas pokličem... - Je na telefonskem imeniku. - An vaše ime? - Tudi!