:	Izhaja	vsak
:	prvi	teden
v mesecu
; kot priloga jj „Socialistu“
■
■
■
■ ..................................
j Št. 2. Leto I.
PROSVETA
Tehnični del UDR in DTE urejujeta A. Svetek in j. Vrhove
1 December 1924
Naš obračun!
Delavske telovadne, športne in kulturne organizacije se ne pečajo z dnevno politiko. Seveda s tem ni rečeno, da so proti političnemu udejstvovanju posameznih svojih elanov.
Kljub temu svojemu stališču bodo pa naše kulturne organizacije prisiljene pri bodočih volitvah spomniti svoje članstvo, da so imele sokolske kakor orlovske organizacije pod vsemi dosedanjimi vladami razne ugodnosti, dočim naše organizacije teh niso imele.
Spominjamo se okrožnega zleta DTK na Jesenicah, ki se je vršil predlanskim. Na prošnjo, da bi se dovolila izletnikom polovična vožnja, jo odgovoril takratni nacijo-nalno blokaški minister, naj pristopimo k »iSokolu« pa bomo imeli ne le polovično, temveč celo četrtinsko vozno ugodnost. Komentarja k takemu postopanju ni treba. Vsak naš telovadec, reditelj ali športnik se zaveda, da so nas nacijonalno blo-kaške vlade vedno smatrale za državljane' tretje vrste.
Nič boljše se nam ni godilo pod vlado avtonomističnega bloka. Za časa te vlade sta se vršile dve velike 'prireditve; okrožni zlet DTE v Trbovljah in zlet vseh edinic UDR v Zagorje. Obe organizaciji sta vložile prošnje za znižano vožnjo, a gospod železniški minister Sušnik ni niti odgovoril, kaj še prošnjam ugodil. Zalegle niso niti.številne intervencije poslanca SlSJ s. Divača. Na drugi strani so se pa tudi v tej dobi vozili Orli in Sokoli za četrtinsko karto, pa ne samo ti, temveč še celo tnarijine device in katoliški fantje — torej elani dveh društev, ki nimata s prosvetnim delom nobene skupnosti, temveč sta izrazito klerikalno poneumnoval.no organizacije.
Kako naj se torej zahvalimo »dobrosrčni« jugoslovanski gospodi sedaj, ko bodo prihajali zopet med nas po volilne kroglice?
Mislimo, da najboljše s tem, če povemo povsod in pri vsaki priliki, da bomo agitirali in volili za tisto stranko, ki je že dosedaj z vsemi močmi podpirala naš pokret. In to je: Socialistična sthnfka Jugoslavije.
Joško Vrhove, načelnik DTE.:
Poslovnik za vaditeljske izpite DTE.
Ugotovitev končnega uspeha.
15. Kandidat, ki je dobil v cnon. predmetu nezadostno znamko, je no sposoben za vaditelja.
Kandidat, ki je dobil v treh predmetih odlično, je »odlično spo soben« za vaditelja, sicer ga je označiti »sposobnega«.
Ponavljalni izpit.
l(i. Ce je kandidat dobil v prvem nli četrtem predmetu nezadostno komisij;! lahko dovoli ponovitev izpita v teh dveh predmetih. Komisija določi obenem čas ponovitve iz-pitii, ki ga je izvršiti pred predsednikom komisije in onim članom, ki ta predrtiet izprašuje.
Izpričevala.
17. O izpitu izda izjlraševalna komisija izpričevala, ki obsega:
a) ime in priimek, kraj ih dan rojstvrt kandidata;
b) navedbo enote, katere član je kandidat;
c) rede iz posameznih predmetov, in
d) celotni uspeli izpit;).
Izpričevala podpišejo vsi člani
komisije.
II.	Zvezni vaditeljski izpit.
Tvarimi.
1.	Kandidat mora z izpitom dokazati:
n) da temeljito pozna in prav razume pokret DTE in zgodovino delavskega gibanja sploh ter ga zn.-i pravilno tolmačiti in utemeljiti; •
b) da v podrobnem obvlada Tyrr' šev telovadni sestav;
c) da zna telovadni sestav praktično uporabljati po metodičnih'na-
čelih, ki jih zna tlidi teoretično utemeljiti;
<*) da pozna zgodovinski razvoj telesne vadbe Vobče in DTE posebej ih najvažnejše telesno vzgoje-slovstvo;
d) da pozna DTE organizacijo in način poslovanja všah njenih organov;
e) da zna ravnati z orodjem in ve, kako morajo biti opremljena telovadišča;
f) da pozna ustroj človeškega telesa, okostje, vezi in mišice, živčevje, hrbtenico, možgane, dihala, krvni obtok in prebav.ie; fiziolog'čno pro-cesie vsled dela in napora in rezultate teh procesov; da razločuje glede vaj in telovadca individualno različne vplive vaje, torej, da pozna temelje za higijeno telesnih vaj; dalje, da pozna predpise za prvo pomoč pri nezgodah in zna tudi praktično izvesti te predpise.
Priglasitev ih pripustitev k izpitu.
2. Kdor hoče opraviti zvezni vadit. izpit mora prijavo oddati vadit, zboru enote, ki jo pošlje preko vadit. zbora okrožja izpraševalni komisiji zveze.
3. iPrijava mora obsegati:
a) osebne podatke kakor za okrožni vadit, izpit točka 3 a), b) in
b) morebitna izpričevala o okrožnem vadit, izpitu.
Prijavi priglašenča je pridejati:
c) mnenje vaditeljskega zbora enote in okrožja ,o kandidatu.
Izpitna komisija.
mn
4. Izpitna komisija izvoli zvezni vaditeljski zbor DTE na seji, ki se vrši neposredno pred izpiti. Ta sestoji iz:
a)	predsednika,
b)	štirih članov.
Za poslovanje komisije, način izpraševanja, razredovanja* ugotovitev končnega uspeha za ponavljalni izpit veljajo isti predpisi kakor za okrožni vadit, zbor i^vzemši izpričeval. namesto katerih izda Zveza DTE diplome.	(Konec.)
Naloge UDR v volitvah.
Nenaden razpis volitev, nam je preprečil lepo zasnovan načrt o našem zimskem delovanju. Opustiti moramo svoje naklepe, ki so imeli namen utrditi smisel za disciplino in širiti smisel za lepoto taborništva, ter smo poklicani koncentrirati svoje enrgije za prevažno rediteljsko službo v volilnem boju.
Težka, ali častna je ta naloga za našo mlado organizacijo.
Po vseh znamenjih lahko sodimo, da bodo temne sile z desne in leve v enaki meri, skušale kratiti delavstvu svobodo vesti in zborovanj. Nacijonalni šovinisti na eni, in komunistični zapeljanci na drugi strani bodo prihajali in skušali z batinami in poboji usiliti svojo voljo delavskim volilcem. In mi bomo imeli nalogo, da očuvamo delavski pokret temnega terorja, ter mu zagotovimo svobodo agitacije, organizacije in prosvetnega dela.
Težka in odgovornosti polna je ta naloga, zato upravičeno pričakujemo podpore vseh delavskih organizacij in podpore vseh onih sodru-gov, ki ne marajo kloniti duhov in sovražijo poklekovanjč.
Delavska straža naprej!
Na branik, za svobodo vesti!
Andrej Svetek T. kapetan UDR:
Vodstvo in uprava edinic UDR.
(Nadaljevanje in konec.)
Kapetan.
Napredek in razvoj edinice in sploh vsake organizacije je v prvi vrsti odvisen od sposobnosti vodilnih funkcijonarjev.
V	našem slučaju je kapetan glava edinice, vodi in upravlja edinico tako, da se lahko reče kakršen kapetan, taka edinica.
Zato naj bo vzor skrbnega in discipliniranega funkcionarja, kateri se zaveda, da načeluje svobodni organizaciji, katero preveva prostovoljna a železna disciplina.
Naloga kapetana je, da je v vseh podrobnostih organizacije točno poučen, da pazi, da se v nikakršnem slučaju ne kršijo pravila, pravilniki in sklepi upravnega odbora. On je vrhovni vodja edinice, je pa tudi osebno odgovoren za vse, kar se v edinici zgodi.
Poznati mora, pravila, pravilnike, vse sklepe in odredbe, program in cilj organizacije. Kapetan naj
pazno zasleduje gibanje bratskih delavskih organizacij, čita naj socialistični tisk, tako, da bo vedno vsestransko poučen in da bo lahko dajal voditeljem in članom primerna pojasnila in navodila. Za kapetana ne zadostuje samo strokovna izobrazba, on mora biti verziran o delavskem gibanju, ker le na ta način more nuditi edinica delavskemu razredu pomoč, če njeni voditelji poznajo njegove težnje in hotenje.
Kapetan more biti le mož odlične moralne kakovosti s primerno strokovno naobrazbo. Član, ki je napravil vaditeljski in kapetanski izpit z dobrim uspehom pa mu manjka morale ,ne more voditi edinice do uspešnega razvoja, ker se hibe prej ali slej pokažejo, katere upli-vajo na razvoj nazkrajalno.
Izguba avtoritete kapetana pri članstvu je tako velikega pomena, da postane za nadaljni razvoj vedno ušodepolna. Ravno tako pa tudi vsako nasilno uveljavljanje avtoritete rodi nasprotne sadove, kakor jih je želeti. Zato naj posveča vsak kapetan temu naj večjo pažnjo.
Dolžnost, katero vesten kapetan ne sme prezreti je točno in dosledno izvrševanje sklepov. Brez tega se ni mogoče misliti dobre organizacije.
Kakor je že zgoraj omenjeno, je kapetanova dolžnost, da točno pazi na celotno delovanje organizacije. Gledati mora, da se sestavi spored za spomladansko in 'letno delo. Določijo se naj točno termini, tako da je članstvo za celo dobo že par mesecev prej obveščeno. To pa koristi tudi drugim organizacijam, da pri-lagode svoje načrte tako, da je v iz-vestnih slučajih možno skupaj nastopiti v glavnem pa, da se prireditve ne križajo, ker je marsikateri član tudi član druge organizacije.
Po končani izletni dobi mora gledati, da se sestavi spored za jesensko in zimsko dobo. Paziti mora, da ne trpi prosvetno delo, ki je eno poglavitnih in važnih del zimske dobe. Kapetan mora imeti vedno pred očmi, da član telesno močan duševno zaostal ne pomeni dosti ali pa nič.
Še eno nalogo nismo našteli, ki pa je tudi velike važnosti, to je natančna statistika o duševnem delovanju, kateri mora posvečati kapetan veliko pažnjo.
Adjutant (tajnik).
Adjutant je desna roka kapetana. Vsi sklepi in vse delo mora iti preko njega. O vsem mora biti točno informiran, tako, da more vsak čas poseči v delovanje edinice.
Adjutant mora biti duševni vodja edinice. Vsi osnutki, programi dela in nalog morajo biti njegovo delo.
Adjutant sprejema po navadi pošto in drži stalno voz z upravnim odborom. Premisliti mora vedno kako je rešiti dopis, napraviti osnutek odgovora in ga predložiti kapetanu v potrditev. Dopisovanje so mora izvesti skrbno in točno, odgovarjati je jasno in kratko. Dopise je pisati vedno v dveh izvodih (na stroju ali kopirni knjigi). En izvod ostane doma. Ako se pošilja pripo ročeno se reeepis prilepi na kopijo.
Vse došle in odposlane dopise je vknjižiti v tajniški dnevnik. Vpise dopisov se vpiše točno po vrstnem redu, kakor prihajajo in odhajajo.
Udruženje je založilo tajniški dnevnik, kateri je tako enostaven in praktičen, da ni potrebna nobena podrobnejša razlaga.
Došle in odposlane dopise vknjiži po tekočih številkah vsako vrsto v posebno kolono. Ako je v prvi ko Ioni številka, je v četrti koloni ime odpošiljatelja. Ako je pa številka \ drugi koloni je ime naslovljenca \ četrti koloni.
Pri vsaki seji ediničnega sveta poročg adjutant o dopisih na podlagi tajniškega dnevnika.
Sprejem članov se vrši tako-le:
Adjutant mora polagati veliko pažnjo na to, da je pristopna izjava
1. pravilno izpolnjena in podpisana od pristopivšega;
2. da se označi na zadnji strani pristopnico mnenje ediničnega sve ta ali naj se sprejme ali ne, če ne, naj se navede vzrok;
3. kateri četi edinice naj se dodeli;
4. kakšne vrste član želi postati, izvršujoč ali neizvršujoč.
Tako se mora praviloma postopati z vsako pristopno izjavo. Pred-no pridejo na sejo ediničnega sveta morajo biti pristopnice točno časovno zložene kakor so pristopili.
Točno in v redu izpolnjeno z vsemi potrebnimi podatki se pošljejo upravnemu odboru v končno veljaven sprejem.
Kakor hitro so po upravnem odboru sprejeti, vrne isti pristopne iz-ajve z izkaznicami edinice v nadalj-no poslovanje. Pristopne izjave morajo biti zložene kronologično, t. j. časovno kakor so člani pristopali.
Oddaja člana se izvrši na ta način, da se vrne upravnemu odboru pristopna izjava na katero se vpiše datum izstopa. Navesti je Vedno tudi vzrok izstopa.
Za sejo ediničnega sveta se mora adjutant temeljito pripraviti, tako, da rode take seje res sadove ne pa, da se govori in sklepa tja v en dan brez vsake predpriprave.
Nujno potrebno je, da vsak, ki stavi na seji kak predlog posebno pa adjutant polaga naj večjo pažnjo na to, da je isti .natančno preštudiran in izvedljiv. Predlogi stavljeni tja v en dan brez, da bi se premislili ali so v danih razmerah sploh izvedljivi ali ne, morajo prenehati, če hočemo imeti organizacijo o kateri se lahko reče, da kar sklene tudi izvede.
Za vsako sejo ediničnega sveta se pripravi adjutant na ta način, da razdeli ves materijal po vrsti in nameni v posebne mape in sicer v
1. mapo dopisi,
2. opomin, sem spadajo stvari, ki se odstopijo posameznim funkcionarjem v izvedbo,
3. rešeno, sem spadajo vsi dopisi, ki so rešeni in spadajo v arhiv.
Vsak dopis, ki je rešen naj se rešitev v kratkem izvlečku napiše na hrbtno stran dopisa. Tudi vsak predlog naj bo pismeno stavljen tako, da se sklep napiše na hrbtno stran. Dostaviti je vedno dan seje v katerih se je stvar obravnavala.
Adjutant kakor že rečeno drži stalno vez z upravnim odborom. Pošiljati mora vedno podatke o delovanju edinice. Najvažnejše je mesečno poročil«, katerega se mora sporazumno z blagajnikom točno v vseh rubrikah izpolniti, ter ga najpozneje do 8. v mesecu poslati za pretekli mesec.
Pri mesečnem poročilu je paziti, da se stanje članstva natančno ujema z dejanskim stanjem. Za vse v mesečnem poročilu izkazane člane je brezpogojno odračunati. Člane, ki niso poravnali članarine je srna trati, da so izstopili in njih ni šteti v stalež članstva, ker nastane na ta način zmeda, da obračun ne izkazuje toliko prispevkov, ampak manj, kar pa je nedopustno.
Tudi nadaljnim rubrikam v mesečnem poročilu mora adjutant posvečati največjo pažnjo. Iz mesečnega poročila se zrcali celotno delovanje' edinice.
Za edinične izlete, sploh javne prireditve, je izdal upravni odbai posebno tiskovino, katero se samo izpolni in pošlje okrajnemu glavarstvu ali magistratu V‘vednost.
Paziti se mora-,- da se pravočasno naznani in sicer-tri dni pred vršitvi-jo. -	-•
(dede kol ko vainja vlog sledeče:
a) za vse prireditve z vstopnino se mora vloga primerno kolkovati,
b) vloge, ki so navadno naznanilo, da priredi edinica predavanje, izlet, taborenje, skratka prireditev brez vstopnine in dohodkov in brez reševanja od strani oblasti so kolka proste.
Sej, članskih diskuzij
vežb in posvetovanj se oblastvom ne naznanja.
Članski imenik.
Nadaljna naloga adjutanta je voditi članski imenik. Točnost imenika je predpogoj za nadaljno delo .v edinici. Vodi se ga kronologiČno tako kakor člani pristopajo. Vse rubrike morajo biti izpolnjene. Na podlagi imenika vodi tudi blagajnik evidenco članov v svrho plačevanja prispevkov.
Vpis člana se izvrši šele po prejemu po uprav, odboru in sicer točno po vrstnem redu, kakor imajo članske številke.
Dosedanje delo UDR.
(Nadaljevanje in konec.)
Letošnjo pomlad, torej eno leto po ustanovitvi organizacije; so se že pokazale blagodejne posledice sistematično zasnovane vzgoje članstva. Zlasti vaditeljski tečaji, ki so se poleg izobraževalnega tečaja vršili po dvakrat na teden, so zelo poglobili poznanje programa organizacije vsaj pri ljubljanski edinici. Zali bog je bila večina obiskovalcev v zgodnji pomladi poklicanih k vojakom in je zgubila organizacija precej najvnetejših pristašev. Zlasti težko smo pogrešali ss. Pretnarja, J. Svetka, Durna, Hacina, itd.
Vsi našteti sodrugi so bili ustanovitelji društva, zato njihove vrnitve tem težje pričakujemo.
Tembolj smo*-se razveselili pomoči, ki smo jo pridobili z nekaterimi socialističnimi intelektualci. Sodrugi Dr. Milan Korun, Dr. Lju-dovit Perič, Dr. Stanko Likar, Filip Uratnik, Dr. Celestin Jelenc so pristopili k društvu deloma že pri ustanovitvi in so z mnogimi moralnimi in -materijelnimi žrtvami pripomogli društvu do tako veselega razmaha. Delavska mladina Slovenije ne bo pozabila, da so v času največjega ponižanja delavskega razreda -stali ob njeni strani.
Strokovne organizacije GRSJ so se od vsega začetka zavedale
važnosti rediteljske organizacije in so nas rade podpirale z brezplačnimi objavami v Delavcu, ter nam, tudi sicer nudile dragoceno moralno pomoč. Konzumno društvo za Slovenijo -nam je istotako rado odstopalo še zase pretesne prostore za predavanja in tečaje. Potom svojega blagovnega oddelka nam je nabavljalo zadnje čase tudi kroje in druge potrebščine, ki so v ceni na-pram meščanskim trgovinam mnogo cenejše in solidnejše.
Vsi ti einitelji so stali ob zibelki mladega društva in treba jim je za oporo, ki so jo društvu nudili, izreči toplo zahvalo.
#
Delovanje društva je bilo letošnjo poletje zelo živahno. Centrala je prvotno pripravljala velikopotezne načrte za rediteljsko službo in skupne vaje na vsedelaskem zletu, ki bi se imel vršiti v Ljubljani. Ker je bil zlet vsled velike brezposelnosti in političnega položaja odpovedan, je centrala izdala navodila, naj se vrši skupni zlet vseh edinic v Zagorje.
Skupni zlet je vsaj enkrat na leto nujno potreben, da se preizkusi enotnost redovnih vaj, zlasti enotnost stezosledstva in 'taborništva. Skupnega izleta se je udeležilo članstvo iz Ljubljane, Šoštanja in Zagorja. Dopoldne so bili na dnevnem redu taborniške in redovne • vaje in skupno zborovanje vsega članstva. Celoten program se je izvršil brezhibno. Popoldne je bila uprav koligijalna zabava. Zagorsko prebivalstvo, zlasti delavstvo, je sprejelo rediteljske čete z velikimi simpatijami.
Poleg te skupne prireditve so pa posamezne edinice živahno delovale. O njihovem delu prinašamo naslednji pergled:
Edinica »Marks« Ljubljana.
V	letošnjem poletju je priredila edinica 6 izletov za člane, 7 za članice, 5 za naraščaj in 3 skupne izlete. Dalje je priredila 1 skupno taborenje. Izleti so bili celodnevni z lastno kuhinjo. Vreme je bilo celo poletje deževno, kar je bila velika zapreka, da se ni v večji meri razvilo taborništvo.
Rediteljsko službo je vršila edinica na dveh shodih s. Sassenbacha, na shodu 1. maja, na strokovnem kongresu in na protivojnem shodu v Mestnem domu. — Edinica se je tudi udeležila pogreba rajnega našega člana s. Vil ima Bukšega z 11 elani in je položila na krsto venec.
Stran 4
„P R O S V E T A“
Štev. 2.
Edinica »Engels« — Šoštanj.
[zlotov je priredila edinica 6 in sicer v Slov. (iradec 2 krat, Mozirsko kočo, Velenje, Zagorje in Tr-bolje. Dalje je imela edinica 3 prireditve.
Rediteljsko službo je vršila edinica, 5 krat in sicer na 3 shodih v Šoštanju, v Pesjem in v Trbovljah.
Edinica je izvršila notranjo reorganizacijo, ki jo je precej zadrževala rta razmahu, vendar se zadnje čase opaža znatno napredovanje.
Edinica »More« — Maribor.
Kdinica je pričela s poslovanjem šele avgusta. Rediteljsko službo in prireditve je imela: 17. avgusta veselica edinice, 31. avgusta Okrožni zlet DTE Studenci, 21. sept. proti vojni dan, 4. okt. koncert tamburašev »Svobode«, 5. oktobra pokrajinski kongres 'SSJ, 5. oktobra veselica DTE Maribor, 12. oktobra manifestacija za zatsčito najemnikov,
12.	oktobra pop. pevski odsek »Svobode« vinska trgatev.
Nastopni pddatki kažejo, da se je edinica odzvala vsem prireditvam sorodnih organizacij. Sploh vlada v Mariboru sloga in prisrč-aiost med raznimi organizacijami.
Edinica Jean J^tiirfes — Zagorje.
Pred izletom Vseh edinic se je zagorska edinica šele formirala. Po izletu se je pa delovanje zelo oživelo. fedinica bi bila že v letošnjem letu lepo napredovala, a je izbruhnila steklarska stavka, ki je zahtevala od najboljših funkcijonar.iev edinice, da posvetijo vse svoje sile teinu boju.
#
V	šriovanju je še več .novih edi-nib, vendar je centrala pri osmova-nju previdna, ker noče zagrešiti tiste napake, katerim so zapadle I. 1919 skoro vse naše organizacije, namreč, da so se samo širile, niso pa polagale dovoljne pažnje na poglobitev discipline in na utrjenje aparata. "	,	A,
Za zitiio je imela centrala pripravljen lep načrt za zimsko delo, ali nenaden razpis volitev, klice elitne UDR, na plan, da pokažejo, da so polog discipliranih športnikov tudi dobri — socialisti.
Socializem je vera onih, ki streme za ustanovitvijo socialne organizacije, ki bi naj prevzela v svojo upravo proizvajalna sredstva, kot je zemlja in industrijski kapital, ki ne moreta biti prepuščena v rokah posameznikov.
Esperanto.
Važnost esperant?! se ne da Utajiti. Interes za ta Umetni jezik žavi-si od vprašanja kjtkšne koristi nam nudi. Da pokažemo kako jo razširjen po svetu prinašamo 'kratko poročilo.
Število esperantistov vseh dežel se ne da točno ugotoviti, ker jih je mnogo, ki niso v nobeni organizaciji. \ sled svetovne vojne zrahljana internacionalna zveza (Univeršala Esperanto Asocio) ima svoj sedež v (Jenfu. Kakor imajo državo po vseli važnih krajih svoje konzulate, kjer dobe vsi, ki potujejo ali želo informacij potrebna navodila, istotako ima esperantska organizacija po vseh večjih krajih svoje konzule, kjer dobi vsak potujoči esperantist informacije in navodila. Takih konzulatov imamo v 1187 mestih v 60 različnih državah.
V Nemčiji ....
Ceško-Slovaški .	.
Franciji ....
Angliji...............
Romuniji ....
Italiji ..............
Holandski ....
Španiji...............
Poljski...............
Švedski ..............
Švici ................
Bolgjtriji ....
Finski................
Ogrski................
Belgiji...............
Avstriji..............
Jugoslaviji	.	.	.
Danski................
Estlandski	.	.	.
Norveški ....
Eitvaniji ....
Portugalski	.	.	.
Litanski ....
Sartrskoozemlje . .
Grčiji ...............
Islandu...............
Število Rusije nam ni znano, pač pa obstojajo v 195 mestih espe-rantske organizacijo.
Izven Evrope obstojajo v državi Sev. in Južne Amerike 93, Aziji 27, od teh 8 na Japonskem, Sev. in Južni Afriki 12 in Avstraliji 21.
V	krajih kjer se nahaja ospe-rantski delegat se lahko trdno računa, da se nahaja v dotičnem kraju klub, ki ima stalno shajališče, kjer dobi potujoči vsa navodila.
. Prostori so zaznamovani z enotnim znamenjem (esperantska zelena zvezda).
Sedaj izhaja 58 esperantskih časopisov, ki so internacionalnega ali pa nacionalnega značaja.
Iskre.
Beganqe delavskih množic iz ene skrajnosti v drugo je v veliki meri znak pomanjkanja kulturnih temeljev proletarskega gibanja. Zato je pogoj za enoten nastop proletarija-ta razširjenje in poglobljenje kulturnega .delil v proletarskih vrstah. #
(Jroba želja po uživanju ne rodi junakov za barikade, zato delavsko gibanje ne sme biti zidano na te najnižje inštinkte. Nosilci delavskega gibanja morajo biti delavske množice, ki žele zboljšanja svojega liia-terijelnega stanja, ki šd pa enako globoko prežete ljubezni do svobode, pravice, resnice in lepote.
#
Svetu vladajo vedno tisti sloji, ki u in e jo s svojim kulturnim delom utisniti najglobokejše brazde. Dokler je imelo znarije svoje zatočišče v gradovih in sarribstanih, toliko časa so vladali svetu gradbvi in samostani. Ko se je gospodarski položaj spremenil in se je preselilo znanje iz gradov in samostanov v mesta, tedaj so zavladali svetu meščani. Mi pa, ki hočemo, da vlada svetu delavski sloj; skrbi n Jo zato, da se bri znanje ih kultura čimprej preselila v delavske domove.
#
Koncentracija delavskih slojev silno .napreduje. Vsaka nova tovarna naseli okrog sebe celo vrsto delavskih drbžin ih vsaka taka naselbina, če je organizirana, lahko stori hovo ljudsko univerzo, zatočišče znanosti, prosvete, kulture in novega revolucijonarnega prava.
LISTNICA »PROSVETE«.
Z novim letOiiJ bomo uredili izdajanje »Prosvete« tako, da bodo dobile posamezne organizacije in zaupniki v razprodajo »Prosveto« sainositojno, brez »Socialista«.
»Prdsveta« bo stala v takem slučaju samo 1 Din. Zaupnike in organizacije naj nam či,mpreje spo-roče, koliko izvodov »Prosvete« bodo odvzemali, da bomo pravočasno določili število naklade.
V	prihodnji »Prosveti« hotno objavili važne članke, o delovanju in stremljenju »Svobode« 'na kar cenjene čitateljo že danes opozarjamo.	-
Uredništvo »Prosvete«.
Tisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani.
v 190 nlestih
11	131	ii
n	124	ii
n	107	ii
11	59	ii
n	44	ii
ii	43	ii
ii	38	ii
n	38	ii
n	33	ii
11	32	ii
11	31	ii
11	30	ii
11	2(3	ii
11	23	ii
11	21	ii
11	17 12	
11		ii
11	9	ii
11	8	ii
11	7 ■	ii
11	4 o	ii
11	O	ii
11	3	i>
11	1	ii
11	1	i