štev. 7. Ljubljana, meseca julija 1SS9. Tečaj TU. čebelar in sadjerejec. Glasilo čebelarskega in sadjerejskega društva za Kranjsko, s(> scde/eni na Jesenicah (Gr o v en j sli o). ---■»<>*>- Izhaja ranici meneč enlcrnl in se pošilja uilom brezplačna; ntudom za 1 gld. 30 lmr. na Uto. Inserati in pribnje račun ijn se po najnižji ceni. — Lelnina za ude znaia samo 1 gld. Nnrofitijc sc ju-i preti salu mira na Jesenicah. Obseir: (injilolia, strašna eebelnn bolezen. (Dalje.) — K'ji'. kdaj in zakaj čebele pikajo? — Kak» naj se pnstopa /. obrezovanjem korenin in krone pri presajnjoeih sadnih dreveeib? — Nas dopis. — Raznoterost. Gnjiloba, strašna čebelna bolezen, (Dalje.) Vendar poslušajmo o tej stvari še druge glasove. V Witzgall-ovem čebelarskem koledarju za leto 1886. nahaja se sledeče: Navadno razločujemo milejšo in zlobnejšo (hujšo) gnjilobo. Milejša gnjiloba se. spozna po raztreseno nastavljeni že pokriti zalegi, ker pri tej poginejo ličinke, dokler še niso pokrite. Pri zlobnejši gnjilobi pomrjejo pa zraven odprtih tudi pokrite že v čebele spremenjene ličinke, in pokrovci na celicah se nekoliko pogreznejo ali vpošibijo. Nekaj teh pokrov cev ima tudi majhno luknjico. Dokler ima panj še precej ljudstva, skuša si sam pomagati, kar se mu tudi večkrat posreči. Sredstvo zoper gnjilobo imajo čebele, kakor tudi Gravenhorst trdi. same v njih strupu. Ce se je pa ljudstvo v panju že skrčilo in če od drugod ne pride pomoč, je panj gotovo zgubljen. Emil Hilbert v Maciejevvo poskusil je gnjilobne panjove ozdraviti se salicilno kislino, 100 gramov je zadostuje za 24 panjov. Toliko salicilno kisline razstopi se v jednein litru špirita in ta tekočina se v dobro zantašeni steklenici shrani, 15 gramov te tekočine se s pol litra vrele vode dobro pomeša, in ko se ohladi, po-krope se čebele, satovje iu /.notranje panjove steno. Posebno važno je pri tem, da se čebele v bolj tesen prostor ograde, da zamorejo vse satovje dobro obsesti. To kropljenje se vsakih osem dni ponovi in tako dolgo nadaljuje, dokler zadnja sled gnjilobo ne zgine. Poleg tega unanjega ozdravljanja uporabljati mora se tudi /.notranje iu sicer s tem, da se bolnemu ljudstvu poklada vsak dan 1/0 litra medu ali raztopljenega sladkorja, v kar se primeša 50 kapljic salicilnega špirita. Lažji način ozdravljanja je oni, katerega Gravenhorst priporoča: Pomeša se jedno polno žlico karholne kisline z I litrom vode, s to vodo se dno bolnih panjov vsakih osem dni omije. S tem se nalezljive snovi, katere čebele iz satovja pomečejo, uničijo in ob jodncm se stanovanje in satovje razkuži. Med tem ozdravljanjem, daje se čebelam več večerov tekoče krme. katerej se ua I liter primeša jedna kapljica karbolne kisline. Da zdrave panjove pred nalozljivostjo obvarujemo, položimo v panj na dno nekoliko tiiuola (Tvtnol). To velja \ vseh slučajih kot zanesljivo sredstvo zoper nalezljivost. Dr. \V. lless. profesor na kraljevi tehnični visoki šoli v Manövern, omenja v njegovem spisu „Die Feinde der Miene im Thier- und Pllanzenreicho" (slovensko: Gebeini sovražniki v živalstvu iu rastlinstvu), ki je izšel v Manövern leta 1887., gnjilobo na strani US. do 104. Tam se način nalezljivosti te bolezni iz učenega stališča razpravlja. Hoffmann in Dr. Assmuss mislita, da je gubadica (HuekelHiogo — Phora inerassata) prouzročiteljica gnjilobo. V novejšem času je pastor Schön tel d dokazal, da gnjiloba izvira od onih malih gobic, katere tudi vetrovi po zraku prenašajo iz jednega kraja \ druzega ter so s prostim očesom nevidne, katere so tudi početek nalezljivih človeških bolezni. Tudi angleškima naravoslovcema W'alson Olteyno iu Leschirc se je posrečilo o čebelni gnjilobi priditi do tega. da so ta bolezen po zračnih gobicah (Bacillus) razširjo. O tem poročal je Fr. Krause v časopisu „Fortschritten der Medicin" leta 1886. štev. 2. Sredstev zoper gnjilobo imamo sicer precej, a kaj, ker nobeno ui zanesljivo. Poleg starih zdravil priporoča profesor Hutlerovv v Petrogradu na Kuskem navadno kafro. (0 tem je že naš list v jednem prejšnjih letnikov poročal. Ured.) Dr. Banverd priporoča — Eucalvptol — eterično olje gumijevega drevesa, Eucalyptus globulosns. Pravijo pa, da se to ni potrdilo, ker v zadnjem času ni več govorico o tem. Posestnik Hilbert v Maciejevvo okrožje Thorn rabil je narpopred salicilno kislino iu to z dobrim vspehom: ta je še dandanes narbolj znana pri tej bolezni. Tudi karbolna kislina se pogosto zoper gnjilobo vporablja. O kavinent prahu piše profesor Dr. Mess na strani 103 njegovega spredaj omenjenega spisa to-le: V novejšem času priporoča Wüst v St. Amariuu v Gorenji Alzaciji kavo kot sredstvo zoper gnjilobo. Dotični piše o tem: V decembrovem zvezku (1885) nemškega vojaško-zdravniškega časopisa je več poskusov glede vporabein vspeltov kave kot uničevalka gnjilobo naštetih. Poskušalo se je pri takih snoveh, ki prav rade gnjijejo, postavim: kri. meso, klej ali lim in pri drugih. V majhnej stekleuičici premešalo seje prav dobro 10 gramov krvi z I gramom kavinega prahu; pri toploti 10" še za dva dni ui bilo čutili gnjilobinega smradu. Že skoro vsmrajena kri pomešala se je z jednim gramom kavinega prahu iu v za vrače val nej steklenici (Eeagensglas) dobro pretreševala, zgubila je črez pol minute iu celo še med pretresovanjem ves smrad in jo brez tega ostala še P/s dneva. 10 gramov že smradljive klejeve razlopljine premešalo se je s % grama kave iu črez pol minute zginil je neprijetni duh; raztopina ostala je še "JO dni brez smradu. čeravno je bila v odprti posodi pritiskajoči julijevi vročini izpostavljena. 25 gramov drobno razsckljanega mesa pomešali so z II gramov kavinega prahu, odprto razpostavili, dosegli so iste uspehe. 50 gramov mesa z H gramov kavinega prahu pregujeteno se je črez 8 dni brez vsakega duha popolnoma posušilo, tako da se jo lahko v prah zdrobilo, a pri tem zgubilo je 07 % teže. Ker se je kavina moč glede gnjilobe tako dobro obnesla, poskusili so to moč še pri ozdravljanji ran. Dva vojaka sta si vsled padca po stopnjicah prouzročila na glavi 4 do 5 cm zevajoče rane do kosti in že ste se rani začeli gnojiti. Potresli so rane s kavinim prahom, in že prihodnji dan Idle so rane suhe iu so se začele celiti. Tretji dan sta vojaka že službo opravljala. Ravno take vspehe dosegli so pri živalstvu, kjer so preganjali skrite zalege bolezni. Te skrite zalege so večkrat vzrok goveje kuge — gnjilobe. Ni skoraj več dvomiti, da bi se čebelarski strah pred gnjilobo s tem ne odgnal. Prednosti so pri rokah, to sredstvo dobi se povsod iu precej, ne predrago iu se lahko vporablja (?). in tudi v večjih množinah ne škoduje. Na kak način naj se rabi, to naj skušnja čebelarja uči. Jaz bi po mojem mnenji vse sumljive celice s kavinim prahom potresel in nasiti, v že zelo okužene pa kar natlačil. vsaj se potem, ko se posuše. lahko osnažijo. Preveč nikdar ne škoduje, tedaj se ga lahko veliko nasuje. Posebno dobro stran ima kava tudi to, da se suha rabi. ki potem vso mokroto na se potegne in s tem čebelam — k osnaženjn panju veliko pripomore. Tudi kot dodatek k vodi. katera se jim podaje, menda dobre uspehe pokaže. Prosim, vzemite te besede, kakor se glase: .Spodbuda k zdravilnim poskusom. Sredstvo je vrtino, pa tako priprosto. da bi neizgovorno bilo. brez da bi se popred poskusilo, nase ljubke živalice prepustiti poginu." Kolikor jaz vem, se do sedaj še ni poskušalo s tem zdravilnim sredstvom pri gnjilobi, ali vsaj objavljenega ni bilo. Tako lahko iu tako priprosto se nam pa postopanje s tem sredstvom vendar ne dozdeva. Pri močno že okuženih panjovih je napolnitev vseh sumljivih in že okuženih celic po mojem mnenji vendar ni nikaka lahka reč.*) Tako piše Wilst. (Konec prihodnjič.) Kje, kdaj iu zakaj pikajo čebele? Tudi čebelam je od narave dano orožje, s katerim se branijo proti njih sovražnikom. kakor so: miši, žolne, senice. lastovke, tašice. srakoper. krastavice. pajki, mravlje iu še več družili. Nar večji sovražnik je največkrat človek, neokretni čebelar. Zoper vse te rabi čebela nje glavno orožje — želo. Trot nima žela. torej tudi ne pika. Matica zamore prav občutljivo pičiti, piči pa le v največji sili in *) Posebno pri naših starih panjovih /. nepremakljivim delom je to skoro nemogoče izvršiti, ker se še vse okužene iu sumljive celice videti ne morejo. Vred. navadno le svoje sovrstnicc. Čebelo — delavke — imajo sicer so drngo orožje, namreč čeljusti. s katerimi tuje čebelo zgrabijo, ali pri trotovi vojski z njimi trotom perutnice zasnčejo. Čebelo pikajo: 1. v obli/ji njih stanovanja, če mislijo, da so samo ali ]ia njih kraljica v nevarnosti. Kadar rojijo, ne pikajo, še lo potem, ko žo v gruči skupaj sede. Dokler po zraku letajo iu so od matice oddaljene, ne pikajo; boječo so iu rajše zbeži1. Broz skrbi gremo po cvetočih vrtih in poljih, ko med nabirajo, a pičijo no. I>a pa daleč od njih stanovanja in matico pičijo, zgodi se le takrat, čo so pritisnejo, to je pač lahko umevno, ker vsaka žival braui so v smrtni nevarnosti. Vsled pritiska stopi želo samo iz ozadka in zbode sö svojo ostrostjo v pri tiska jočo reč, v roko i. I. d. Čebele sicer ne marajo pičiti, a prisiljene so k temu. Do kakošne daljavo da čebele več ne pikajo, še ni dognano; to odvisno jo od vremena iu od lastnosti panjov. Ce čebele niso posebno razdražene, ne pičijo več v daljavi desetih korakov od njih stanovanja, ali pa le redkokedaj; 2. če so vznemirja njih stanovanje s tolčenjem iu suvanjem, ali pa čo se njih stanovanje prevrne; 8. če se po njih maha, razjeze se. Večkrat pri kakem opravilu pri panjovih kaka čebela sitno okrog človeka brenči in se v njega zaletava; take situice zbijejo so na tla: 4. čebele pikajo, če prav predrzno mimo njih stanovanja gremo ali čo pri kakem čebelnem opravilu premalo varno ravnamo; 5. ko je že ena ali več čebel pičilo, drngo potem tudi rade pikajo, ker gredo za strupnim duhom, koji jih razdraži. V tem slučaju jo najbolje, čo so za nekoliko časa od panjov oddaljimo, opičeuo mesto se salmijakom pomažemo, izstisnemo iu obrišemo. Ce je kako ljudstvo tako razjezeno, da celo dim nič več ne pomaga, boljo je. da se z operacijo nekoliko časa počaka, da so zopet umiri. Vendar si v najhujšem slučaju lahko s tem opomoremo, čo jih z vodo malo pokropimo, se ve da, k temu je treba brizgalnice, ki zelo lanjko curke iz sebe meče; ß. ako pride kdo z robatimi ali takimi rečmi, ki so iz živinsko dlake, v hitro dotiko. Broz pokrivala k čebelam hoditi ni varno, ker so čebele lahko v lase za-pledejo in potem tudi gotovo pičijo; 7. če večje živali pridejo v bližnjavo panjov. Pse in konje, ki imajo kratko gladko dlako, prav rade pikajo, posebno pa še zato, ker je čebelam pot zelo neprijeten; S. če pade kaka čebela v odprto kadiluo posodo, da so sežge. Duh. ki so pri sežiganji razširja, razburi bučele, da kar k» besne okrog letajo iu iščejo, koga bi pičile; 9. ako ima kdo pri čebohiih delih in opravilih usnjate ali volnate rokovice nataknjene. V rokovice iz usnja narejenega iz kož divjih živali posebno rade pikajo, pri tem puste želo v usnji in zvabijo so strupnim duhom še druge zraven, ki tudi rade pičijo; 10. ako pridejo črno oblečene osebe pred čebelnjak, čegar čebelar nosi obleko bolj svitle barve. Zoper vsako zelo temno, posebno črno barvo so čebelam nekako mrzi; 11. čo v čebele zasopomo. Človeška sapa jim jo zoperna. Co kdo kadi, dobro je, če sapo zadržuje; 12. čebelo rado pikajo, če kdo spredaj ležeče čebele s kako posodo zajema; to so starejše čebele, ki so že na pašo hodile, te tudi rajše pikajo nego mlade. Pomniti jo pri tem. da se te čebele popred malo p<»krope in še le potem zajemajo; 13. če hoče kdo roj. ki se je ua zelo nepripraren kraj vsedil, s peresnim omelom umesti; boljšo je, če se le jedno gosje ali jastrebovo pero, ki je preeej trdo, v to rabi; H. ako v panju pri veliki vročini, posebno pri zelo močnih ljudstvih hočemo sal vtrgati, kar čebele silno razdivja: 15. če se nebo pooblači, iu je v veliki soparici vsak trenutek pričakovati nevihte, ker mogoče da v zraku nahajajoča se elektrika na nje razburno vpliva; I (j. ob deževnem vremenu, ko mirno v panju sede, zvečer v mraku ali pa zjutraj zgodaj, če ni posebno hladno. Zato je dobro, ako se kdo preveč čebelnega pika bnji. da vse operacije takrat izvršuje, ko čebole nahujše lete, če se ni bati, da bi ropanje, nastalo. Dobro je če se to izvršuje v zaprti shrambici. Čebele, ki žo ua pašo hodijo, navadno v tem času niso doma ali pa pridejo težko obložene domov, kjer pri najboljši volji ne morejo pičiii: 17. ako čebele nimajo kraljice, temveč le matične celice, iz katerih si bodo matico izvalile. Tudi motenja, posebno pri zalegi, niso nasvetovati, ker od tega je prihodnjost ljudstva odvisna. Ce nimajo kraljice, so vedno zelo vznemirjene; IS. če so brez matice, precej obljudene in brez trotove zalege, in so le stare čebele in brez dela v panju. Ce pa imajo trotovo zalego, tedaj eno ali več čebel, ki jajčeca ležejo, takrat niso hude. ker so več ali manj v položaji pravilnosti; 10. kadar je matica izletela k oprašenji, ker zdajci se gre za obstanek ali pogin; Žil. kadar imajo panjovi mlado zalego, ker za to se silno boje; dobro vedo, da bodo iz zalege prišle njih naslednice; 21. če pride človek ves poten pred čebelnjak. Tudi človeški pot je čebelam neprijeten; 11. ako se približa čebelnjaku človek, kije popred pil vino, žganje ali sploh kako pijačo, ki močen duh iz človeka razširja; 23. še več a manj važnih vzrokov je, zakaj čebele pikajo. Začetnik naj posebno pazi na čebele, ki pri odpiranji panju od strani na pod hitro k odprtini hite. te so najhujše. Lahka reč je, da ne pustimo čebelam, da bi divje postale; težkn pa je žo podivjane zopet pomiriti in ukrotiti. Malo dima o pravem času ohrani čebele v brzdi. Vseh nar manjših previdnosti ne moremo nobenega človeka učiti, ker teli se človek privadi s pogosto obhojo čebel, pri tem človek njih navade opazi in si jih zapomni. Vsakemu začetniku v čebeloreji se bo posebno to včasih mrzelo, ker ga bodo čebelo zoper njegovo voljo in misel dobro opikale. Ako se varuje, da jih ne bo napeljeval k pikanji, kmalu se bo v njeni obudilo veselje do čebelarstva in zahvala čebel mu po zvckšauej pridnosti no bo izostala. Kako naj se postopa z obrezo vary em koronin in krono pri presoj ajocih sadnih drevesih? (Konce.) Ker smo s tem pojasnilom — kako so namreč korenini* obrezujejo — prvi del toga spisa dovolj obravnavali, moramo še o drugem dolu nekoliko spregovorili. Odgovoriti nam jo so na vprašanje: Kako naj se obrezuje krona sadnih dreves pri presajanji ? Ce se kronine veje obrezujejo, naj so li dolgo ali kratko obrezovanje vporablja? Ako mi z ozirom na to. da ua zgoraj navedeno vprašanje prav odgovorimo, drevesno vejo bolj natanjko opazujemo, videli bomo. da so vrhovni popki in tudi tisti, ki precej pod njimi sloje nar bolj razviti, into vsled tega. ker nagon rastoče moči v naravi le proti koncu mladik želi: nižje stoječi popki so vedno manj razviti ali zanikerui in sicer kolikor nižje stoje, toliko slabejši so. Že ta okolnost pri izpeljavi kratkega kroninega obrezovanja, pri katerem na slabo razvite popke dospemo. daje nam podlago, da je tako obrezovanje slabo, posebno pa še zato. ker s tem počenjanjem naredimo drevesu velike občutljivo rane. Pri opazovanjih, katere smo pri nnvovsajouih sadnih drevescih s kratko obrezano krono imeli, kazalo se je drevo sicer živo (zeleno), toda poganjati ni začelo dolgo časa. večkrat še le v juniju, ali pa še le v juliju. Pognalo je. z vso močjo. Te tako divno pognale mladike so bile prehobatne čvrstosti, njih nežna prvotna kožica imela je malo zmožnosti braniti se velikega izhlapenja, katero \ tem času vsled hudo dnevne vročine nastane: delavnost še le vpodobljeuih organov je zdatuo zvekšano, uaglo rastoči odgouki ne morejo njih razvilku primerno množino lesa narejati. da bi njih rastlinsko mehanično moč mogli obvelja* ili. Vlogah, kjer močni vetrovi buče, se tako mladike lahko odlomijo. \ vročili, suhih legali pa po dnevi ovene. iu še le nočni vlažni hlad jih zopet malo poživi. Poskušeni vrtnarji so že večkrat opazili, da pri tem še druga nevarnost preti, in sicer ta. da. če suša nastane in dalje časa traja, korenine v zemlji ne dobe toliko vlage, da bi z njo izgubo vsled izhlapenja nadomestile, zaradi tega ostanejo mladi odgonki tudi črez noč veli, ter da si ne morejo v nočnem vlažnem hladu nič opoinoči. Ako suša le še ne pojenja, je razloček med pridobivanjem iu izgubo vlage vedno večji, in popred tako divno rastoče mladike se večkrat vsled toga posušo. Ako nas pa ta nadloga v miru pusti, bati imamo se še hujše, namreč zimo. Take le za silo z lesom previdene mladike podložijo večkrat že malemu mrazu. V resnici, imeli smo v tej zadevi prav čudne skušnjo. Pri drevescih z na kratko obrezano krono opazili smo prihodnjo pomlad da so vse enoletne mladike do njih podlage pozeble, deblo bilo jo zeleno iu zdravo, a odganjanje na kroni pokazalo so je le v redkih slučajih in le na posameznih vejicah, mod tem ko so se pod krono prikazali novi odgonki, ki so iz spečih očescev pognali. Da je tako drevo, če sploh obstane, za več let zadržano (zamorjeno) v rasti, ji' razvidno, in vzrok vtem slučaji je kratko obrezovanje krone, ki se je nastavilo ua ne popolno razvite popke. S kratkim obrezovanjem pri presajanji naložimo mi drevesu breme, katero ga'mi ilveli straneh obtožuje; prvič mora si drevo svoje ranjeno dele na koreninah pokriti in nove koreninice delati, drugič pa mora prevleči rane na kroni iu ob jediiom preslabo razvite popke k zmožnosti odganjanja razviti, to pa zahteva veliko časa iu blaga (živeža). Ce vejo drevesa pri presajanji na dolgo obrežeino, prikaže se nam tudi napaka. ki pa svoje slabe nasledke ua ves drugačen način kuže; z dolgim obrezovanjem krone prouzročinio ali popustimo drevesu preveč odgonkov, katero, če se o pravem času in pravilno no odstranijo ali pa vravnajo. tudi drevesce popuhumia uničijo. Taka drevesa zahtevajo v poletji strežbe iu previdnega oskrbovanja, če hočemo lepo krono doseči. Ako je treba večje nasade odgojevati iu če v najbolj potrebnem času primanjkuje dovoljuih delavnih moči za toliko delo. zaostanejo taka dola in sicer večkrat mladim drevescem ua škodo. Tem obilnem dein zamoro so pa. in še celo v največjo korist iu prednost novih nasadov, izogniti na ta način, da se prvo leto krona nič ne obrezuje, le k večjem tam. kjer jo preobilica vejic ali pa se nepravilno stoječe mladike do vejo ali debla odrežejo. S tem. tla smo krouiue veje pustili, dali smo drevesu za jeduokrat le nalogo, naj so vkoreiiiui — prime — na novem stališči, pri ranah nad zemljo potrebuje drevo hranilnih snovi, da rano pokrije: vsa rast ima tako rekoč v prvem letu le enostransko opravilo dovršiti, vrhnji popki iu tisti, ki blizo teh stoje, razvijejo se toliko, da ali odgonke narode, ali pa se samo v listne popke spremene. Nižjo stoječi popki se le toliko ožive, da bolj popolni iu močnejši postanejo, do odganjanja pa m- dospejo. S takim ravnanjem se tudi mora izlilapenja zmanjša, ker rast vsled obilnejše razdelitve soka ui divna. V tem letu tudi ne moremo drevesu nalagati, da bi si krono razvijalo. Ce se je drevo do prihodnje pomladi že popolnoma iikorcuinilo iaje ta del svojega organizma že utrdilo in razdelilo, zdaj gremo še le ua delo. da drevo na razvitek njegove krone silimo, iu zdajci imajo popki, ki so v poprejšnji rasti spali svojo veljavo, ker le na podlagi teh krono obrezujemo, zdajci pa že smemo krono na kratko (5 do 6 popkov visoko) obrezovati. Po naših ua tej podlagi izpeljanih poskušnjah in opazovanjih prikažejo ta sadna drevesa v drugem lotu močno in zdravo rast. ti popki se zgodaj ožive, narode močne izrastke, ki v pravom času uarejajo los iu enoletno zamudo bogato popravijo. A" jeseni so dobro razvite veje na deblih, ki imajo vso lesno zrelost in tudi tako čv rstost, da so zamorejo vsem vplivom zime ustavljati. S tem smo mi naš zahtevani smoter, da dobimo zdravo, lepe drevesno krono, v drugem letu popolnoma dosegli. Tako postopanje se je posebno pri koščičastem sadji v zvozi z dolgim obrezovanjem korenin v suhih legah prav dobro spoueslo. in jo vsakemu sadjerejcii nar bolje priporočeno. p, A". letter. --K Naš dopis. /.: Nenarskc pri se. Trojiri r slovenskih noricah na Štajerskem. Ker sem postal ud toga slavnega društva, dobivam tudi jaz Slovenskega čebelarja iu sadjorejca. Had berem iu pregledujem dopise, ali /ali Bog, da jili le malo prihaja in še li skoro vedno od enih in istih dopisnikov, akoravno ima društvo, kakor i/, imenika vidim, nad polov if o dobro peresa vajenih rok; polog tega imajo nekateri več ali manj rasa. pa vendar roke križem drže in spe. Zategadelj vzdignil sem se jaz in kol maloizšolan stopim med častiti* dopisnike čebelarjevo ter povem, kako je pri nas s čebelorejo in sadjem. Letošnja spomladanska čobelna paša bila ji- laka. da je pač ne bomo ravno z najboljšo voljo zapisali v knjigo čebelne zgodovine; potisnili jo bodeino bolj h koncu, kjer bo med slabimi sovrstnicami kraljevala. Ze oil začelka bilo je tako slabo vreme, da so čebele malo ali skoro bolje rečeno nič brale. Iv slabemu vremenu je še to hudo, da pri nas resje nič ne raste. Na lošji niso moglo nič dobiti, le ob času. ko je sadno drevje cvetelo, bilo je nekaj malega dni za čebeluo pašo še precej ugodnih, a kaj lo. ker popred ui skoro nič bilo. Zdaj bi brale po (ravnikih na cveticah, a zdaj nastopila je neizrečena suša. Poleg suše imamo še vedno južno vetrovje. da se medena rosa vedno posuši. Ker je toliko zaprek, gre linli z rojenjem bolj počasi, imeli bodeino sploh pozno roje. Ni ga skoro najli čebelarja \ naši okolici, ki bi ne tožil zbog slabo letine. Vsak pravi: „Ravno tako se nam godi, kot bi čebelo sklenile zapustiti \so slovenske gorice.Res se temu begu že približujemo, ker skoro vsakemu čebelarju je eden ali več rojev v šlo v daljavo. Tudi mene je zapustil jeden roj. pa še prvič je bil. Ta pobegnil bil je žo tri dni v Dzierdzonovem panju — dvojčičn. — Ko stojim neko opoludno pred ulnjakom, bilo je že tretji dan. odkar sem tisti roj v panj vtaknil, prikadi jo ta malopridnež iz panju in hiti v zrak. Se ve, da sem jaz vse storil, kar mi je bilo mogoče, da bi ga bil vstavil, pa vse zastonj. Tečem nekaj časa za njim, bil sem mu gotovo neljub tovariš, a on se ni brigal za me, hitel je dalje, dokler se mi izpred oči ue zgubi. Ko sedaj panj odprem, oh, škoda! vidim že nekaj kosov lepo belih pogač (satov); v jednem bila so že jajčeca naložena, ker bil jo prvič, kakor sem že spredaj povedal, imel je tedaj staro, sprašeuo matico. Jeden tukajšnjih čebelarjev mi je tožil, da so mu trije roji všli. .lednega teli begunov imel je, že celo jeden teden v slamnatem panju, pa se mu je izneveril. Da bi pa kdo kje kakega roja našel, ni bilo slišati. Kam li gredo? Sadno drevje je pri nas prav lepo cvetelo, toda zdaj pa stoji skoro vse prazno. Ako je tu pa tam še kaj na drevesih ostalo, še tisto zdaj po malem odpada. Vse kaže, da bo lotos slaba sadna letina. Mater: Fran. ---X-- Raznoterost. XnjobSirnejSe sadjarstvo v Evropi. Najobširnejši prostor, na katerem se v Evropi sadjarstvo goji, je v kraljestvu Virtemberg. Tam stoji menda več nego tri in pol milijonov sadnih dreves na 50 štirjaških miljah, tako da se na štirjaško miljo 70.000 dreves računi. Ker se primeroma 900O stanovalcev na eno miljo šteje, pride na vsako osebo 8 dreves. Ako vzamemo, da vsako drovo povprečno obrodi na leto 30 hj sadja, pride tedaj na vsakega prebivalca 240 /