(kmmimotssglas Leto XLVII - št. 62 - CENA 80 SIT Otvoritev ceste v Kamni Gorici Kranj, torek, 9. avgusta 1994 Četrt stoletja stara obljuba uresničena Državni sekretar za ceste Marjan Dvornik je v petek odprl 700 metrov dolg odsek ceste v Kamni Gorici v Lipniški dolini. V Banka d.rf. Kranj Banka d posluhom Kamna Gorica, 8. avgusta -Da je bil v petek odprt pravzaprav najtežji odsek na regionalni cesti od Lan-covega do Podnarta, kaže na neki način kronologija načrtovane ureditve te regio-nalke. Pred 25 leti sem jo projektiral, je rekel direktor Cestnega podjetja Kranj Bogdan Drinovec v petek v Kamni Gorici. Pred štirimi leti je potem občinska skupščina v Radovljici sklenila, da se ta cesta uredi v štirih etapah. Po slabih dveh letih so krajani in vodstva KS v Lipniški dolini z opozorilno zaporo zahtevali hitrejšo dinamiko. Tehnično in strokovno lepo urejen sedem sto metrov dolg cestni odsek zaradi izgleda in zahtevnosti del za izvajalce (Cestno podjetje Kranj, Gradiš, Gradbinec, PTT podjetje) ni bil nikakr- šen izziv. Bila pa je časovni izziv otvoritev odseka v petek za tiste, ki imajo zdaj na skrbi tovrstne regionalke in njihovo že pred desetletji načrtovano ureditev. Več na 4. strani. • A. Žal ar Bukovščica, 7. avgusta - Rihteršičevi z Bukovščice so letos prvič postavili svojo kopo. Kot so povedali, da je, še preden jo prižgejo, z njo kar teden dni dela, za tri tone in pol oglja, kolikor ga bodo dobili iz nje, pa so porabili petintrideset kubičnih metrov lesa. Prižgali so jo v petek in vseh sedem dni, kolikor bo tlela, jo bodo čuvali. Pravijo, da razkopavanje kope vzame še dva dodatna dneva dela. S prodajo oglja ni težav. Največ ga porabijo gostinci, del pa tudi kovači. • Besedilo m slika: M. A. Bo agencija ukrepala ostreje? Akvizitersko zbiranje certifikatov kaznivo Kranj, 8. avgusta - Pooblaščene investicijske družbe bijejo neusmiljen boj za certifikate, vse več je obtožb, da jih nekatere zbirajo tudi s pomočjo akviziterjjev, torej po domovih, kar je nelojalno oziroma kaznivo. Najpogosteje omenjajo Ateno, ki jo je Agencija za trg vrednostnih papirjev ze opozorila. Družba za upravljanje investicijskih skladov Atena je za torek, 9. avgusta, že sklicala tiskovno konferenco, na kateri bodo spregovorili o tej vroči temi. Kolikor je znano, je Atena Erva začela zbirati certifi-ate prek akviziterjev in sicer tako, da so jih ti le zbirali in jih niso vpisovali, seveda pa je končni učinek enak. So torej ti našli luknjo v zakonu? Nepravilnosti pri zbiranju certifikatov so seveda pričakovane, saj pooblaščene investicijske družbe bijejo neusmiljen boj zanje, medije je preplavila agresivna propaganda, mnogi pravijo, da so prav tako agresivne kot akviziterji. Resnici na ljubo pa je treba reči, da so mnoge na akviziterstvo računale in zakonsko določilo, da to ni dovoljeno, prineslo razočaranje. Če pa je stvar že na pol poti, jo je seveda toliko težje opustiti. Agencija je že opravila nadzor v vseh 37 pooblaščenih investicijskih družbah in v petnajstih primerih ugotovila, da na vpisnih mestih ni dovolj prospektov. Težje pa izvaja nadzor akviziterstva, zato so prvi ukrepi milejši, če se bodo pritožbe množile, bo nedvomno morala ukrepati ostreje. Za hujše kršitve sta predvidena dva ukrepa. Agen-cija lahko zahteva razveljavitev celotnega postopka vpisovanja delnic, kar pomeni, da bi morala pooblaščena investicijska družba vrniti vse zbrane certifikate, šele po vnovičnem soglasju agencije pa bi jih lahko začela zbirati znova. Agencija lahko družbo tudi ovadila sodišču, če meni, da obstaj sum o gospodarskem prestopku, zanj pa se pravna oseba lahko kaznuje z najmanj pet milijoni tolarjev, fizična pa z najmanj 450 tisoč tolarji. Seveda pa je veliko vprašanje, ali se bo agencija odločila za tako ostre ukrepe, merjene moči s pooblaščenimi investicijskimi družbami nedvomno ne bo lahko. • M.V. Vaša gnada, godci čakajo Radovljica, 6. avgusta -Pred radovljiško Graščino je bila v soboto zvečer slovesna otvoritev XII. Festivala Radovljica. Na slovesnost z naslovom Vaša gnada, godci čakajo, srednjeveško vzdušje pričarali člani ZKO Radovljica in ansambel kljunastih flavt Camerata Carniola iz Kranja. Prvi od sedmih koncertov stare glasbe, ki se bodo v štirinajstih dneh zvrstili ob soju sveč v stari Radovjici, pa je bil nastop londonske skupine Romanesca. Danes, 9. avgusta, bosta z deli italijanskih mojstrov koncertirala ruski čelist Ivan Monighetti in čembalist Shalev Adel iz Tel Aviva. • M.A., foto: Lea Jeras Uspeha kranjskih kriminalistov DANES preberite: stran 7 Podjetja vse bolj za-poslujejo za določen čas stran 9 V avtu so našli 500 gramov heroina, v lastnikovem stanovanju pa še {gS™J«S m ^ . kilogram mamila. p Kranj, 8. avgusta - Med petkovo tiskovno konferenco v poškodb glave še v bolnišni- Strani 11, 12, 13, 14 kranjski upravi za notranje zadeve so objavili dve dobri ci. Več o teh dogodkih na ANNO 973 novici. Povezani sta z najdbo večje količine mamil in zadnji strani! • S. Saje odkritjem vrhunsko ponarejenih bankovcev za 200 nemških mark. Prijet razpečevalec mamil, odkrite tudi ponarejene marke TRADICIJA - ZANESUVOST GORENJSKI SEJEM KRANJ, 12.-21.8.1994 O VSE ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN DOM m NAJVEČJA TRGOVINA NA ENEM MESTU ® SPROSTITEV, ZABAVA VEČERNI ZABAVNI PROGRAM S PLESOM Žal je bila tretja novica slaba, oziroma presenetljiva. Na rednem ponedeljkovem srečanju policistov z novinarji v prvem avgustovskem tednu so namreč povedali, da je dvodnevna prireditev Kranjska noč minila brez večjih izgredov oziroma kršenja javnega reda in miru. Tokrat smo izvedeli, da dogodek 30. julija 1994 v ranih jutranjih urah, ko so našli okrvavljenega mladeniča pred kranjsko občino, le ni bil povsem nedolžen. Čeprav so fanta še po pregledu v dežurni ambulanti sumili vinjenosti in ga pridržali v prostoru za iztreznitev do jutra, je poznejši obisk v bolnišbnici izključil to domnevo. Mladeniča so namreč hudo pretepli in je zaradi resnih UNALNIŠKl KLUB 486/40 že od 138.860,00 SIT _ali 8054,00 SIT mesečno! r«l./Fax: «*4/ 22 1* 4t —-rans- SLOVENIJA'.IM SVET Obisk delegacije Tajske v Sloveniji Slovenija tajsko okno v svet Ljubljana, 8. avgusta -Včeraj je po štiridnevnem uradnem obisku zapustila Slovenijo delegacija Tajske, ki jo je vodil podpredsednik vlade Supachai Panitchakdij. Ker je bil obisk namenjen predvsem razvijanju gospodarskih stikov, je bil gostitelj delegacije slovenski minister za ekonomske odnose in razvoj Davorin Kračun, v petek pa je dvanajst člansko delegacijo sprejel tudi predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek. Ocenili so, da sta si slovensko in tajsko gospodarstvo komplementarni, zato so velike možnosti razvoja bogatih ekonomskih odnosov, zato naj bi v kratkem podpisali nekatere osnovne sporazume, ki jih je imela ta država še z bivšo Jugoslavijo. Tako naj bi se čimprej sporazumeli o gospodarskem sodelovanju, podpisali sporazum o zavarovanju vlaganj ter o znanstveno-tehničnem sodelovanju. Poleg pogovorov na Gospodarski zbornici je pokazala tajska delegacija posebno zanimanje za Luko Koper, ki utegne postati, če bo pravočasno izgrajena tudi infrastruktura za boljše transportne možnosti v notranjost, okno v Srednjo Evropo za tajsko blago. Ob koncu obiska so si ogledali tudi nekatere znamenitosti in obiskali Postojnsko jamo. Predsednik Češke Vaclav Havel končal dopust v Sloveniji Dopust, kakršnega še nisem imel Brnik, 8. avgusta - Včeraj je z letališča Brnik v domovino odpotoval predsednik Republike Češke Vaclav Havel, ki je v Sloveniji preživel svoj letni večtedenski dopust Ob odhodu je izjavil, da sta z ženo ugotovila, da je bil to dopust, kakršnega še nista imela, in da se bo v Slovenijo še rad vrnil. Precejšnji del dopusta je preživel v trentarskem osrčju gora, drugi del pa ob morju na slovenski obali. Kot smo že poročali, je del sicer dopustniškega obiska minil tudi delovno, saj se je večkrat neformalno pogovarjal s svojim gostiteljem predsednikom Sloveniji Milanom Kučanom, na skupnem pogovoru pa se jima Spridružil tudi predsednik Madžarske Arpad Gonez. Ker naj se čez dva tedna srečali na avstrijsko vabilo predsedniki srednjeevropskih držav, je bila to ugodna prilika tudi za dogovore in pripravo na ta sestanek. Slovenija želi odplačati zapadle obveznosti Minister Gaspari prosil za številko računa Ljubljana. 8. avgusta - Iz vladnega urada za informiranje so sporočili, da je po nalogu predsednika vlade dr. Janeza Drnovška v petek slovenski finančni minister zaprosil svojega italjanskega kolego Giuliu Tremontrju, da Italija uradno sporoči Sloveniji številko računa, na katerega želi naša država poravnati zapadle obveznosti po tako imenovanem Rimskemsporazumu o odškodnini za odvzeto premoženje italijanskih povojnih emigrantov, ki je bil sklenjen na osnovi sporazumov iz Osima. Gre za tristranski sporazum med Slovenijo, Hrvaško in Italijo iz leta 1983, pri čemer sta se Hrvaška in Slovenija sporazumeli o deležih, ki jih bosta plačah za uresničitev tega jugoslovansko italijanskega sporazuma. • §. Ž. Državni zbor čaka jeseni še veliko dela Vaša hišna Številka in Gorenjski glas Vsak teden: ENA SREČNA DRUŽINA VEČ Se donet ali pa najkasneje jutri, v sredo, nas do 14. ure pokličite v uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/223' lil, Če je v časopisu objavljena Vaša hana številka. Nagradna igra, ki družim s tokratno srečno hišno številko prinaša nagrado v vrednosti 20.000 tolarjev, ni težka: nekoliko boli podrobno prelistajte Časopis in v njem sta ločeno na različnih straneh objavljena dva podatka: naselje (in ulica v njem, če je v naselju uveden ulični sistem) + številka. Oboje skupaj je srečna hišna številka v tokratnem krogu igre "Vsak teden ena srečna družina več". Ker pa je motno, da je hišna številka npr. na večdružinskem stanovanjskem bloku aa pa je v ulici oz. naselju več enakih hišnih številk z dodatki (a, b, C..), bo sreča v družini odvisna tudi od hitrosti- osti, ki prvi najde svojo hišno Številko po navedenih pravilih m prvi pokliče v uredništva, prejme nagrado. Bo novo zakonodajno leto uspešnejše? S poletnim premorom v delu državnega zbora se je končalo tudi zakonodajno leto, pregled opravljenega dela v preteklem pa kaže na to, da je bilo opravljenega precej manj, kot so pričakovali. Ljubljana, 8. avgusta - Avgustovske parlamentarne počitnice so stavbo slovenskega parlamenta dodobra spraznile, in kot že nekaj let zapored, so se vanj naselili delavci, ki stavbo popravljajo in obnavljajo. To je seveda tudi čas za izdelavo statistik o opravljenem delu, še pomembnejše pa so seveda dobre priprave. Podatki o opravljenem delu v iztečenem zakonodajnem letu kažejo, da je državni zbor sprejel kar 163 zakonov, od tega 54 takih, ki so pomenili potrditev 54 različnih mednarodnih sporazumov. Samo v letošnjem koledarskem letu so se poslanci spopadli z kar 346 točkami dnevnega reda na skupaj 7 rednih zasedanjih in 12 izrednih sejah. Kljub temu tudi tega, kar je že bilo uvrščeno na dnevni red, niso obdelali: z julijskega zasedanja Jim je ostalo neobdelanih še 17 točk. Bolj od suhoparnih statističnih številk pa je pomembna vsebina, saj lanski nesporazum strank o tem, da ne podaljšajo roka za usklajevanje zakonodaje z ustavo ni nikakršna rešitev, znana posledica pa je povečano število sporov pred ustavnim sodiščem. Do popolne blokade, ki so jo nekateri napovedovali, sicer še ni prišlo, je pa pomembno, da se vsaj tista zakonodaja, ki jo aktualna dogajanja vse bolj terjajo, pripravi in sprejme pravočasno. Očitna neusklajenost, z ustavo, ki je zrela za ustavno sodišče, je ugotovljena za preko dvesto zakonov. Pri tem ni nič manj nedolžna vlada, kot glavni predlagatelj zakonov, saj kar šest pomembnih in obljubljenih zakonov v zakonodajni postopek ni vložila: predlog zakona o prekrških, predlog zakona o financiranju javne porabe na ravni lokalnih skupnosti, predlog zakona o javnem pravobranilstvu, predlog zakona o davčnem postopku, predlog o davčni službi in še veliko pomembnejši zakon o davku na dodano vrednost. Že lani, ko so se v parlamentu prepirali o tem, ah z ustavnim zakonom podaljšati rok uskladitve z ustavo, je pristojna služba pripravila preglede in programe za sprejem tistih zakonov, ki so nam najbolj potrebni. Od nekaj več kot petdeset zakonov so v teh programih kot prednostne uvrstili 23 zakonov. Znano je, da je državni zbor povzročil svoj najhujši spodrsljaj v pripravah na prehod na novo lokalno samoupravo, kjer so mu ljudje na referendumu jasno povedali, kaj si o zasnovah za to mislijo. Med neopravljenim delom s julijskega zasedanja najdemo tudi predloge prav v zvezi z novimi občinami, kjer se ustavni rok neusmiljeno izteka, povrh vsega pa so tu še najavljene lokalne volitve. Državni zbor je sicer ta vroč kostanj predal vladi, vendar ko je ta povedala svoje mnenje, soglasja o tem ni bilo. Pa se morda res ne bo zgodilo, da bi ponovno podaljševali mandate sedanjim občinskim skupščinam, saj ustavno sodišče, ki ima v tem procesu kar nekaj skoraj nerazumlji-vih"zaslug", vztraja na tem, da bi bile volitve brez izvedene reforme protiustavne. Še več: ustavno sodišče je razveljavilo pomembne dele zakonodaje, ki naj bi omogočila spremembo organiziranosti lokalne samouprave, zato bodo morah poslanci najti skupni jezik za nove rešitve v že sprejetih zakonih. Kot sedaj kaže, je gotovo le to, da bo država z novim letom sedanjim občinam odvzela vse državne pristojnosti, in morda bo tedaj, ko naj bi se ukvarjali le še z lokalnimi zadevami lažje razumeti, zakaj pri tej reformi pravzaprav gre. Če naj bi bile proti koncu leta res lokalne volitve - mnogi se v tem pokazatelju marsikaj obetajo - bi bilo pametno sprejeti tudi zakon o političnih strankah, ki je v juliju prav tako pristal na čereh nesporazumov. Ne gre le za določila o ustanavljanju in registraciji novih strank (tu so se pogledi najbolj razšli), pač pa tudi za to, da se finančno poslovanje strank uredi. Tako bi vsaj tokrat -podoben zakon je bil že na dnevnem redu skupščine po volitvah v letu 90 in njegovo nespreietje je povzročilo o tej plati dela strank veliko nejasnosti, sumov in govoric. Tu pa so še tudi "železne teme": zakon o igralnicah, spremembe zakona o bankah in hranilnicah, zakon o igrah na srečo in igralnicah. Poslancem privoščimo torej počitnice z upanjem, da bodo jeseni spočiti uspešnejši. • Š. Ž. Ni počitnic za vlado Zavrnjena podražitev telefonskega impulza Ljubljana, 8» a ■ gnala - Kot poroča tiskovna agencija MoreL, se je slovenska vlada pretekli četrtek sestala na redni seji in obravnaval vrsto pomembnih zadev. Kot je že postala praksa, da ni pripravljena ugoditi pretiranim zahtevkom velikih slovenskih monopolistov, se je to tokrat zgodilo slovenskemu PIT, ki je zahteval podražitev telefonskih impuzov. V Loki Koper je bil ugotovljen 51-odstotni lastninski delež države. sporih, ki naj bi zagotavljal Kino sodno varstvo posamezni-v in organizacij zoper odločitve državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil. Zakon bo uvedel dvostopno sodno varstvo na načelu kon- tradiktornoga postopka. Pripravljen je tudi predlog pomorskega zakonika, katerega sprejem je nujen za ureditve pomorskopravmh razmerij v skladu z ustavnim zakonom, da se tudi to področje "sloveni-zira". Slovenska vlada danes ni sprejela podražitve telefonskega impulza za 30 odstotkov od dosedanje cene. Kot je povedal minister za promet in zveze Igor Umek, bo vlada področje telekomunikacij celovito resda jeseni, kar pomeni, da si takrat lahko obetamo novo podražitev, ki naj bi bila v skladu s svetovnimi cenami telefonskih priključkov Pri tem pa je minister pozabil, da plače zaposlenih v naši državi niso na svetovni ravni. Sicer pa je vlada sklenila, da ob iz blagovnih rezerv sprostila 1.200 ton neprečiščenega sladkorja za potrebe slovenskih čebelarjev. Kilogram tega sladkorja bo stal 6330 SIT. Vlada se je odzvala prošnji Rdečega križa Slovenije, da bo pomagala beguncem iz Ruande, saj je sprejela sklep o pošiljki šotorov, vrednih milijon tolarjev. V ministrstvu za varstvo okolja in urejanje prostora pa je za novega državnega sekretarja imeno- vala Marka Slokarja. Kot sta povedala minister Umek in državni sekretar Tone Rop, je vlada danes sprejela tudi skelp o višini premoženja države v družbenem podjetju Luka Koper. Ta znaša po predhodni izločitvi javnega dobra, kot so obala, akvatorij, zemljišče in del naložb v teku več kot 8 milijard tolarjev, ki jih bo vložila kot osnovni kapital v bodo preoblikovano kapitalsko družbo Luka Koper. Tako bo država imela v Luki Koper 51 odstotkov delnic, od tega 49 prednostnih z omejeno glasovalno pravico in 2 odstotka v obliki navadnih delnic. Svoj kapitalski delež bo imela tudi koprska občina in sicer 7,36 odstotka deleža v osnovnem kapitalu in to v obliki navadnih delnic. Vlada je prav tako sprejela sklep, da je država od danes dalje stoodstotni lastnik slovenskih železnic. Danes je bil na vladi sprejet tudi predlog zakona o upravnih Sindikati opozarjajo na vedno večji razkorak Življenjski stroški večji za 11,5 odstotka, plača pa samo 13 odstotka Ljubljana, 8. avgusta • Predsednik sindikalne konference raziskovalnih dejavnosti Janez Stergar je opozoril, da so se od januarja leto pa do konca julija drobnoprodajne cene v naši državi povečale za 10,1 odstotka, življenjski stroški pa za 11,5 odstotka. Vlada pa je v tem času plače v negospodarstvu povečala le za 1,3 odstotka, nadaljnja pogajanja o povečanju pa je preložila na september. Tako so plače v negospodarstvu v prvih petih mesecih leto realno padle za 7,9 odstotka, v gospodarstvu pa so se povečale za 6,6 odstotka, bruto pokojnine pa so se povečale 4,7 odstotka. V takšnem nesorazmerju pa so bruto izhodiščne plače za polni delovni čas v negospodarstvu manjše od neto pokojnine za polno delovno dobo. Pokojnina znaša 31.058,72 SIT, plača v negospodarstvu pa 27.918 SIT. Zato sindikati zahtevajo, da naj vlada v skladu s svojo odgovornostjo takoj pokrije svoje obveznosti, sicer se lahko zgodi, da bodo že konec avgusta ah v začetku septembra izbruhnili socialni pretresi. Minister za znanost dr. Rado Bohinc je odgovoril, da bo vlada po vsej verjetnosti že ta tedne obravnavali to problematiko. Izrežite skupaj z naslovom s prve strani KUPON št. 1 za naročniško žrebanje 21. avgusta ob 21. uri na Gorenjskem sejmu NAGRADNO VPRAŠANJE: KDAJ JE PRVIČ IZŠEL GORENJSKI GLAS? Kot pravilni bodo upoštevani odgovori s točno letnico prvega izida gorenjskega pokrajinskega časopisa pod nazivom GORENJSKI GLAS. Izrezan kupon oddajte na sejmu ali pa pošljite na naš naslov: Gorenjski glas, 64000 Kranj. Izrežite tako, da bo ostal cel val naslov na prvi strani - če naslov ni odtisnjen, ga napišite. 501 NAGRADA V VREDNOSTI VEČ KOT POLDRUGI MILIJON TOLARJEV: ZLATA VERIŽICA Goldie Radovljica SATELITSKE ANTENE Satex PAKETI KRALJEVIH MESNIN Emona Mesna industrija IZDELKI Almira, Helios, Jeklotehna, Jelovica, Kovinotehna, LIO, TIKO. POLETI Z LETALOM Adria Airways IZLETI V BENETKE S PRINCE OF VENICE Kompas PRO GLASOVI IZLETI ITD. WJi GLAS KUPON 10 % POPUST poslovno prireditveni center gorenjski sejem Kranj i Izrežite KUPON. Pri blagajni Gorenjskega sejma lahko z njim dobite za 10 odstotkov cenejšo vstopnico za ogled 44. mednarodnega Gorenjskega sejma od 12. do 21. avgusta v Kranju. Vsak kupon velja le za nakup ene vstopnice. Gorenjski sejem od 12. do 21. avgusta: na razstavnem prostoru Gorenjskega glasa, tik ob vhodu v večnamensko dvorano vam pričakujemo! S kuponom i* tega oglasa bo za vam sejemska vstopnica 10 % cenejša; Če se boste na mojem pripeljali m vlakom, vam mlo-venske železnice omogočajo 40 % cenejšo vozovnico (Žig dobite na razstavnem prostoru Gorenjskega glasa). ^đ^V)"'^^'^^'^"" afl A C Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik i poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Marko Vic 'VvJ \\J MxJJSJ Sv VvIjAJj Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Kotnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedei, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik 11 t «U r i« WH.iot.li- Danica Zavrl Zlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargj / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd šinik / Priprav« za tisk: Medu Art, Kranj / Tisk: Podjetje DELO - TCR, Tisk časopisov in revij, Ljubljan« ustanovitelj m izaajaieij / Urezih*0, aaročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefonu 223-111, telefuc 222-917 / Mali oglasi: telefon: 223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 2 prospekt naravnost zgled in vzor, kako se mora kraj predstaviti. Zanimivo je, da Kotniku sodelovanja ni nihče odrekel in danes tako nikomur, ki se predstavlja v tako odlični ediciji, tudi ni Žal In še bolj zanimivo je to, da ima Turistično društvo ta prospekt kar privezan na pultu pisarne Turističnega društva. Gostje si ga Želijo, a izvodov je premalo. Privezan je zato, da ga ob želji, imen' tak prospekt pri sebi, ne bi kdo mimogrede odnesel... cene penzionskih storitev različne in veljajo od 33 do 50 nemških mark za domače goste in od 50 do 70 nemških mark v tolarski protivrednosti za tuje goste. Kaj gostje počnejo? Globtour in Kompas ter zadnje čase tudi zasebna agencija Julijana jim ponujajo razne oblike rekreacije: od tenisa do izletov in gorskih pohodov. Kdor hoče, mu res ni dolgčas! Na voljo je tudi naravno kopališče v Jasni, kjer je voda zelo mrzla, je pa neoporečna. Še sami Kranjskogorci so bili presenečeni, ko so analize vode iz Jasne pokazale, da je voda čišče v Mihovem domu, koči na Gozdu, Tičarjevi in Erjavčevi koči ali na Poštarskem domu na Vršiču. Ob kampu 'tudi plezalna stena Ob Petrolovem hotelu Špik v Gozd Martuljku, kjer je tudi kamp, ki je odprt poleti in pozimi, imajo gostje dovolj možnosti za rekreacijo. Danes je hotel Špik zaseden kot tudi bližnji kamp, v katerem je okoli 500 letoviščarjev. Kamp v Gozd Martuljku so popolnoma prenovili, v njem je trgovina, bazen z ogrevano vodo. Bazen lahko obiskujejo tudi zunanji gostje, saj je v prijetnem naravnem okolju, voda v njem je čista, varnostniki pa ob bazenu vzdržujejo red. Hotel Špik v Gozd Martuljku, v katerem so v spodnjih prostorih tudi trgovina s spominki in saloni, je postal izredno privlačen za domače in tuje obiskovalce. Do 1. septembra bo zaseden, nato pa se v njem začenjajo seminarji. Gostje se v Martuljku sobro počutijo in ostajajo dalj časa. V Gozd Martuljku ob hotelu vsako leto poskrbijo za kaj novega in tako bodo še letos Copestrili rekreacijsko ponud-o: skupaj s Planinskim društvom Gozd Martuljek bodo postavili umetno plezalno ste- Tako kot povsod v Gornjesavski dolini je ob letošnji suši čutiti pomanjkanje vode tudi v Martuljku. Vode sicer še ne zapirajo in pomanjkanja turisti ne občutijo, pozna pa se že, da so vodovodne cevi premajhnih zmogljivosti in bo ob nadaljevanju sušnega obdobja vode začelo primanjkovati. V Gozd Martuljku bodo zato morali povečati zmogljvost, vendar se v hotelu zavzemajo za to, da bi uporabljali talno vodo, ne pa da "potegnili" večje cevi iz Jure-žovega zajetja do Martuljka. V Gornjesavski dolini je čutiti precejšen turistični vrvež tudi v zasebnem kampu pri Vogu na Dovjem, kjer je za goste in obiskovalce kampa lepo poskrbljeno. Na žalost pa med večjimi turističnimi kraji v Gornjesavski dolini turističnega utripa ni zaslediti v idilični Mojstrani, nekdaj tako zelo turistično obiskanem kraju. V Mojstrani so večinoma le prehodni gostje in planinci, stacio-1 narnih gostov pa domala ni. V preteklosti je bila Mojstrana turistično hudo zapostavljena, kar danes krepko občuti, čeprav je skupaj z Dovjem ena najlepših alpskih vasi Gornje-savske doline... • D. Sedej SDK REPUBLIKE SLOVENIJE PODRUŽNICA KRANJ KRANJ, Slovenski trg 2 JAVNI RAZPIS za sanacijo strehe na stavbi podružnice v Kranju 1. NAROČNIK: SDK RS, podružnica Kranj, Slovenski trg 2 2. PREDMET RAZPISA sanacija strehe s črno kritino na stavbi podružnice v Kranju 3. Razisna dokumentacija se lahko dvigne v 7 dneh po objavi od 8. do 12. ure v podružnici Kranj, Slovenski trg 2, Kranj (Mohorič tel. 064/214-851), kjer je možno opraviti tudi ogled. 4. Predvideni ROK IZVEDBE DEL: zaključek del do 30. 9. 1994 5. Merila za izbiro najugodnejše ponudbe: - reference in usposobljenost za izvedbo tovrstnih del - cena po popisu del - izvedba po sistemu "ključ v roke" - plačilni pogoji - cas izvedbe del - opcija ponudbe 30 dni - garancija minimalno 10 let - ostale ugodnosti, ki jih nudi ponudnik 6. Oddaja ponudbe: Ponudniki morajo kompletne ponudbe oddati najkasneje v roku 7 dni po objaiv v zaprtih kuvertah z vidno oznako "ponudba za treho - ne odpiraj!" 7. Ponudniki bodo o izbiri izvajalca pismeno obveščeni v roku 10 dni po odpiranju ponudb. POPIS DEL ZA SANACIJO STREHE 1. čiščenje in struganje odstopljenega premaza m2 626,80 2. dobava in izvedba nove hidroizolacije preko pločevine in obdelava dvojnih zgibov h = 5 cm a) 1 x betumenski varilni trak Sigmaplast v4 1 x Deltaplast refleks m2 626,80 b) 1 x betumenski varilni trak Sigmaplast v4 1 x gamagum refleks m2 626,80 3. obdelava čelne obrobe r. š. o. 80 cm isti popis kot pod točko 2. a) m1 105 + b) m1 105 Direktor Franc Podjed Tradicionalna etnografska prireditev v Bohinju Prikaz starih običajev Organizator prikaza vasovanja in kmečke ohceti je bilo Turistično društvo Bohinj Bohinj, 7. avgusta - V Bohinju so sklenili, da se ne bodo odpovedali prikazu zanimivih starih običajev ob vasovanju fantov in kmečke ohceti. Franci Cvetek, predsednik prireditvenega odbora in hkrati član upravnega odbora Turističnega društva, je povedal, da TD Bohinj letos prireja mnogo zanimivosti, med drugim je bila ta konec tedna izvedena prava, ne samo igrana kmečka ohcet. Prostor Pod skalco, kjer je potekalo vasovanje in kmečka ohcet. Za par so izbrali domačina, sicer pa so prireditev organiziralo lansko leto prvič po mnogih letih zatišja. Ženinu in nevesti so namenili spodbujevalno nagrado, saj jim je veliko do tega, da bi ohranjali stare navade in običaje. Za tako prireditev so seveda potrebni ogromni stroški, v veliko pomoč so sponzorji. Tako so bohinjski organizatorji uspešno speljali že ogromno prireditev. V soboto so na prireditvenem prostoru Pod skalco člani folklorne skupine Bohinj iz Bohinjske Bistrice uprizorili vasovanje mladih fantov pri dekletih. Njihova zgodba se je začela ob mraku, ko se otroci na igrišču igrajo in plešejo. Starejši si privoščijo kozarček vinca, opazujejo mlade in obujajo spomine. Mladim pa največ težav povzroča ljubezen. Že med plesom se menijo, kje bodo ponoči trkali in si izmenjavali lectova srca. Ponoči fantje začnejo opazovati izza vogalov, plezati po lestvah k svojim dekletom in trkati na okna. Nekatere odkrijejo dekletovi starši, tako da svojega poljuba za lahko noč ne dobijo. Če pa dekle fantu odpre in prižge cigaro, pomeni, da je njegovo. Fantje iz mest in tujih vasi nimajo pravice vasovati. Vse te prigode opazuje Mer -vodja fantovščine. To je skupina neporočenih fantov, starejših od 20 let, ki že imajo svoja dekleta. Tako se igra nadaljuje in podobno se mislijo bohinjski organizatorji prireditev izkazovati še naprej. Pohvalno je, da se v turističnih krajih ukvarjajo s problemom, kako zabavati goste in jim popestriti čas dopusta. Tako prav gotovo oddidejo s spoznanjem, da vedo nekaj več, in da so se domačini radi potrudili za njihovo dobro počutje. • Š. Vidic KUHINJE IZ UVOZA Pokličite V Fthgovina icko TRGOVINA S POHIŠTVOM, Sp. Besni« 81 POSEBNA PONUDBA: ORTOPEDSKI JOGI 064/403-871 Začetek nadaljevanja Driavni sekretar za ceste v ministrstvu za promet in zveze Marjan Dvornik v petek v Kamni Gorici sicer ni obljubljal. Bila pa je njegova razlaga ob odprtju odseka ceste v Lipniški dolini, da pripravljajo projekt, po katerem naj bi se lotili načrtnega urejanja, vendarle na neki način spodbudna. Glede na četrtstoletno čakanje obljubljenih napovedi o rekonstrukciji te regionalke na Gorenjskem pa bi si krajani in tudi molje v občini vendarle želeli, da ne bi bili za naprej nekje v sredini ali celo na repu "seznama" 5.000 kilometrov v programu previđenih cest oziroma 2.500 kilometrov tistih v Sloveniji, ki bi bile, če bi bile danes urejene, najmanj nekaj nekaj let prepozno. Res je, da bi tudi na Gorenjskem lahko našli še kar nekaj podobnih cestnih odsekov, kot je ta v Lipniški dolini. Iz državnega zornega kota je ta pogled nedvomno še bolj pregledno očiten. Če pa je vsaj nekaj spodbudne resnice v sekretarjevi ugotovitvi, da so Gorenjci dobri gospodarji (in od dobrega gospodarjenja naj bi bila odvisna tudi dinamika urejanja in obnavljanja cest v Sloveniji), potem bi si resnično želeli ob gospodarskih prizadevanjih tudi takšno parlamentarno spoznanje, kot ga je prav v Kamni Gorici napovedal radoljiški predsednik vlade, da si bo prizadeval v državnem svetu, da ceste pri urejanju infrastrukture v Sloveniji dobijo pravo strokovno in politično težo. Sicer miniaturni zgled za takšno spoznanje je v nedeljo potrdil gospodar domačije v Čabračah, ko je ugotovil, da potrebuje predvsem cesto za nadaljnji obstoj in razvoj kmetije in je zato sam prispeval dobro tretjino zanjo. • A. Žalar Slovesna otvoritev ceste v Kamni Gorici od petka AMZS - Od petka do danes so odpeljali 17 poškodovanih vozil in nudili 11 pomoči pri vžigih in podobnih okvarah na cestah. GASILCI - Kranjski gasilci so konec tedna hiteli gasit požar ob avtocesti, vendar se je izkazalo, da je neki občan kuril odpadke in poskrbel za varnost. V nedeljo pa so odpirali zaklenjeno stanovanje na Drulovki in zaprli ter zamenjali ventil na bojlerju. Vozili pa so tudi pitno vodo na Jošt in v Cirče. Jeseniški gasilci so gasili požar v kontejnerju odpadkov na Sp. Plavžu in požar na kopici sena na C. v Rovte. Peljali so pitno vodo na Prihode in črpali vodo v diskoteki Broadway na Jesenicah, škofjeloški gasilci pa so bili ta vikend budni zaradi neurja. V tamkajšnjem koncu je dvakrat udarila strela, in sicer enkrat v gospodarsko poslopje nad Lušo in enkrat na Blegošu. K sreči je bilo brez škode. Več dela pa so imeli v petek popoldne, ko so uničevali ose tabornikom, ki taborijo na Visokem. Os je bilo zelo veliko in tudi gasilci so bili deležni do torkaf njihovih ostrih žel. TURIZEM - Blejci si zadovoljno manejo roke. Prvič po vojni v Sloveniji so zabeležili rekordnih 3.000 gostov. Prostih mest skorajda ni mogoče najti. Ta konec tedna so našteli 2.100 tujih gostov in 987 domačih gostov. Tudi Bohinjci so zadovoljni. Beležijo skoraj 100 odstotno zasedenost turističnih kapacitet. Nekaj prostora je le še v Ski hotelu na Voglu. GORENJSKI DOJENČKI - Ta konec tedna je na svet prijokalo 20 novorojenčkov. Luč sveta je ugledalo 10 dečkov in 10 deklic. Najtežji je bil deček s 4.150 grami in najlažja deklica z 2.550 grami. Oba sta se rodila v kranjski porodnišnici. URGENCA - V jeseniški bolnišnici so imeli kar delovni konec tedna. Urgentno so pregledali in oskrbeli 156 pacientov na kirurgiji, 51 pacientov na internem oddelku, 23 malih pacientov na pediatričnem oddelku in 6 pacientov ostale urgence. PRITOŽNO KNJIGO, PROSIM Takšni smo ali zloba ne pozna meja "Vem, da to ni pot, za rešitev problema, a sem se vseeno obrnila na vaše uredništvo. Naj bo objava vsaj primer, kako smo včasih pripravljeni in sposobni nagajati ali pa reševati takšne ali drugačne spore." Tako nam je razlagala Zofija Kert z Gorenjesavske 21 v Kranju. Odkar ji je pred osmimi leti umrl mož, se bolj ali manj redno vsako leto srečuje z "zlonamerno nagajivostjo" na njenem vrtu. Tokrat pa se je storilec, ki od časa do časa škropi marelice, trte in rože na njenem vrtu, še posebno potrudil. Marelice so neužitne, trta se suši in rože tudi. Strokovne ocene pa kažejo na nevarno škropivo. Storilca Zofija ni želela imenovati. Morda pa mu bo tale objava tudi deloma "pomirila zlobno zadovoljstvo". * A. Z. Zbiljska noč Zbilje - Turistično društvo Zbilje bo v soboto, 13. avgusta, priredilo jubilejno 40. Zbiljsko noč. Prireditev se bo začela že popoldne ob Zbiljskem jezeru, ko bodo med drugim slovesno odprli tudi urejeni del obale ob jezeru, hkrati pa podelili priznanja za najbolj urejeno hišo in kmetijo v Zbiljah. Obiskovalci se bodo lahko peljali tudi s helikopterjem ali čolnom kranjske Save, ob 18.30 pa bo kot gost nastopil tudi prijatelj Zbilj Ladko Korošec, ki bo pel slovenske ljudske. Po 20. uri pa se bo začelo veselje ob Zbiljski noči z bogatim srečelovom, v katerem bo vsaka srečka zadela, dobitek pa bo vreden več kot bo veljala srečka. Ob 23. uri pa bo sredi jezera velik ognjemet. Igral bo ansambel Strmina. • A. Ž. NAGRADNO VPRAŠANJE Prireditelj - Turistično društvo Zbilje bo skupaj z Gorenjskim glasom izžrebal 5 vstopnic za Zbiljsko noč. Vaša naloga je, da skušate pravilno odgovoriti na NAGRADNO VPRAŠANJE: KOLIKO LET JE STARO ZBILJSKO JEZERO? Odgovor na kuponu nam do četrtka (!), 11. avgusta, pošljite na naš naslov: GORENJSKI GLAS, Zoisova 1, 64000 Kranj. Kupon z rešitvijo brez znamke lahko oddate tudi v malooglasni službi Gorenjskega glasa v avli poslovne stavbe Zoisova 1 v Kranju. KUPON Zbiljsko jezero je staro. let. Upanje po dvaindvajsetih letih Ob prazniku občine Radovljica so v petek v Kamni Gorici odprli 700 metrov dolg odsek ceste v Lipniški dolini. Kamna Gorica, 8. avgusta - Ugotovitev predsednika krajevne skupnosti Kamna Gorica Janeza Cengleta, da so se v Lipniški dolini pred 22 leti začela prizadevanja in obljube za rekonstrukcijo ceste, je v petek pred otvoritvijo 700 metrov dolgega odseka od mostu v Kamni Gorici proti šoli v Lipnici, je v nagovoru za tri leta podaljšal še direktor Cestnega podjetja Kranj Bogdan Drinovec. Takrat, pred četrt stoletja, je namreč kot projektant začel na tej cesti. Odsek pa je potem odprl državni sekretar za ceste Marjan Dvornik, ki ni zanikal, da otvoritev pomeni začetek nadaljevanja gradnje. Slovesnost, ki so jo pripravili pri mostu v Kamni Gorici za otvoritev 700 metrov dolgega odseka ceste v Lipniški dolini, Tehnično in gradbeno odsek sicer ni bil zahteven, vendar pa je bilo med gradnjo tako ?\lede infrastrukture kot ce-otne ureditve precej sprememb. Poleg odbora v dolini si je za reševanje različnih težav na tem odseku zelo prizadeval Izvršni svet občine Radovljica s predsednikom Jožefom Re- Na otvoritvi v Kamni Gorici je bil tudi predsednik IS Kranj Peter Orehar. V programu so nastopili folklorna skupina Triglav Javornik Koroška Bela in pevci iz Lipniške doline ob spremljavi harmonike pod vodstvom Egija Gašperšiča. je bila takšna, kot da so v dolini končno dočakali ureditev celotne ceste od Lancovega do Podnarta. Precej simbolike je bilo v njej, podkrepili pa so jo vsi, ki so se je udeležili od povabljenih gostov; tako predsednik občinske skupščine Vladimir Černe, direktor Cestnega podjetja Kranj Bogdan Drinovec, državni sekretar Marjan Dvornik, ki je cesto odprl in tudi predsednik IS Jože Resman, ko je potem v pogovoru ocenil, da je dokon- čanje del na tem odseku pomembna točka za nadaljevanje, za katerega si bo prizadeval v državnem svetu. "Po dvaindvajsetih letih obljub in prizadevanj za ureditev ceste smo pred štirimi leti v občinski skupščini dočakali sklep o urejanju ceste v dolini v štirih odsekih. Danes pa mineva 810. dan, ko smo se v dolini odločili za opozorilno zaporo in izrazili nezadovoljstvo nad čakanjem. Zdaj, ob otvoritvi pričakujemo, da se dolgo čakanje, ki se "drži" te ceste, ne bo nadaljevalo," je poudaril Janez Cengle. Ugotovitvi, naj odprtje ceste pomeni začetek nadaljevanja fradnje, ni nihče oporekal, udi Marjan Dvornik ne. Nihče, razen predsednika IS občine Radovljica Jožeta Re-smana, ki je rekel, da si bo prizadeval v državnem svetu, da nadaljevanje pride v program urejanja cestne infrastrukture, pa ni konkretno odgovoril na vprašanje Janeza Cengleta, predsednika KS Kamna Gorica, kako bo z nadaljevanjem del. Iz nago- Marjan Dvornik je glede na želje in pričakovanja za nadaljevanje v Lipniški dolini poudaril, da je v tej deželi premalo takšnih dogodkov, kot je bila petkova otvoritev. Napovedal pa je, da v ministrstvu pripravljajo zahteven projekt, ki ima za cilj ureditev 5.000 kilometrov cest v Sloveniji. Med njimi pa je že zdaj 2.500 kilometrov takšnih, ki terjajo nujno obnovo. vora direktorja Cestnega podjetja Drinovca pa je vendarle vela napoved, da je najbolj potreben odsek zdaj na Lan-covem in 500 metrov proti šoli v Lipnici, kjer pa so izgledi, da bi že letos nadaljevali, majhni. Skratka, otvoritev ceste, ki so jo v petek pripravili v Kamni Gorici, je na neki način potrdila, da si ljudje v Lipniški dolini resnično želijo prepotrebne ureditve te regionalne ceste. Poudarila pa je tudi upanje, da ne bo treba zdaj spet desetletja čakati na nadaljevanje. • A. Žalar Avtobus prvič pri Jezgorcu v Čabračah Uresničene drage sanje Janeza Likarja Na domačiji Janeza Likarja - Jezgorca iz Čabračah 12 je bilo v nedeljo popoldne slovesno in veselo hkrati. Čabrače, 8. avgusta - Kakšnega pol kilometra pred domačijo Janeza Likarja v Čabračah 12, na zadnjem ostrem ovinku, je v nedeljo okrog treh popoldne čakala gruča otrok. Med njimi so bili Jerneja, Tatjana, Helena in Mojca Likar. "Avtobus čakamo," so mi odgovorili, ko sem jih vprašal, kaj počnejo za cesto v vročem nedeljskem popoldnevu. pa je bil tudi Ivo Petrovčič, tajnik KS, saj je na tej cesti od Volake do Jezgorca prebil med gradnjo kar lepo število ur. "To je bila ena od večjih akcij, kjer je KS za izvedbo do makadama prispevala 60 odstotkov, 40 odstotkov pa krajani. Čeprav smo bdi v KS na začetku nad O odločitvi Janeza Likarja -Jezgorca iz Čabrač, da se uredi tudi cesta od cerkve do njegove domačije v dolžini 1100 metrov, smo pred nedavnim že pisali. Tudi o tem, da mu cesta na nadmorski višini, kjer gospodari z ženo Danico in kjer dorašča pet deklet, najmlajša Lidija je stara eno leto, pomeni toliko, kot morda nekomu drag avto ali podobno. Ko bodo vsi računi skupaj, bo Janez sam prispeval za asfalt okrog 2 milijona tolarjev ali kar 35 odstotkov vrednosti celotne ceste. V nedeljo na slovesnosti, ko je cesto blagoslovil gorenjevaš-ki župnik Alojz Oražem, odprl potem predsednik občinske skupščine Igor Draksler, predsednik IS Vincencij Demšar pa čestital in izrazil zadovoljstvo, da imajo v škofjeloški občini takšne družine, je predsednik KS Gorenja vas Jože Bogataj razložil, da so se Janezu Likarju v Čabračah 12 uresničile drage sanje. "Vedno sem sanjal o asfaltu, o cesti, ki je ne bo odnašalo deževje. Zato tudi nisva pomišljala z ženo, ali se odločiva za to investicijo ali ne. Morda marsikomu prihajajo pomisleki, da sem to cesto "podkupil". Vendar ne verjamem, da bi se kdo v dolini, ali ne vem kje, dal tako visoko in za kaj takega, kot je cesta do domačije, podkupiti. Plačali jo bomo in nekaj časa bo šlo bolj tesno. Vendar ne bo mi več treba skrbeti za vzdrževanje makadama po vsakem deževju." Res pa je, kot je povedal Ivan, da je hvaležen vodstvu KS in še posebej Jožetu Bogataju, Ivu Petrovčiču in Mihu Bizjaku, pa tudi izvajalcem in vsem, ki so ali še bodo prispevali del denarja. Zbrali pa so se v nedeljo popoldne pri Jezgorcu tudi predstavniki izvajalcev, pa krajani, ki so prav tako s samoprispevkom zbrali potrebni delež za ureditev in asfaltiranje ceste od Volake do cerkve v Čabračah. Zadovoljen in hkrati vesel skupaj z Ivanom in domačini Ivanovim predlogom, da plača asfalt, če se odločimo za ureditev ceste do makadama od cerkve do domačije, presenečeni, danes, ko je pripeljal semkaj avtobus, to ne pomeni simboliko in prestiž. Uresničili smo enega glavnih pogojev, da bosta gospodar in družina ostala tukaj, povezana z dolino." * A. Zalar Na večer pred praznikom v Spodnjih Gorjah Z javnimi deli in podporo krajanov V Spodnjih Gorjah so v soboto zvečer, pred krajevnim semnjem, proslavili zaključek del na obnavljanju cerkve. Spodnje Gorje, 8. avgusta - Tako spontano, kot so se lotili del pri cerkvi sv. Ožbolta v Spodnjih Gorjah v radovljiški občini, so tudi v soboto zvečer, dan pred krajevnim semnjem, proslavili uspešno končano akcijo. Prižgali so kres in reflektorje, ki so osvetlili obnovljeni zvonik in obzidje cerkve, poskrbeli pa so tudi za manjšo pogostitev. Zbralo se jih je precej, ki so letos sodelovali pri tej akciji, še posebej veseli pa so bili tudi obiska predsednika Izvršnega sveta občine Radovljica Jožeta Resmana. Pobudo za ureditev obzidja cerkve sv. Ožbolta, vhoda in obnovo zvonika je že pred časom dal zvo-I nar iz Spodnjih Gorij Franc Do-linar. Letos smo se potem v vaškem odboru odločili, da se skušamo lotiti akcije z javnimi deli in ob podpori krajanov. Lado Repe Čeprav je na začetku kazalo, da akcija ne bo tako zahtevna, smo skupaj s sedmimi delav-^ ci, ki jih je vodil Lado Repe, pomagali pa so tudi krajani, predvsem zidarji in drugi, opravili več kot 800 ur," je v soboto zadovoljen razlagal predsednik vaškega Polde Talcr Stanko Lah odbora Stanko Lah. "Potem ko smo uredili okolico, smo se skrbno lotih obnove obzidja in načrtovane osvetlitve zvonika cerkve. Vesel sem, da sem imel pri tej akciji tolikšno podporo krajanov. Le na ta način smo uredili okolico, obnovili obzidje, zvonik in osvetlili cerkev. Tako smo tudi v KS Gorje dobili prvo osvetljeno cerkev," je poudaril Lado Repe, ki je vodil celotno akcijo skupaj z javnimi delavci. V soboto zvečer pa so ob kresu večkrat omenjali tudi Poldeta Talerja, ki je še dopoldne in prejšnji dan pleskal zvonik. "Vsakdo res ni rojen za delo v višini. Najbrž sem pregnal višinsko bolezen takrat, ko sem še s Francem Ekarjetf planinaril. Sicer pa so gore še zdaj moje prijateljice. Pleskanje zvonika nekaj manj kot 30 metrov visoko pa ni bilo preveč zahtevno delo." • A« Zalar Ljudski glas pravi: Voda v Kredi je zdravilna Če se boste pridružili številnim kopalcem in skočili v bajer v Srednji Radovni, kjer so nekdaj kopali kredo, boste po vsem telesu beli od krede. Voda je neoporečna in številni zatrjujejo, da tudi na moč zdravilna. O njenem blagodejnem in zdravilnem učinku na organizem je prepričan tudi domačin, ki je dolga leta delal v obratu Kreda in ki že tri desetletja živi v baraki tik ob bajerju. Radovna, 8. avgusta - V Srednji Radovni so več desetletij kopali kredo, jo sušili in kot izredno kvalitetno prodajali doma in na tujem. Ko pa so leta 1987 zaprli obrat krede, je na mestu, kjer so jo kopali, nastalo jezero, ki ga v vročih poletnih dneh obiščejo številni, kopalci. OkoU jezerca ah bajerja sredi slikovite doline Radovne so gozdovi in travniki, zato je kraj izredno privlačen za poletne obiskovalce in kopalce. Leži pa "Seveda je zdravilna, kakšna pa! To smo vedeli že od nekdaj, saj je bilo ničkoliko primerov, ko so se nekateri pozdravili samo zato, ker so se mazali po vsem telesu s kredo ali jo celo zaužili. Z malo sladkorja, da ni bil okus preveč odvraten! Tudi sam sem že enkrat poskusil to vrsto zdravljenja in - res se je obneslo. Kopalci, ki prihajajo sem res v velikem številu, me čisto nič ne motijo. Prejšnja leta, to moram reči, so puščali za seboj V bajerju v Srednji Radovni, kjer so nekdaj kopali kredo, je precej rib, voda je neoporečna in baje tudi na moč zdravilna. Zal pa se bajer počasi zarašča.. v območju Trigavskega narodnega parka, ki je imel v preteklih letih precej pripomb zaradi številnega obiska, saj so se med kopalci našli tudi taki, ki niso hoteli upoštevati, da se nahajajo v triglavskem parku: okoli jezera in ob reki Radovni so kljub številnim opozorilnim tablam nastajala divja kurišča, da ne govorimo o divjih odlagališčih odpadkov. Tudi tisoče obiskovalcev na dan je zapustilo Radovno, predvsem pa mesto ob bajerju, zelo onesnaženo. Tako se je prva leta, ko so Radovno začeli množično obiskovati, zelo pritoževal kmet iz Srednje Radovne, saj so mu na travniku, kjer je kosil in pasel živino, kopalci živino plašdi in odganjali, vso travo pa poležali in puščali odpadke. Zato je travnik ogradil in danes je nekoliko več miru. Le malokdo, ki se je že kdaj kopal v bajerju sredi Radovne ali v Kredi, kot pravijo domačini in okoličani, pa ve, da tik ob bajerju v baraki, ki se zdi popolnoma zapuščena, že kar trideset let stalno živi domačin iz Zgornje Radovne, Požrvov Pavel po domače. Čeprav živi v baraki ob bajerju trideset let, se ne pritožuje. Kako bi se le, ko pa se je na tako življenje navadil in pravzaprav mu sploh ni nič hudega: domek si je prav lepo in čisto uredil, letos bo pobelil barako tudi od zunaj, pokojnina je majhna, ampak se kar da shajati. In živi v naravi, v prelepi tišini med travniki in gozdovi. Pozimi je morda res malo bolj dolgčas, poleti pa se razveseli svojih obiskovalcev, kopalcev, ki jih ob vročih dnevih kar mrgoli. In če kdo, potem on dobro ve, ali je voda v bajerju res tako zdravilna, kot se v zadnjem času govori. Sam je bil namreč kar sedemindvajset let delavec obrata Krede in zanesljivo mora vedeti, če kreda v bajerju res tako blagodejno vpliva na organizem in zdravi nekatere kožne in druge bolezni. Da je Voda v Kredi neoporečna, je letos pokazala resna strokovna analiza. Ali je povrh tega tudi zdravilna?0 tem pa Požrvov Pavel takole: ogromno odpadkov, zdaj so nekako postali bolj disciplinirani in jih vzamejo s seboj ali odložijo tjale v kanto za smeti. Ko se kopajo in sušijo na soncu, so vsi beli od krede in prepričan sem, da vsakomur to dobro dene in mu pomaga, če je kaj bolan. Voda je videti malo kalna in bela, a je v resnici izredno čista M -SORA KAJ? Izdelava stavbenega pohištva IZVOZNE KVALITETE - OKNA po naročilu vseh oblik in velikosti - OKNA, vgrajena suhomontažno v star obstoječ okvir. KAKO? Brez montaže. Z dostavo in montažo. POCEM? Po predračunu konkurenčne cene. možnost plačila: -avans - 3 obroki s čeki - delni avans in 6 obrokov s čeki -delni avans in ugoden kratkoročni kredit Požrvov Pavel in zakaj je ljudje ne bi izkoristili? V njej so ribe* ob bajerju pa živijo čaplje. Opažam pa, da se jezerce zarašča, saj je ob bregu iz njega že začela poganjati visoka trava in drugo rastlinje... Oni dan se je res zgodil žalosten dogodek, ko je nekdo utonil. A utonil je zato, ker mu je v vodi nenadoma postalo slabo in ni mu bilo več pomoči..." Tako. Voda v bajerju v Kredi je zdravilna, pravi ljudski glas in potrjuje mu tudi zgovorni in prijazni Požrvov Pvel, ki živi poleg bajerja že tretje desetletje. Zanesljivo je, da so strokovne analize pokazale, da je čista, primerna za kopanje, neoporečna torej. Kjer pa je apnenec, škodovati zanesljivo ne more, samo pomaga lahko -zatorej mirne duše lahko verjamemo, da je voda v Kredi tudi zdravilna! • D.Sedej DE MIZARSTVO ŽIRI OKNA vseh oblik in velikosti vel. 100 x 120 cm cena = 165 DEM ob TAKOJŠNJEM plačilu // ////// Pred 44. mednarodnim Gorenjskim sejmom Do kdaj še pospeševalci uvoza S sejmom, ki ga bodo v Kranju odprli v petek, 12. avgusta, in bo trajal do nedelje, 21. avgusta, Kranj vstopa v drugo polovico sejemskega tisočletja. Kranj, 8. avgusta - Sejem v avgustu v Kranju pomeni vstop v drugo polovico sejemskega tisočletja in nadaljevanje sejemske dejavnosti. Sicer pa ima avgustovski sejem v velikem šmarnu največjo tradicijo in obseg. Iz tega sejma so se razvili tudi drugi sejemski programi na razstavnem prostoru Poslovno prire-ditvnega centra Gorenjski sejem na Savskem otoku. Gorenjski sejem, ki je bil prva povojna klasična sejemska prireditev v Sloveniji, je prvi spoznal potrebo po celoviti ponudbi za posestnike kar zadeva obdelavo polja in gospodarjenje z gozdom. Zato danes nedvoumno lahko ugotovimo, da je prav kranjski sejem prvi v Sloveniji začel s kmetijskim sejmom z domačo in tujo mehanizacijo, s ponudbo orodij, opreme, galanterije. bi zato naše sejme največkrat že lahko poimenovali "kot zatiralce izvoza slovenske proizvodnje". Ne bi smeli tako poceni zapostavljati osnovnega cilja sejemske prireditve: element in magnet za izvoz domače proizvodnje, za seznanjanje tujih obiskovalcev o možnostih za nakup našega, slovenska blaga. "Prav to urejanje in uvajanje normativov in sodobne Direktor Sejma Franc Ekar ob tem ugotavlja, da so prav to bili razlogi, da temelja tradicionalnosti, ekonomsko-tržne in prometno zanimive lokacije niso v preteklosti mogli omajati ali izkoreniniti ne politični, ne zbornični organi, čeprav so iz kranjskega sejma preseljevali različne sejemske prireditve in programe po Sloveniji. "Ta stalni boj za sejemske pravice in tradicijo dejavnosti nas je utrdil. Pa ne le to, uspeli smo vedno znova uvrščati v sejemski prostor v Kranju nove, tudi izvirne programe." Danes smo priča izredni ekspanziji slovenskega sej-marstva tako glede lokacij, kot po številu sejmov. Že nekaj časa je aktualno vprašanje, do kdaj bomo v takšnem položaju in dogajanju na področju sejmarstva še zdrža- Mednarodna sejemska dejavnost in praksa sta tovrstno dogajanje pri nas že zdavnaj demantirala. Množica sejmov nas namreč uvršča v razred manj kvalitetnih in poslovno zato veliko bolj nezanimivih kot obratno. Koliko časa bomo zdržali, sicer ne gre napovedovati, vsekakor pa je sedanja praksa postala že tako obremenjujoča in draga za razstavljalce in proizvajalce, da postajajo zato te prireditve vse manj zanimive in "iztrošene". Ob vsem tem neredu in velikem številu sejmov pozabljamo, na glavni namen in pomen sejemskih prireditev. Sejmi s tradicijo in imenom v Evropi in svetu so bili in so predvsem pospeševalci izvoza. Pri nas ima oznaka "mednarodni" predvsem poudarek na uvozu in organizacije na področju našega sejmarstva, naj bi bila tudi popotnica za drugo polovico sejemskega tisočletja v slovenskem prostoru." Letošnji 44. mednarodni Gorenjski sejem zato ne bo le nadaljevanjetradicionalne-ga kompletiranja sejemske ponudbe, marveč v nekem smislu vendarle tudi premik pri iskanju najboljših stičišč med kupcem in prodajalcem, domačim in tujim. Takšen je cilj, ki si ga je letos zadal prireditelj z upanjem, da ga bomo vsaj na nekaterih področjih dosegli. To bi pomenilo tudi dober promet razstavljalcem in ugodne nakupe obiskovalcem. Letošnje 44. mednarodne sejemske prireditve so se prireditelji odločili, da obiskovalcem omogočijo prost vstop na večerni zabavni program s plesom, ki ho vsak dan od 19. do 24. ure, ob sobotah pa enih ponoči. "Sejemski razvoj je v Kranju zaradi denacionaliza-cijskih postopkov sicer zastal in povzročena je bila zaradi tega precejšnja škoda, vendar pa čas zdaj aktivno izkoriščamo za kompletiranje in utrje-vanje programov, na razvojnem in organizacijskem področju. Upamo tudi, da bomo denacionalizacijski postopek zakonsko in pošteno razrešili, saj nam pri tem pomagajo strokovne ustanove. Sicer pa ob letošnjem sejmu upamo, da bomo tudi to veliko prireditev sklenili v zadovoljstvo razstavljalcev in obiskovalcev ob pomoči nekaterih zunanjih služb, kot so varnost, policija, carina, špedicije..." Zahvaljujejmo se vsem, ki se vključujejo v oblikovanje sejemskih programov. Posebna hvala Programskemu svetu za razvoj sejemske dejavnosti, Izvršnemu svetu občine Kranj, predsedniku občinske skupščine Kranj, GZS Območni zbornici Kranj, Obrtni zbornici in seveda vsem razstavljalcem. Hvala tudi občanom krajevne skupnosti Kranj Center, mesta Kranja in še posebej stanovalcem Stare ceste za razumevanje ob tradicionalnih sejemskih prireditvi - Franc Ekar Letošnji sejem bo po obsegu in številu razstavljalcev najobsežnejši doslej. Povpraševanje po razstavnem prostoru je bilo precej večje od možnosti. Blizu tisoč domačih in tujih razstavljalcev bo ponudilo najsodobnejše stroje in opremo za kmetijstvo, gozdarstvo, vse za dom in gospodinjstvo, za široko porabo, prehrano, obrtniške izdelke, tekstil, pohištvo, gradbene materiale in tudi avtomobile. Poslovno-prireditveni center Gorenjski sejem ima v fiini prcg'snu tri specializirane sejemske prire-ditve: Mednarodni sejem malega gospodarstva, kooperacij, podjetništva, Sejem Slovenski proizvod - Slovenska kakovost in Mednarodni sejem Zaščita - Protection. Med letom statudi dva komibinarana sejma: Mednarodni sejem kmetijstva in gozdarstva in Mednarodni Gorenjski sejem. Pro-gram prodajnih sejmov pa sestavljajo Jesenski sejem, Kranjski zimskošportni sejem, Miklavževi nakupi ter Božično - novoletni sejem. Pojdimo z vlakom Slovenske železnice so za obiskovalce letošnjega 44. mednarodnega Gorenjskega sejma pripravile posebno ugodnost. Vsi obiskovalci, ki bodo na ogled sejma pripotovali z vlakom, bodo imeli pri nakupu povratne vozovnice 40 odstotkov popusta. Potrditev, da ste si ogledali sejem in ste upravičeni do popusta, boste dobili na razstavnem prostoru Gorenjskega glasa ob vhodu na sejem (poslovna stavba) Poslovno prireditvenega centra Gorenjski sejem. Za skupinska potovanja otrok in mladine od 15. do 26. leta ter za upokojence in potnike starejše od 60 let pa velja 50-odstotni popust na železnici. mn+jmr Slovenske železnice KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše so na ogled likovna dela udeležencev 3. likovne kolonije v PremanturL V galeriji Mestne hiše je razstavljen izbor predvojnih likovnih del slikarja Ljuba Ravnikarja (1905-1973). V stebriščni dvorani Mestne hiše razstavlja tapiserije Silva Horvat iz Škofje Loke. V galeriji Bevisa so na ogled slike Jožeta Ciuhe, Andreja Jemca in Lojzeta Spacala, V hotelu Kokra na Brdu so na ogled likovna dela slikarja Avgusta Černigoja.V galeriji Pungert razstavlja slikar Janko Kastelic V Mali galeriji je na ogled razstava kipov Milana Mandiča. V restavraciji Yasmin razstavlja fotografije Janko Prelovec iz Idrije. JESENICE - V razstavnem salonu Doltk je na ogled razstava slik udeležencev XV. planinske slikarske kolonije Vrata 94. V galerijskih prostorih Kosove graščineie na ogled razstava grafičnih listov na temo Promet. V bistroju Želva so predstavljene črnobele fotografije Mike Mekline iz Ljubljane. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici se predstavlja Boris Praprotnik z barvnimi fotografijami. V pizzeriji Bist'rca v Mojstrani so razstavljene fotografije izdelkov iz brušenega stekla Damjane Aupič z Jesenic. DOSLOVCE - Finžgarjeva rojstna hiša je po novem odprta od 9.30 do 13. ure, ob nedeljah od 11.30 do 17.30 ure, ob ponedeljkih je zaprta. VRBA - Prešernova rojstna hiša je odprta vsak dan, razen ponedeljka, med 9. in 16. uro, ob sobotah in nedeljah pa med 10. in 16. uro. RADOVLJICA - Akad. slikar Klavdij Tutta razstavlja slike, akvarele in objekte iz cikla Pravljični pejsaž v galeriji Stvčeva hiša. Galerija je od 1. julija dalje v popoldanskem času odprta od 17. do 19. uri, dopoldan pa od 10. do 12. V galeriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled razstava fotograij Mesto Radovljica, BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled razstava slik Emila Tomaša - 7 ho masa. BLED - V hotelu Astoria je na ogled prodajna razstava ruskega akad. slikarja Jurija Kravcova. V Vili Prešeren razstavlja akvarele Vida Bogataj.V hotelu Toplice je na ogled razstava akad. slikarja ingrafika Lojzeta Spacala iz Trsta. ŠKOFJA LOKA - V mini galeriji Občine Škofja Loka razstavlja Janez Justin slike na temo Narava. Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan razen ponedeljka od 9. do 17. ure. V galeriji Fara razstavlja akad. slikar Janez Hafner. Likovna dela otroškega. Ex tempora 94 si je moč ogledati v Mali galeriji Žigonove hiše. V okroglem stolpu je na ogled razstava oblačilna kultura na slovenskem. Člani fotokluba LTH se v menzi LTH predstavljajo z novimi fotografijami na temo Utrip '94. V kava baru Ami v Dorfarjah razstavlja fotograf Janez Pipan. TRŽIČ - V Kurnikovi hiši je odprta razstava čipk iz Železnikov in dražgoškega kruhka. MENGEŠ - V galeriji mežnarijt je na ogled razstava ciklusa reliefov Vdove akad. kiparja Toneta Demšarja. Otvoritev razstave v Kosovi graščini na __Jesenicah_ Stari grafični listi na temo _"PROMET"_ Jesenice, 4. avgusta - V Kosovi graščini je bila v počastitev občinskega praznika otvoritev zanimive razstave, ki jo je pripravila kustosinja Muzeja grafičnih umetnosti iz Rogaške Slatine, gospa Erna FerjaniČ- Fric. Gre za eno od 200 zbirk, ki jih poseduje Grafični muzej, in ki jo je tokrat posodii Muzeju Jesenice tako, da bo na ogled do 26. avgusta. V kulturnem programu je Matjaž Konda prebral dve pesmi, nato pa je gospa Nataša Kokošinek, zgodovinarka v Muzeju Jesenice, predstavila vsebino razstave. Gre za stare grafične liste, lesoreze, akvatinte, gravure v lesu, ki predstavljajo stara prometna sredstva npr. kočije, konjske in oslovske vprege in predvsem vlake. Listi so res stari, saj nekateri datirajo še v 16. stoletje vse tja do 19. stoletja, ko se je razvil zlasti železniški promet, trolejbusi, tramvaji itd. V predstavitvenem besedilu lahko preberemo, kako je potekal razvoj prometa - ljudje so najprej potovali peš, nato s konji, vozovi m kočijami. Z iznajdbo parnega stroja se je začel razvoj lokomotiv - te so sprva vozile po cestah in šele kasneje po železniških tirih. Že od nekdaj pa so ljudje za prevoz uporabljali tudi vodo, kjer je razvoj potekal od preprostih čolnov m splavov do modernih parnikov in ladij. Seveda pa se promet ne odvija samo po zemlji, ampak ima človek že od nekdaj željo, da bi letal po zraku. Po najbolj znanih poskusih v renesančnem času so nastali prvi baloni, cepelini in kasneje letala. Nataša Kokošinek je med drugim povedala, da močno občutijo izgubo ravnateljice Muzeja Slavice Osterman tako, da bodo zaenkrat pripravljali več razstav s področja zgodovine in etnologije, čeprav se tudi umetniških ne bodo izogibali. Predvsem pa se bodo trudili obdržati dosedanji visok nivo kvalitete razstav, za katerega se je trudila pokojna ravnateljica. • E. Gradnik Festival Radovljica ta teden MONIGHETTI IN ACCENTUŠ" Radovljica - Ta teden bosta v radovljiški Graščini dva koncerta stare glasbe: prvi bo danes, 9. avgusta, ob 20.30 uri. Z deli italijanskih mojstrov (Vivaldi, Scarlatti, Pergolesi, Boc-cherini) in J. S. Bacha bo nastopil ruski čelist Ivan Monighettt, ki ga bo na čembalu spremljal Shalev Adel. V četrtek, 11. avgusta, prav tako ob 20.30, pa bo koncert dunajskega orkestra za staro glasbo Accentus. Na programu bo Romance sefardov, glasba starih Zidov, ki je nastala okoli leta 1500. Tudi sicer v njihovem široko zastavljenem programu izstopajo koncerti stare glasbe iz 15. in 16. stoletja, Mezzosopranistka Carmen Čano, flavtist Michael Posch, Thomas vVimmer s fidulo, in Wolfgang Reithofer s tolkali, bodo z izvrstnim obvladanjem avtentičnih inštrumentov tudi tokrat pričarali mistiko glasbe španskih Zidov iz leta okoli 1500, obljubljajo organizatorji. • M.A. Klemen Ramovš: FESTIVAL BO OSTAL, CE SE BO SIRIL Radovljica, 6. avgusta - XII. Festival Radovljica se je v soboto zvečer v radovljiški Graščini začel s koncertom skupine Romanesca, ansambla za staro glasbo iz Londona. Organizator koncerta je Koncertna agencija Klemen Ramovš management, ki je v Radovljico tudi letos pripeljala sedem vrhunskih koncertov stare glasbe. Večer pred slavnostno otvoritvijo smo se pogovorjali s Klemenom Ramovšem, ki pravi, da kljub napornemu delu pri organizaciji prireditve, ki ima vse večji ugled tako med domačim in tujim občinstvom kot tudi v glasbeno - poustvaijalski javnosti, ostaja tudi glasbenik. Klemen Ramovš, glasbenik in manager Že dvanajsti Festival Radovljica ostaja na Gorenjskem. Kakšne so novosti prireditve in v čem ostaja zvesta svoji tradiciji? Načeloma je še vedno vse enako. Usmeritev festivala ostaja stara glasba z avtentičnimi inštrumenti in vrhunsko kvaliteto izvajalcev. Želimo si čimveč blestečih imen. Ostaja tudi sedem koncertov v štirinajstih dnbeh. Sprememba pa so stroški samega festivala, ki so narasli za dva in polkrat. Iz lanskih pet milijonov in pol na skoraj štirinajst milijonov tolarjev, ki gredo predvsem na račun povečanega medijskega prostora. Letos sodeluje veliko število sponzorjev, ki jim je festival dobra promocija. Žal podjetja po zakonodaji niso stimulirana za sponzoriranje kulturnih prireditev. Tudi sicer se zakonodaja na tem področju spreminja, lastninjenje še ni končano, zato pričakujem več zanimanja s sponzorjev šele v prihodnje, ko bo vlaganje v kulturo stimulirano tudi s strani dr trenutek pa jim kultura v zameno za sponzoriranje lahko ponudi le dobro promocijo. Kakšen je bil odziv publike še pred začetkom festivala in kako so se povabilu na festival odzivali sodelujoči glasbeniki? Otvoritveni koncert, kjer nastopa skupina Romanesca, je bil razprodan ačetkom festivala. Seveda bi a bi bila celotna prireditev razprodana tku leta, saj so bile vstopnice v prodaji ra. Sicer je bilo ričetkom festivala prodanih več kot polovica vstopnic, vendar bi rad po zgledu uspešnih glasbenih festivalov v tujini pripravil publiko do tega, da bi bile vstopnice prodane pred začetkom prireditve. Pod zelo ugodnimi pogoji, seveda. V začetku leta je bila tako cena vstopnice za koncert Prvi od sedmih koncertov Festivala Radovljica je bil koncert skupine Romanesca (Andrevv Manze, baročna violina; John Toll, čembalo; Nigel Northt teorba, lutnja). Občinstvu so na avtentičnih inštrumentih poustvarjali italijansko glasbo 17. stoletja. le osemsto tolarjev, v kasnejši predprodaji dva tisoč in na dan koncerta tri tisoč tolarjev. Z večjim povpraševanjem vrednost prireditve raste, obenem Ea nisi več za vsak posamezni oncert odvisen od publike, za katero ne veš, ali bo prišla ali ne. Zanimanje glasbenikov je seveda precej širše od kroga gostujočih. Pribliica letošnjih sodelujočih je prišla na svojo sti, ki sem jih povabil, so se z veseljem odzvali. Tudi glasbeniki, ki so v preteklih letih tirali v Radovljici, si novno nastopati tukaj. Sicer pa mislim, da je splošno vzdušje tako med glasbeniki kot tu, v Radovljici, naklonjeno festivalu. Poudarjam pa, da to ni le radovljiški festival, temveč nacionalni projekt. Poslušalci namreč prihajajo z Gorenjskega, Ljubljane, ostale Slovenije in tudi iz tujine. Kako ste program koncertov, v primerjavi s preteklimi festivali, izbirali letos? Program je drugačen, posebnosti pa ni. Z nastopajočimi uskladimo termine in se dre osnovne usmeritve. Razmišljamo pa o širitvi festivala. Morda na način, da se koncerti pod znamko Festival Radovljica duplirajo po vsej Sloveniji, morda bi bili lahko v prihodnje na gradu Kamen v Begunjah, Drugi način rasti festivala pa je, da se shema sedmih vrhunskih koncertov razširi z več cenejšimi. Morda bomo k sodelovanju povabili mlajše glasbenike, ki Se niso uveljavljeni, mogoče študente. Z nekaj zares vrhunskimi in uveljavljenimi koncerti bi dosegli uveljavitev festivala, mladim glasbenikom, za katere sem prepričan, da bi se za nastop še posebej pripravili, pa bi bila udelej dobra referenca tudi za drugam. In seveda bi to pomenilo tudi promocijo festivala samega. Idej je veliko. Uresničujemo pa jih po korakih, ki se včasih na zunaj vidijo, včasih pa ne. Kakšno je trenutno mesto stare glasbe v svetu, v Evropi in pri nas? Se pred kakimi desetimi leti je stara glasba predstavljala le alternativo v klasični glasbi. Mislim, da tega danes ni več. Morda predvsem zaradi nekaterih zelo prodornih poustvar-jalcev, pa tudi zaradi diskografskih hiš, ki v svoje programe uvajajo več stare glasbe. Pri tem je usmeritev, da mora biti tovrstna glasba izvajana z avtentičnimi inštrumenti, postal nekaj povsem nromalnega. Slovenija pa je majhna der je na primer teoviti dobre violine še za simfonični orkester, avtentične instrumente za kvalitetno izvajanje stare glasbe pa še toliko bolj. Sicer pa je vzpodbudno dejstvo, da je prav na Gorenjskem kar nekaj mladih glasbenikov, ki se ukvarjajo s staro glasbo: med drugim Mateja Bajt in Irena Kolar iz Radovljice, pa ansambel kljunastih flavt Camerata Carniola iz Kranja. Glede na majhnost prostora jih je sicer manj kot drugje, kljub temu pa je slovenska publika na staro glasbo navajena, tako da ima tudi ta zvrst dovolj prostora na slovenskih koncertnih odrih. Koncerti Festivala Radovljica niso mnoreditve. Ali to v našem prostoru pomeni majhnost ali zivnost? Tudi tu so ljudje do spoznanja, da mnoikakor ni odločilen pokazatelj kvalitete. Sicer pa se publika obnaša po neki posebni logiki. Za en sam koncert je tebiti občinstvo kot za dogodek v sklopu uveljavljene prireditve. To se ka Radovljici. Veljava festivala iz leta v lete raste, prav tako tudi število poslušalcev. Izvajalec pred skoraj prazn dvorano te Festival Radovljica pa je pil mejo, ko se mu za občinstvo ni več treba bati. Slovenska javnost ta čas dobro ve, kaj počne manager Klemen Ramovš, kako pa je z glasbenikom Klemenom Ramovšem? V tem hipu manager zelo pomaga glasbeniku. V gradu Fuubljani s svojim ansamblom pripravljam šest koncertov, prvi bo a. Seveda sem vsak dan tudi glasbenik, je pa res, da je včasih dan prekratek za vse. • M. Ahačič, foto: Lea Jeras Simpozij "Pokrajina in njena podoba" na Pokljuki K0PRIVNIK IN G0RJUSE ŽIVITA IN SE POMLAJUJETA V petih letih so prebivalci vasic na Pokljuki, zlasti na Koprivniku, zgradili celotno komunalno infrastrukturo. Konec tedna je na Koprivniku in Gorjušah potekalo srečanje z naslovom Pokrajina in njena podoba. Udeležili so se ga arhitekta Jaka Bonča in Marko Smrekar, geolog Tomaž Budko-vič, slavistka Marija Cvetek, zgodovinar Jože Dežman, akademska slikarja Srečo Dragan in Borko Tepina, grafik Črtomir Frelih, umetnostna zgodovinarka Judita Krivec-Dragan, pre-dstsvnik Triglavskega narodnega [>arka Jože Mihelič, predavatelj ikovne teorije na ALU Jožef Muhovič, geograf Metod Vojvoda te ing. agronomije Evgenija Korošec, ki je prevzela tudi vlogo gostiteljice. Gospa Koroščeva, ki poleg mnogih drugih funkcij opravlja tudi delo predsednice Turističnega društva na Koprivniku, je povedala, da je namen srečanja izmenjava strokovnih mnenj in idej, kako ohraniti pokrajino ter kulturno identiteto kraja oziroma zbuditi iz pozabe, kar se je nekoč na tem prostoru dogajalo in to ohraniti. Dejala je, da so že veliko naredili predvsem v smeri vračanja mladih, saj je Koprivnik vzorčni primer za oživitev kraja. Pred petimi leti, ko sta se z možem preselila na Koprivnik, 4^ Ivan Grohar, Pod Koprivnikom (Narodna galerija Ljubljana). Spominske razglednice ob simpoziju (Pokrajine in razne podobe) je bila vsa mladina v dolini, ostala je samo stara populacija in kraj je bil na robu izumrtja. Nato so z aktiviranjem vseh vaščanov uredili kompletno komunalno infrastrukturo: zgradili so ceste, vodovod, napeljali elektriko in telefon, zgradili ali obnovili gasilski in kulturni dom, avtobusno postajo, mrliške vežice, cerkev, farovž itd. Potreben denar so dobili predvsem od vaščanov, nekaj od občine in krajevne skupnosti, veliko pa je bilo zlasti prostovoljnih delovnih ur ter materiala (les, pesek itd). Spod budili so društveno življenje tako, da sleherni vaščan sodeluje vsaj v enem društvu. Tako so dosegli, da so na Koprivniku in Gorjušah ostale nekatere mlade družine, starejšim pa dali upanje, da se bo tu le nekaj premaknilo. Osnovna dejavnost v teh krajih je kmetijstvo, ki ga skušajo še pospešiti, za boljšo uspešnost pa so si omislili še dodatnmo, namreč prodajo lastnih izdelkov na domu ali sejmih. Načrtov imajo še veliko, ponosni pa so zlasti na to, da so mladim dokazali, da se tu da živeti. Letošnje srečanje "Pokrajina in njena podoba" je prvo te vrste z namenom, da postane tradicionalno, navezuje pa se na lansko 200-letnico prihoda Valentina Vodnika v te kraje. Ob tej priložnosti so izdali tudi spominsko razglednico z Groharjevo podobo Koprivnika-Udeleženci srečanja so predstavili svoje teze, ki se navezujejo na pokrajino in njeno podobo, si ogledali nekatere naravne in kulturne zanimivosti npr. Godcev muzej v Bohinjski Bistrici in Oplenovo bajto pod Studorjem, predvsem pa so se skušali drug od drugega čimveč naučiti. In zakaj so si za prizorišče srečanja izbrali ravno Koprivnik? Precej je vplivalo dejstvo, da gre za zanimiv vzorec visoke poselitve z aktualnim begom v dolino in vračanjem nazaj, nezanemarlji-va pa je seveda tudi lepota teh krajev, ki navdušuje tako s svojo prvinskostjo in nedotakn-jenostjo kot z živahnim utripom življenja. • E. Gradnik GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Brezposelnost na Gorenjskem padla pod magično mejo 10 tisoč ljudi Podjetja vse bolj zaposlujejo za določen čas Gorenjska industrija oživlja in delo je vse lažje dobiti, podjetja pa iščejo predvsem mlade, vse manj možnosti pa imajo starejši Kranj, 8. avgusta - Brezposelnost letos na Gorenjskem strmo upada, ob koncu junija je bilo registriranih 9846 brezposelnih in uradna stopnja brezposelnosti je padla na 13,1 odstotka, dejanska pa je še nižja. V letošnjem prvem polletju se je zaposlilo približno 6 tisoč delavcev in pripravnikov več kot lani v tem času, podjetja pa delavcev za težka in slabo plačana dela ne morejo dobiti. Podjetja ljudi zaposlujejo predvsem za določen čas, najraje mlade, otepajo pa se starejših, zato starejši od petdesetih letih praktično vec nimajo nobene možnosti za zaposlitev. Območna enota zavoda za zaposlovanje je sveže podatke o zaposlenosti oziroma brezposelnosti na Gorenjskem predstavila na tiskovni konferenci, direktor Franc Belčič je največji poudarek dal padcu brezposelnosti pod magično mejo 10 tisoč ljudi, ki je bila na Gorenjskem presežena Ered dvema letoma in pol. »ecembra 1991 so namreč našteli manj kot 10 tisoč brezposelnih, nato pa je že januarja 1992 brezposelnost hitro narasla in pod magično majo do letošnjega junija ni padla. Lani je bilo na Gorenjskem med letom od 11.500 do 12 tisoč brezposelnih. Večina mladih skuša nadaljevati šolanje Koliko časa bo brezposelnost ostala pod to mejo, je težko reči, saj ima zaposlovanje tudi izrazito sezonski značaj. Ze jeseni bo prišla nova generacija mladih, čeprav kar 93 odstotkov srednješolcev, ki končajo peto stopnjo izobraževanja, skuša nadaljevati šolanje, se vsi seveda ne uspejo vpisati na univerzo. Včasih jih je skušalo šolanje nadaljevati od 60 do 70 odstotkov, zategadelj je zdaj razumljiv naval na fakultete. Brezposelnost je junija letos v primerjavi z lanskim decembrom najbolj upadla v Kranju in sicer za 20 odstotkov, sledi škofjeloška občina z 18- odstotnim upadom brezposelnosti, triiška s 15-odstotnim (kar je pomemben dosele k), radovljiška s 12-odstotnim upadom in jeseniška z 2-odstotnim upadom brezposelnosti. Vsi seveda ne bodo uspeli in bodo potrkali na vrata urada za delo ter nekako skušali "pre-vedriti" čas do naslednjega vpisa na fakulteto. Zato bo verjetno že jeseni brezsposel-nost na Gorenjskem spet poskočila. Mnogim uspe v tem času opraviti pripravništvo, saj jim ga zavod za zaposlovanje subvencionira in podjetja jih rada sprejemajo. Subvencije so bile nekaj časa "na ledu", zdaj pa je spet oživelo, saj je država regijam določila kvote, ki jih lahko porabijo. V letošnjem prvem polletju je bilo v sofinanciranje pripravništva na novo vključenih 227 pripravnikov, zaključilo pa ga je 614 pripravnikov, od tega se jih je 205 ponovno prijavilo na zavod za zaposlovanje. * Vse več novih delovnih mest Brezposelnost je na Gorenjskem upadla, ker je na voljo veliko več prostih delovnih mest kot lani, kar je seveda posledica oživljanja gospodarstva, zlasti industrije. Soodvisnosti gospodarskih gibanj in zaposlenosti je vse bolj očitna, kar kaže, da smo že zakorakali v kapitalizem. Delodajalci so v letošnjem prvem polletju prijavili 7.785 potreb podelavcih in pripravnikih in v primerjavi s prvim polletjem lanskega leta so se potrebe po delavcih povečale za 87 odstotkov, potrebe po pripravnikih pa za 23 odstotkov. Gospodarstvo je prijavilo 7.105 in negospodarstvo 680 potreb po novih delavcih in pripravnikih, med njimi je bilo 5.484 novih delovnih mest. Industrija je v letošnjem prvem polletju prijavila 3.466 potreb po delavcih, sledi obrt in osebne storitve z 899, trgovina z 821, gostinstvo in turizem s 590, finančno tehnične in poslovne storitve s 564 in gradbeništvo s 448 potrebami po delavcih. Zaposlilo se jih je 6 tisoč več V letošnjem prvem polletju se je zaposlilo 6.027 delavcev in pripravnikov, kar je bilo za 79 odstotkov več kot v lanskem prvem polletju. Skoraj polovico se jih je zaposlilo v industriji, kjer je delo dobilo 2.810 ljudi, sledi obrt in osebne storitve s 662 ter trgovina s 629 zaposlit- Junija je bilo na Gorenjskem registriranih 9.846 brezposelnih, od tega 4.326 v Kranju, 2.115 na Jesenicah, 1766 v radovljiški občini, 902 v škofjeloški in 737 v trliški občini. Podatek o stopnji brezposelnosti je nekoliko starejši, saj dva meseca zamujajo podatkov o številu aktivnega prebivalstva in aprila je bila na Gorenjskem 13,1-odstotna. Najvišja še vedno v jeseniški občini, kjer je brezposelnost 17,2-odstot-na, sledi Trtic s 15,6-odstotno brezposelnostjo, Radovljica s 14,5-odstotno. Kranj s 14-odstotno in Skofja Loka s 5,9-odstotno stopnjo brezposelnosti. Kljub brezposelnosti pa delodajalci niso mogli dobiti dovolj novih delavcev, na kar vse pogosteje opozarjajo iz industrije. Delno temu botruje tako imenovano strukturno neskladje, precej pa nepripravljenost ljudi, da bi sprejeli težko in slabo plačano delo. Ugotavljajo pa tudi, da je prijav in zaposlitev več tudi zaradi tega, ker ljudje večkrat izgubijo delo, se nato spet zaposlijo in ponovno pridejo med brezposelne. Podjetja zaposlujejo predvsem za določen čas Vse bolj se povečuje zaposlovanje za določen čas, lani je bil delež zaposlitev za določen čas 63-odstoten, letos se je povečal na 77-odstotnega. Za takšne zaposlitve se odločajo predvsem v podjetjih, kjer je to postala že normalna stvar, nekdanja zaposlitve slika pa je s tem postavljena na glavo. V marsikaterem podjetju zaposlitev za določen čas združijo s preizkusnim delom. Najpomembnejši razlog pa je zelo zapleten in drag odpust delavca, zaposlenega za nedoločen čas. V prihodnje bodo verjetno le v državnih službah zaposlitve stalne, podjetja pa bodo prakticirala predvsem zaposlitve za določen čas in temu bi se morala prilagoditi tudi zakonodaja. Delo vse težje najdejo starejši Doslej je bila posebna skrb posvečena zaposlovanju mladih, zdaj pa vse večji problem postajajo starejši, ki vse težje dobijo delo. Podjetniki najraje zaposlijo mlade, zavračajo pa starejše od štirideset, nekateri tudi starejše od petintrideset let. Kar 62 odstotkov brezposelnih na zaposlitev zaman že čaka več kot leto dni, njihove zaposlitvene možnosti pa se starostjo zmanjšujejo. Med brezposelnimi jih je 24 odstotkov starih od 30 do 40 let, nadaljnjih 23 odstotkov od 40 do 50 let, nad 50 let pa jih je 14 odstotkov oziorma 1.351 ljudi. Slednji možnosti zaposlitve praktično nimajo več. Tako jim ostajajo le javna dela, ki jih po novem lahko opravljajo največ tri leta. Poleg tega pa zdaj obstajajo posebne državne spodbudedelodajalcu, ki zaposli človeka, ki je bil več kot dve leti uradno brezposeln. Brezposelni zavračajo telja in slabo plačana dela, v letošnjem prvem polletju je zaradi odklonitve ustrezne zaposlitve denarno nadomestilo oziroma pomoč iz- ?ubilo 75 ljudi, od tega 27 v kofji Loki, 19 v Kranju, 17 v Radovljici in 11 v Tržiču, Po besedah Franca Belčiča zori zamisel, da bi pravico do nadomestila skrajšali in jo nato podaljševali, če bi brezposelni izpolnil določene pogoje. Nedvomno pa bodo nekatera dela ostala "rezervirana" za tujce, tako je v razviti Evropi in pred tem si ne kale zatiskati oči. Kritje prispevkov za 400 zaposlenih Država je uvedla dve novi spodbudi za zaposlovanje. Prva ugodnost se nanaša na več kor dve leti brezposelne, država delodajalcu pokrije 22,9 odstotka prispevkov od bruto plače, delavca mora zaposliti za najmanj dve leti, delovno mesto pa mora biti seveda novo, saj bi sicer lahko prišlo do navideznega odpuščanja in ponovne zaposlitve ljudi. Delodaljalci palanko izkoristijo pokritje 22,9-odstotnih prispevkov od bruto plače tudi v primerih, če zaposlijo brezposelnega, ki ima pravico do denarnega nadomestila oziroma pomoči in sicer za toliko časa, dokler bi prejemal nadomestilo. Postavljen je seveda tudi pogoj, da to ne more biti pri istem delodajalcu, saj bi seicer državne spodbude lahko izkoriščali. Teh pogodb še ni veliko, le približno petdesetih so jih sklenili doslej. Gorenjska enota zavoda za zaposlovanje paima na voljo v ta namen 9,8 milijona tolarjev mesečno, kar pomeni, da bi lahko pokrili prispevke za približno 400 zaposlenih. • M. Volčjak Blagovna menjava s tujino v letošnjih petih mesecih Izvoz za dobro desetino večji Kranj, 8. avgusta - Gorenjsko gospodarstvo je v prvih petih mesecih letošnjega leta v blagovni menjavi s tujino ustvarilo za dobrih 89 milijonov dolarjev presežka, medtem kot je imelo slovensko gospodarstvo v tem času slabih 56 milijonov dolarjev primanjkljaja. Gorenjsko gospodarstvo je po statističnih podatkih izvozilo v letošnjih prvih petih mesecih za slabih 340 milijonov dolarjev blaga, °d tega skoraj polovico kranjska podjetja, ki so na tuje prodala za 169 milijonov dolarjev blaga. Sledi škofjeloške gospodarstvo s 75 milijoni dolarjev izvoza, jeseniško s 43 milijoni dolarjev, radovljiško • 35 milijoni dolarjev in tržiško s 18 milijoni dolarjev. Gorenjski izvoz je bil tako v prvih petih mesecih letošnjega leta za 12,2 odstotka večji kot lani v tem času. Gorenjska je že dolgo izrazito •zvozno naravnana, tudi letos pa izvoz narašča hitreje kot v vsej Sloveniji, kjer je porast znašal «4,6 odstotka, znašal pa je 2.593 milijonov dolarjev. Uvoz gorenjskega gospodarstva je v letošnjih prvih petih mesecih znašal 251 milijonov dolarjev in bil tako za 11,4 odstotka večji kot •ani v tem času. V Sloveniji pa je celo za 1,5 odstotka manjši kot lani v tem času, znašal je 2.649 milijonov dolarjev. Statistični podatki o blagovni menjavi s "pravo" tujino pa kažejo, da je gorenjsko gospodarstvo v letošnjih prvih petih mesecih •Zvozilo za 300 milijonov dolarjev blaga, kar je bilo za 14 odstotkov več kot lani v tem času. Uvoz pa je znašal 230 milijonov dolarjev in Je bil za 15 odstotkov večji kot lani v tem času. Presežek je Potemtakem znašal 70 milijonov dolarjev. Slovensko gospodarstvo Pa je v tem času izvoz povečalo za 7 odstotkov, uvoz za 2,5 odstotka, Primanjkljaj pa je znašala približno 200 milijonov dolarjev. Blagovna menjava z državami bivše Jugoslavije pa še naprej Upada. Gorenjsko gospodarstvo je tja izvozilo toliko kot lani v tem *asu, uvoz pa je bil manjši za 18,1 odstotka. Slovensko gospodarstvo Pa je izvozilo za 8 odstotkov manj, uvoz s tega območja pa je bil Manjši kar za 31,3 odstotka. • M. V. Industrijska proizvodnja v letošnjem prvem polletju Proizvodnja vztrajno narašča Kranj, 8. avgusta - Po statističnih podatkih je bila industrijska proizvodnja na Gorenjskem v letošnjem prvem polletju za 13,7 odstotka v primerjavi z lanskim prvim polletjem, v Sloveniji pa za 7,4 odstotka. Junija je bila industrijska proizvodnja na Gorenjskem glede na maj večja za 5,5 odstotka (v Sloveniji za 3 odstotke), v primerjavi z lanskim junijem pa je bila večja za 13,5 odstotka (v Sloveniji za 15,2 odstotka). Obseg industrijske proizvodnje vtrajno narašča v vseh gorenjskih občinah, izjema je le tržiška občina, kjer so gospodarske težave največje. Tako je v letošnjem prvem polletju v primerjavi z lanskim obseg industrijske proizvodnje v Kranju narastel kar za 21,6 odstotka, na Jesenicah za 11,6 odstotka, v škofjeloški občini za 8,4 odstotka in v radovljiški občini za 8,1 odstotka; za 5,8 odstotka pa je bila industrijska proizvodnja manjša v tržiški občini. Tudi junijska primerjava kaže poraste, izjema je le tržiška občina, kjer je bila junija letos industrijska proizvodnja za 3,3 odstotka manjša kot junija lani, za 5,5 odstotka pa je bila večja kot maja letos. Pregled po desetih panogah, ki predstavljajo več kot 90 odstotkov industrijske proizvodnje na Gorenjskem pa kaže, da je bil v letošnjem prvem polletju v primerjavi z lanskih obseg proizvodnje večji: v proizvodnji električnih strojev in aparatov za 37,7 odstotka, v proizvodnji tekstilne preje in tkanin za 35 odstotkov, v črni metalurgiji za 26,9 odstotka, v kovinsko predelovalni dejavnosti za 20,6 odstotka, v predelavi kemičnih izdelkov za 13,2 odstotka, v živilski proizvodnji za 8 odstotkov, v predelavi kavčuka za 6,1 odstotka in v proizvodnji končnih lesnih izdelkov za 1,3 odstotka. V dveh dejavnostih pa je bil obseg proizvodnje v letošnjem prvem polletju v primerjavi z enakim lanskim razdobjem manjši in sicer v proizvodnji končnih tekstilnih izdelkov za 5 odstotkov in v proizvodnji obutve za 2,8 odstotka manjši. • M. V. Nova industrijska razvojna politika Podjetja se bodo delila le na dobra in slaba Dokument bo slovenska vlada obravnavala jeseni Kranj, 8. avgusta - Tik pred počitnicami je slovenska vlada na dnevni red uvrstila novo industrijsko razvojno politiko, dokument bo obravnavala v jesenskih mesečin. Po novem slovensko gospodarstvo ne bo več razdeljeno na bolj ali manj prednostne panoge, temveč se bodo podjetja delila le še na dobre in slabe. Dobra podjetja bodo tista, v katerih bodo do leta 2000 ustvarili do 60 tisoč mark dodane vrednosti na zaposlenega, medtem ko zdaj dosežejo vsaj 20 tisoč mark dodane vrednosti na zaposlenega. S tolikšnim povečanjem bruto dodane vrednosti na zaposlenega naj bi naša država do preloma tisočletja zmanjšala zaostanek za evropskim gospodarstvom. Dokument so pripravili na ministrstvu za gospodarske dejavnosti, kjer so ob tem zapisali, da mora biti slovenskemu gospodarstvu za uspešno rast v prihodnjih letih zagotovljenih nekaj pogojev, saj je zdaj precej obubožano. Zagotoviti bo E)trebno več 80-odstotno izkoriščenost obstoječih industrijs-h zmogljivosti. Pomembna spodbuda bodo tudi investicije v infrastrukturo, zlasti v pospešeno gradnjo avtocest, železnico, elektrogospodarstvo, ekološko sanacijo, posodobitev koprske luke in letališča, v kar naj bi v prihodnjih letih vlagali v višini četrtine bruto domačega proizvoda. Gospodarsko rast pa naj bi pospeševali tudi s tujimi vlagaj anji in s pospešenim posodabljanjem olastninjenih podjetij. Prispevalo naj bi tudi vračanje premoženja, saj naj bi novi lastniki kapital porabili za naložbe. Strategi pa pričakujejo, da bomo v prihodnje bolj varčni in da bomo svoje prihranke vlagali v nakup delnic podjetij ali investicijskih skladov namesto na hranilne knjižice. • M. V. Gospodarska zakonodaja Kranj, 8. avgusta - Poslanci so trenutno na počitnicah, ko se vrnejo z dopusta pa jih se letos čaka tudi zakonodaja s področja gospodarstva. Tako naj bi obravnavali zakon o gospodarski zbornici Slovenije, ki ga mora pripraviti vlada, urejal bo delovanje zbornice glede na ustavne rešitve, novo zakonodajo in potrebe gospodarstva. Na področju ekonomskih odnosov in razvoja mora državni zbor sprejeti zakon o uporabi kupnine iz lastninjenja, saj zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij narekuje sprejem posebnega zakona, ki bo opredelil način porabe sredstev, ki jih bo v procesu lastninjenja pridobil razvojni sklad. Letos naj bi sprejeli še zakon o tujih naložbah, ki bo opredelil glavne značilnosti tujih investicij pri nas. Zakon o carinski tarifi pa naj bi vseboval smernice za določitev posameznih carinskih stopenj, njegovo izhodišče bo dosežena raven proizvodnje, učinkovitosti, zaposlenosti v posameznih panogah ter skladnost s sprejeto zaščitno politiko. Popravek V zadnji številki se je v razgovoru z direktorjem kranjske Planike Božidarjem Megkčem v intervjuju z naslovom "V tekočem poslovanju izgube ni več, za Planiko se začenja drugi polčas" vrinila neljuba napaka. Drugi odgovor na naša vprašanja se pravilno glasi "Neodvisni sindikati so povedali..." Svobodnim sindikatom se opravičujemo. BANČNI NASVET Pripravili smo vam nasvet, kako ravnati ob izgubi svojih najbližjih sorodnikov, kjer imate kot dedič pravico razpolagati z denarjem, ki ga je imel pokojnik v banki. Kdaj lahko dediči razpolagajo z denarjem, ki ga je imel pokojni v banki? Banka izplača dedičem tolarje ali devize, ki jih je imel pokojni bodisi na hranilni knjižici, tekočem ali žiro računu, devizni knjižici ali deviznem računu, ko ji dediči predložijo pravnomočen sklep sodišča o dedovanju. Obstajata pa dve izjemi, ko je možen dvig denarja tudi že pred tem, to je kadar Žre za stroške zdravljenja pokojnega in pogrebne stroške. »enar se izplača ob predložitvi računov, katerih kopijo banka zadrži, da ne bi prišlo do večkratnega uveljavljanja teh računov. Ko komitent banke umre, banka pregleda njegov račun in ustavi vsa izplačila do sklepa o dedovanju, razen za prej opisane izjeme, s smrtjo pa prenehajo tudi vsa pooblastila, ki jih je pokojni dal. Ker pa banka praviloma izve za smrt svojega komitenta šele, ko ji to povedo dediči, se lahko zgodi, da tudi po smrti še izplačuje obveznosti iz naslova trajnika, pa tudi pooblaščenci lahko denar še dvigajo. Zato lahko dediči, ko v dednem postopku prijavljajo premoženje pokojnega, to je številke računov in hranilnih knjižic, na to sodišče opozorijo, banka pa na poziv sodišča temu predloži izpiske, iz katerih je razvidno, kdo, kdaj in koliko denarja je dvignil oz. koliko denarja je bilo nakazanega po trajnikih. Kar pa se tiče vezanih sredstev, ostanejo ta vezana do izteka vezave tudi po prejemu sklepa o dedovanju, izjemoma pa se lahko vezava po dogovoru tudi prekine, če so bila sredstva vezana vsaj že določen čas, v skladu z internimi pravili banke. Gorenjska 6y Banka Banka posluhom POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK 4M NA ŠTIRIH KOLESIH Test: Piaggio Porter blind van/glass van MESTNI PROMET Italijanski Piaggio se je do zdaj uveljavljal predvsem kot proizvajalcev majhnih priljubljenih motornih koles, ki so že več kot četrt stoletja znani pod imenom vespa. Manj znano pa je, da se zadnji čas ta italijanska tovarna uveljavlja tudi z majhnimi dostavnimi vozili imenovanimi porter. Piaggio porter spada v tisto tora ali pa odprt tovorni kategorijo vozil, ki jih je prostor. Na naši preizkušnji pogosto srečati na italijanskih je bil tokrat porter s samo dvema sedežema, s pregrado ločenim tovornim prostorom in z dvema paroma bočnih vrat. Tista, ki zapirajo tovorni prostor so bila drsna in prav tako opremljena s stekli, toda kdove zakaj so odpiranju namenjena samo desna in zadnja dvižna. MEŠETAR Piaggio porter italijansko japonska kooperacija jen 993 kubični trivaljni motor. Prihaja iz japonskega Daihatsuja, kjer so ga do nedavnega uporabljali tudi za svoj model charade. Kooperacija med Daihatsujem in Piaggiom je povsem jasna: Tovorni prostor: 3 kubične metre in avstrijskih cestah, kjer so že zdavnaj spoznali primež mestne prometne gneče. Pri nas vsaj na prvi pogled vozilce dolgo komaj 3,31 metra, in pa precej višje kot široko, deluje smešno. Zadnjič smo bili podobnih kombijev navajeni Pred leti, ko jih je po licenci iata izdelovala kragujevška Zastava. Porter je sicer zasnovan sodobneje, njegova zunanjost je prijetnih, pa ne pretirano zaobljenih in vendarle zanimivih oblik, karoserijske izvedenke so v osnovi tri in ob podrobnejšem pogledu je ta dostavni avtomobilček povsem dostojno transportno sredstvo. V prostoru, ki je za prvo vrsto sedežev, je lahko še za dodatne štiri potnike se-dišč, skoraj tri kubične metre uporabnega tovornega pros- HVALIMO: okretnost -tovorni prostor - motorne zmogljivosti; GRAJAMO: skromna oprema - občutljivost na bočni veter -površna končna obdelava Prostor, ki je namenjen vozniku in sopotniku, je pri vseh izvedbah enak. Prednja sedeža sta preprosta, z nekoliko prekratkim sedalnim delom in vsaj za krajše vožnje dobrima naslonjaloma. Prostora v kabini je za daljša kolena skorajda premalo in zato zadevanje ob plastiko na armaturni plošči ni nobena redkost. Instrumentov je samo toliko, kolikor jih je res potrebnih, odlagalnih prostorov pa skoraj odločno premalo. Drži pa, da si je mogoče za doplačilo naročiti kar precej dodatne opreme, kar pa ne velja samo za potniški del ampak tudi za tistega, ki je namenjen tovorom. CENA do registracije: 17.497.594 ITL (Avtohne Kranj) Pod motornim pokrovom, bolje rečeno pod prednjima sedežema je mojstrsko spravl- Potniški prostor malo prostora, najnujnejša oprema porter ni zrasel samo na italijanskih zeljnikih, ampak so si ga izmislili Japonci, ki ga prodajajo pod imenom daihatsu hijet, res pa je, da je tovarna za oba v Italiji. Vozne lastnosti so primerne svojemu namenu. Živahen motorček poganja zadnji kolesi, kar pomeni tudi nekaj navidezne nestabilnosti, gorje-kombiju pa takrat, kadar na odprtih cestah zapiha bočni veter. Kljub vsemu, voznik bo znal ceniti, da v tem kombiju doo mobitel aparati s tel. številko za vozila, plovila in objekte že od 2290 DEM v SIT dalje nakupna KREDIT al LEASING Svetovanje Prodaja Montaža Informacije 064/218-317,061/12-51-288 VEČ kot 1/3 VSEH uporabnikov JE mobitel KUPILA prt YANNI doo 4M NOVICE VW: Tokratni prispevek k varovanju okolja pri proizvodnji avtomobilov prihaja iz nemškega Volkswagna. Tam so pred kratkim vse avtomobile, ki jih lakirajo s pomočjo potopnega procesa v električnem polju začeli barvati barvati s pomočjo neosvinčenih materialov. Potopno lakiranje je sicer prvi korak v f>rocesu barvanja avtomobilov. Surova karoserija pri potopnem akiranju v električnem polju dobi prvi nanos laka, ki kasneje ščiti pred korozijo in po končni obdelavi ni viden. Sedanji ukrepi so posledica dolgoletnih raziskav Volkswagna in in partnerskih podjetij. Zaradi manjše obremenjenosti okolja se ne bo spremenila niti kakovost niti zunanja podoba barvanja, Volkswagen pa tudi ne bo spreminjal cen avtomobilov. RENAULT: V prvih šestih mesecih letošnjega leta je renault svoj delež na evropskih avtomobilskih trgih povečal na 10,6 odstoka, kar je za dve desetinki odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Lani so v tem času prodali 630.359, letos pa že 687.714 avtomobilov. Še posebej dobro so šli renaulti v prodajo na zahtevnih trgih severnoevropskih držav, manj zadovoljni paso s prodajo v Španiji, Italiji in Portugalskem, kjer je nasploh opazen upad prodaje novih avtomobilih. * M.G. avtotehna d.d. talen EPRO Corenjtki »jem Kranj Možnost nakupa na posojilo ali čeke Popusti za gotovino _ HO Vabimo vas, da nas obiščete NA KOSTANJEVEM VRTU ali v BtSTROJU. NUDIMO: velik 'obor odličnih poz, sladki, sladoledov in diugih dobrot Zabava vas ansambel Juxe box z odlično pevko SONJO ZUPAN. Rezervacije po telefonu 79-60 ali telefax 741-550 sedi sorazmerno visoko in da končna hitrost niti ni tako zanemarljiva. Predvsem pa se ta dostavni avtomobil izkaže s svojo okretnostjo, ki je predvsem očitna v ozkih mestnih središčih, kjer se porter prerine do tja, kamor se drugi ne. Zato ima tudi povsem primerno ime. Ali vas porter ne spominja na portirja, prinašal-ca ah kaj podobnega. In prav zato je tudi narejen: za majhne potujoče delavnice, cvetličarne, pisarne, servise in podobno. Cene domačih pridelkov Cene kmetijskih pridelkov so na kmetijah običajno nekoliko nižje kot pri branjevkah na tržnici, ob vse večjem številu kmetij pa se tudi pojavljajo napisi, ki vabijo k nakupom jajc, krompirja, mleka in podobno. Na eni od kmetij v okolici Kranja je treba za liter mleka odšteti 55 tolarjev, domača jajca prodajajo po ceni med 16 in 18 tolarji, krompir je kar krepko cenejši kot na tržnici, saj zanj zahtevajo 40 tolarjev za kilogram, ponujajo pa tudi solato in sicer za 180 tolarjev. Domačo skuto imajo na voljo po 340 tolarjev, za kilogram masla hočejo po 170 tolarjev, za smetano 340 tolarjev. Na kmetiji se dobi tudi domači med, za liter pa je potrebno odšteti med 380 in 500 tolarji. Oktobra citroen evasion tudi pri nas TEHNIČNI PODATKI: dostavno vozilo s spredaj nameščenim motorjem in pogonom na zadnji kolesi. Motor: trivaljni, 993 cem, 33 KW/45 KM, elektronski vbrizg goriva, katalizator. Mere: dolžina 3295 mm, širina 1395 mm, višina 1870 mm. Najvišja hitrost: 115 km/h (tovarna), 121 km/h (test). Poraba goriva po ECE: 6,8/8,0/8,3 1 neos-vinčenega 95 okt. goriva. Poraba na testu: 8,1 1. M. Gregorič NAJBOLJ ISKAN ČASOPIS NA GORENJSKEM: GLA8 Francoski Citroen je pred kratkim v Evropi začel prodajati svojo novo enoprostorsko vozilo evasion, ki je sicer eden od četverčkov iz skupnega projekta s Fiatom, Lancio in Peugeotom. Evasion, ki s svojinu 4454 milimetri dolžine sodi v tržno vse pomembnejši avtomobilski segment (leta 1998 naj bi v Evropi prodah kar okoli 400.000 enoprostorskih avtomobilov), bodo opremljali z dvema dvoiitrškima štirivaljnima motorjema, z močjo 123 oziroma 150 KM (s turbinskim polnilnikom) in s tremi različnimi paketi opreme (X, SX, VSX). V osnovni izvedbi je na voljo pet sedežev, medtem ko jih je glede na izvedbo največ osem, v osnovni serijski paket pa sodijo še osrednja ključavnica, volan s servoojačevalnifcom, elektrificirana stekla v sprednjih vratih in še nekaj druge opreme. Pri Citroenu vsaj v kratkem še ne bodo ponudili drugačnih motorjev ali štirikolesnega pogona. Če gre verjeti napovedim koprskega Cimosa, ki je pri nas zadolžen za zastopanje Citroena, bo evasion pri nas naprodaj v oktobru, medtem ko o cenah še ni nič znanega. • M.G. XII. FESTIVAL RADOVLJICA 6. - 20. avgust 1994 London Dunaj Basel Moskva Tel Aviv Amsterdam Antiverpen in Firenze z intonacijo stare glasbe Nocoj (torek, 9. avgusta) ob 20.30: IVAN MON1GHETTI - violončelo Pojutrišnjem (četrtek, 11. avgusta) ob 20.30: ACCENTUS - ansambel za staro glasbo mobitel iHrija kanal PANPRINT Uradna pi|.u .i XII Festivala Radovljica 1994 je |X'nvci vino Valvasor 1'roil.ija vstopni«.: Fmona dlobtour MaMinarkot m lunMkno društvo Kadov l|u a, Informacije Klemen Ramovš Munuacment, Tel 001 125 33 66 VREME Sončno in vroče bo, popoldne in zvečer bodo ^aa^ krajevne nevihte. V četrtek bo začel pihati jugozahodni veter. LUNINE SPREMEMBE r Po Herschlovem vremenskem ( ključu noj bi bilo veliko dežja. ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE Zadnjikrat je bila na tem mestu objavljena stara razglednica vasi Bukovica v Selški dolini. Ker ste imeli nekoliko več časa za odgovor, smo prejeli tudi nekaj več vaših dopisnic. Napisali ste nam tudi, da je na sliki cerkev, kakršna je še danes, in t.i. Kislova hiša, v kateri sta bili tedaj trgovina in gostilna. Na sliki je videti tudi staro osnovno šolo, ki pa je bila med drugo svetovno vojno požgana, po vojni pa je bila obnovljena. Žreb je pet nagrad v vrednosti po 1.000 tolarjev namenil takole: 1. Peter Kalan, Bukovica 20, Selca; 2. Zofija Pogačnik, Nemilje 7, Zg. Besnica; 3. Sonja Ovnik, Stružnikova 8, Šenčur; 4. Alenka Golob, Praprotno 17, Selca; 5. Urban Potočnik, Bukovica 24, Selca. Čestitamo! Tokrat pa objavljamo razglednico iz leta 1939, ki prikazuje neko planino, kamor bi se človek prav rad zatekel pred to vročino. Napišite, katera planina je na sliki in na kateri nadmorski višini leži. Odgovore pošljite do petka, 12. avgusta, na naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj. Žreb pa bo spet razdelil pet nagrad v vrednosti po 1.000 tolarjev. IT 0Y MAISTROV TRG 5, KRANJ MODA ZA MLADE Slikar, jadralni padalec, jamar Svoboden kot ptica Dare Ferjan - Fant, o katerem se bo v prihodnosti morda še veliko govorilo. Nadarjen mlad slikar, a hkrati se ukvarja še z mnogočim... Kot vsak umetnik tudi ti iz nekega vira črpaš ideje, ki se potem prelijejo na slikarsko platno. Svoje ideje iščem v sebi, notranjost je tista, ki sili ven. Tesna je povezanost z življenjem, tkanjem lepega okrog mene, važen je občutek trenutka. Moje slikarstvo je razisko-valne narave, nimam izoblikovanega stila, uporabljam mnoge tehnike. Kdo bi rekel, da se še iščem. Na moje ideje, ki so razvidne s platna, vpliva v veliki meri tudi dejstvo, da veliko berem, še posebno je v tem času pomembna duhovnost. Evald Flisar, Carlos Cas-taneda, to so pisatelji tiste vrste, ki mi dajo veliko duhovnega poleta. Ogenj, voda, zrak in zemlja so elementi, ki služijo mojemu poslanstvu. Rad sem v stiku z naravo, rad jo upodabljam in raziskujem še z drugega vidika - z jadralnim padalstvom in jamarstvom. Odraščal si v mirnem in slikovitem okolju blizu soteske Vintgar. Slikam res že od takrat, odkar pomnim. Torej so začetki risanja povezani s tem krajem. Veliko sem se naučil v srednji aranžerski šoli, veliko pa se učim sam, iz knjig, ki prikazujejo anatomije, tehnike. Ko sem potoval po Evropi, bil sem na severu Evrope, v Parizu, v Utrechtu na Nizozemskem, kjer sem naredil sprejemne izpite za tamkajšnjo Likovno akademijo, pa potem nisem ostal v tujini, sem ves presrečen hodil po galerijah in se skušal s tistih veličastnih slik čimveč naučiti. Ali ti je žal, da nisi ostal v Utrechtu? Ne, za nič v življenju mi ni žal. Res je, da se iz vsake stvari nekaj naučiš, in da je za nekaj dobra. Kje si prirejal razstave? Bile so v tržiški Kurnikovi hiši, sodeloval sem na likovnih tekmovanjih Ex tempore, raz- stavljal na Bohinjski Beli, v Kranju, v takratni blejski galeriji Aladin, celo v Šmarjeških toplicah. S tvojim načinom življenja je močno povezana želja po leten, ju in raziskovanju skrivnostnih zemeljskih globin. Kot sem že poudaril, gre za pristen stik z naravo. Jadralno padalstvo mi pomeni izziv, da se preizkusim v letenju, želja po tem pa izvira verjetno iz globoke, skrite človekove potrebe po letenju. Ko jadraš, vse izklopiš, si sam. Po drugi strani pa je to nevarnost, dvigne ti adrenalin v krvi. Raziskovanje jam pa pomeni spuščanje v neznano, skrivnostno, temačno. Za preživetje ustarjati slike ni dovolj. Nikakor ne. Zato je moja največja želja, da bi bilo mogoče živeti od umetnosti. V slikanju uživam, vendar naslikana platna ne pečejo vsakdanjega kruha. Zato delam tudi izdelke iz usnja - denarnice, torbice in podobno. Mogoče mi bo nekoč dano, da izpolnim eno največjih želja - potovati v daljne dežele, priti v stik z nedotaknjeno naravo, z ljudstvi Avstralije, Nove Zelandije. Kdo ve! • S. Vidic Najslavnejša izjava minulega tedna je nedvomno bila izjava pri nas letujočega madžarskega predsednika, namreč: gospod predsednik je ljubeznivo dejal, da je Slovenija tako lepa, kot da bi jo bil Bog ustvaril... Hvala za poklon! To najbrž že drži - o naravi in teh naših naravnih lepotah! Kaj pa Slovenci, ki jih je Bog posadil v to idilično naročje planin, ravnine, krasa, primorja, goric? Gospod predsednik bi gotovo spet ljubeznivo dejali, da so ljudje pa sploh oh in eh dobri in ljubeznivi! No ja! To on misli. Mi bi vsekakor samodestruktivno usekali, da ene izmed nas je pa sam hudiček gor na te bogovske hribčke posadil, tako zlobni da eni so! In da jih hudobec na teh hribčkih in dolinah kar dobro gor drži, saj se ob domala sleherni priliki izkažejo za zlobne in grozne primerke in je njih črna duša v kričečem neskladju z milino slovenske narave. Te slovenske narave bo Bog kaj kmalu jako žalosten, če bomo kar pustili, da nam Zgori na tisoče hektarov gozda! Ko takole beremo, da so na poziv o gašenju velikega gozdnega požara prišli le trije, štirje prostovoljci in da je vojska rekla, da se ne bo izpostavljala, tu nekaj ne štima! Ne štima seveda to, kar nihče na glas ne pove, namreč: gozdovi so zdaj v zasebni lasti, socializma ni več, da bi rekli: to so naši, slovenski, družbeni gozdovi in vsi gremo - aufbiks - gasit! Kar poskusite iti iz kakšnega zasebnega ali na pol privatiziranega podjetja ven, rekoč: jest grem pa zaej gasit, gmajna naša gori! Kjer gori, tam smo mi! Manager v firmi bo pa rekel: ti kar pojdi, a šiht ti bo manjkal, zato nazaj ne pridi! Vzamemo drugega! davkoplačevalci terjali čiste račune: če damo za gasilce, da so v pripravljenosti, bodo gasili tistim, ki so tudi plačali. Njim, ki niso, bo pač - zgorelo! No ja, zadeve ravno ne bodo tako zelo nabrušene in bo solidarnost še vedno tlela, ampak v glavnem bo vseeno Tema tedna Narava je že lepa, Slovenci pa... Slovenska narava je taka, kot bi jo sam Bog ustvaril, Slovenci pa...No ja! Slovenski politiki na domače destinacije, Jelinčič pa na Kubo! Kolobocija na kvadrat! Zasebna lastnina hočeš nočeš je, kapitalistični tržni odnosi tudi, fasilske brigade so - razmerja, do kaj stori, kdo kaj plača in komu je kaj dolžnost in komu kaj pravica, pa so še docela v luftu Popolnoma ista pesem kot z gorskimi reševalci: kdor jih pokliče, ta naj tudi plača! Kmalu, še prekmalu se bodo zadeve izkristalizirale v to smer: nesreča gor ali dol, škoda taka ali drugačna -volonterjev enostavno ne bo več! Po drugi strani pa bodo tako in čisto nič drugače! Zato so krepko mimo usekala vsa tista zgrožena pisma bralcev, ki so objokovala nehumanost, če ne celo predrznost slovenske vojske, ki se obgašenju tako velikega požara ni odzvala! Tega, da bi planiško velikanko teptali premraženi vojaki in si vsi mokri zaslužili sendvič in kakšnega jurja, tega, da bi po velikanki iz samega domoljubja in ljubezni do "naše Planice" stopicali domačini, ne bo nikdar več. Če si organiziral, od sponzorjev, oštirjev in vstopnine pokasiral - štam-fanje tudi pošteno in dobro plačaj! A pustimo tako resne bližajoče se teme, saj je ja avgust in se bere samo še to, kam je kdo fliknil na dopust. Da so naši politiki bojda ostali na domačih turističnih destinacijah, je seveda hvalevredno, čeprav dvomim, da jim je tole počitniško domoljubje kaj pri srcu. Glede na funkcionarske plače, ki prinesejo tudi od 50 do 100 procentne stimulacije in so torej v resnici še enkrat višje kot je uradni zaznamek, bi si mirne duše lahko privoščili Havaje, če ne že prijateljsko hrvaško primorje. Najbolj jo je pihnil Jelinčič, ki je naravnost povedal, da gre na Kubo -gledat tudi, kako na licu mesta umira socializem. Tako bo edino on združil prijetno s koristnim, ko bo opazoval, kako se preživi z dolarjem plače na mesec... Naši politiki torej na morje in na podalpsko Gorenjsko, kot se na široko govori. No ja, dobro. Glede na to, da je Slovenija silno majhna in da je od kakšnega Martuljka ali Kranjske Gore do ljubljanskih Murgel ura zmerne vožnje, naj se ne bi zgodilo to, kar se je enemu domačemu turistu: Ko se je namreč šel domači turizem in letoval na destina-ciji Martuljek, jo je zvečer kar odplenkal proti domu. Čisto je pozabil, da je domači turist na domači turistični destina-ciji in da mora v hotel na večerjo, ne pa domov kure zapret. • D. Sedej CI V §H - Policaj pregleduje gume na avtomobilu starejše voznice in reče: - Ali se zavedate, da imate zelo slab profil? - No veste kaj, sikne ženska, kakšen poseben lepotec tudi vi niste! - Oženil se bom z Japonko, reče Boris prijatelju. - A je velika ljubezen? - Niti ne. Toda boljše je, če imaš taščo na Japonskem. - A mi daste prašek za bolhe. - Nič ne bo, pri nas dajemo praške samo za denar. - Vedeževalka prerokuje ženski z dlani. Poročili se boste z lepim in bogatim moškim. - Krasno, reče ženska, toda kaj naj storim z grdim in revnim, ki ga imam že doma. - Mojster naroči vajencu: V sosednjem prostoru pobarvaj okna! - Čez nekaj časa pride vajenec nazaj in vpraša? - Mojster, a okvire tudi? Milka je podarila sosedi za rojstni dan straniščno metlico. Ob prvem srečanju jo vpraša: - Kako ste zadovoljni z metlico? • Ne vem, se izmika, papir je le papir. Beno radio triglav 64270 Jesenice, Ćufarjev trg 4 STEREO 96 MHz RDS ZADETEK V PETEK V petek zvečer je bilo v Gorenji Dobravi 6 pri družini Čemažar zelo vroče; ne le, da je od poletne vročine kar puhtelo, pač pa predvsem zaradi kviza ZADETEK V PETEK. S terenskim vozilom Radia Žiri je bil pri Čemažarjevih voditelj kviza Jure Svoljšak, ki je tričlanski ekipi zastavil 10 + 1 vprašanje. Pravilno so odgovorili na 9 vprašanj in si prislužili 13.500 SIT vredno nagrado pokrovitelja oddaje PROFIL iz Virmaš 70, Škofja Loka in tudi v finalni oddaji, ko bo ena od sodelujočih družin prejela najnovejši pralni stroj Gorenje, bodo Čemažarjevi nastopili. Na sliki: takole pa je Glasov fotoreporter Janez Pelko z objektivom zabeležil družinsko veselje v oddaji ZADETEK V PETEK. DUŠAN JERALA VIRMAŠE 70, ŠKOFJA LOKA, TE MENJAVA, PRODAJA, CENTRIRANJE. V OPTIČNA NASTAVITEV PODVOZIJ, REKL L: 064/631-240 ULKANIZIRANJE GUM, AMACIJE SAVSKIH GUM momi GLAVNI SPONZOR "DRUŽINSKEGA KVIZA" RADIA ŽIRI m GORENJSKEGA GLASA gorenje NAJVEČJI PRODAJNI CENTER NA GORENJSKEM; Dftfllli nfll lUi in tehnika, mali gospodinjski aparati, H V£H A UUUN A su, »kuatlka, kuhinja, kopalnica, antenski mstsrtsl In rszarvnl dali. POPUST DO 45% Delovni ess: od 8. do 10. ura. ob sobotah od B. do 12. ura. TEL: 064/718-502, FAX:718 521 NAGRADA: NAJNOVEJŠI, IZVOZNI MODEL PRALNEGA STROJA GORENJE V VREDNOSTI 89.000,00 SIT A N S D A C H G K B J M L F Y O P R A Š T E V Z Ž X 1 W Č U Po4l.lt: PoJIJHe na RADIO ŽIRI, 64226 Žiri do 12. AVGUSTA 1994 Ta mesec na vrtu Poskusimo še mi Vse kapusnice, tudi kolerabice in kavlo, ki smo jih sadili sredi julija in še prej, moramo avgusta redno gnojiti in zalivati. Nizki stročji fižol, ki smo ga sadili do srede julija, dobi v avgustu dva obroka gnojil. Gnojiti začnemo v prvi tretjini avgusta, potem pognojimo spet čez štirinajst dni. Pri trošenju gnojil pazimo, da ne poškodujemo listja. V skupine sejani kitajski ohrovt - sejali smo ga prejšnji mesec -preredčimo, da ostanejo le najmočnejše rastline. S tem opravilom ne odlašajmo predolgo, temveč razredčimo še majhne rastline. Najboljši Čas za to je takrat, ko se je poleg klicnih listov že precej dobro razvil prvi pravi list. Pred redčenjem gredo temeljito zalijmo, saj iz razmočene zemlje laže izvlečemo nepotrebne rastline, ne da bi omajali tisto, ki jo nameravamo pustiti. Teden dni po redčenju pa mu že pognojimo. Zimsko endivijo je treba redno pleti, gnojiti in rahljati. Gnojimo z dušičnimi gnojili. Pregosti korenček, ki smo ga sejali julija, zdaj preredčimo. Ob različnem času sajene sadike pora so zdaj že v polni rasti in jih še vedno dobro oskrbujemo: plevemo, rahljamo, dognojujemo. V poštev pridejo samo gnojila, ki vsebujejo pretežno kalij in fosfor. Avgusta gnojimo poru dvakrat: v prvi tretjini meseca in potem še enkrat čez tri tedne. Če še nismo sejali motovilca, pohitimo z njim. Motovileč mora namreč hitro dorasti in do oktobra razviti mnogo listov. Pridno mu tudi gnojimo; vsak teden ga zalijmo z raztopino hitro delujočega dušičnega gnojila. Samo hitro dorasle redkve so nežne in krhke. Zato jih gnojimo in zalivamo tudi avgusta. Gnojimo z mešanimi gnojili in sicer-v več zaporednih obrokih, kar je mnogo bolje kot večja količina gnojila naenkrat. Podobne zahteve kot redkev in druge prstenine ima v tem času tudi rdeča pesa. Gnojimo jo vsak teden enkrat podobno kot redkvico in motovileč, zato lahko gnojimo vsem trem hkrati. Črnemu korenu konec avgusta prenehamo gnojiti. Tako bodo koreni bolje prezimili. Za zimsko uporabo in zanesljivo skladiščenje mora čebula dobro dozoreti. Prezgodaj pobrana čebula je mnogo bolj podvržena gnitju. Čebulo pobiramo, ko začne zelenje rumeneti: marsikod opažamo, da liste čebule polomijo in potlačijo, preden začne rumeneti, to pa je vse prej kot koristno, saj ne vpliva ugodno na dozorevanje. Prav je, da vemo Na stenah ut in lop in tudi na lesenih ograjah lahko že avgusta opazimo mrtve ličinke, obložene z majhnimi rumenimi zapredki (kokonj). Mnogi te zarodke zaradi neznanja zamenjajo z jajčeci gosenic m jih uničijo. So pa to bube najezdnika, ki leže jajčeca v Žive gosenice. Izležene ličinke se hranijo z notranjostjo gosenic, ki poginejo. Tako nam najezdnik pomaga uničevati škodljivce, zato za predkov ne smemo uničevati. Bučke se rede Mlade bučke so odlična zelenjava, zelo so okusne in pripravimo jih lahko na najrazličnejše načine. Lahko jih narežemo in jemo v solati, jih zrežemo v polivko za špagete ali rižot o, lahko 'jih pečemo, cvremo, lahko jih izdolbemo in nadevamo, jih pripravimo v zelenjavni piti itd. Skratka, bučke so zelenjavna delikatesa poletja. Pa ne le to, bučke so tudi zdrave. Priporočajo jih kot dietno hrano pri shujševalnih kurah, želodčnih, sladkornih, ledvičnih, revmatičnih boleznih, pri protinu in pri obolenju mehurja. Pri shujševalnih kurah jih pripravimo tako, da olupljene bučke dušimo v lastnem soku skupaj s paradižnikom in rezinami čebule, dodamo malo kisle ali sladke smetane in jedi ne solimo. Ker bučke odvajajo odvečno vodo iz telesa, so zlasti zelo zdravilne pri ledvičnih bolnikih, saj najprej povečajo izločanje trdnih in topljivih sestavin seča, kasneje izginjajo otekline; tako pomagajo tudi pri vodenici. Bučke s testeninami kuhane testenine, 1/2 kg bučk, 1 čebula, 2 stroka česna, S dag naribanega sira, 1 žlica kisle smetane, 2 žlici belega vina ali limoninega soka, sol, poper, peteršilj Z enim strokom česna natre -mo posodo, nato na olju pre-pražimo čebulo v posodi, ki smo jo natrli s česnom. Dodamo na kocke narezane bučke, sol, začimbe, vino in drug strok česna. Pražimo v zaprti posodi, dokler se bučke ne zmehčajo. Tako pripravljene bučke zmešamo s testeninami, po želji primešamo še sir in kislo smetano. Bučni narastek 1/2 kg bučk, 3 stroki česna, 3 žlice navadnega ali olivnega olja, 3 žlice kisle smetane, 10 dag naribanega sira, sol, poper, bazilika, rožmarin Bučke olupimo in jih grobo nastrgamo. Nato jih posolimo in pustimo stati pol ure, nato dobro ožmemo. Zmešamo jih z ostalimi sestavinami in jih pečemo v pečici 30 minut pri 200 stopinjah C. Jemo jih s kruhom ali s krompirjem in solato. Po želji tako pripravljene bučke spečemo kar v ponvi. Bučni namaz 1/2 kg mladih tanjših bučk, 5 strokov strtega česna, sok limone, 2 žlici navadnega ali olivnega olja, sol, poper, peteršilj, bazilika Cele bučke skuhamo v slani vodi, nato jih na konicah obre-žemo in pretlačimo ter na cedilu dobro odcedimo. Nato jih z ostalimi sestavinami zmešamo in namaz shranimo v hladilniku. Ocvrte bučke bučke, testo za palačinke, olje Vzamemo poljubno količino sestavin. Bučke olupimo, narežemo na tanjše kolobarje, jih pomakamo v zelo gosto in precej slano testo za palačinke in na olju z obeh strani rumeno ocvremo. Nadevane bučke 3/4 kg bučk 'nadev: 1/4 kg skute, 1 žlica kisle smetane, 1 jajce, 2 stroka česna, sol, poper, peteršilj Cele bučke na pol skuhamo v slani vodi ali pa surove olupimo, razpolovimo, odstranimo peSke, posolimo in napol spečemo v pečici. Bučke nato nadevamo in jih popečemo do konca. Moda moda moda Usnjena srajca Ena srajca za vse priložnosti, bi lahko rekli dolgi bluzi iz tankega velurja, ki prihaja v modo to jesen. Naš model je v rjavi, srnini barvi. Lahko jo nosimo športno, h kavbojkam in puloverju, lahko pa tudi elegantno, h kariranim hlačam, beli bluzi ter barvno ubrani kravati, lahko tudi pod sakojem k bermuda hlačam - še vedno so zelo modne. In ne nazadnje: srajco iz usnjenega velurja lahko oblečemo tudi za večer, k črni dolgi obleki m črnemu puloverju, zraven pa gre zlat pas in debela zlata zapestnica (ne bojte se, saj ni treba, da je zlato) in ozki visoki črni čevlji. Pa še sami lahko najdete vrsto svojih kombinacij! Naj ob tem spomnimo, da se pri nas dobi odlični nadomestek usnja (flavista Save Kranj) v vseh barvah, ki je pralen, celo v stroj ga lahko vržemo. Ceneje bo in nič manj lepo. Pet minut za lepši videz Maska proti aknam iz buče Naribamo bučo in jo pustimo stati Potem sok odcedimo in ga zmešamo z enakokotičino jogurta (100 g in 100 g). Obraz najprej držimo nekaj časa nad toplo slano vodo, potem pa si ruvtesemo pripravljeno masko, tako da si obraz rahlo drgnemo S prepojeno gazo ali vato. Po pol ure masko odstranimo s toplo vodo. Postopek ponavljamo enkrat na teden. Iz šolskih klopi Gorski pozdrav razglednico severne Žiga Svete z Bleda nas je razveselil Triglavske stene. Takole je napisal: Av\. &*l#yr) /*^U,r. >0tcMrvct JluufiM*™ £ /wTxtT&vj /*ojyvj , Jtc^ qu MUv /xu/v\ay A\^ryrvc>vvvv /imvcurvv, hrj /yiA/V\i/V\jL? . No deset goldinarjev za eno uč po šestnajst normalnih sveč. Napeljava v hišo pa bo stala osem goldinarjev. Že ob koncu julija bo Loka bleščala od samih električnih leščerb. 5. april 1894 Občinski svetovalec gospod Lenček je na občinski seji prepričal gospode svetovalce, naj se odločijo za napeljavo elektrike. Prebral je ponudbo gospoda fabrikanta Krenner-ja. Po generalni debati so gospodje pogodbo enoglasno sprejeli. 8. avgust 1894 Ves teden smo z bobnom oklicevali otvoritev elektrike v Loki. Meščani smo z nestrpnostjo pričakovali 4. avgust. Hiše smo okrasili s slovenskimi in cesarskimi zastavami. Ob vhodu v mesto pa so postavili tri slavoloke. Elektriko so vpeljali v vse javne lokale, delavnice, v prostore okrajnega sodišča, v urošlinski samostan in v internat. Na občini smo izobesili mestno belo zeleno zastavo. Pred spomenikom Device marije na Placu "so postavili štiridesetraznobarvnih svetil-nic. Pred rotovžem so gospodje svetovalci z gospodom županom Sušnikom že dopoldne pričakovali goste iz Ljubljane m Kranja. Menili so, da bomo dobili okoli štirideset obiskovalcev, pa se jih je že z Ljubljane z opoldanskim vlakom pripeljalo čez tristo, do večera pa se je na trgu nateplo okoli tavžent dvesto ljudi. Po j užini so se na Placu zbrali fantini, družine z očeti in materami pa so se odpravi- TRGOVINA TRATA Spoštovani kupci Obveščamo vas, da v naši trgovini lahko nabavite ves gradbeni material od temeljev do strehe in sicer i I cement in cementni izdelki (bet. bloki, robniki, tlakovec, plošče..) opečni izdelki (MBV- 6, zidak, opečnate tuljave, porolit, opečni vogalniki) armaturne mreže in železo ter pohištvene cevi stresna kritina (bramac, tegula, bobrovec, salonit plošče...) izolacija (lepenka, stiropol, lerdapor, izotekt, ibitol, kombi plošče) schidel dimniki siporeks, bela mivka, lepilo za ploščice in siporeks Poleg tega vam nudimo tudi ves reprodukcijski material za kmetijstvo (stroji, gnojila, semena, krmila, zaščitna sredstva in ostalo) Posebno ugodno: apno Solkan vreča cement ITALIJA vreča žičnikiod30-810 bramac sivec armaturna mreža 400 SIT 500 SIT 115 SIT/KG 64,00 SIT/KG 70 SIT/KG Vse informacije lahko dobite v trgovini vsak dan od 7. -sobota pa 7. - 19. ure oz. po tel.: 064/632-533 ali 632 19. ure ■473 jale proti Štemarjem h koncertu. Pri Sv. Jakobu je udarila ura tričetrt na tri. Mestni zastop z gospodom županom se je na Stemarjih vsedel na častna mesta. Meščani in gostje pa so posedli za dolge lesene mize. Vojaška godba slavnega cesarskega in kraljevega pe-špolka Leopolda II., kralja belgijskega, je pod dirigentsko palico kapelnika Antona Gtreča skoraj brez počitka igrala dve uri razne koračnice in polke. Ob pol"Sestih zvečer pa smo se spet drenj ali skozi ozke ulice na Plac travni tomboli, ki so jo pripravili v korist požarne brambe. Na sredi trga so postavili oder in Finfarjev Tonče je pritrjeval izžrebane številke na veliko stojalo. Dobitki so bili nadvse bogati in dragoceni. Tombolo - sto frankov v zlatu - je zadel neki hribovec z Javorij nad Poljanami. Iz rotovža je prišel mestni zastop z gospodom županom. Odšli so v cerkev Sv. Jakoba. Ob osmih pa so se z gospodom župnikom Tomažičem in v spremstvu kapucinov v masnih oblačilih vrnili na Plac. Ustavili so se pred okrašenim znamenjem Device Marije. Gospod župnik je blagoslovil vse električne naprave v mestu, nato pa povedal, da pomeni otvoritev električne napeljave v Loki nekaj posebnega ne le za Kranjsko, temveč za vso slovensko domovino. Ko je ob sklepu govora dejal: "Loka je prvo električno razsvetljeno mesto v Sloveniji", so ljudje na Placu ploskali, vpili živio in mahali s slovenskimi zastavicami. Ura pri Sv. Jakobu je udarila devet. Po mestu, na znamenju in na oknih so zasvetile električne luči. Kako smo gledali štirideset rdečih, rumenih, belih, modrih in zelenih žamic. Na znamenju! Na Placu so nas električne luči pozdravljale z oknen pri Ko-celiju, Cenetu, Pepetu, na občini, v kavarni pri Paverju, pri Homanu in še pri nekaterih gospodarjih. Kot občinski tajnik sem stal med občinsko gospodo pred znamenjem. Po govoru gospoda župnika pa sem se postavil kot pevovodja pred cerkvene pevce in zapeli smo kantanto. Vojaška godba je zaigrala mirozov in z baklado smo odkorakali po mestu. S Kranclja in Stena so padali zlati urinki. Fantini so na okoliških vrhovih prižgali rakete. Ognjegasci so nosili pisane lampijone. Ogromna množica se je pomikala proti Štemarjem. Mladi so plesali. Sedeli smo za dolgimi mizami in se pogovarjali o prelepem dnevu, ki ga je doživela Loka. Okrog polnoči so gostje začeli odhajati. Gorenjci so se odpeljali z navadnim vlakom proti Kranju, Ljubljančani pa z zelenjem, rožami in slovenskimi zastavicami okrašenim posebnim vlakom ob pol enih ponoči proti Ljubljani. V ponedeljek, 5. avgusta, pa je mestni zbor škofjeloški izvolil fabrikanta in posestnika Alojzija Krennerja za častnega meščana Škofje loke zaradi zaslug, ki si jih je pridobil z vpeljavo električne luči v Škof j o Loko. SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE Stara cesta 2, 64220 Škofja Loka REKLAMNA PRODAJA! KVALITETNE MEŠALNE BATERIJE DEMIX (uvoz iz Italije) PO IZREDNO UGODNIH CENAH ZA KAD ZLATO - BELA 13.400 SIT UGODNA PONUDBA ARMAL BATERIJ ODTOČNE CEVI PVC 110/1000 420 SIT SANITARNA KERAMIKA WC ŠKOLJKA WC KOTLIČEK GRADBENI MATERIAL CEMENT 1 vreča APNO 1 vreča -24 kg BETONSKA OPEKA 30 cm BETONSKA OPEKA 20 cm VSE VRSTE SEPARACIJ (PESEK) Delovni čas od 7. do 17. ure ob delavnikih, ob sobotah od 8. do 12. ure 4.000 SIT 4.000 SIT 500 SIT 300 SIT 90 SIT 65 SIT Informacije ^620-658 Vinko Gantar, najstarejši Žirovec Zdravje je bilo vrednejše od pokoja Kdor pogleda Vinka Gantarja bi na izgled težko sodil, da se je rodil le leto po prelomu stoletja, ki se tako neusmiljeno že izteka. Pred petimi leti je izgubil zadnjega svojega sošolca, ko mu je preminila žena, pa se je preselil k hčerki Iz pogovora bi sklepali, da še zdaleč, kot mnogi tudi mlajši, ne živi v preteklosti, v spominih, pač pa ga marsikaj zanima, še rnarsOcoj prebere in o marsičem razmišlja Vzrok za zdravje, ki mu še dobro služi, pa vidi v skromni prehrani, zlasti v otroštvu, pa tudi z delom mu ni bilo prizaneseno. V Žireh in njeni okolici se je med vojnama, kolikor se spominja najstarejši Žirovec Vinko Gantar, ki bo letos praznoval 93. let, živelo razmeroma, za Skromno sicer, vendar lačni niso bili. Ko je nekoč pred odhodom v šolo poprosil mater za kos kruha, se Vinko spominja, da je dobil odgovor, da kruh tedanje čase dobro, čeprav bi po današnjih merilih to pomenilo revščino. Predvsem so bile tedanje družine veliko številnejše - sam je bil rojen v družini z dvanajstimi otroki -in živele v veliko skromnejših domovih. Pri tistih, ki niso bili premožni, je bilo povsem normalno, da so že nekoliko odrasli Otroci skrbeli in preživljali svoje mlajše brate in sestre. V teh letih - Vinko se spominja tega iz svojega otroštva - je bil jedilnik dokaj preprost: kislo zelje, fižol, krompir in "turškna župa". tedaj spi. Pred nekaj leti se je na svojih sprehodih, ker pač še zelo dobro pozna, kdaj je bilo kaj zgrajenega, lotil delati statistiko in ugotovil, da se je ob približno podvojenem številu prebivalcev v Žireh, število hiš po drugi svetovni vojni približno podeseterilo. Za medvojna leta pravi, da je Žirovcem svojevrstno možnost zaslužka dajala bližnja meja z Italijo (rapalska meja) tako v pogledu legalne trgovine, kot Erecej razširjenega "kontra-anta". Sam je bil izučen mi- zar, ki pa je v svojem pestrem življenju počel marsikaj. Ko je gospodarska kriza, ki je marsikaterega kjer je delal, spravila na boben, je bilo z zaposlitvijo težko in poprijeti je bilo potrebno za vsako delo. Leta 1938 je starojugoslovanska vojska začela z izgradnjo cest in mejnih utrdb v bližini Žirov in Vinko se je zaposlil pri tem. Sprva so delali vojaki in Ločani, postopno pa so za dobro plačilo začeli zaposlovati domačine. Zaslužek je bil tako dober, da so se po zaključku del pri nas odpravili na podobne gradnje mejnih objektov tudi na bolgarsko in romunsko mejo, kjer jih je zatekel tudi začetek vojne. Iz skoraj neposredne bližine je doživel bombardiranje Beograda, potem ko so ga Nemci zasedli, pa je za več kot leto dni postal vojni ujetnik. Ko se je uspel izvleči iz taborišč v Srbiji ter se vrniti domov, ga je pot za kruhom vodila na av-stijsko Koroško, od koder se je vrnil po vojni. Nekaj let po vojni se je po ustanovitvi Mizarstva zaposlil tam, vendar je moral delati vse do 64 leta, da je izpolnil 40 let priznane delovne dobe. Ko so mu predlagali, da naj se invalidsko upokoji, ker je imel težave s hrbtom, pravi, da je bil najbolj vesel, in je še danes hvaležen tistemu strogemu zdravniku, ki ga je upokojitev zavrnil in ga poslal na zdravljenje. Ni se hitro pozdravil,"drži pa še danes", nam je dejal. S stola je vstal in se zravnal, kot bi mu bilo pol manj letain samo želimo mu lahko, da bi mu zdravje tako še dolgo služilo. Delo in skromna prehrana torej nekaj pomenita. Ko nam je podrobneje razložil recept o tem, kako si še danes pripravi sicer nekoliko izboljšano župo, se je zgodba vrnila na začetek. Rupert Gantar o gradnji žirovskih elektrarn Posojati denar za elektriko je smrtno nevarno Oseminosemdesetletni krojač v pokoju Rupert Gantar se z hneni in priimki spominja prav neverjetnih podrobnosti iz Preteklosti Žirov starih krepko čez pol stoletja. Ena od Pomembnih gonilnih sil za mnoge dogodke pridobitve in "pridobitve" Je bil politični boj med liberali in klerikali, ki je nied imjnama usmerjal in narekoval, da so se nekateri objekti gradili iz prestiža. Tako so se gradili kulturni oz. Prosvetni domovi, ustanavljale hranilnice in posojilnice. zgodilo pa bi se lahko celo, da bi imeli Žirovci dve elektrarnL Izkazalo pa se Je, da še ene niso zmogli, in da so se ob tem mnogi zelo osmodilL Prva ideja za postavitev elektrarne za potrebe Žirov je bila dana od župnika Skoblja, ki je s klerikalci sprožil akcijo gradnje elektrarne pod klancem ob poti *a Zavratec. Bil je znan kot Podjeten mož, zato so o njem in njegovih podvigih zložili tudi naslednjo pesmico: Župnik naš podjeten moi rnd vse spravil hi v svoj koš, Maj ima te hiše tri m še več si jih ieli. *ont v konzumu trak na vatle, s Katrco prodaja škatle. Heta, Micka in Marička, 'Jfdi to ni brez dobička. ydaj si zopet menjalnico snuje nove dobičke kuje. Ko so liberali slišali za začetek 8radnje, bili pa so med njimi tudi ^ajpremožnejši Žirovčani, so Ugotovili, da "klerikalne luči oni ločejo", in sklenili, da zgradijo Svojo centralo. Načrt za gradnjo Centrale nad Fužinami so zastavili £a tedanje razmere izredno Širo-*°potezno in se že tudi obvezali, "a bodo del elektrike prodajali na Vrhniko. Ko je župnik izvedel *a te načrte, je pravočasno ugotovil, da njegov načrt nima prihodnosti - načrtovana moč "centrale liberalcev" je daleč presegala tedanje potrebe Žirov - in kmalu po začetku gradnje, to tudi ustavil. Vendar tudi z gradnjo nad Fužinami ni teklo vse gladko: širokopoteznost na eni strani in pomanjkljiv nadzor nad potekom gradnje sta bila vzrok, da je bila gradnja slabo izvajana in tako jim je elektrarno 1926 leta velika voda odnesla. Za ponovni začetek gradnje so bili tudi sicer imetni liberali prešibki in tedaj našli pot v župniSče po pomoč, da so ljudje začeli vpisovati za novogradnjo svoje prispevke. Mnogi tedaj niti niso prav vedeli, kaj so pravzaprav podpisali, k*ar se jim je potem leto pozneje, ko je velika voda odnesla gradnjo v drugo (1927) grdo maščevalo: mnogi so namreč podpisali za svoj vložek tudi garancijo s svojim celotnim imetjem in neusmiljene banke so to tudi izterjale. Gradnjo je nato prevzela in dokončala banovina in ta centrala še danes stoji in obratuje. Ta slaba izkušnja je povzročila, da so se na električnih drogovih pojavili napisi: "Na visoko napetost denar posojati je smrtno nevarno!" Ni pa bil župnik Skoblja edini podjetni in hkrati trezni mož. Neprestano so rivalstva gnala posamezne skupine k vedno novim, pogosto prestižnim gradnjam, ustanavljanju društev in družb. Med župniki so bili taki, ki so resnično veliko storili za kraj, npr. župnik Vidmar, ki je izgradil novo cerkev, bile pa so tudi črne ovce kot npr. župnik Logar, ki toliko da ni vse skupaj razprodal. Znani so njegovi neprestani spori in tožarjenje preko sodišč z dr. Ivanom Tavčarjem, ki je bil tedaj ljubljanski župan in kljub temu, da je bil liberalec, tudi zelo dober na dunajskem dvoru. Tožila sta se za ribolovne pravice, ki jih je loška gosposka žirovskemu župniku podarila za priboljšek, Vidmar pa zaradi potreb ob gradnji prodal. Jasno je, da je Logar vse na sodnijah izgubil, najmanj toliko, kot je bilo vredno, pa zapravil za sodne stroške. Se nam v večstrankarstvu, ki smo ga oživili, kaj takega lahko ponovi? MINIMUNDUS - majhen svet ob Vrbskem jezeru Obisk popularne znamenitosti ob Vrbskem jezeru je svojevrstno doživetje za vso družino. Več kot 150 miniaturnih modelov avstrijskih in največjih poznanih svetovnih palač, gradov, cerka ipd. popestrijo modeli vlakov, ki vozijo po Minimundusu in modeli plovil v kanalih. Minimundus je odprt vsak dan: junija in septembra od 8.30 do 18. ure julija in avgusta od 8. do 19. ure (ob sredah in nedeljah do 21. ure) Cene vstopnic so: odrasli 75 ATS otroci 20 ATC (6 do 15 let) skupine 58 ATS (nad 10 oseb) starejši nad 60 let 45 ATS (skupine) Z obiskom Minimundusa tudi posredno pomagate avstrijskemu društvu "Rešite otroka", ki ga Minimundus izdatno podpira pri njegovih prizadevanjih na področju pomoči mladim. Naslednjič potujemo 3. septembra - prijave 064-223-111, 223-444. JELOVICA % 4 Ll Škofja Loka, tel.: 064/631-241, 632-209, fax: 064/631-835 MOJCA ^^p-ot 109,40111 Razkošno bivanje v eni etaži Hiša je s svojim naklonom strehe prilagojena nižinskemu svetu. Moderno oblikovana in zasnovana za vsako okolje. DnPHA PRITLIČJE 77,70 m J Dl\CL/M KLET 66,45 111' Hša za mediteransko podnebje. Topla pozimi, prijetno hladna v poletnem soncu. Oblikovana po primorskih izročilih. ICI \£ A PRITLIČJE 79,70 mJ J CLINM MANSARDA 77,50 m* Velika zadovoljstva na majhni kvadraturi Raj na manjših parcelah. Oblika hSe prilagojena vsakemu okolju. X. HAD IA PRITLIČJE 100,00m51 lVMV\JM MANSARDA 89,20 m1 Tudi brez kleti dovoli bivalnega prostora za večjo družino. Naklon omogoča prijetno bivanje na podstrešju. Oblika nše je prilagojena alpskemu svetu. rt— ; i J;;-;;' • 11 ■' "-- ...................... Ivanka Kavčič je prodajala na morju čipke Samo, daje čimveč ostalo Če je hotela čipke dobro prodati, je morala znati razložiti in opisati način izdelave. Najbolje pa je šlo takrat, koje to tudi pokazala. Ob naših pogovorih v Žireh o življenju v preteklosti smo se z Ivanko Kavčič pogovarjali o dveh plateh Opisala nam je, kako je šest let prodajala svoje, pa tudi čipke drugih žirovskih klekljaric po letoviščih ob morju, razložila pa nam tudi je, kako je bilo s prehrano v njenem otroštvu, ki ga je preživela na dobro stoječi kmetiji in kako so si pomagali po običaju, ki so ga na Žirovskem imenovali vahče, tisti, ki te sreče niso imeli Ivanka v družbi prodaja žirovske čipke med golobi v Dubrovniku leta 1930. V 20. in 30. letih, ko je bila v aeželi kriza za delo, se je v ?ireh močno razmahnilo klekl-jarstvo, ki je dajalo kruh mnogim. Vedelo se je, katera zna dobro klekljati in od tega so bile odvisne tudi odkupne cene pri raznih trgovcih in preprodajalcih. Ker ni bilo izdelanega lahko prodati, so naklekljano Žirovke prodajale tudi same. Med devetimi Zirovkami, ki so se sredi 30. let odpravljale prodajati čipke je bila tudi Ivanka, ki jih je sprva prodajala skupaj z možem, včasih pa tudi sama. Največkrat si je izbrala Baško na otoku Krku, nekajkrat pa je bila tudi v drugih delih Dalmacije in zlasti v Dubrovniku. Ker je šlo pretežno za turistične kraje, kjer so bili na oddihu tujci, je bilo treba vsaj toliko znati nemško, italijansko, da so znale razložiti, da gre za ročno delo, in kako to izdelujejo. Najučinkoviteje pa je bilo, nam je iz svoje prakse v Baski povedala Ivanka, če je ob malem štantu, kjer je prodajala, imela tudi "povšter" in klekljala. Temu bi danes rekli "prikaz blagovne znamke", je še dodala. Prodajale pa niso le svojih izdelkov, pač pa tudi čipke Najučinkovitejša reklama je bila, če so lahko turisti na lastne oči videli, kako čipke nastanejo. Ivanka v Baski leta 1933. AVTO SO L A Škofja Loka, Frankovo naselje 157 623-255,620-211,310-222 V ČASU AKCIJE vam nudimo KUHINJE ter drugo pohištvo po neverjetno nizkih eenah SALON POHIŠTVA Titov trg 7 (avtobusna postaja) ŠKOFJA LOKA Tel.: 064/623-276 OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE drugih klekljaric, pri čemer niso plačevale v naprej. Med njimi so se uveljavili "listki" - svojevrstni, danes bi temu rekli vrednostni papirji, ki so veljali celo toliko, da jih je bilo mogoče, če je bila sila, celo vnovčiti za nujno potrebno blago, ali celo zastaviti. Odprava na prodajo je običajno trajala vse poletje: od prvega maja do malega šmarna (8. septembra), pri čemer je prodala kar kovček čipk, včasih pa so ji poslali še kaj naknadno. To je pomenilo tudi popolno ločitev od družine, in pravi, da ne bo pozabila, ko si je njen otrok hotel varuško izbrati za mamo. Le eno leto, ko je bil sin star 3 leta, ga je uspela vzeti s seboj, in pravi, da se tega leta spominja kot enega najsrečnejših. Ko si je po večkratnih obiskih v istem kraju dobila tudi nekaj poznanstev, ji je s pomočjo in delom v npr. hotelski kuhinji uspelo dobiti tudi "zastonj" prehrano in nastanitev, saj je bilo najpomembnejše to, koliko od izkupička bo ostalo, ko se vrne domov. V Žireh od lakote ni nihče umrl Med drugim nam je Ivanka Kavčič pripovedovala tudi o običaju, tipičnem za območje Žirov, ko so si revni, ki niso imeli zemlje za pridelavo žit, pri premožnejših ob 1. novembru nabirali kruh: "Na kmetih v tistih časih po prvi vojni pravzaprav nismo vedeli, kdaj je, bila kriza. Imeli smo krompir, koruzo, mleko in jajca. Za preživetje na kmetijah je vedno bilo. Za bajtarje je bilo težje. Ti so okoli vseh svetih brali vahče. Vsi, ki niso imeli kruha doma, so tedaj obiskovali kmetije, kjer so prav za to priložnost spekli posebne hlebčke kruha. Odvisno od tega, koliko se jih je oglasilo, so na premožnejših kmetijah spekli tudi čez sto hlebcev, kar pomeni, da so jih morali tudi po večkrat na dan, glede na "obisk" zamesiti. Veljalo je, da bi bila sramota, če bi kdo ostal praznih rok, res pa je, da je bila velikost hlebčkov odvisna od dobrote ali skopušnosti gospodarja. Razen v sili, so £o kmetijah po cel dan odili predvsem otroci, in ko se jim je "bisaga" napolnila, so jo tekli domov izprazniti. Ker je bilo ponavadi pri revnejših tudi kopica otrok, vsi pa so se ob vahtih napotili nabirat blizu in daleč, se je tega kar nekaj nabralo. Nekaterim je bila to hrana kar za celo zimo, saj so hlebčke v pečeh posušili, nato pa jih v mleku, župi - pod tem izrazom na Žirovskem razumejo koruzni sok oz. nekakšen koruzni močnik z dodanim običajno posnetim mlekom, če ni bilo drugega pa celo le kis - ali celo samo v vodi namočene jedli. Za bajtarje so veljali tisti, ki so imeli po eno kravo, če pa jih je bilo več - običajno se je nato začelo s štiri ali pet, pa se je štelo, da je to že kmetija. To kravo so često krmili s plevelom, ki so ga dobili v žernadi (dnini), ali pa občasnim pletjem npr. koruze. Strogo pa so pazili, da ni prišel na vahče kdo dvakrat ali celo večkrat. V Žireh od lakote res ni nihče umrl, ni pa bilo s hrano lahko. Danes si tako hrano, kot je bila za tiste čase vsakdanja, kar težko predstavljamo." Redka so bila leta, ko na taki prodajni Ivanka ni bila sama. Leta 1934 je bil z njo v Dubrovniku tudi mož. Naj kot zanimivost omenimo tudi primere, ko jih je na istem kraju prodajo več, pa so se vedno uspele zmeniti, da ni bilo konkurence, ki bi škodila vsem. Zlasti se je to dogajalo, ko so Danes ima Ivanka še svoj "povšter*', a ji opešan vid ne dovoli več veliko klekljanja. bili sejmi, in so jim štante določili drugega ob drugim. Posebnih davščin v letoviški krajih ob morju niso plačevale, le"placarino" je na večer občinski uradnik odmeril in pobral, bi pa je že toliko izkušen, da je znal hitro oceniti, koliko je katera "močna". Po šestih letih takega prodajanja - od leta 1933 do 1939 se je vse skupaj končalo z začetkom druge svetovne vojne v Evropi, ko Ivanka ne bo pozabila prizorov, vpitja in žalostnih slovesov turistov (veliko je bilo tudi Čehov, ki so bih med prvimi žrtvami napada), ko so zvedeli za vojno. V letih po vojni pravega turizma ni bilo več, čipke izdelane v Žireh pa so prevzemale zadruge. Ivanka, ki je s klekljanjem nadaljevala, jih je raje prodajali v Idrijo, saj so bile tam bolje plačane. •lf 1 ioO Od [pttOuiill« ŠKOFJA LOKA 64220 ŠKOFJA LOKA, BLAŽEVA UL. 3 telefon 064/620-381, fax 064/623-065 PONUJA NASLEDNJE PROIZVODE IN STORITVE: MIZARSTVO STEKLARSTVO proizvodnja izdelkov po naročilu, predvsem opremo gostinskih in trgovinskih lokalov izvajanje stavbno steklarskih del, obdelava stekla in izdelava izolacijskega stekla ZAKLJUČNA DELA TRGOVINA polaganje parketa, keramike in drugih talnih oblog prodaja vseh vrst parketa in drugih talnih oblog, izravnalnih mas, lepil in lakov NMAZSo k- SREDA, 10. AVGUSTA ČETRTEK, 11. AVGUSTA PETEK, 12. AVGUSTA 9.35 Otroški program 10.00 Iz življenja za življenje 10.30 Pogovor z Nobelovimi nagrajenci za leto 1993 11.35 Zgodovina 12 evropskih držav, angleška dokumentarna serija 11.55 Po plesu, angleška drama 13.00 Poročila 13.05 Videostrani 18.00 TV dnevnik 18.10 Otroški program: Cobi in prijatelji, španska risana serija 18.35 Preproste besede: Prisluhni mami 18.50 človeški rod, angleška poljudnoznanstvena serija 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Film tedna: Mesto upanja, ameriški film 22.35 TV dnevnik 3, Vreme 22.47 Šport 22.55 Sova; Popolna tujca, ameriška nanizanka; Dejansko stanje 13.00 Videostrani 13.35 Huda kri, nemška nadaljevanka 14.20 Intervju 15.20 Sova, ponovitev 16.50 Športna sreda 20.40 Pozabljeni Slovenci v Braziliji 21.00 Omizje, videostrani 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Poglejte življenju v oči 10.35 Neznanci 10.55 Risanke 11.00 Poletni šolski program 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica 12.40 Terra X, dokumentarna serija 13.25 Alo, alo, humoristična nanizanka 13.55 Severna obzorja, nadaljevanka 14.40 Ledena palača, ameriški film 16.50 Risanka 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.18 Loto 19.30 TV dnevnik 20.10 Loto 20.15 Dokumentarna oddaja 21.00 V iskanju 21.45 Poročila 21.50 Kulturna krajina 22.50 Slika na sliko 23.50 Poročila v nemščini 23.55 Sanje brez meja 15.20 TV koledar 15.30 Skrivnosti, ponovitev nadaljevanke 16.15 Vrnitev v Paradiž, ponovitev avstralske nadaljevanke 17.00 EP v atletiki 18.30 Pozejdonovi vrtovi, dokumentarna serija 19.15 Risanka 19.30 Tv dnevnik 20.15 Zakonca Fields v Franciji, angleška nanizanka 20.45 Vrnitev v Paradiž, avstralska nadaljevanka 21.35 Zmagovalci in poraženci, angleški film 23.05 Genesis, ponovitev koncerta 0.25 SP v košarki 2.30 Video strani 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 13.05 Rodeo 13.45 Spot tedna 13.50 CMT 14.30 Borza dela 14.45 CMT 16.40 Spot tedna 16.50 Državnik novega kova, humoristična nanizanka 17.20Murphyjeva krivda, ponovitev ameriškega filma 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe, ameriška nanizanka 20.00 Call selection 20.30 Beverlv Hills 90210, ameriška nadaljevanka 21.20 Poročila 21.30 Album show, glasbena oddaja 22.20 Elizije - AMDG, dokumentarna oddaja 23.10 Spot tedna 23.15 Na velikem platnu 23.30 CMT 0.45 Borza dela 9.00 Čas v sliki 9.05 Zlata dekleta 9.30 Primer za zdravnika 10.15 Veliki Bellheim, nadaljevanka 12.10 Reportaže iz tujine 13.00 čas v sliki 13.10 Bratje Marx v trgovini, ameriška komedija 14.30 Pogledi od strani 14.40 Mladički v divjini 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Umor je napisala 19.22 Znanost 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 Sport 20.15 Dekle iz Češkega gozda, nemški film 21.50 Pogledi od strani 22.00 Smrtonosne misli, ameriški film 23.40 čas v sliki 23.45 Superman z divjega zahoa, ameriški film 1.15 Živeti moraš nevarno, francoski film 1.25 Poročila/1000 mojstrovi" 8.00 Vremenska panorama 8.55 Otroški program, ponovitev 11.00 Vremenska panorama 12.50 1000 mojstrovin 13.00 EP v lahko atletiki 13.50 Heidi in Erni 14.15 Doktor Trapper John 15.00 Enakopravnost ne pozna rasnega razlikovanja 16.40 Živalski raj 17.00 Poklici 17.30 Zemlja in ljudje 18.30 Zlata dekleta 18.30 Gaudimax 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Levi otrok, komedija 22.00 Čas v sliki -Večerni studio 20.15 Zabavna oddaja 22.00 Čas v sliki - včerni studio22.35 Tenis 0.00 Helio Aus-tria, Hello Vienna, ponovitev 0.30 Nordinova očeta, nemški film 2.20 Poročila/1000 mojstrovin 19.00 Izmenjava programa z Lo-kaTV 20.00 Moda in mi - T. Prezelj (22. oddaja) vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min blok) ob 9.00, 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dna od 20. do 21. ure. TELETI 20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 Kranjski občiski praznik '94 21.00 Bila je Kranjska noč '94 21.10 Otvoritev rekonstruirane ceste Kamna Gorica - Lipnica ob prazniku občine Radovljica 21.40 3. Gorenjsko srečanje harmonikarjev Besnica •94 (reportaža) 22.10 Gosta v studiu: Shirlie Roden in John Christian, v nadaljevanju njun koncert... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program KULTURA 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 8.30 Zbiramo kuharske ideje 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Kulturni utrinki 12.00 Vročih 11 13.00 Morda niste slišali 13.45 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi -čestitke 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Za srečen danes in zdrav jutri 17.00 Glasbeno popoldne: Heavy metal - Boom 19.00 Odpoved programa Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.00 Nasvet iz zdravnikove torbe 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 16.45 Sindikalne minute 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf KINO, SREDA CENTER amer. kom. PRVA LIGA 2 ob 18. un, meh. erot. melodr. KOT VODA ZA ČOKOLADO ob 20. uri STORŽIČ Zaradi obnovitvenih del zaprto! ŽELEZAR Danes zaprto! LETNI KINO meh. erot. melodr. KOT VODA ZA ČOKOLADO ob 21.30 uri ŠKOFJA LOKA amer. thnll. HUDIČEV ODVETNIK ob 18.30 in 20.30 uri 10.05 Tedenski izbor: Štirje fantje muzikantje; Videošpon; 10.40 Videošpon 11.40 Človeški rod, angleška poljudnoznanstvena serija 12.05 Tusitala, angleško-avstrals-ka nadaljevanka 13.00 Poročila 16.30 Gospodarska oddaja 17.25 Slovenci v zamejstvu 18.00 TV dnevnik 18.10 Otroški program: Zmigaj se, športna oddaja za mlade 18.40 Prvi uspehi 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 šport 20.10 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nadaljevanka 21.05 Spust skozi Grand Canvon, dokumentarna oddaja 22.05 Poletni navdih, turistična oddaja TV Koper-Capodistria 22.15 TV dnevnik 3, Vreme 22.32 Šport 22.50 Sova: Gledališče Ravja Bradburvja, ka-nadsko-novozelandska nanizanka Dejansko stanje, angleška nadaljevanka 11.30 Videostrani 12.05 Kinoteka: Opolnoči zatrobi rog, ameriški (čb) film 13.20 Svet poroča 13.50 Iz dobrega gnezda, nemška nadaljevanka 14.45 Mojstrovine - Louvre, Pariz, dokumentarna oddaja 15.35 Sova, ponovitev 16.55 SP v košarki 18.15 SP v atletiki 20.40 Krila nad svetom, dokumentarna oddaja 21.30 Umetniški večer: Portret Janeza Bernika, ponovitev 22.50 Videostrani v 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Videoklasika 10.30 Morski ježki 11.00 Poletni šolski program 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nadaljevanka 12.40 Monofon 13.10 Terra X, dokumentarna serija 14.00 Alo, alo, humoristična nanizanka 14.35 Severna obzorja, ponovitev nadaljevanke 15.20 Ljubezen med tatovi, ameriški film 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Iz strankarskega življenja 21.00 Nocoj z vami, zabavnoglas-bena oddaja 21.45 Poročila 21.50 Hrvaški turizemi 22.35 Slika na sliko 23.20 Glasbeni večer 0.20 Poročila v angleščini 0.25 Sanje brez meja 14.35 TV koledar 14.45 Skrivnosti, ponovitev nadaljevanke 15.30 Vrnitev v Paradiž, avstralska nadaljevanka 16.15 Svetovno prvenstvo v košarki 19.30 Dnevnik 20.15 Ko se srca vnamejo, humoristična serija 20.45 Vrnitev v Paradiž, avstralska nadaljevanka 21.30 Videli se bomo, ameriški čb film 22.50 Metalmania 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe, ponovitev ameriške nadaljevanke 13.05 Call selection, ponovitev 13.35 Spot tedna 13.40 CMT 14.30 Borza dela 14.45 CMT 16.30 Spot tedna 16.35 Na velikem platnu 16.50 Album show 17.40 Video igralnica 18.10 Beverlv Hills 90210, ameriška nadaljevanka 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 20.00 Magnetoskop 20.40 Pred poroto, ameriška nanizanka 21.10 Poročila 21.20 Odred pravice, ameriški film 23.00 Zdrava video glava 23.45 Spot tedna 23.50 Na velikem platnu 0.05 CMT 0.45 Borza dela 9.00 čas v sliki 9.05 Zlata dekleta 9.30 Zemlja in ljudje 10.00 Slika Avstrije 10.30 V puščavi ne teče voda, angleška komedija 11.55 Pan-optikum 12.15 Vzemi si sonce z mize 13.00 Čas v sliki, ponovitev 13.10 Dirkači, ameriški film 14.50 Pogledi od strani, ponovitev 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Umor je napisala 19.22 Znanost 19.30 čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Iris in Violeta, 9. del 21.00 Kuharski mojstri 21.05 Pogledi od strani 21.15 MacCvver 22.00 Veliki Bellheim 0.05 Čas v sliki 0.10 Invazija jedcev Teles, ameriški film 2.00 Poročila/1000 mojstrovin 8.00 Vremenska panorama 8.55 Otroški program 13.00 EP v lahki atletiki 15.00 Zaključni akord, film 17.00 Prelomni čas 18.00 Zlata dekleta 18.30 Gaudimax 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Poletni pogovori 21.00 Kuharski mojstri 21.05 Zabavna odaja 22.00 čas v sliki - Večerni studio 22.35 EP v lahko atletiki 23.20 Sence v soju odrskih luči, avstrijski film 0.55 Twin Peaks 1.35 Zakon v Los Angelesu 2.25 Poročila/ Večerni studio 19.00 -Muska iz piksne" - M. Jelene (21. oddaja) 20.00 Čuki na koncertu v Železnikih (2. del) vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min blok) ob 9.00, 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dna od 20. do 21. ure. TELETI 20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 Miha Pavliha (otroška oddaja) 21.00 3 - 2 - 1 gremo, glasbeni gost: Vili Resnik (ponovitev) 24.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 561 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 19.30 do 24.00 študentski program Radia Kranj 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 8.30 Nasvet za kosilo 8.40 Oddaja za upokojence 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Vročih 11 13.00 Morda niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Obrtniki sebi in vam 16.50 Športni utrinki 17.00 Novice 17.30 Vse o gobah 19.00 Odpoved programa Oddajamo na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz od 16. do 19. ure. 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 11.00 Podjetniška borza 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zimzelene melodije 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače no- Se 17.00 Spoznajmo se 18.00 stitke 18.30 BBC 18.50 Teleći raf KINO, ČETRTEK CENTER amer. kom. PRVA LIGA 2 ob 18. uri, meh. erot. melodr. KOT VODA ZA ČOKOLADO ob 20. uri STORŽIČ Zaradi obnovitvenih del zaprto! ŽELEZAR Danes zaprto! LETNI KINO amer. kom. PRVA LIGA 2 ob 21.30 uri BLED amer. kom. LEDENA STEZA ob 20.30 uri ŠKOFJA LOKA amer. thrill. HUDIČEV ODVETNIK ob 20.30 uri ŽELEZNIKI amer. parodija GOLA PIŠTOLA 33 1/3 ob 18.30 in 20.30 uri 10.10 Čudežna leta, ameriška nanizanka 10.35 Loganov beg, ameriški film 12.25 Že veste 15.50 Omizje, ponovitev 18.00 TV Dnevnik 18.10 Otroški program 18.40 Znanje za znanje 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.56 Šport 20.10 Forum 20.30 Korenine slovenske lipe: Romanja od sv. Višarij do Barbane 20.45 Obmejni policaj, ameriški film 22.20 TV dnevnik 22.40 Sova: Trpki sadeži, avstralska nadaljevanka 0.15 Brane Rončel izza odra 13.00Videostrani 13.20 Film tedna: Mesto upanja, ameriški film 15.25 Sova, ponovitev 16.50 SP v košarki 18.10 EP v atletiki 20.40 Podeželski utrip, angleška nanizanka 21.30 Moški, ženske 22.30 Slovenski kvintet Trobil 10.00 Poročila 10.05 Za otroke 11.00 Poletni šolski program 12.00 Poročila 12.15 Divja roža, serijski film 12.40 Monofon 13.15 Terra x, dokumentarna serija 13.45 Murphv Brovvn 14.00 Allo, allo, humoristična serija 14.30 Severna obzroja, serijski film 15.20 Margaret Bourke VVhite, ameriški film 17.00 Hrvaška danes 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 20.15 Latinica 21.20 Ne joči, samo grmi, ameriški film 23.00 S sliko na sliko 0.00 Poročila v nemščini 0.05 Sodobni poljski film 16.45 Skrivnosti, serijski film 17.35 Vrnitev v Eden, serijski film 17.15 Evropsko prvenstvo v atletiki 19.30 Dnevnik 20.15 Beverty Hills 21.00 Ročk koncert 22.00 Peta predstava 22.15 Shanonova igra, serija 23.25 Hit depo 0.25 Svetovno prvenstvo v košarki 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 13.05 Magnetoskop, ponovitev kontaktne oddaje 13.45 Spot tedna 13.50 CMT 14.30 Borza dela 14.45 CMT 16.00 Spot tedna 16.05 Na velikem platnu 16.20 Ameriških 10, glasbena oddaja 16.50 Pred poroto, ponovitev ameriške nanizanke 17.20 Odred pravice, ponovitev filma 16.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 20.00 Pozitiv +, kontaktna glasbena oddaja 20.30 Beverlv Hills 90210, ameriška nanizanka 21.20 Poročila 21.30 Teden na borzi 21.40 Razcepljeni, ameriški film 23.05 Spot tedna 23.10 Devlinova zveza, ameriška nanizanka 0.00 Album show, glasbena oddaja 0.45 Erotični film 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Narava 21.00 Trailer 21.20 Šiling 22.00 Čas v sliki 22.35 Totalno odštekana televizija 23.00 X-large Nightline 1.15 Zakon v Los Angelesu 2.05 Aktualni teletekst 2.10 Tisoč mojstrovin 19.00 Izmenjava programa z dfti-gimi lok. TV 20.00 Motožur "94 v Žireh - 2. del vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min blok) ob 9.00, 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dna od 20. do 21. ure. TELETU 20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 Casting (reportaža z državnega prvenstva za leto 1994) 20.40 Kolovrat domačih viž: Ansambel Šibovnik 21.20 Film: Pay off 23.00 Nočni zabavno-erotični program 2.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 9.00 Od tu in tam 11.00 Zanimivosti od tu in tam 12.00 Vročih 11 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodkidanes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Nasvet za izlet 17.00 Zbiramo Gorenjca meseca 17.30 študentska tribuna 19.30 Zadetek v petek - od A do Ž 22.00 Odpoved programa NAJBOLJ ISKAN ČASOPIS NA GORENJSKEM: GLAS foto bobnar 9.00 Čas v sliki 9.05 Zlata dekleta 9.30 Čudovite slike iz živalskega sveta 10.15 Veliki Bellheim, nanizanka 12.05 Loto studio 12.15 Poletni pogovori 13.00 Čas v sliki 13.10 Ljubljena Brigrtte, film 14.45 Pogledi vstran 14.50 Risanka 16.55 Confetti 17.00 Mini ZIB 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Umor je napisala, nanizanka 19.22 Aktualna znanost 19.30 čas v sliki 20.00 šport 20.15 Stari 21.20 Pogledi vstran 21.30 Tudi angeli so za vroče 23.20 Čas v sliki 23.25 Večerni šport 0.10 Deveterica kot tarča 1.45 Aktualni teletekst 1.50 Tisoč mojstrovin 9.00 Gašperček 9.45 Nekoč je bilo življenje 10.10 Super babica 10.55 Confetti 11.00 Šport 12.50 Tisoč mojstrovin 13.00 Šport 14.15 Pri-marij Trapper John 15.00South Pacific, film 17.25 Izlet v včeraj 18.00 Zlata dekleta, zabavna nanizanka 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki Oddajamo na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz od 16. do 19. ure. R TRIGLAV JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, vesti) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Razgled s Triglava 10.30 Novice 11.00 1001 nasvet 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila. 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 3 III tri & as 18.00 čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf KINO, PETEK ŠKOFJA LOKA amer. parodija GOLA PIŠTOLA 33 1/3 ob 18.30 uri, amer. thrill. HUDIČEV ODVETNIK bo 20.30 uri RADOVLJICA amer. kom. LEDENA STEZA ob 20.30 uri Nagradna križanka Gorenjski sejem V petek, 12. avgusta, se v Kranju začenja največja vsakoletna avgustovska sejemska prireditev v Sloveniji. Letošnja, s ponudbo od sivanke do avtomobila in pod geslom: Vse, kar je razstavljeno in predstavljeno, je tudi naprodaj, bo po razstavnem prostoru in številu razstavljalcev največja do zdaj. Sejem, na katerem bo deset dni vsak dan po 19. uri tudi zabavni program z znanimi narodnozabavnimi ansambli, in tudi letos bo vstop nanj prost, bodo odprli v petek dopoldne. Deset dni bo potem sejem odprt vsak dan od 9. do 19. ure, vstopnice pa bodo po 400 tolarjev. Kranj bo tako ob prazniku velikega šmarna tudi letos v znaku tradicije največje slovenske trgovine na enem mestu in kraj za zabavo in poletno sprostitev. Sponzor današnje velike nagradne križanke ob 501. obletnici, ko je Kranj dobil pravico za prirejanje dveh semnjev na leto, je PPC Gorenjski sejem Kranj, ki je za reševalce namenil naslednje nagrade: 1. nagrada: srebrnik PPC Gorenjski sejem 2. nagrada: veliki dežnik (marela) Gorenjskega sejma 3. do 7. nagrada: brezplačna družinska vstopnica za ogled letošnjega Gorenjskega sejma Pet (5) nagrad pa prispeva Gorenjski glas Iz črk na oštevilčenih poljih sestavite geslo, vpisanega na kuponu pa nam do torka, 16. avgusta, do 12. ure pošljite na naš naslov: GORENJSKI GLAS, Zoisova 1, 64000 Kranj, ali na kuponu oddate na razstavnem prostoru Gorenjskega glasa na Gorenjskem sejmu ob vhodu na sejem v poslovni stavbi. Rešitve lahko na kuponu (brez poštne znamke) oddate tudi v turističnih pisarnah TD Jesenice, TD Bohinj, TD Radovljica, TD Škofja Loka, TD Tržič, TD Dovje Mojstrana ali TD Kranjska Gora do ponedeljka. Tudi te rešitve bodo v torek do 9. ure v bobnu za Žrebanje. Žrebanje pa bo v torek, 16. avgusta, zvečer na zabaviščnem prostoru Gorenjskega sejma. GLINASTA PIŠČAL PREBIVAL POKR. V ŠPANUI POZITIVNA ELEKTROD/ VRSTA METULJA 27 LEPOTNA TRAJNA ZELIKA KRAJ V ITALUI GR SVETA GORA OVOJ ŽIVALSKI IZRASTEK PERUNIKA GR. BOG ZEMUE GOR. V BOLGARIJI OTOK PRI FRANCIJI ZAČIMBA ZAPIZZO PRIPAO LJUDSTVA V IRANU 15 ANDREJ KURENT SIDRO ZBIRKA LEPOSL. DEL 38 HRV DEN. ENOTA FR. FILM. IGRALEC PHILLIPE 40 12 RIBIŠKA MREŽA ANG. POVR MERA POVRŠ MERA IT. NOGOMETNI KLUB 32 OPOJNA PUAĆA TREPLJAJ SLOV. TENORIST JURIJ POVRATNIK IZ AMER. žVe2da SPREMEN- UMSfl. 18 OBLIKA MENICE 25 RTV NOVINARKA OLGA 33 FR PESNIK RISTAN NIKALNICA 30 IZMETAĆ 13 GL. MESTO FRANCUE ROBERT ALTMAN TEKOČA VOOA KNJIGA ZEMLJEVIDOV RTV JUŽNI ŠPANIJI RIMSKA ŠTIRI NAVODILO PRIST MESTO V MAROKU L- REKA V NEMČIJI 28 SLOV IGRALEC IVAN SL IME REKE V ITALIJI TEZA EMBALAŽE DRŽAVA V INDIJI 21 PLANINSKA KOČA 29 "JAPONSKA DRSALKA MIOORI EDVARD POŠKODBE IVAN MINATTI RTV NAP KOROŠEC 23 10 MUZEJ V NEKD LENINGRADU VZDEVEK PRED ŠKOT IMENI HUDE SANJE PLEME, ROD ERNST NERVAL ZGODNJE VINO ŽLAHTNA KOVINA 19 OLIVER REED 20 36 37 FR. SKLAD EDOUARD STRANSKI DEL TELESA VOD HLAPI PREDS PRC GRAMSKfcG SVETA GS OREHAR 34 NB/ESTINA OPRAVA TLA 22 iT SL PEVKA JOŽICA MADZ POLITIK JANOŠ 14 AM PEVEC REDDING PRISTAŠ ETIKE ZADETEK PRI KOŠARKI URADEN SPIS PRIM VINO PREDEL CONA 24 NIZEK GLAS HRIB V SLOV ST JAP PRESTOLNICA 39 KRAJEVNA SKUPNOST NEKO PREB PIRENEJ POLOTOKA NAZIV TURŠKI PLEMIČ VINKO KORENT IZIDOR JALOVEC DEL TEN IGRE 26 31 KARCINOM 44. 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 ČEŠKI PISATELJ KAREL 16 24 UR KAROL PAHOR STANE ROZMAN ONDREJ NEPALA DIREKTOR GORENJ SEJMA FRANCI 35 JUŽNOAM PLES THOMAS SPARK SESTAVIL F KALAN DELA PROST DAN 17 POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK SKB banka pri tečajnih razlikah izgubila 6 milijonov mark prihodka Obrestna marža že nižja kot v italijanskih bankah V mednarodnem poslovanju je SKB banka letos svoj delež s 6 povečala na 9 odstotkov Kranj, 8. avgusta - SKB banka je v letošnjem prvem polletju bilančno vsoto povečala za 15 odstotkov, merjeno z rastjo drobnoprodajnib cen, oziroma za 20 odstotkov, izračunano v markah. Največje probleme imajo zaradi presežka deviz, hitro pa pada obrestna marža, saj ima SKB banka v povprečju najnižje aktivne in pasivne obresti. Splošni pogoji poslovanja so se letos za banke v pretežni meri obrnili na slabše, vendar se SKB banka lahko pohvali z uspešnim poslovanjem v letošnjem prvem polletju. Na nedavni tiskovni konferenci je vodstvo povedalo, da so obseg poslovanja uspeli povečati v skladu s svojim, zelo ambicioznim načrtom. To se odraža v povečanju bilančne vsote, ki se je v letošnjem prvem polletju merjeno z rastjo maloprodajnih cen povečala za 15 odstotkov, merjeno z markami SKB banka je imela ob polletju 17,6-odstotni trini dele i pri izvoznih in 15-odstotni pri dolgoročnih posojilih. Pri tolarskih depozitih podjetij in pravnih oseb je imela 14,9-odstotni trini delci, pri depozitih občanov pa 4- do 5-odstotnega, vendar pa prav obseg poslovanja z občani najhitreje povečujejo, v letošnjem prvem polletju so ga za polovico. Bilančna vsota na zaposlenega se je v SKB banki v letošnjem prvem polletju stvarno povečala za 14 odstotkov, obseg zbranih sredstev na zaposlenega pa so povečali za 10 odstotkov. Ea za 20 odstotkov. Zato priča-ujejo, da bodo letos uresničili načrt o 20-odstotnem povečanju bilančne vsote. Izgube prihodka zaradi presežka deviz Največje probleme slovenskim bankam letos prinesel presežek deviz, ki povzroča zaostajanje deviznih tečajev za inflacijo, v bankah pa hkrati povečujejo neto devizne aktive. Oboje seveda bankam povzroča velike izpade prihodkov v obliki negativnih tečajnih razlik in donosnost aktive se jim zelo zmanjšuje. Presežek deviz je osrednji problem slovenskega gospodarstva, kaže se v zaostajanju deviznih tečajev, breme pa je slovenska regulativa v pretežni meri prenesla na poslovne banke, ki morajo financirati te presežke deviz. V SKB znašajo 20 odstotkov celotne finančne aktive in v letošnjem prvem polletju smo pri tečajnih razlikah izgubili za približno 8 milijonov mark prihodka, pravi pomočnik direktorja Andrej Cetinski. Hitro padanje obrestne marže Druga najpomembnejša značilnost letošnjega leta je hitro Eadanje obrestnih marž. SKB anka je znana po tem, da ima v povprečju najnižje aktivne in na drugi strani tudi najnižje pasivne obresti, saj tako skuša pridobiti čim večji tržni delež. Tako je v letošnjem prvem polletju povprečna aktivna obrestna mera znašala 13,5 odstotka, za podjetja pa 12 odstotkov, mnogim pa so posojila odobrili po 10-odstotni, najboljšim tudi po 8-odstotni obrestni meri. Pri depozitih pa so v povprečju dosegli 10-odstot-no obrestno mero. Pasivne obrestne mere v SKB banki so torej višje, kot si želi Banka Slovenije, vendar pa dogovor bank o znižanju pasivnih obrestnih mer ne bi zadoščal, saj bi to moralo veljati tudi za finančne ustanove in podjetja, ki se ukvarjajo s posojanjem denarja. Bančni dogovor bi torej morala spremljati tudi ustrezna davčna politika. V SKB banki tako hitro pada obrestna marža, ob polletju je dosežena povprečna marža pri nominalnih obrestnih merah znašala 3,9 odstotka, z upoštevanjem učinkov revalorizacije in tečajnih razlik pa je bila samo 2,7-odstotna. To pomeni, da je obrestna marža v SKB banki že nižja kot v italijanskih bankah. Še pred dvema letoma je bila obrestna marža 7,6-odstotna, lani pa 5,8-odstotna. Zaradi nižjih obrestnih marž so se zelo znižali čisti finančni prihodki od naložb, izpad so uspeli skoraj v celoti nadomestiti z večjimi prihodki od storitev ter z velikim znižanjem stroškov na račun slabih posojil. Zato dobiček banke ob polletju bistveno ne odstopa od načrtovanega. Večji delež v prometu s tujino Kljub močni konkurenci slovenskih bank je SKB banki v letošnjem prvem polletju uspelo zelo povečati plačilni promet s tujino, ki je znašal 532 milijonov dolarjev. Svoj tržni delež pa je banka na tem področju uspela z lanskih 6 odstotkov povečati na letošnjih 9 odstotkov. Konec junija je imela korespondenčne odnose s 354 bankami v tujini, V načrt v so SKB banki zapisali 6-odstotno rento na lastni kapital v letošnjem letu. Ob polletju so dosegli 5,4-odstotno. Banka Slovenije je zaradi financiranja deviznih presežkov oziroma obrambe tečaja izdajala blagajniške zapise, brokerji so zelo hitro izračunali, da je donos na letni ravni 24-odstoten in jih seveda pokupili. To seveda vpliva na slabšo likvidnost bank, ki morajo hkrati (po zakonu) odkupovati devize. Seveda je v ospredju tečaj, toda to nikakor ne prispeva k zniževanju pasivnih obrestnih mer, je dejal direktor SKB banke Ivan Nerad februarja pa je lahko začela črpati 50 milijonov mark posojila Evropske banke za obnovo in razvoj. Od konca marca kotira na Ljubljanski borzi obveznica SKB banke prve izdaje, uspšeno pa poteka tudi primarna prodaja obveznic druge izdaje. Obseg prometa z obema delnicama SKB banke v okviru prostega trga Ljubljanske borze je bil za razmere na slovenskem trgu velik, kar uvršča obe delnici med najbolj prometne na borzi. Tržna cena navadne delnice se je nominalno povečala za več kot polovico glede na raven ob koncu preteklega leta, prednostne delnice pa za več kot 80 odstotkov. Konec maja je prišlo tudi do prvega večjega tujega nakupa delnic SKB banke, ko je Smith New Court Pic (SNC), ena največjih brokerskih hiš v Londonu, kupila za približno 4 milijone dolarjev rednih delnih SKB banke. • M.V. KOLIKO JE VREDEN TOLAR MENJALNICA NtflTNVttOOAINI I SAKUfNVHtODAMl | NAKUFSmOPJUNl 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (Kranj, Trflč) 75,50 77,30 10.52 10,90 7.30 7,81 AVAL Bled, Kranjska gon 76.50 76,90 10,85 10,95 7.55 7,90 CORA Kranj dopust od 4.7. do 15.8. CREDfTANSTALT N.banka LJ. 76,50 77,50 10,50 11,00 7,50 7,85 EROS (Stol Htyr), Kranj 76.70 - 10,83 - 7,50 GEOSS Medvode 76,45 76,75 10.83 10,88 7.50 7,70 GORENJSKA BANKA (vsa enote) 75.10 77,80 10.47 11,06 7.20 7.92 HRANILNICA LON, d.d.Kr»n| 76,45 77,39 10,75 11,00 7,60 7,70 rlDA-trtnica LjuMjana 76,70 77,00 10,78 10.87 7,55 7,75 lUHKA Jesenice 76.40 77,10 10,70 10,90 7,49 7,75 INVEST Škofi« Lok" 76,50 76,90 10,77 10,94 7.52 7,75 LEMA Kranj 76.60 77,00 10,80 10.90 7,60 7,80 VKELStraasif 76.55 77.00 10,75 11,00 7,60 7,95 PBS d.d. (na vseh poitah) 75.02 76.95 10,13 10,80 7,00 7,65 SHP-Sov. hran. In po*. Kranj 76,65 76,85 10,77 10,88 7,65 7,71 SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 76,20 77,50 10,20 10.90 7,45 7,85 SLOGA Kranj 76.50 77.40 10.60 11,00 7.45 7.75 SLOVENUATURIST Boh. Bistrica 75.10 • 10,47 - 7,20 • SLOVENUATUWSTJt«anle* 76.40 77,00 10.70 10,85 7.31 7,72 SUM Kranj 76,45 76,75 10,83 10,88 7,50 7,70 TAL0N Žel. postaja Trata, Šfc, Loka 76,60 77,15 10.82 10.97 7,60 7,85 TALONZg. Bitnje 76,60 77,15 10,82 10,97 7,60 7,85 TENTOURS Domžale 76.50 77.10 10,80 10,95 7,50 7,80 UBKd.d. Škofja Loka 76,50 78,10 10,60 11,05 7,50 7,80 WILFAN Kranj 76,50 76,70 10.83 10,68 7.60 7,70 VMLFAN Radovljica, Grajski dvor 76,55 76,85 10,80 10,88 7,60 7,85 ZORI Kamnik dopust od 1.8. do 16.8. POVPREČNI TEČAJ 76,31 77.14 10.68 10.94 7,49 7,79 Prt Šparovcu v Avstriji Je ATS ob nakupu blaga po 10,60 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, Id si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Vpisovanje certifikatov 7.30 - 12.00, 13.00 - 18.00, sobota 8.00 - 12.00 ter na vseh enotah pošte I mm Kran|. Koroška'c. 2. 064/21 1-644 Ljubljana, Slovenska c 54. 061/133-11-55 w f w p w m 'mm glas ZA VAŠ STIK Z GORENJSKIM TRGOM V Gorenjskem tisku bodo v novo opremo investirali 13 milijonov mark Gorenjski tisk pridobil posojilo evropske banke Z investicijo pred osmimi leti so ujeli korak s svetom, zdaj kupujejo zadnje tehnične novosti Kranj, 5. avgusta - V Gorenjskem tisku v Kranju bodo v posodobitev proizvodnje v treh letih investirali 13 milijonov mark, 40 odstotkov celotne investicije bodo pokrili s posojilo SKB banke, ki bo namenila kreditna sredstva Evropske banke za obnovo in razvoj, kar pomeni, da je posojilo dokaj ugodno. Letos bo obnova zajela izdelavo tiskovne forme, deloma tudi tisk, ki bo največjih vlaganj deležen prihodnje leto, leta 1996 pa bodo projekt končali s posodobitvijo kartonaže. V Gorenjskem tisku so pred osmimi leti uresničili velik investicijski projekt, s katerim so temeljito posobili proizvodnjo in hkrati zgradili nove proizvodne in poslovne prostore na Primsko-vem. Letos so se začeli uresničevati nov investicijski program, ki je vrednostno še večji, saj je investicija ocenjena na 13 milijonov mark, uresničili pa jo bodo v treh letih. Če smo leta 1986 ujeli tehnološki korak s svetom, tokrat gremo v korak z njim, v Sloveniji pa hočemo biti prva tiskarna. pravi direktor plana in razvoja Slavko A, Bogataj. ProjeKt je stekel maja letos, predvidoma naj bi ga zaključili jeseni 19%, polna izkoriščenost novih zmogljivosti pa je predvidena konec leta 1999. Vrednost investicijskega projekta "Obnova Gorenjskega tiska" je ocenjena na 13 milijnov mark, 60-odstotno ga bodo pokrili z lastnimi sredstvi, 40 odstotkov pa s posojilom. Gre za dokaj ugodno posojilo, ki ga je Gorenjskemu tisku odobrila SKB banka iz Ljubljane iz sred- Podaljšan rok za turistični spominek Slovenije Kranj, 8. avgusta - Turistična zveza Slovenije je pred časom razpisala »atecaj za turistični spominek Slovenije in zdaj rok s 30. julija podaljšala na 10. september. Turistična zveza Slovenije je natečaj pripavila s sodelovanjem Gospodarske in Obrtne zbornice Slovenije, s podaljšanjem razpisnega roka pa želi dati zainteresiranim več časa za pripravo spominka, saj so merila strožja kot prejšnja leta. Načrt in prototip oziroma model morajo avtorji prinesti na Turistično zvezo Slovenije, Miklošičeva 38/VI v Ljubljani, lahko pa 8a pošljejo po pošti, upoštevali bodo pošiljke z žigom 10. september. Vsaj spominek naj bo opremljen s šifro, polno ime avtorja in njegov naslov pa priložite v zapečateni kuverti. Petčlansko komisijo bodo sestavljali: prof. dr. Stane Bernik, prof. dr Janez Bogataj, prof. dr. Peter Krečič, prof. Miljenko Licul in Milan Pajk. Pregledala in ocenila bo elaborate, če bo prišlo več kot trideset Predlogov, bo podelila tri nagrade: prva bo znašala 4 tisoč mark, druga 2 tisoč mark in tretja 1 tisoč mark, seveda v tolarski protivrednosti. Če bo predlo*gov manj kot trideset, bo komisija odločala v okviru kakovosti prispelih predlogov, če ne bodo ustrezali merilom, prva nagrada ne bo podeljena. Nagrajeni izdelki ostanejo v lasti Turistične Zveze Slovenije. Po zaključku natečaja bodo pnpavili razgovor in razstavo v okviru sejma GOST TUR 94, ki bo do 12. do 16. oktobra v Mariboru. stev, ki jih je pridobila pri Evropski banki za obnovo in razvoj. V začetku letošnjega leta je namreč SKB banki uspelo pridobiti 50 milijonov mark sredstev, Evropska banka za razvoj pa je pri tem postavila pogoj, da jih naša banka nameni podjetjem za ureničitev srednjeročnih in dolgoročnih investicijskih projetkov ter za nakup delnic podjetij, ki se lastninsko preoblikujejo, vendar s pogojem, da tak projekt vsebuje tudi investicijska vlaganja. Gorenjski tisk je te pogoje izpolnjeval in SKB banka mu je maja letos odobrila 5,2 milijona mark posojila, pri katerem obresti ne bodo presegle 10-odstotne letne ravni, poleg tega pa je predviden en-oinpolletni odlog na odplačevanje glavnice. Investicija je namenjena izvozu izdelkov in storitev, prav tako seveda domačemu trgu, saj so razlik vse manjše. Gorenjski tisk bo z njo povečal svojo konkurenčnost, saj je glavno vodilo investicijskega programa zadostitev osnovnih tržnih zahtevam, kot so rok, kvaliteta in cena. Vzporedno z investicijskim programom poteka tudi projekt obvladovanja kakovosti z uvajanjem standardom ISO 9000 v vse poslovne funkcije podjetja. Investicijski program bodo postopoma ureničili v treh letih. Maja letos so začeli s posodobit- januarja, četrtega pa aprila prihodnje leto. Prav pri zadnjem gre za najsodobnejši stroj, ki ga še ni na trgu, proizvajalec ga bo aprila prihodnje leto predstavil na največjem grafičnem sejmu. Ž novo opremo ter z znanjem se bomo uspešno spopadli z zahtevami trga, ki so iz dneva v dan bolj ostre in se približali podobnim podjetjem v Nemčiji, s katerimi se radi primerjamo, seveda - tudi s prihodkom na zaposlenega. Kljub aktualnemu procesu lastninjenja smo uspeli veliko energije vložiti v enako ali pa še bolj pomembno področje nadaljnje rasti in razvoja podjetja. Nenazadnje bodo bodoči lastniki pridobili moderno tiskarno, ki bo s tehničnimi in kadrovskimi potenciali sposobna ustvarjati pričakovane dividende, pravi Slavko A. Bogataj. Zaposlenost bodo ohranili na sedanji ravni, novi stroji in oprema pa bodo povečali produktivnost. Zaposleni se bodo seveda morali prilagoditi na novo delovno okolje, večina pogodb vsebuje tudi izobraževanje pri dobaviteljih opreme ter montažo in instrukcije pri postavitvi strojev. • M.V., foto: Lea Jeras Slavko A. Bogataj viio izdelave tiskovne forme (Repro), gre za zaključeni del Eroizvodnje Gorenjskega tiska, jer bodo investicijski program uresničili že do konca letošnjega leta. Še letos bodo začeli tudi s posodobitvijo tiska in dodelave tiskovin (Tisk), kjer so predvideni štriie novi tiskarski stroji, od bodo dva kupih še letos, tretjega Gorenjska banka znižala obresti Kranj, 8. avgusta • Gorenjska banka j« % % avgustom znižala obresti sa posojila občanom. Najamejo ga lahko za celotno kupnino avtomobila, tudi za nakup starega. Kdor ima višjo plačo, si lahko privošči višji obrok od tretjine place. Pri najetju posojila ni potreben depozit Pri kratkoročnih posojilih (do 12 mesecev) je v primeru negotovinskega posojila obrestna mera 15-odstotna, v primeru gotovinskega posojila pa je s torkom obrestna mera za 2 odstotka nižja in za vse, ki že sodelujejo z banko, znaša 17 odstotkov, za tiste, ki še ne sodelujejo pa 19 odstotkov. Seveda pa prištejejo Še veliki R. Dolgoročno posojilo lahko najamete za obdobje do štirih let, za tiste, ki že sodelujejo z banko, je obrestna mera 16-odstotna, za druge 18-odstotna. Posebna ponudba pa velja za nakup avtomobila pri leski Murki, kranjskem Alpetouru Remontu, kranjskem Avtotrade in pri PreSi v Cerkljah, saj je obrestna mera 14-odstotna, za tiste, ki z Gorenjsko banko še ne sodelujejo pa 16-odstotna. Po novem lahko novi avto v celoti kupite s posojilom, v banki pa ni več potreben depozit Posojilo (do 12 mesecev) pa lahko najamete tudi za nakup starega avtomibila, za občane, ki sodelujejo z Gorenjsko banko so obresti 15-odstotne, za ostale pa 17-odstotne. Če najamete gotovinsko posojilo, banko zanima samo odplačilna sposobnost in zavarovanje posojila (poroki ali zavarovalnica), Če porabo sredstev dokumentirate, so obresti nižje. Novost je tudi, da lahko pri višji plači najamete višje posojilo. Pri plači do 50 tisoč tolarjev mesečni obrok lahko pokrije tretjino plače, do 80 tisoč tolarjev 35 odstotkov plače, do 100 tisoč tolarjev 40 odstotkov plače, do 150 tisoč tolarjev 50 odstotkov plače in nad 150 tisoč tolarjev 60 odstotkov plače. Pri nakupu avtomobila (posojilo za 4 leta po 14 odstotni obrestni meri) si torej lahko pri plači 50 tisoč tolarjev ori voščite 543 tisoč tolarjev posojila, saj mesečni obrok znaša 16.667 tolarjev. Pri plači 100 tisoč tolarjev pa lahko najamete 1.303 tisoč tolarjev posojila, saj mesečni obrok lahko znaša 40 tisoč tolarjev. KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Ali se nam tudi letos obeta suša? Dež je prinesel olajšanje Letošnje dokaj spremenljivo spomladansko vreme je bilo vsaj na Gorenjskem pretežno ugodno za uspevanje poljščin, že kar lolgo sušno obdobje z zelo visokimi temperaturami, Id je ponekod že načelo oskrbo z vodo, pa lahko tudi letos povzroči škodo. Stanje za zdaj vsai na Gorenjskem še ni kritično, ker je ob oncu tedna vendarle padlo nekaj dežja, vendar pa še vseeno premalo, da bi dodobra namočil zemljo. K sreči letošnje sušno obdobje tudi nekoliko zamuja, tako da so se vsaj nekatere poljščine izognile sušenju. Tako je pšenica požeta že skoraj povsod po Gorenjskem, skoraj enako velja za ostala žita, medtem ko je bolj zaskrbljujoče s koruzo, ki je po nekaterih nižinskih predelih že pokazala prve znake sušenja. Kmetje v teh dneh pobirajo krompir, ki je letos zaradi dokaj ugodnega vremena precej debelejši od lanskega leta, ko je bila suša ponekod tolikšna, da krompir sploh ni bil pod zemljo, ampak je ostal na steblih in ni dozorel. Kljub verjetno boljši letini od lanske in uvajanju nekaterih novih sort, gorenjski krompir tudi letos napadajo bolezni, med katerimi ne gre prezreti dolgoletnega pojava krompirjeve plesni. Kako bo z letošnjo letino sadja, je prav tako odvisno od vremena v prihodnjih dneh in tednih. Skoraj vse sadno drevje, predvsem pa jablane so skoraj povsod letos izjemno polne, vendar se utegne zgoditi, da bodo zaradi suše plodovi začeli odpadati in prezgodaj zoreti, zato pa bodo tudi manjši. Precej več težav imajo vinogradniki na Primorskem. Tam suša že ogroža vinsko trto, prve posledice pa so že vidne tudi na oljkah, ki so sicer znane kot zelo odporne. Dež, ki ga vremenoslovci za ta teden napovedujejo še nekaj bi bil zato več kot dobrodošel, predvsem zato, ker poletja še ni konec in se nam verjetno še obeta nekaj suhih dni. Jubilejna prireditev v Bašlju Deseti Kmečki praznik pod Storžičem Med praznovanjem bodo ustanovili Agrarno skupnost Bašelj, ki se bo prizadevala za vrnitev po vojni podržavljenega premoženja. Bašelj - Turistično društvo Bela-Bašelj bo v nedeljo, 21. avgusta, pripravilo na Celarci v Bašlju jubilejni, že deseti Kmečki praznik pod Storžičem, na katerem bodo domačini in okoličani predstavili delovanje geplja, spravilo sena s pobočja Storžiča, mlatev žita s cepci in prvimi mlatilnicami in druga stara kmečka opravila in običaje. Kot pravijo Bašljani, so še pred približno petintridesetimi leti kosili travo nekako do sredine pobočja Storžiča, jo spravljali v kope in jih ob prvem snegu na vejah spravljali v dolino, do prve prevozne poti, odkoder so jih potlej z vozovi odpeljali domov. Danes se na pobočju Storžiča ne kosi več in tudi napravljanje stog sena in spravljanje v dolino je le preteklost, ki se je zdaj spominjajo samo še na kmečkih praznikih. Enako velja za mlatev žita s cepci. Kot se še spominjajo starejši kmetje, so nekdaj že ob treh, štirih zjutraj na kmečkih podih "peli" cepci. Najlepše je bilo, kadar je bilo slišati ubrano udarjanje šestih cepcev. Poprvisvetovni vojni so premožnejši kmetje že nabavili geplje. To so bile priprave za vrtenje pogonske gredi, ki jo je poganjala vprežna živina ali voda. Gepeli je poganjal mlatilnico, slamoreznico, "pajki", žago..V Bašlju je zadnji gepelj "ropotal" še v šestdesetih letih, potlej so ga izrinili električni motor in druge sodobne naprave. Turistično društvo Bela-Bašelj je prvi kmečki praznik pripravilo 1984. leta. Potlej ga je priredilo vsako leto, razen v letu, ko se je Slovenija z osamosvojitveno vojno dokončno ločila od Jugoslavije. Na vsakem je prikazalo delček iz nekdanjega življenja bašeljskih in okoliških kmetov. Letošnja prireditev, ki bo tako kot večina doslej na imenitni lokaciji na Celarci (lep razgled proti Storžiču in Kranju ter drugam), bo jubilejna, deseta, zato bodo predstavili predvsem tista opravila, ki so najbolj zaznamovala nekdanje življenje v krajih pod Storžičem. Domačini se na prireditev že nekaj časa skrbno pripravljajo, saj si želijo, da bi jubilej lepo uspel in da bi praznovanje ob lepem vremenu privabilo v Bašelj tako kot že nekajkrat doslej blizu tri tisoč ljudi. Med pokrovitelji letošnje prireditve ie tudi Gorenjski glas, med številnimi dobrotniki, ki so doslej veliko prispevali k uveljavitvi bašeljske prireditve, pa je treba še posebej omeniti podjetno družino Klakočar s Srednje Bele. • CZ. NAJBOLJ ISKAN ČASOPIS NA GORENJSKEM: ©®IEIBWqU©IO glas Osnovna šola GORJE p^o. ZGORNJE GORJE 44a 64247 Zgornje Gorje tel/fax: 064/725-001, 725-335 razpisuje prosti delovni mesti - UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) - UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA za nedoločen čas s skrajšanim delovnim časom Začetek dela je 1. 9. 1994 Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov šole v osmih dneh po objavi. O izbiri bomo kandiaaie obvestili v 15 dneh. Traktorji in kmetijski stroji v prometu Prepogosto v neukih rokah Kmetijskih strojev je vse več, ravnanju z njimi pa posvečamo premalo pozornosti Število nesreč ne upada Posodabljanje kmetijske proizvodnje je vse hitrejše, zato se tudi vse več dela opravlja s kmetijsko mehanizacijo, med katero pa je glavni pripomoček še vedno traktor. Tudi na gorenjskih cestah je kar precej nesreč s traktorji, ne samo delovnih, ampak tudi takšnih, ki nastanejo zaradi neustrezno opremljenih traktorjev, kršenja predpisov ali pa preprosto zaradi premajhne pazljivosti. "Traktorjem in ostalim kmetijskim strojem, ki se pojavljajo v prometu posvečamo premalo pozornosti," pravi prometni inšpektor kranjske UNZ Ivan Demšar in dodaja, da med krivci za nezgode zagotovo ne gre obtoževati samo uporabnikov. Zasebniki in družba namenja za nakup kmetijskih strojev velika sredstva, premalo pa skrbimo za ustrezno raven tehnične izobrazbe, ki je pri večini uporabnikov kmetijskih strojev zelo nizka, zato tudi ne moremo preprečiti kar tolikšnega števila nesreč. Med leti 1986 in 1991 je bilo v Sloveniji kar 224 voznikov traktorjev, ki so umrli v prometnih nesrečah, 386 pa se jih je poškodovalo. V istem obdobju ie na Gorenjskem za posledicami nesreč umrlo 13 voznikov traktorjev (od tega 8 v prometnih in 5 v delovnih nesrečah) poškodovalo pa se je 22 traktoristov (14 v prometnih in 8 v delovnih nesrečah). Stanje se tudi v kasnejših letih ne popravlja, številke pa kaiejo, da se največ nesreč zgodi prav v prometu. Med delovnimi nesrečami jih je največ, kar tri četrtine takšnih s prevrnit-vijo traktorja, ki voznika pokoplje pod seboj. Policijski podatki o številu nezgod s traktorji so skoraj praviloma nepopolni, saj se pogosto zgodi, da jih udeleženci ne prijavijo. Največ nesreč se zgodi na lokalnih cestah, ki so najpogostejša pot do obdelovalnih površin. Med glavnimi vzroki prometnih nesreč s traktorji in kmetijskimi stroji so neprimerna hitrost, neobvladovanje traktorja, preobteženost traktorskega priklopnika, za katere žal pogosto tudi velja, da so brez zavor, neizkušenost in nepazljivost, ki se kažeta tudi v napačnem prestavljanju pri vožnjah po klancih in podobno. Pri delovnih nezgodah gre vzroke pogosto pripisati ne- Erimerni hitrosti glede na onfiguracijo terena, pretirani obtežitvi priklopnika ali pa celo skakanju na premikajoč traktor. Zanimivo je, da večino vseh nezgod povzročijo zasebni lastniki traktorjev in ne uslužbenci družbenih kmetijskih posestev. Več nesreč se zgodi tudi zato, ker traktorji niso brezhibni. Veljavni cestnopromet-ni predpisi že nekaj let zahtevajo, da morajo biti traktorji opremljeni z varnostnimi kabinami ali vsaj z varnostnim lokom, imeti pa morajo tudi predpisana svetlobna telesa. Termični pregled za traktorje se opravlja enkrat letno s tem, da lastniki plačujejo samo zavarovanje, ne pa tudi prispevkov za ceste in drugih dajatev. Policisti na žalost ugotavljajo, da po naših cestah vozi veliko traktorjev, ki nimajo ustreznih svetlobnih teles ali ta ne delujejo ali pa so poškodovana oziroma razbita. Traktor je samo po sebi počasno vozilo, zato naj bi se pri vožnji po cestah, pokater-lh poteka promet tudi z drugimi vozili, voznik traktorja, čimbolj držal desnega roba ceste, če pa ie cestišče ozko pa tudi večkrat ustavil in spustil naprej za seboj vozeča vozila. Policisti v več primerih ugotavljajo, da so včasih traktorji oziroma priklopniki naloženi tako, da voznik nima pregleda nazaj, poleg tega pa, da se na traktorjih prevaža več oseb, kot ie dovoljeno in to kar na traktorskih blatnikih, čeprav mora imeti traktor za prevoz dodatnih oseb tudi ustrezne sedeže, ki morajo biti navedeni v prometnem dovoljenju. Na traktorskih priklopnikih, ki morajo imeti po predpisih kolesa, na katerih so gume in na zadnjem delu ustrezna razsvetljava, je dovoljeno prevažati največ do pet oseb, vendar še to v primeru, če ima priklopnik ustrezne varovalne stranice in če potniki ne sedijo na nestabilnem tovoru. Tudi med vozniki traktorjev prometni policisti opažajo takšne, ki vozijo pod vplivom alkohola. Glede tega in tudi drugih splošnih prometnih predpisov, velja za traktoriste enaka zakonodaja kot za druge udeležence v prometu, kar pomeni, da količina v krvi ne sme presegati 0,5 promila, poklicni vozniki traktorjev pa morajo biti popolnoma trezni. Policisti opozarjajo še na eno vrsto kršitev, ki je na gorenjskih cestah kar pogosta, na onesnaževanje cestišč. Pogosto kmetje, ko zapeljejo z njiv z blatom onesnažijo cesto, čeprav so dolžni pred tem očistiti kolesa ali odstraniti blato s cestišča. Policisti imajo naročeno, da ugotovijo, odkod blato na cesti, kršitelja Erijavijo sodniku za prekrške, lato pa na stroške povzročitelja odstranijo ustrezne komunalne službe. Traktor lahko upravlja oseba, ki ima opravljen vozniški izpit F kategorije, motokulti-vator pa oseba z opravljenim izpitom kategorije G, oziroma, ki so si še v prejšnji državi pridobile ustrezno potrdilo o poznavanju cestnoprometnih predpisov. Policisti v zadnjem času opažajo vse več neevidentiranih oziroma neregistriranih traktorjev, predvsem pa priklopnikov, ki morajo prav tako imeti registrske tablice in prometno dovoljenje. Gorenjski policisti bodo v prihodnje pogosteje kontrolirali tudi traktorje, napovedujejo pa tudi nekaj akcij. Nova prometna zakonodaja naj bi več reda prinesla tudi na tem področju, saj bodo kršilce prometnih predpisov s traktorji doletele strožje kazni, prav tako pa bo tudi zanje veljal tako imenovani točkovni sistem. "Stanje na področju cestnega prometa s traktorji in kmetijskimi stroji se tudi v zadnjih letih na žalost prav nič ne izboljšuje, uporabniki traktorjev in kmetijskih strojev pa na policijske ukrepe pogosto gledajo kot na zaroto proti kmetom, in se ne zavedajo, da želimo zagotoviti njihovo večjo varnost in da lahko ta največ koristi prav njim," zaključuje prometni inšpektor Ivan Demšar. • M.G. Svinjski hlev na Govejku ne bo onesnaževal voda Obe občini sta dali soglasje Potem ko so Fortunovi z Govejka na meji med škofjeloško in idrijsko občino začeli graditi nov hlev za vzrejo svinj, so se predvsem v Žireh razvnele polemike, ki so hlev spremenile kar v farmo, ki naj bi ogrožala talne vode. Na Govejku, zaselku, ki leži okoli 700 metrov visoko na meji med škofjeloško in idrijsko občino, pod katero sicer spada, so Fortunovi pred nedavnim začeli z gradnjo novega hleva za vzrejo plemenskih svinj in pitancev. Novogradnje so se lotili predvsem zato, da bi svinje iz sedanjega tako prostorsko kot tudi higiensko neustreznega prostora, kjer so skupaj z živino, preselili v nov sodoben objekt. Že zdaj redijo približno štirideset svinj, tudi v novem hlevu pa je predvideno deset plemenskih svinj 10 trideset pitancev, kar z drugimi besedami pomeni, da nov hlev še zdaleč ne bo farma. Pred začetkom gradnje so bile opravljene vse hidrogeološke raziskave in strokovnjaki so potrdili primernost zemljišča za tovrstno gradnjo. Šele potem je občina Idrija izdala vsa potrebna dovoljenja za začetek gradnje, še pred tem pa [>ridobiIa tudi soglasje sosednje škofje-oške občine. Ker je še pred tem prišlo do pritožbe, so zadevo še enkrat pregledali Hlev za svinje na republiški inšpektorji za higieno, ki so gradnji, vendar je ponovno potrdili, da so pritožbe glede Zirovce. Foto: M.G. možnega onesnaževanja talnih voda neutemeljene. Pred izdajo gradbenega dovoljenja se je moralo vrhovno sodišče v Ljubljani izjasniti, da pritožnik ni podal še ene pritožbe na to mnenje, šele potem so lahko Fortunovi začeli z gradnjo. Nov hlev, za katerega so kar dve leti pripravljali potrebno dokumentacijo, bo zgrajen sodobno, gnojnična jama s prekati bo imela kapaciteto 100.000 litrov, eden od pogojev za gradnjo pa je bila tudi zadostna količina obdelovalne zemlje, po kateri bodo lahko trosili gnoj. Poleg tega v hlevu ne bo odplako-valnega sistema, zato bodo nastale le manjše količine gnojevke. Tudi s tega vidika bo nov svinjski hlev celo manj obremenjeval okolje kot sedanji. Za gradnjo novega hleva za svinje so se pri Fortunovih na Govejku odločili predvsem zato, ker se bodo predvidoma žc ob koncu letošnjega leta začeli ukvarjati s kmečkim turizmom, gostom pa bi radi predvsem ponudili domačo hrano. • M.G. Govejku je šele v že zmotil nekatere VILA BEll-A TEL: 45-398 HCACRONI JESENICE PRODAJA LETNIH VSTOPNIC sedišče 300 DEM (v SIT) stojišče 210 DEM (v SIT) Plačilo na 4 čeke Informacije: tel. 81-584 aH 861-441 URE TA* V Ima Stanovnik Prijetno branje _noi S Y S T E M S d., podjetje za razvoj in proizvodnjo jadralnih padal, svetovanje in trgovino Hafnerjevo naselje 121, škofja Loka tel./fax: (064) 631 025, 46 211 Elitna udeležba na letošnjem blejskem padalskem festivalu y ODLOČILO JE SKAKANJE NA ZAMASEK PIVA Kljub težavam z vetrom in nevihto, se je v nedeljo popoldne na letališču v Lescah končalo letošnje tekmovanje za IV. Bled cup - V ekipni razvrstitvi so s centimerom prednosti pred Kitajci prvo mesto osvojili izkušeni leski padalci, med posamezniki pa je po razburljivem sedmem in osmem skoku (tie -brake) slavil Nemec Hans KeUer, odličen tretji pa je bil domačin Matjaž Pristavec - Med ženskami zmaga za Kitajko Lai Xiaoli Lesce, 7. avgusta - Mednarodno tekmovanje v skokih na cilj za blejski padalski festival se je v nedeljo popoldne končalo s finalom posameznikov. V napetem obračunu, saj je imelo kar osem tekmovalcev po treh tekmovalnih dneh in petih skokih najboljši rezultat, 0 centimetrov, se je vseh osem še enkrat podalo na skok. Prav tako sta v finalu za prvo mesto tekmovali najboljša Kitajka Aei Xiaoli in naša Irena Avbelj. Naloga obeh tekmovalk in tekmovalcev pa je bila v šestem in kasneje v sedmem skoku Milošu Jurci, medtem ko so ostali tekmovalci zaostali od enega do 16 centimetrov. Ker je Kitajcu Pan Yuanqiangu preveč pihal veter je skok Eonovil se on in na koncu je il v sedmem skoku najnatanč- Matjaž Pristavec je kar šestkrat skočil v 0, nato pa je zgrešil 2 centimetra in tako v hudi konkurenci osvojil odlično tretje mesto. Kitajka Lai Xiaoli je edina premagala našo najboljšo pa-dalko Ireno Avbelj. precej težja kot v prejšnjih, saj so namesto v pet, skakali v tri centimetrsko točko - ali kot je dejal napovedovalec na tekmovanju - v točko veliko kot zamašek piva. Obe tekmovalki, tako Avbl-jeva kot Kitajka, sta imeli iz prejšnjih petih skokov le po en centimeter. Prva je, natanko v ničlo, skočila Lai Xiaoli, Irena Avbelj, pa je za 2 cm zgrešila 3-centimetrsko točke. Tako je pokal Bleda v ženski konkurenci osvojila Kitajka Lai Xiaoli, druga je bila Irena Avbelj, tretja pa Mira Grčič, ki je po petih skokih zbrala 3 centimetre. Skupno je v ženski konkurenci nastopilo 22 padalk iz sedmih držav. Za dekleti so šesti skok opravili še fantje, v ničlo pa je prvi pristal Leščan Matjaž Pristavec. Med ostalimi sedmimi sta nato natančna skoka uspela še Nemcu Hansu Kellerju in Čehu nejši, edini, ki je pristal prav v ničlo le Nemec Hans KeUer, ki je s tem postal zmagovalec blejskega padalskega pokala med posamezniki. Matjaž Pristavec je v odločilnem skoku skočil dva centimetra od cilja in tako zaostal še za Kitajcem (ta je imel 1 cm) ter osvojil tretje mesto. Skupno pa je v moški konkurenci nastopilo kar 109 tekmovalcev iz dvaindvaj-stih držav. V treh tekmovalnih dneh je organizatorjem uspelo izpeljati tudi pet skokov v ekipni konkurenci. "Prejšnja tekmovanja smo začenjali ob 12. uri, letos pa smo začenjali že prej, okoli 9. ure, saj smo računali, da bomo tako izpeljali ves gram, vseh deset serij, temu nismo uspeli opraviti kot pet serij, saj nam je nagajalo vreme. Tekmovanje je vseeno regularno, škoda pa je, saj so nanj nekateri tekmovalci prišli zelo od daleč, iz Kitajske, Danske... Tekmovanje smo izpeljali po novih pravilih, ki sicer še niso sprejeta, jih pa preizkušamo. Nova pravila pa pomenijo, da v ekipi, ki šteje pet tekmovalcev, štejejo vsi rezultati in ne tako kot do sedaj, samo rezultati štirih najboljših. Kljub temu da je razlika med zmagovalno in drugouvrščeno reprezentanco le en centimeter, lahko rečem, da je razvrstitev že po petih serijah realna. Ostale reprezentance namreč že preveč zaostajajo," je po koncu moštvenega dela tekmovanja, v katerem so si naslov zmagovalcev 4. pokala Bleda priborili izkušeni leski fantje, dejal trener Drago Bunčič. Tako je konkurenci 21 ekip prvo mesto z 8 centimetri osvojila ekipa ALC - Petrol v ?ostavi: Dušan Intihar, Roman ogačar, Bogdan Jug, Senad Salkič in Branko Mirt. Le za centimeter slabši so bili člani kitajske ekipe China male, tretja pa je bila ekipa D ekipe ALC - Elan, ki so v postavi: Roman Kanin, Matjaž Pristavec, Darko Svetina, Borut Erjavec in Irena Avbelj s 23 centimetri uvrstili na četrto mesto. • V. Stanovnik ALENKA ŠTIRIKRAT ČETRTA Radovljica, 8. avgusta - V čeških Padubicah se je v nedeljo končalo letošnje evropsko mladinsko prvenstvo v plavanju. Na njem je uspešno nastopila tudi naša mlada ekipa, najbolje seveda Alenka Kejžar, ki se je kar petkrat uvrstila v A finale in osvojila štiri četrta in eno osmo mesto. Zal ji ni uspel podvig, osvojitev medalje v njeni disciplini, na 200 metrov prsno, kjer je z dosednjim najboljšim časom to možnost prav gotovo imela. Kljub temu pa je uvrstitev v kar pet A Gnal lepa spodbuda za mlado radovljiško šampionko, ki bo v novi sezoni nastopala le še v članskih vrstah. • VJS. WIilHNJE ^MMISIIIIII« DVA ČOLNA V VELIKEM FINALU Bled, 8. avgusta - Konec tedna se je v Muenchnu končalo letošnje mladinsko svetovno prvenstvo v veslanju, na katerem so nastopili tudi naši mladi upi. Kljub temu da domov niso prinesli medalj, so se uspeli uvrščati v A in B finala, to pa je bil pred odhodom tudi cilj naše reprezentance. Najboljši rezultat je uspel 15-letnemu skiOstu z Bleda, Luku Špiku, ki se je najprej uvrstil v veliki finale, nato pa je-bil šesti. V velikem finalu je nastopil še četverec s krmarjem v postavi: Radouljko, Sulčič, Jevševar, Rok in krmar Pertič, ki je zasedel prav tako odlično Šesto mesto. Med mladinkami je v malem finalu zmagala Romina Stefančič (RC Ljubljanica), v dvojnem dvojcu pa je bil v malem finalu slovenski čoln (Katrašnik, Dobaj - VK Branik Maribor) četrti. V malem finalu je nastopil še četverec brez krmarja v postavi (Dolar, Slivnik, Šimnic, Janša) in bil peti. Naš dvojni četverec je nastopil le v D finalu in osvoji! drugo mesto. • VS. Izvrsten uspeh naših mladih skakalcev v Nemčiji ŠAHOVSKI TURNIR V ŠOBCU Lesce, 9. avgusta - Šahovsko društvo Murka iz Lesc je prireditelj tradicionalnega šahovskega turnirja, ki bo to soboto, 13. avgusta, v kampu Šobec z začetkom ob 17. uri. Hitropotezni turnir se bo igral po švicarskem sistemu, zaradi omejenega števila miz pa organizatorji že zbirajo prijave na naslov: Vojin Perovič, Gorenjska 31 a, 64240 Radovljica ali po telefonu 714-805. • V.S. MLADI PLANISKI ORLI PO POTEH VZORNIKOV SMdlffftSKI SKOKI Minuli teden se je šest slovenskih skakalcev udeležilo neuradnega svetovnega prvenstva v smučarskih skokih v Garmischu v Nemčiji, kjer so osvojili vrsto odličij, ekipno pa drugo mesto Kranj, 6. avgusta - Ekipa naših mladih skakalcev je z dvema zmagama, enim drugim mestom, enim tretjim in enim četrtim mestom in ekipnim drugim mestom na neuradnem svetovnem prvenstvu na 45-metrski skakalnici v Garmischu dosegla največji uspeh naših mladih skakalcev doslej. Perspektivna ekipa planiške skakalne šole pa obeta, da se nam za skakalni naraščaj v prihodnjih letih ni bati. "Tako kot že prejSna leta smo se tudi letos v okviru planiških skakalnih šol udeležili 6. pokala [>erspektivnih tekmovalcev do 15 et. Tekmovanje je bilo v Garmischu v Nemčiji, nastopilo pa je doslej rekordno število držav, kar šestnajst. Od vseh držav, ki se ukvarjajo z nordijskimi disciplinami so manjkali edino Finci in Japonci, prvič pa so prišli na to tekmovanje tudi Korejci, ki se pripravljajo za kandidaturo olimpijskih iger. Mi smo nastopili s Šestimi tekmovalci v štirih letnikih in dosegli do sedaj najboljši rezultat," je po vrnitvi domov povedal glavni trener planiških skakalnih šol Andrej Tomin. • Tako je pri posameznikih odmeval zlasti rezultat skakalca Triglav Telinga Uroša Peterke, saj je v petek na uradnem treningu dosegel nov rekord 40-metrske skakalnice, 44 metrov in bil na koncu razglašen tudi za najboljšega skakalca tekmovanja. Na tekmi posameznikov v letniku 1983 je bil četrti Uroš Vrhovec iz SK Ilirija, v letniku 1982 je zmagal Marko Šimic pred Jiržijem Parmo (sin znanega skakalca Parme) iz Češke, v letniku 1981 je prepričljivo zmagal Uroš Peterka, drugi pa je bil Mladi skakalci so iz Nemčije prinesli rekordno število pokalov. Uroš Peterka Avstrijec VVarner. V letniku 1980 je zmagal Nemec Veith, drugi je bil Triglavan Primož Delavec tretji pa Ilirijan Samo Lazar. Šestnajsto mesto je na tekmovanju osvojil še Triglavan Robert Kranjec. Naši fantje so odlično skakali tudi kot ekipa in le ponesrečen skok s padcem jim je v zadnji seriji preprečil, da so zaostali za Čehi in ekipno osvojili drugo mesto. Tretja je bila ekipa Slovaške, četrta Švica, peta Nemčija, šesta Poljaka, sedma Francija, osma Avstrija, deveta Švedska, deseta Norveška, enajsta Kanada, dvanajsta Koreja in trinajsta Italija. "Prireditev v Nemčiji je bila nedvomno na svetovni ravni, saj se ravno s tem tekmovanjem uvaja nekakšno svetovno pionirsko prvenstvo. Poleg tekmovanja smo imeli na Garmischu tudi fizična testiranja, pri čemer smo ugotovili, da so tudi pri tem naši tekmovalci povsem v vrhu. Ob tem pa je treba predvsem poudariti, da vse države dajejo zelo velik poudarek podmladku, saj se starostna meja tekmovalcev zadnja leta niža. Že 13- in 14-letni fantje skačejo na 100-metrs-kih skaklnicah, 16- in 17-letni skakalci pa že prodirajo v svetovni vrh. Tako uspehi štirih mladih kranjskih tekmovalcev pričajo, da imamo v našem klubu odličen podmladek, saj so po vseh merilih prav ti fantje najboljša generacija do sedaj," je zatrdil trener mladih skakalcev Triglav Telinga Jani Grilc. Nadarjenost mladih Kranjčanov pa so spoznali tudi nemški skakalni strokovnjaki, ki so za prosili, da bi si lahko v Kranju ogledali, kako trenirajo mladi slovenski upi skakalnega športa. • V. Stanovnik Na Gorenji Savi so tekmovali smučarji skakalci NAJDALJŠI FRAS, NAJBOLJŠI POLAJNAR Kranj, 6. avgusta - Množica ljubiteljev skakalnega športa iz Kranja in okolice si je v nedeljo zvečer v skakalnem centru na Gorenji Savi ogledala tekmovanje za 23. Pokal Kranja. Po razburljivi drugi seriji je v absolutni kategoriji slavil mladi domači skakalni up Rok Polajnar (Triglav Teling). Sicer pa se je tekmovanje začelo že dopoldne, ko so se na manjših napravah pomerili dečki do 13 let. Zmagal je Blaž Bilban (Dolomiti) s skokoma 41 in 40,5 metra, drugi je bil s skokoma 40 in 39,5 metra Urban Zupan (Tržič), tretji pa njegov klubski kolega Mitja Žnidaršič, ki je skočil 37 ter 38,5 metra. Zanimivo je bilo tudi tekmovanje dečkov do 11 let, ko je slavil Anie Brankovič s skokoma 20 in 19,5 metra, drugi je bil Matic Zelnik z skokoma 19 in 19,5 metra, tretji pa Rok Ipavec s skokoma 10 in 19,5 metra. Vsi so člani Triglav Telinga. Na najmanjši napravi pa so skakali dečki do 9 let. Zmagal je domači skakalec Zvonko Kordež, ki je skočil dvakrat 9,75 metra, drugi je bil Sašo Trpin (Stol Žirovnica) s skokoma 9,75 in 9,5 metra, tretji pa Mitja Oranič iz Tržia s skokoma 9,75 in 9,5 metra. Pri mladincih do 16 let je zmagal Primož Peterka (Triglav Teling), ki je skočil 51 in 5o metrov, drugi je bil Boštjan Berzin (Tržič) s 53,5 in 56 metri, tretji pa Robert Janežič (Triglav Teling) z 50 in 54,5 metra. Zmagovalec v kategoriji mladincev do 18 let je bil Gašper Poljanšek (Alpina Žiri) s skokoma 51 in 56 metrov, drugi je bil Matija Stegnar (Tržič) s skokoma 52 in 58,5 metra, tretji pa Primož Peterka (Tnglav Teling) s skokoma 51 in 56 metrov. V absolutni kategoriji je o zmagovalcu odločil zadnji skok. Po lepih daljavah 57 in 59,5 metra je zmagal domačin Rok Polajnar (Triglav Teling), najdaljši skok tekmovanja pa je uspel Damjanu Frasu (Ilirija Center), ki je skočil najprej 57, nato pa kar 60 metrov in bil skupno drugi. Na tretje mesto se je uvrstil Primož Kopač (Alpina Ziri) s skokoma 56,5 in 59,5 metra, četrti pa je bil vodilni po prvi seriji Franci Jekovec (Tržič), ki je skočil 54,5 in 57 metrov. Pokale sta najboljšim podelila predsednik kluba organizatorjev Triglav Telinga Jože Javornik in tehnični vodja naših reprezentanc Ludvik Zaje. • V. Stanovnik, J. Bešter UREJA: Vilma Stanovnik milili« NAKLANCI PRESPALI VEČINO TEKME ŽIVILA NAKLO: KOROTAN SUVEL 2:3 (0:3) Kranj, 7. avgusta - Športni center Kranja, gledalcev 1500, sodnik Salkič iz Ljubljane Živila Naklo so doživela prvi poraz v tekmi z novincem v ligi, ki je že pripravil pravo presenečenje v tekmovnaju za pokal Slovenije, ko je v gosteh premagal Ljubljančane. Prav to pa se je zgodilo na nogometnem igrišču v športnem centru Kranja. Domači igralci so zaspano igrali v obrambi, kar so izkoriščali §ostje in preko bratov Vidovič popeljali nasprotnika v vodstvo :3. Gostitelji - nogometaši Živil Naklega so se prebudili šele deset minut pred zadnjim piskom in ublažili poraz. Kako pa so padali zadetki: v 14 minuti so nevarno prodrli v kazenski prostor po grobi napaki, ko je zaspala obramba domačinov in strelec je bil Plesec. Nato so imeli domačini nekaj priložnosti, vendar jih niso izkoristili, nakar je sledila kazen in vodstvo gostov 0:2. Strelec je bil Ivančič. Le minuto zatem je bil rezultat že 0:3 strelec pa najboljši igralec tekme Dobrova. Kaj je naročil trener domačih Niki ca Cukrtov, ne vemo, vendar je z vstopom Braneta Pavlina in Nova Blagojeviča igra postala popolnoma drugačna in Živila Naklo so dosegla dva gola. Prvi je zadel Kečan s kakih 18 metrov, drugega pa Robert Marušič po izvrstni podaji Marka Gruškovnjaka. Po tekmi je Robert Marušič dejal: "Dobil sem premalo žog, da bi bil bolj nevaren vratarju Koželju. Upam, da bo v nadaljevanju bolje in da bomo premagali nasprotnika. Tekme s Korotanom Suvelom smo se bali, kajti novinci niso naivci." Marko Gruškovnjak pa je rekel: "Igro smo izgubili na sredini. Prav zato je izpadla obramba. Mislim, da bo v nadaljevanju boljše, saj nasprotnik, kot je novinec v ligi igra tako igro, da nima kaj izgubiti. To so najhujši tekmeci." Za Živila Naklo so igrali: Vodan Miro, Ahčin Franci, Miškič Goran (Pavlin Brane), Križaj Janez, Verbič Boris (Blagojevič Novo), Murnik Filip, Jerak Andrej, Gruškovnjak Marko, Godinič Andželjko, Kečan Dejan in Marušič Robert. • Jože Marinček REKORDNA ZMAGA GORENJSKEGA GLASA Kranj - V prvem kolu slovenske mladinske lige so nogometaši Triglav-Creina (nastopajo pod imenom pokrovitelja GORENJSKI GLAS) rekordno visoko premagali Kovinarja iz Maribora (lani četrti v SML) z neverjetnih 9:0! Varovanci trenerja Kužnika so bili razigrani, prvič so zaigrali na glavnem igrišču, krona igre pa so bili goli. Polovica jih zasluži naziv "euro-gol". Brata Markelj sta potrdila vso razkošnost talenta, dala skupaj štiri gole (Dejan, reprezentant, tri). Dva v sam kot: Denis s strelom z 18 metrov, Dejan s f)rostega strela. Mrežo gostov je načel prodorni Andrej Tasič, ep zadetek dosegel Srečko Sabljak, z glavo sta zadela visoka Orlic in Šink, še en lep gol pa je zabil Žibert. Tako visoke zmage so v najmočnejši slovenski mladinski ligi redke, a mladih Kranjčanov to ne sme uspavati. Zgodba bi se lahko ponovila tudi pri kadetih, kjer so Kranjčani vsaj 15-krat streljali proti golu gostov, gostje pa izenačili na 1:1 le minuto pred koncem z edinim strelom! Kadeti so nastopili precej oslabljeni, dva najboljša (Pokom in Bogatinov) igrata za mladince, nekaj igralcev je še na morju. Pohvalno pa je, da so se v moštvo vključili novinci: Berger, Šilar, Pen, Mlakar, Javornik. V slovenske reprezentance pa so Biklicani Bogatinov, Dejan Markelj in mladi Peter Križaj, ve pionirski moštvi pa sta v tem tednu na pripravah v Bohinju. Kot trener vratarjev se je vključil tudi nekdanji odličen vratar (zdaj tudi sodnik) Tone Beton, še največ težav pa ie z mladim članskim moštvom, kjer sta novinca Alen Krupič iz škofje Loke in slovenski reprezentant, bivši kapetan mladincev SCT Olimpije in zdaj igralec prvega moštva - Darko Karapetrovič. SCT Olimpija mu je omogočila nstopanje na dvojno registracijo za Triglav-Creino. ZDRUŽITEV KLUBOV NK LESCE - BLED Po zaključku spomladanskega dela prvenstva sta se upravi Klubov Lesce in Bled odločili za združitev klubov. Lesce je kot eden vodilnih klubov v gorenjski ligi zaključil tekmovanje na drugem mestu, cilj, uvrstitev v tretjo slovensko ligo na žalost ni bil dosežen. Kluba sta ugotovila, da bi združitev izboljšala igralsko zasedbo predvsem v prvem moštvu, katerega cilj je višja liga. Upravi obeh klubov sta se odločili, da bodo letos v ligaškem tekmovanju nastopale štiri ekipe. Klub, ki se bo imenoval NK Lesce - Bled, bo do občnega zbora klubov vodilo sedanje vodstvo obeh klubov. Sodelovanje je kar uspešno na vseh področjih. Klub sedaj razpolaga z obema igriščema, na Bledu in v Lescah. Želimo izboljšati pogoje na obeh prizoriščih. V Lescah je marljiva uprava kluba v zadnjih dveh letih že veliko naredila. Obnovili so garderobe, uredili klubski prostor in skladišče. V teku je izdelava ograje na igrišču. Večina del je bila opravljena na osnovi prostovoljnega dela in sponzorjev. Uprava kluba meni, da bi v Lescah, na Bledu in v Radovljici gospodarstvo in občinske strukture morali pokazati več zanimanja za šport. V Lescah je to edino športno društvo, ki uspešno deluje že več desetletij. Letos bo generalni sponzor Kluba podjetje STIKS, d.o.o., iz Lesc. Pričakujemo tudi pomoč drugih podjetnikov z območja občine. • A. Križanič Poletna hokejska nagradna igra LETNA KARTA ZA TINO Ob poletni nagradi hokejski igri smo se znova prepričali, da je na Gorenjskem hokej šport številka ena. V dobrem tednu dni je prišlo na našo redakcijo več kot petsto dopisnic s pravilnim odgovorom - na tleh je namreč ležal jeseniški branilec Boris Kunčič. Največ sreče pri žrebu pa je imela Tina Križnar iz Svetega Duha 137 pri Škofji Loki, ki si bo vse leto lahko brezplačno ogledovala tekme slovenskih hokejskih prvakov v Podmežaklji. Praktični tolažilni nagradi pa bosta prejela: Aleš Dornig , Moste 14, Žirovnica in Anja Šlibar, Cesta 1. maja, Jesenice. Čestitamo! Nagrajence bomo o prevzemu nagrad obvestili po pošti. V nedeljo so kolesarji vozili ob Planšarskem jezeru JAUKU ČETRTI POKAL JEZERSKEGA Jezersko, 7. avgusta - Športno društvo Jezersko in sekcija gorskih kolesarjev Proloco - scott sta v nedeljo organizirala IV. cross countrv tekmovanje gorskih kolesarjev za "Pokal Jezerskega" in hkrati 3. tekmo letošnjega slovenskega mountain bike pokala "Pokal fun sports". Letos je na Jezerskem tekmovalo rekordno število kolesarjev. Na petkilometrski krožni progi okrog Planšarskega jezera z višinsko razliko 150 metrov so se pomerili tekmovalci različnih tekmovalnih kategorij. V posebni kategoriji cicibanov in pionirjev, ki so se pomerili na lažjem delu proge, je med cicibani zmagal Anže Senk (Jezersko) s časom 8.37 minut, med cicibankami Mojca Markič (Jezersko) s časom 9.31, med pionirji Tadej Rodman (Proloco scott Jezersko) s časom 25.04, med pionirkami pa je zmagala Špela Bergant (Škofja Loka) s časom 33.12. V kategoriji mladincev, ki so vozili sedem krogov, je prvo mesto osvojil Aleš Boškin (MBK Črni vrh - I) s časom 1.18.00, drugo mesto je zasedel Aleš Bratuša (MTB Team Štajerska) s časom 1.18.17, tretje mesto pa Tadej Trobevšek (Fun sports) s časom 1.19.40. V kategoriji rekreativcev, ki so vozili šest krogov, je zasedel prvo mesto Mitja Zakotnik (Bis SN.) s časom 1. 9.09, drugo mesto Marko Lukša (Stop team) s časom 1.10.14, tretje mesto pa Mitja Zupan (Radovljica) s časom 1.10.22. Med veterani, ki so vozili pet krogov, je zmagal Jože Rogelj (Proloco scott Jezersko) s časom 58.55, drugi je bil Janez Udovič (Pizzerija Mlin) s časom 1.06.48, tretji pa Stane Stare (Pizzerija Mlin) z zaostankom enega kroga. V kategoriji žensk, ki so vozile tri kroge, je Zmagovalec Jezerskega Marjt Jauk zmagala Špela Pire (Fun sports) s časom 40.37, drugo mesto je osvojila Urška Štrancar (MBK Črni vrh - I) s časom 47. 20, tretja pa ie bila Polona Virnik (Jezersko) s časom 51.27. Med člani, ki so vozili devet krogov, je zmagal Marjan Jauk (PRS scott Veržej) s časom 1.44.36, drugi je bil Sandi Srdar (Proloco scott Jezersko) s časom 1. 50.30, tretji pa Nikolaj Skoren-ko (MTB Ukrajina) s časom 1.52.39. Tretje tekme letošnjega slovenskega mountain bike pokala "Pokal Fun sports" se je udeležilo rekordno število tekmovalcev, razveseljivo pa je predvsem, da je tekmovalo 33 mladincev, kar kaže, da je Eodmladek zagotovljen. Gors-o kolesarjenje se torej širi, po novem pa naj bi bil tudi olimpijski šport, kar vse dokazuje, da ni le moda. Za Marjana Jauka in Sandija Srdarja je to bila zadnja dirka pred evropskim prvenstvom v Franciji. Marjan Jauk, ki je trenutno četrti Grand prixa Evrope, v pokalu slovenskega mountain bike pa trenutno prvi, naj bi po predvidevanjih tekmoval tudi na olimpiadi. Metod Močnik Marjan Jauk (PRŠ scott Veržej), 1. mesto: "Proga je bila hitra in razgibana, a ne pretežka. Zanjo je bila značilna hitra menjava ritma, zaradi tega je bilo veliko napak tekmovalcev. Konkurenca je bila na startu dobra, selekcija pa je naredila svoje. Tekmovali so najboljši iz Slovenije, Madžarske in ekipa Ukrajine." Sandi Srdar (Proloco scott Jezersko), 2. mesto:" Proga je bila dobro pripravljena, razgibana in relativno težka. Na začetku tekme sem padel, potem pa sem z zadnjega mesta lovil vse. O konkurenci mislim, da so med nami obstajale velike razlike. V okviru slovenskega mountain bike pokala sem na 3. mestu, ker pa Boštjan Brelih dvakrat ni vozil, sem morda po točkah drugi." Metod Močnik (Scott), 6. mesto: "Proga je bila dokaj zahtevna. Sam sem dvakrat padel: enkrat na levo, enkrat na desno. Razen Breliha smo tekmovali isti kot na drugih tekmah. Po letošnjih tekmah za slovenski mountain bike pokal sem na četrtem mestu. Na tej tekmi na Jezerskem je bilo dobro predvsem to, da ni bilo vroče." • Mateja Jagodic -Foto: Lea Jeras :<®&comet mmmmmnmmn ifsms NA PODNU TUDI ŠEŠIR skorja Loka, 8. avgusta - Pretekli teden so se za novo sezono 1994/ 95 začeli pripravljati najboljši škofjeloški rokometaši, igralci Šeširja. Po izpadu iz prve državne lige v zadnji sezoni si bodo Ločani v novem prvenstvu prizadevali takoj popraviti spodrsljaj in se poskusili uvrstiti nazaj med 12 najboljših ekip. Toda pred Šeširjem je naporna sezona in tega se zavedajo vsi od funkcionarjev, igralcev in novega trenerja, bosanskega strokovnjaka in bivšega reprezentanta Jugoslavije Srdjana Praljaka. Praljak je svoje varovance prvič zbral prvi dan avgusta. Zanimivo je, da bodo vse treninge tudi v teh poletnih dnevih rokometaši opravili v dvorani Poden, ki s tem že dobiva pravi športni utrip, saj je več ali manj zasedena že ves dan. Rokometaši imajo na voljo en dopoldanski in en popoldanski termin, že na prvih treningih pa je bilo čutiti veliko volje pri delu, ki edino zagotavlja možnosti za dosego želenega cilja. Že na prvem zboru igralcev pa je bilo videti kar nekaj sprememb. Iz lanske ekipe ni več Dušana Novšaka, ki se je vrnil v rodno Sevnico. Kot smo že poročali sta v prestopnem roku klub zapustila Sergej Sokolov (Izola) in Franci Ravter (Besnica), na prvih treningih pa ni bilo tudi Marka Berceta, ki se je kot kaže dokončno odločil za trenersko pot pri ženskem rokometnem klubu Lokastar, ki nastopa v drugoligaški konkurenci. Prvega treninga se ni deležil tudi Boris Tomič iz opravičljivega razloga, žal pa je bilo pogrešiti tudi nekaj mlajših, predvsem kadetskega reperezentanta Bojana Jakca. Palico najstarejšega igralca pa je sedaj prevzel 30-letni Aleš Dolinar, ki mu bo to že štirinajsta sezona v prvi ekipi škofjeloškega Šeširja. Kljub operaciji meniskusa v mesecu maju pa še vedno vztraja. Razveseljivo je, da je od prvega treninga prisoten tudi reprezentant Urban Sile, vse pa je urejeno tudi z vojaškimi oblastmi okrog treniranja edine škofjeloške okrepitve Gregorja Cvijiča. Prvih štirinajst dni (vsak dan, razen nedelje, pa dvakrat) naj bi bilo v ospredju nabiranje moči, v nadaljevanju pa čim več prijateljskih tekem s težkimi nasportniki. Tako bodo Ločani 17. in 18. avgusta sodelovali na turnirju v Cehu skupaj s prvoligaši Jadranom, Gorenjem in Dobovo. 26. in 27. avgusta bodo sami pripravili mednarodni turnir za 1. memorial Jožeta Šilca ob udeležbi avstrijske, hrvaške in italijanske ekipe, v začetku septembra pa bodo sodelovali še na izredno močnem turnirju v Bjelovaru. Po tem pa bodo po besedah trenerja Praljaka izpilili igro do začetka prvenstva 24. septembra (Grosuplje), ki naj bi bila na nivoju najboljših iger v pretekli sezoni. Za kaj več pa bo čas v teku sezone 1994/95. • Dare Rupar Končan je tudi tretji slovenski satelit V KRANJU SLAVIL HRVAT ŠARIĆ Kranj, 7. avgusta - Z lepimi finalnimi boji se je v nedeljo popoldne v Kranju končal tretji letošnji slovenski satelit. Pred številnimi gledalci sta se v odločilnem srečanju za prvo mesto med posamezniki pomerila Nizozemec Marcel Router in hrvaški teniški reprezentant Igor Šarič. Več znanja je pokazal "Šarko", kot svojega prijatelja kličejo tenisači in zanesljivo osvojil kranjski satelit. Marko Berce je prevzel žensko rokometno vrsto Zmagovalec Kranja - Igor Šarič "Zadovoljen sem tako s svojo igro, kot organizacijo turnirja in vsem ostalim, čeprav je bilo zadnje dni tukaj res vroče. Mislim, da sem zasluženo zmagal in tako vendarle osvojil enega slovenskih satelitov," je dejal zmagovalec Igor šarič, ki je zaradi poškodbe zamudil prvo priložnost za zmago že na satelitu v Domžalah. V igri dvojic sta nato Dvoraček in Miškolci, ki sta v polfinalu ugnala Janškovca in Turina, premagala še Stanojčeva in VVeisza, ki sta v polfinalu premagala Božiča in Dumaniča. Uvrstitev v gilfinale dvojic in v drugi krog finala posameznikov (Janškovec, ožič) pa je bila tudi največ, kar so naši tenisači dosegli na letošnjih slovenskih satelitih. Danes so se najboljši preselili na masters v Mursko Soboto. • VStanovnik, slika: Lea Jeras Ferrari motorshovv Mašun 94 JEMC SI JE PRIVOZIL 18 LITROV ŠAMPANJCA KOMENTAR "Božja ilegala" -10 Ad maiora mala vitende Ferrari klub iz Ilirske Bistrice je v nedeljo na planoti Mašun pripravil zanimivo srečanje ljubiteljev avtomobilizma in avtomobilskega športa, ki je privabilo kar nekaj tisoč gledalcev, organizatorji pa so prireditev začinili z dirko tekmovalnih avtomobilov iz slovenskega državnega prvenstva. Srečanje je bilo namenjeno tudi lastnikom vozil ferrari, toda na prizorišču se je pojavil samo eden, tako da so med atraktivnimi avtomobili obiskovalci lahko pogledali še hondo NSX in mazdo RX-7. Kakorkoli Že, najzanimivejši del prireditve je bila dirka na 2150 metrov dolgi progi po gozdni cesti, na kateri se je podila več kot polovica najboljših slovenskih voznikov v rallvju in hitrostnih dirkah. vijugal skozi šikane in si prislužil zmago v razredu pod 2000 kubičnih centimetrov. Od Gorenjcev se je dirke, ki je štela samo za dober trening udeležil Tomaž Jemc: zmaga in kar 18 litrov šampanjca Mazda je tokrat ubogala (foto: M.G. Že na uradnem treningu je bil najhitrejši Tomaž Jemc, ki mu je tokrat njegova mazda delovala brezhibno, nato pa je v nekoliko rezervirani prvi vožnji, ki zaradi dežja ni štela za končni rezultat, in z izjemno drugo vožnjo dosegel zmago, v razredu avtomobilov nad 2000 kubičnih centimetrov in skupno zmago z več kot sekundo in pol prednosti pred Darkom Peljha-nom. To je Jemcu prineslo skupaj 18 litrov šampanjca, Darko Peljhan, ki je pokazal tudi vožnjo po dveh kolesih, pa nekaj manj. Odlično in atraktivno se je peljal tudi Luccio Stolii, ki si ni mogel kaj, da ne bi ponovno nekoliko krstil svojega escorta, najglasnejši avtomobil, ki ga seveda vozi Slavko Komel pa je prav tako odlično ALPINISTIČNE NOVICE AO KRANJ Kljub vročemu poletju so kranjski alpinisti še vedno aktivni, zato omenimo nekaj zanimivejših vzponov: -16. julija sta VIKTOR RELJA in SUZANA GORJUP v S steni Vrtače splezala SZ steber, ki je dolg 600 m, ocenjen pa s V+Al - JANJA MERLAK, ALENKA JERALA sta v zahodni Triglavski steni plezali Bohinjsko - ocena V. - 17. julija MERLAK, JERALA - KRANJSKA POČ v gori imenovani NAD SITOM GLAVA nad VRŠIČEM - IV, 250 m. - RENATA MEZEG, SILVO MAURI v S steni TRIGLAVA SKALAŠKO smer z LADJO V+, AO/IV+ 1000 m. - 31. julija ANDREJ PRINČIČ, TOMAŽ STRUPI v FRDA MANIH POLICHA DOLDAČEVO SMER - VI+ 600 m. - MIHA MAHFNĆE, VARIAČIČ IGOR v VELIKI MO STROVKI, KOVINARSKO SMER - V -IV, 400 m - TANJA RAJ o L- JANEZ TRILER v ZAPOTOŠKEV VRHU - JETI - HITRI GONZALEZ - ocene V - 200 m. - FRANCI MARKIČ, MATEJ KRANJC v RJAVIN1 CENTRALNO SMER IV-/IV, V 850 m. VIKTOR RELJA in SUZANA GORJUP sa ponovno splezala prvenstveno smer, tokrat v zahodni steni GRINTOVCA. Smer sta poimenovala s kratico "MMS", dolga je 200 m, ocenjena pa s V-/III, IV. ALENKA JERALA in JANJA MERLAK sta se vrnili z nekajdnevnega obiska italijanskih DOLOMITOV; plezali sta predvsem v SELLI: - 1. stolp. - varianta SZ RAZA - V 180 m - FRENKERJEVA POČ - V/III, IV 180 m - 3 stolp. - VINAZER - V+/AO, 330 m. Prav tako sta se iz tujine vrnila TONE STERN in KECMAN ANDREJ, ki sta obiskala ANDE. ŠTERN se je povzpel na ACONCAGVO in sicer po AVSTRIJSKI SMERI. • M. Pintar Radovljica, 4. avgusta - Na zasedanju občinske skupščine dan pred praznikom občine Radovljica je župan ing. Vladimir Cerne smučarki Špeli Pretnar izročil plaketo občine Radovljica. Priznanje so uspešni športnici podelili za visoke uvrstitve v svetovnem pokalu v sezoni 93/94 in izvrstne dosežke na letošnjih zimskih olimpijskih igrah v Lillchammerju na predlog občinskih socialnih demokratov. Vladimir Čeme se je Pretnarjevi zahvalil za izjemne športne dosežke in s tem promocijo Radovljice in Slovenijo v svetu ter ji želel uspeha tudi v naprej. • M.A., foto: Lea Jeras še Jemčev klubski kolega Bojan Turk, ki pa je dosegel svoj cilj in premagal Voljka Hočevarja, ker je slednji svojo dirko končal z atraktivnim trkom v ciljni transparent, kar je tudi za nekaj časa prekinilo dirko. Takšna polresna tekmovanja, so sicer v tujini precej pogosta, zlasti v sosednji Italiji, pri nas pa se šele uveljavljajo. Zanimiva nedeljska prireditev je na Mašun pritegnila več kot tri tisoč gledalcev. REZULTATI: 1. Jemc 1.43:66, 2. Peljhan +01:64, 3. Stolii +02:49, 4. Komel +06:65, 5. Trček +06.89, ... 16. Turk +20:24. • M.G. Proticerkvena dejavnost nacističnega režima se je stopnjevala še izrazitejše po letu 1935, ko je sicer bilo ustanovljeno posebno ministrstvo za verske zadeve, propagandno ministrstvo pa je že sprožilo parolo o dekonfesionalizaciji javnega Življenja. Opozorila nemških škofov pred nacizmom niso zalegla, in da bi rešili, kar se rešiti še da. so podprli pobudo o konkordatu (20. julija 1933), ki bi Hitlerja vendarle zavezoval. In res je Pij XI. že o Božiču obsodil evgen-izem ("rasni, čistokrvni raz-plod") in kmalu za tem še nemško poveličevanje rase (ar-ijstvo; herrenvolk). S konkordatom je tako papež "prevzel" dolžnosti nemških škofov, kajti predvsem na njihovo pobudo je izšla tudi znana enciklika Z Žgočo skrbjo (1937), ki je katoličane po vsem svetu opozorila na "novo, agresivno poganstvo" nemške države in sistema, ki goji kult rase. naroda, države in "fuererja". Čeprav je obsojala le sistem moralnih nevrednot, ne pa tudi oblike vladavine (režima), je enciklika pomembna še zlasti zaradi "obveznega čtiva" (v Nemčiji so jo brali ilegalno) vseh katoličanov - tudi zaradi poznejših dogodkov v priključenih in okupiranih državah. Seveda pa je potrebno takoj tudi opozoriti na znano dejstvo, da se katoliška Cerkev (KC) neposredno ne vmešava v politične sisteme posameznih držav. Njeno poslanstvo je odrešenjs-ko, kljub ogromnemu vplivu tudi na posamezne družbene tokove. In čeprav njene poli- Janez Poštrak tične ambicije niso nezanemarlj-ive, jih vendar lahko sprejemamo pač kot "človeški faktor". Hierarhična sestava KC kot institucije daje delnim Cerkvam in njihovim škofom velika pooblastila in samostojnost odločanja, tako v verskem kot v (krajevno) institucionalnem pogledu (jurisdikcija). Prav zaradi tega je često prišlo tudi do navideznih ali dejanskih nesoglasij v odnosu do nacizma - pa tudi odporniških gibanj - med stališči "uradne" KC in krajevnih škofov. Zaradi "preprečevanja večjega zla" je bil Vatikan morda preveč previden v uradnih stališčih do fašizma in nacizma, ne pa "zasebno". Pij XII. se ni bal navezovati stikov z nemškim odporniškim gibanjem, podpirati posamezne škofe, kot Prey-singa (Berlin), Schulteja (Koeln), Faulhaberja (pisca koncepta Z žgočo skrbjo; Muenchen) in še posebno v on Galena iz Muenstra. Preysingu IENISTV0 LJUTOMERSKI DERBI JASI IN GORJANCU Kranj, 8. avgusta - Ob 120-letnici kasaškin dirk v Sloveniji so na ljutomerskem hipodromu v Prlekiji pripravili veliko konjeniško prireditev, katere tekmovalni del so bile tudi kasaške dirke. Največ zanimanja je seveda tudi tokrat veljalo slovenskem derbiju za štiriletne kasače. Na 2600 metrov dolgi progi je nastopilo 12 trenutno najboljših štiriletnikov, favorit pa je bil domačin Slavko Ma-kovec z Lono II. Vendar pa se je tekma iztekla drugače, saj se je tokrat ponovno izkazala Jasa na vajetih Lojzeta Gorjanca, ki je bila hitrejša od drugouvrš-čene Finamv na vajetih Ljubljančana Koletnika, šele tretja pa je bila Leona II. Tudi v zadnji, osmi dirki za 3 do 12 letne kasače, je Lojze Gorjanc odlično vodil vajeti Meadow Meritimea in bil drugi za Soul-manom na vajetih Ljutomerča-na Makoterja in prehitel tako konja Scourrv Lobela kot Char-li Somollija na vajetih obeh Slavičev. • V.S. GLASOV KAŽIPOT 3 Prireditve SEZONO ZAČENJAJO MLADI Jesenice, 9. avgusta - V hokejski dvorani v Podme-žakli se bosta danes zvečer ob 19. uri pomerili mlada (olimpijska) hokejska reprezentanca Slovenije in Italije. Povratna tekma pa bo jutri ob 20. uri v dvorani na Bledu. • V.S. foto bobnar Slovensko srečanje Dobre misli Kranj - Nad Prešernovim mestom Kranjem bo v torek, 9. avgusta, ob 21. uri na Šmarjetni gori slovensko srečanje - Dobre misli. To naj bo praznik dobre misli, žlahtnosti spoznavanj, praznik naše pesmi in zaupanja v jutrišnji dan. Večer bo popestrila slovenska ljudska pesem in za njo angleško-slovens-ka glasbena manifestacija Pesmi srca v izvedbi Shirlie Roden in Johna Christiana, ki sta v svoji glasbi prava glasniku miru in prijateljstva ter resnična ambasadorja Slovenije. Srečanje naj bi prineslo nova dobra dejanja, ki naj bi skozi odmev letošnjega snidenja na Šmarjetni gori našli nov odtenek razmišljanj o sebi, Slovencih, Sloveniji. Misli iz Prešernove Zdravljice se bodo na novo razcvele 9. avgusta zvečer na šmarjetni gori - nad Prešernovim mestom. V pričakovanju drug drugega pošiljamo prijazen in klen slovenski pozdrav ter kličemo nasvidenje na Šmarjetni gori vsem, ki dobro v srcu mislijo. Iskreno vabljeni! Klovniada Kranj - Na vrtu gradu Kiselštajn bosta s klovniado na Poletnem otroškem festivalu nastopila Ravil in Svetlana Sultanov. Prireditev bo v četrte, 11. avgusta ob 19. uri, v primeru slabega vremena pa v Prešernovem gledališču. Sponzorji: Sava Kranj, Lisja, trgovina s talnimi in stenskimi oblogami, Merkur in gostilna Praprot. Btltlrl»l»»t»lt»»lfrltltlt Ovčarski bal na Jezerskem Jezersko - Turistično društvo Jezersko pripravlja v nedeljo, 14. avgusta, ob Planšarskem jezeru na Jezerskem 35. Ovčarski bal. Prireditev se bo začela ob 11. uri s Drihodom ovčarjev s planine, ki jih bosta sprejela gospodar in gospodinja. Predstavili bodo navade, delo in življenje med pašo v planini. Prikazali bodo tudi strižen je ovac, krtačenje volne, prejo na kolovratu in pletenje domačih nogavic. Poleg otroške folklorne skupine Jezersko bo nastopila tudi folklorna skupina Nemilje - Pod-blica. Ves dan bo tudi kegljanje za kaštruna. Turistični delavci skupaj z Gostiščem ob jeteru bodo poskrbeli za postrežbo in domače dobrote, kot so masunek, žganci, kislo zelje. Igral bo duo Rebus, od 15. ure dalje pa ansambel Alfija Nipiča. »»»»ltltltltltltltltBt Večer pod lipo in Semanji dan Hotavlje - Tradicionalni priredivi Večer pod vaško lipo in Semanji dan bosta v soboto in nedeljo, 13. in 14. avgusta, na Hotavljah. Turistično društvo Hotavlje Slajka bo tudi tokrat 13. avgusta zvečer prikazalo Večer slovenskih podok-nic pod vaško lipo. V programu bodo nastopili škofjeloški oktet, Gorenjevaški oktet, domači pevci in pevke, citrarki in igralci, ki bodo predstavili veseloigro v domačem narečju. V nedeljo po dopoldanski maši pa bo pod vaško lipo na Hotavljah Semanji dan z različnimi stojnicami. Tudi letos pa ne bo na prireditvi manjkalo medice posebnost pa bo tudi tokrat medica. Na prireditvi v soboto in nedeljo bo igral ansambel Ptujskih pet. • A. Na Primorsko Predoslje - Upokojenci DU Pre-doslje vabljeni v soboto, 13. avgusta, na izlet po Kanalski, Koritniški in Vipavski dolini. Odhod avtobusa ob 7 uri. Ker bo pot vodila tudi po Italiji, ne pozabite potnih listov. Prijave sprejam predsednica DU Predoslje. »ItltltltBtltltltBtltltlt Izlet v Prekmurje Kranj - DU Kranj vabi svoje člane in druge upokojence na izlet v Prekmurje v torek, 23. avgusta, z odhodom ob 6 50 izpred kina Center v Kranju. Prijave sprejema DU Kranj, Tomšičeva 4. je pisal: "Pastirjem, ki delujejo na mestu, prepuščamo skrb, da pretehtajo, v kolikšni meri je možna nevarnost represalij in prisile v zvezi z morebitnimi škofovskimi izjavami, kot so tudi v drugih okoliščinah glede na trajanje in mentaliteto vojne lahko zadržani ad maiora mala vitende (v preprečevanju večjega zla)." Dobesedno spodbujal jih je, da spregovorijo o anomalijah, a v danih okoliščinah so bili omejeni zgolj na t. i. "versko opozicijo", karitativno dejavnost, molitve (Lichtenberg, pobudnik javnih molitev za Zide), ekumenizem (opat Metzger). Po "anšlusu", ko je dunajski kardinal Innitzer preveč navdušeno pozdravil Hitlerja, je po papeževem posredovanju moral precej omiliti (v Osservatore Romano) svoje navdušenje. Rottenburški škof Sproll je bil izgnan, ker ni maral glasovati za priključitev Avstrije k rajhu, itd. V povračilo "nelojalnega obnašanja" vodstvenih struktur nemške (vključno z avstrijsko) KC, je nacistični režim razpuš-čal katoliške organizacije (kako r vse ne na c i stične organizacije sploh, tudi sindikate), prirejal sodne procese zoper "kršenje morale" ali delovanja "zoper ljudstvo". Več kot 500 duhovnikov se ni vrnilo iz koncentracijskih taborišč. Verska opozicija je sicer spodbujala tudi politično opozicijo, a priznati je treba, da ni naletela na odprta ušesa vernikov v tolikšni meri, kot bi se pričakovalo. Naspromo, mnogi so celo izstopali iz KC (celo v Avstirji čez 300.000 "katoličanov"). »Itltltltltltltltltltltlt Kopalni izlet v Strunjan Kranj - Z ozirom na velik interes DU Kranj ponavlja kopalni izlet v Strunjan. Izlet bo v četrtek, 11. avgusta, ob 6. uri izpred kina Center Kranj. Prijave sprejema DU Kranj, Tomšičeva 4. Pohod okoli Kranja Kranj - Sekcija za pohodništvo pri DU Kranj organizira 18. avgusta poletni pohod okoli Kranja. Posebnost bo ogled reke Kokre in njene soteske. Zbor udeležencev je ob 8. uri pred zgradbo društva. Porezen vabi Cerkno - Planinsko društvo Cerkno organizira letno srečanje na Poreznu v nedeljo, 21. avgusta. Žalna komemoracija bo ob 11. uri. Pohod na Porezen je mogoč iz več smeri. Vse poti so markirane. Pohod bo ob vsakem vremenu, zato pohodnikom priporočamo, da se vremenu primerno obujejo in oblečejo. Obvestila Zdravljenje v Moravcih Kranj - Društvo invalidov Kranj sprejema vplačila za zdravljenje v Moravskih Toplicah od 30. 9. do 7. 10. Prijave z vplačilom sprejemajo v pisarni društva v Kranju, Begunjska 10 - vsak torek in četrtek, od 15. do 17. ure. Informacije po tel.: 212-712. »»» ***** Krvodajalske akcije Kranj - Rdeči križ Slovenije obvešča vse državljane, da bo 10. avgusta krvodajalska akcija v Domžalah; 11. in 12. avgusta pa bo krvodajalska akcija v Kranju. Postanite tudi vi krvodajalec -krvodajalka! Darovana kri pomeni lepši in varnejši dan! HALS, HALfij, GORENJSKI GLAS Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ue dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. UGODNI NAKUPI IN SERVISI Nudimo Vam akumulatorje, rezervne dele za traktorje Tomo Vinkovič, IMT, Zetor, Univerzal Popravila vseh tipov traktorjev in servis kardanov.KLASJE, C. na Klanec 9, Kranj, tel.: 331-375. SE PRIPOROČAMO! MALI OGLASI m 223-444~ APARATI STROJI Panasonic telefaxi, telefoni, tajnice in telefonske centrale. Zelo ugodno. O 632-595 16303 Prodam VIDEO IGRE Master Sistem II. 0215-701 17301 Dva ČB TV prodam za 16000 SIT. «77-815 17954 Prodam pletilni STROJ singer memomatik. «76-741 17966 Prodam VENTILATOR za sušenje sena z motorjem. 1046-410 isora Prodam novo hladilno SKRINJO LTH 380 I z vsemi dokumenti. 064-323 18012___ Prodam starejši MLIN ZA SADJE. ©46-152 '8015 OVERLOC PFAFF in SINGER, nova, nerabljena, ugodno prodam. »215-650 18041 Prodam batno polnilko za klobase 50 I, tip Fatosa 50-2, 4. nastavki, sejemski eksponat, 30% znižana cena. «622-481 iso69 TEHTNICO za 500 kg s pomično utežjo, prodam. «421-722 lvaniao?7 PEČ za centralno kurjavo FER-OTHERM 25 KW, novo, zelo ugodno prodam. «403-152 isos4 Prodam trajnožarečo PEČ in zamrzovalno SKRINJO. Hacin, Mlaka 39, Komenda 18098 Za dele prodam kosilnico z dobrim motorjem LA 250. «725-883 18099 mobitel Koroška cesta 27 64000 Kranj Tel.: 064/222-616 ODISEJ. MAISTROV TRO 2. TURISTIČNA AOENCI 64000 KRANJ. TEL.: 064/213 261. 218 586 SOBOTNA SREČA bs&jjsio glas 1: 1 rE LE-TV &£&SJT©I£II GLAS 1 K RAN J Vprašani* it. 7 s Kateri tokilA septembra praznvje rad Odgovor: trn* ta Prttmmk: Mamtavt radio žiri FM STEREO: 91,2MHz,89,8MHz,96,4MH TELE-TV KOMUNIKACIJSKI ENGINEERING TELEVIZIJA KRANJ - STUDIO Poletna akcija Sobotna sreča Turistične agencije Odisej, TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ, Gorenjskega glasa in Radia Žiri je v soboto, 6. avgusta, imela že sedmo izdajo. Za živo glasbo je poskrbel Duo TWix, ki ga sestavljata: Andrej Šunkar iz Olševka (svnthesizer, vokal) in Tanja Habjanič (vokal). V kvizu sta se pomerili ekipi osnovne šole Simona Jenka I. in II., slednja je zmagala v njej pa sta sodelovala: Alenka Sušnik in Janez Gabron, ki sta nova udeleženca izleta v Gardaland. Novinarka Lidija Goljat se je neposredno vključevala v radijski program Radia Žiri, na prireditvi pa tudi predstavila medij, ki septembra praznuje 15-letnico. To je bil tudi pravilni odgovor na razstavljeno vprašanje. Naslednja Sobotna sreča bo 20. avgusta in izjemoma na drugem prizorišču in sicer na plesišču Gorenjskega sejma z začetkom ob 9. uri. Vabljeni so vsi, ki se ukvarjajo z rolerji, prijave se zbirajo: malooglasna služba Gorenjskega glasa tel. 223-444, ali ASA, d.o.o., Naklo tel.: 48-178. Vsi tekmovalci imajo prost vstop. Drago Papler KUPON 8 Vprašanje: Naslov sedeža Gorenjskega glasa? Odgovor:___ Ime in priimek:___ Naslov: __ Prodam KOMBAJN za pobiranje krompirja. «310-307 i»ioo Prodam PEČ za centralno kurjvao TVT, stara 4 leta. «632-520 18102 Prodam STRUŽNICO Univerzalno fi 500x1500 TES 3, cena 5500 DEM. «211-390 18103 GLASBILA DIATONIČNO HARMONIKO 3 vrstno, znamke Melodija, prodam po zelo ugodni ceni, B. ES.AS. 0 45-234 17645 GR. MATERIAL Prodam pet nerabljenih OKEN (80x12 in 90x100) 20 % ceneje. «70-697 1794S Prodam PUNTE in BANKINE. Krmelj, Sv. Andrej 14, Šk. LOka 17967 Prodam KONTEJNER dolžine 6x42x2, primeren za garažo in gradbeni material. Cena 1300 DEM. «84-793, zvečer 17988 Prodam gradbeno BARAKO «45- 731, zvečer 17991 Prodam OKNO 180x140, novo. «215-546 18027 Ugodno prodam 3000 kosov novega BOBROVCA. «57-579 18068 Prodam KRAJNIKE - žamanje, smreka, bukev, jesen hrast možno nažagati in z dostavo. «58-094 18085 SKALE za v beton, večjo količino, oddam. Škofja Loka «620-314 18090 Prodam 50 kom SALONITNIH PLOŠČ. «64-084, po 20. uri 18095 Prodam STREŠNO OPEKO. 307 r310- 18101 LEKERO Milje pri Kranju vam nudi veliko izbiro kvalitetnih KERAMIČNIH PLOŠČIC vseh vrst, GRANITOGRES ploščice, kopalniško opremo, stenske, stropne, talne obloge -OPAŽ, LADIJSKI POD, PARKET. Okna, vrata in senčila vseh vrst: ALU ŽALUZIJE, ROLETE, POLKNA, LAMELNE ZAVESE. Pridite in se prepričajte! «43-345, mobitel 0609/ 617-872 18105 Prodam STIRINOL, BAVALIT, beli MIVKO. «58-149 18119 IZOBRAŽEVANJE Prodam KNJIGE za 8. razred. «46- 357 17942 Prodam knjige za 1,2,3 razred OŠ. «324-897 17946 KNJIGE odkupujem za nadaljno prodajo. «70-516 17974 Kupim knjige za I. letnik kmetijske šole. «66-117, zvečer 18040 Uspešno instruiram matematiko in fiziko. «241-278 18056 KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice....Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, «221-037 ali 48-545 10642 LESPROMET odkupuje les na panju za takojšnje plačilo. «621-779, po 15. uri 17600 Kupim mašino od E90 in prodam mašino od APN 6. «57-786 17944 Kupim gradbene elemente. « 225- 725 18072 LOKALI Na JESENICAH in v bližini Kranja oddamo okrepčevalnico, ter v RADOVLJICI savno z bifejem in pizzerijo. APRON NEPREMIČNINE: 331-292 V KRANJU. ŠK. LOKI, RADOVLJICI, JESENICAH in drugje na Gorenjskem najamemo pisarne, lokale za trgovino ter gostinske lokale. PROVIZIJO PLAČA NAJEMNIK. APRON 331-292 POSESTI KOLESA TOMOS BT 50, malo vožen, kot nov, prodam. «715-742 17955 MOTOR JAWA 350 TS, ohranjen, cena po dogovoru, prodam. «83- 040 17985 Ugodno prodam FANTOVSKO KOLO rog 5 prestav. «214-00817993 Prodam novo gumo za motor MZ dim. 325/-16. «84-608 18092 Ugodno prodam nov izpuh lipnik za APN 6. «733-494 18097 OPELf^ UGODNE CENE VOZIL KRATKI DOBAVNI ROKI VRBA D.O.O. STRUŽEVO 4. KRANJ «211 090 OBLAČILA VERITAS - izposoja poročnih oblačil zadnjih modnih trendov. Veritas, Jenkova 1, Kranj, «312-207 18104 OTR. OPREMA Prodam otroški VOZIČEK kombiniran in otroško novo KOLO. «326-820 17981 Za 15.000 SIT prodam otroško POSTELJICO (belo) z jogijem. Zasip, «76-951 18024 OSTALO Prodam večjo količino cvetja -GLADIOL. Cena ugodna. Luže 22 A. « 43-016 zvečer 16S32 Prodam 6 PRIMORSKIH PALM. «76-067, od 7. do 9. ure in od 20.-22. ure 17530 GOBELIN - družina jelenov 92/64, prodam. «714-519 17957 Prodam krušno PEČ. «061-841- 059 18019 Sposojamo KARAOKE. «52-266 Matjaž 18023 Prodam PEČ, staro 70 let, kovinski podstavek. «681-395 18091 Prodam GAJBE 100 SIT kg, pridite na Aljaževo 16, Jesenice 18107 Ho852-1723-3512lT00852-l 723-3606 00852-1723-3513 00852-1723-3607 00852-1723-3514 00852-1723-3610 PRIDELKI Prodam KROMPIR za krmo. «311- 817 17960 Prodam krmilni KROMPIR novi. «49-002 17992 KROMPIR za krmo prodam. Strahinj 60, «48-526 18063 VRTNICE cvetijo. Pridite pogledati in rezervirati za saditev. Golnik 107 18112 Nedograjeno HIŠO v Snakovem, primerno za obrtnika v III. fazi prodam. «76-067, od 7. do 9. ure ali od 20.-22. ure 17529 V bližini KRANJA prodamo veliko večnamensko parcelo, pri Cerkljah in v Radovljici stavbno in druge. Na Gorenjskem KUPIMO opuščena kmečka posestva, zazidljive parcele za stanovanjsko in poslovno gradnjo. Vikend parcele in manjše vikende. APRON 331-292 Prodamo HIŠO v Kranju s poslovnim prostorom ob prometni cesti. Prodamo pritličje HIŠE 70 m2 v Kranju (700 DEM/m2), na Bledu prodamo 2/3 HIŠE, cena 92000 DEM - gotovina (parcela 1000 m2) in KUPIMO parcelo 700 m2 v Čirčah ali v Stražišču, PRODAMO hišo v Zalogu pri Cerkljah V. grad. faza, zelo lepa lokacija 1200 m2. NARACIJA, d.o.o., Kranj, «242-307, vsak dan do 15. do 18. ure 17792 Na Gorenjskem oddam majhno HIŠICO za enega ali dva upokojenca (vozniški izpit). Naslov v oglasnem oddelku. 17971 V Bohinju Ukane visoko komforten VIKEND 120 m2 stanovanjske površine 400 m2 PARCELE, 280.000 DEM, prodamo. «061/125-10-90 18061 PRIREDITVE TRIO igra za ohceti, v lokalih, po izletih, piknikih, tudi sam s harmoniko. «70-015 18049 POSLOVNI STIKI Vaš denar vežemo z 2 kratno bančno obrestno mero. « 221-040 med 8. in 13. uro 17517 Prodam CERTIFIKAT v vrednosti 250.000 SIT za 130.000 SIT. »715-887 18011 Prodam CERTIFIKAT vrednosti 200.000 SIT za 50.000 SIT, nujno. «52-304 18062 EVROPSKA KAKOVOST ČIŠČENJA POSLOVNIH IN STANOVANJSKIH PROSTOROV. Pokličite HRIBAR - BLESK 064/331-431 -trna STAN. OPREMA Prodam posteljo v omari, brez jogija, enodelno omaro. «324-897 18033 Prodam kuhinjsko napo, kuhinjske elemente oddam zastonj. «66-367 18034____ Prodam trajnožarečo PEČ 40 KW z vso opremo, rabljeno dve sezoni. «631-038 18057 RAZNO PRODAM Bukova in mešana DRVA prodam in dostavim. «696-042 17374 Ugodno prodam družinski ŠOTOR in mlade PAPIGE skobčevke. »58-009 17953 Poceni prodam močnejši ročni voz in zastekljena okenska krila s polkni. »242-108 17994 SIPOREKS 5 cm, 10 cm, gume za FIAT 750, prtljažnik. »312-322 ieoos Prodam KROMPIR. Debeljak, Pod-brezje 150, «70-069 16042 Brezova in bukova drva ugodno prodam. «681-653 18045 Prodam gorenjsko SKRINJO in hidromasažni aparat. « 218-510 po 20. uri 18073 Prodam smradni jašek - oljni iz nerjaveče pločevine, več komadov. «85-292 1SO81 Prodam žensko PONY KOLO, računalnik Commodore 64. «715- 027 18120 Prodam suha trda mešana DRVA. «64-323 18121 ŠPORT Poceni prodam starejši SURF. «78- 350 1795» Jadralno PADALO TVVIST prodam. «327-570 17973 KOTALKE za starost 4-8 let, prodam. «84-535 18111 n lf TV - video - hi-fi marantz SONY I*« nasonic DEL J&m& KEF AKCIJA: GORENJE 51 7TX 45.990 SONY E -180 630 SONY UX-S60260 ISKRA COMET 7800 ODPRTO OD 9.h DO 12.h INOD16.h D019.H OB SOBOTAH OD 9.h DO 12.h V BLIŽINI GLEDALIŠČA Cankarjeva 5, Kranj tel.: 222-055 STORITVE PRALNI STROJI, štedilniki, bojlerji -popravilo, obnavljanje, čiščenje. « 325-815 14974 SATELITSKE ANTENE, garancija, servis, dograditev A kanala, MMTV kanala. «310-223 17429 Imate težave s trdo kožo na podplatih, vraščenimi nohti, kurjimi očesi... Pomaga vam PEDIKERKA, tudi na vašem domu. «46-369 i 7869 Opravljam razne prevoze in selitve s kasonarjem. «311-025 17975 Izdelujemo zaščitne in okrasne kovinske MREŽE za okna, stop-niščne ograje. «82-104_17990 Računovodske storitve za podjetja in obrtnike! VIGOR. d.o.o., «715-585 int. 2201 iso*4 RTV SERVIS SINKO! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. «33-11-99 iboso Delam vsa gradbena dela, s svojim ali vašim materialom, tudi vse vrste fasad. Babic, Begunjska 9, Lesce. 0 0609/622-946_18071 ŽAGANJE DRV na območju občine Tržič, hitro in poceni. « 57-214 zvečer 18075 Imate problem s pralnim, šivalnim stroje, štedilnikom. «211-140 1B122 STANOVANJA Prodamo 2-sobno stanovanje 64 m2 po 1250 DEM/m2 na Planini z atrijem. Možen kredit. NARACIJA, d.o.o., Kranj, «242-307, vsak dan od 15. do 18. ure 17791 V Radovljici, Gradnikova ulica, ugodno prodam dvosobno STANOVANJE, 48 m2. « 715-993 17939 Najamemo različna stanovanja in hiše na Gorenjskem. Provizijo plača najemnik I. Pri Kranju oddamo 3-sobni apartma in 2 sobi s souporabo kuhinje: APRON 331-292 V središču Kranja prodamo 100 m2 poslovnih prostorov V NAJEM vzamemo prostor za gostinski lokal v Kranju in najamemo poslovni prostor 30-40 m2 za trgovino.V naejm oddamo 150 m2 novih pisarniških prostorov v Kranju, 160 m2 prostora za skladišče v Kranju in oddamo v najem prostor za trgovsko dejavnost. NARACIJA, d.o.o., Kranj, «242-307, vsak dan od 15. do 18. ure 17793 Prodam LOKAL 30 m2 v Radovljici. »0609/623/835 17961 OSMRTNICA Umrla je KATI BISCHOF rojena Langerholc Od nje se bomo poslovili jutri, v sredo, 10. avgusta 1994, ob 17. uri na kranjskem pokopališču. Od torka naprej bo žara v tamkajšnji mrliški vežici. VSI NJENI SATELITSKI sistemi" Amstrad" 1 KATMAIjOV TV IN RADIJSKI PROGRAMI NASTAVLJENI KANALI ZA ASTRO ID GARANCIJA, OBROKI f"#)fW>/! I MONTAŽO SAMO 0O/J< * SISTEMI ZA VEČ STRANK* •VRTLJIVI SISTEMI* SAT-VRHOVNIK SK.IjOKA, GODESiC 125 TEL: 064 633-425 Urejena mlada družina išče skromno STANOVANJE do 200 DEM. « 223-849, Valerija i7940 Kamnik - Groharjevo nas., prodam komfortno visokopritlično 2,5 sobno STANOVANJE. S061 -125-10-90 18059__ Kranj, na Župančičeva, prodam stanovanje 85m2, 90.000 DEM. »061/125-10-90_isoeo Zamenjam dvosobno STANOVANJE 55 m2 v Kranju za večje stanovanje v Kranju ali drugje, z doplačilom. »218-119_ 1*064 V Radovljici prodam 2.5 sobno STANOVANJE 64 m2, cena 70.000 DEM. » 061/14-08-583 noro VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD rabljeni rezervni deli in odkup osebnih avtomobilov za avtoodpad. »692-194 AVTOSERflSIIf TEGOVIMA „ BLATNIK"^ Prodaja novih in rabljenih avtodeiov Meze Nada s. p. Krnica 2d 64247 Zg. Gorje TeL: 064/725-165 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. »631-758_ in« Prodajamo vse rabljene REZERVNE DELE za Z 750. «64-438, po 15. uri 18021_ 4 GUME Michelin 195-60-14 na litih platiščih, ugodno prodam. «76-389 Prodam rabljene rezervne dele za Z 101, letnik 1983 «723-158 18037 Prodam rezervne dele za JUGO 45 in 101 mediteran. »661-217 mM PRTLJAŽNIK za avto prodam. »84-535 i»iio VOZILA PRODAJA - ODKUP in svetovanje pri prodaji rabljenih vozil » 217-528 ali zvečer po 20. uri na 325-659 lesai Prodaja novih vozil: DAEVVOO in MITSHUBISHI. Vse informacije »242-300, 242-600 ali 325-981 PRODAJA, ODKUP rabljenih vozil in prenos lastništva. »325-981 17535 Prodam rahlo karambolirano Z 101, nereg, letnik 1984, cena 700 DEM. »622-188 ali 620-917 Tone 17810 ALFA SPRINT 1.3, letnik 1988, zelo lepo ohranjen, ugodno prodam. »736-585_178« Prodam OPEL ASTRA GSI, letnik 1992. »241-016_17883 Prodam JUGO 55, letnik 1985. Vujičič, Kovorska 13, IV. nad., Tržič 17941____ r714- 17947 Prodam Z 101, letnik 1988. 106, popoldan po 16. uri Prodam Z 101 1.1 GX, letnik 1988 in R 4. »714-311_17948 Prodam Z 101 GX 1.1, letnik 1988, reg. 1.2.95 in R 4, letnik 1978. «714- 311 17949 Prodam poškodovan FORD ORION, letnik 1987. »217-289_17950 Prodam Z 101 SKALA 55, reg. do junija, prvi lastnik. »328-292 17951 SUZUKI MARUTI, dec. 92. temno moder, prodam za 8500 DEM. «77- 092_17958 Ugodno prodam R 18 TU, letnik 1984. »621-423_17964 BOLHO, letnik 1988. na novo prebarvano, prodam za 2000 DEM. »632-465 17965 Prodam ohranjen R 4, letnik 1969. Avsenik Alojz, Čevljarstvo Lescei7960 Prodam VVARTBURG karavan, letnik 1987, vozen, neregistriran. »061/ 614-768_17*70 Prodam nova ki rabljena HYUNDAI VOZILA, kredit. AVTO SALON HVUNDAI Javomik, »83-389 17976 RENAULT R 5 TOP FUN oprema, letnik 1993,13000 km, 5 vrat 12.300 DEM, možnost kredita. »83-389 17977___ HYUNDAJ PONY 1,3 HB. letnik 1990, 58000 km. prodam za 10800 DEM. možnost kredita. »83-389 Panasonic Atestirane centrale, telefoni in tetofaksizaprmposlGvnežB SERVISZORIGiNAIJMDBJ POO&>££ENi ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO TELEFON TROOV1NA - SERVIS Uprava tal: 064 222 868 064 222 867 LJUfe.jANA.tel/fox. 061 159 0 232 KRANJ. tei/fox 064 222 150 ZADRUŽNI DOM PRIMSKOVO IN NA LIKOZARJEVI CESTI RENAULT R 4 TL. letnik 1977, prodamo za 700 DEM, registriran. »83-389_1797» ALFO 33 karavan, letnik 1985 4x4 generalno obnovljen motor, prodamo za 6000 DEM. »83-389 mm CTX 80, letnik 1988, dobro ohranjen, prodam. »64-088 179*2 Prodam ŠKODO 120 L, prva registracija 1967. cena 2500 DEM. «48-043 _179- CITROEN GS. letnik 1979. ugodno prodam. Grosova 25. Kokrica irges Prodam LADO SAMARO 1.3 S. letnik 1993, 10500 km. «81-486 17998_ Prodam JUGO 45, letnik 1987 in prodam 550 kosov MODULARNE OPEKE. «324-351 laooo Prodam 126 P. letnik 1989. «713- 240 18002 Prodam BX CITROEN, nov. «695- 070 18008 Prodam fičota v nevoznem stanju, letnik 1972. «43-529 iaoio Ugodno prodam R 21 TURBO, letnik 1990. «422-522_ibois Prodam dobro ohranjen RENAULT 11. «41-240_18019 Prodam JEEP MAHINDRA original VVilis motor z vitlom, registriran do 3/ 95. «83-397 -_18022 R 4 GTL in R 5 GTS prodam, letnik 1988, oba ohranjena. «891-847 18029 Prodam Z 101, 1979, vozno, neregistrirano za 300 DEM. «70-585 mu Prodam 126 P. letnik 1987, rumene barve - 1900 DEM. «64-382 1*035 Z 750, letnik 1980, oranžne barve, neregistriran, v voznem stanju, ugodno prodam. «70-015 imms Prodam FIAT 127, letnik 1978. «421-041 180S3 Ugodno prodam odlično ohranjeno Z 750, letnik 1983, cena 850 DEM. •733-598 18054 Prodam AUDI 80, letnik 1978, cena 1800 DEM, reg. do 5/95. «733-951 18055 Prodam GTL 55. letnik 1986, registrirana do 3/95. «218-570, dopoldan isos2 Prodam VVARTBURG karavan letnik 1988, dvotaktni motor. « 401-250 Prodam VW letnik 1971, črne barve, reg. do 9/1994, cena po dogovoru. » 327-612__nore Prodam PEUGEOT 205 GL, letnik 84/85. «214-628 mm Prodam dobro ohranjeno Z 101, letnik 1987, 49000 km, reg. do junija 95. «77-329 18079 Nujno ugodno prodam OLD CTT VISA CLUB 11, letnik 1991, 17000 km, modre metalik barve, cena 3000 DEM. reg. do sep./94, avto je v dobrem stanju. »50-667 laoao r*»e prodam za 38000 SIT. «632-005 18094 Prodam LADO NIVO, letnik 1985. «81-991_18106 Prodam FORD ESCORT 1,8 I, letnik 1993. «734-066_16108 Prodam CITROEN GS 1,3, letnik 1979. reg. do aprila 95. «621-100 18109 AUDI 80. letnik 1985 diesel prodam, v račun vzamem Jugo. «332-259 ZAPOSLITVE Redno zaposlitev na Bledu dobi moški, ki bi opravljal hišniško delo. Pisne prijave Šifra: BLED 17713 Zaposlim dekle v bifeju. «43-583 Vsem nezaposlenim nudimo redno ali honorarno delo. «328-265, 84-662 ali 323-601_17874 Iščemo dekle ali fanta za strežbo v šanku. «621-023 178S9 Zaposlimo KUHARJA - picopeka v Pizzeriji Dare. « 221-051 17906 MIZAR nujno išče delo v okolici Jesenic. Stare, Svetinova 8 b, Jesenice 17986 lim dobro ŠIVIUO. «738-065 Zapos 17987 Vzamem kakršnokoli delo na dom. «57-659 1S001 Gostilna v Kranju zposli KV KUHARJA. «213-484 18004 Iščemo trgovko za delo v trgovini v Kamni gorici. «714-251 isooe EUROBILD SLOVENIJA, d.o.o. išče mlada dekleta za prodajo slik. Iščejo se na območju Celja, Kranja in Bleda. Priporočljivo znanje angleščine. «061/127-2520 isoie Zaposlimo NATAKARJA - CO pripravnika v kavarni Vencerj v Preddvoru. Pisne vloge z dokazili pošljite na naslov Venceij, d.o.o., Belska c. 15, Preddvor. • 45-052 18017 Bistro " NOČ" išče natakarico. «802-173 18043 Iščemo simpatično DEKLE za delo v strežbi. «46-878 laoes Zaposlimo strojnica na rovokopača ali fanta z veseljem do tega poklica. «58-094, 20. - 22. ure isoae Zaposlimo KV natakarja z znanjem tujih jezikov. «45-038 18123 ŽIVALI ODOJKE in večje PRAŠIČE za rejo ali zakol prodam. Prešeren, Gorica 17, Radovljica. «714-376 17863 Prodam TELETA križanca 120 kg. «52-113 17952 BROJI ERJE za zakol granaste za rejo^ prodam. Urh, Zasip Reber 3 Prodam sivo rjavo TEUCO težko 240 kg. «691-744_17963 Prodam PAPIGE skobčevke in NIMFE. «422-415 17988 Prodam dolgodlako nemško OV-ČARKO, staro 8 tednov. «421-813 17972 Ugodno prodam PSIČKO ŠPRING-ER ŠPANJEL. staro eno leto. «713- 002 17983 Rada bi imela podarjenega zdravega PERZIJSKEGA MUCKA. «682-578 Tatjana , 17994 Prodam TELIČKO simentalko, staro 10 tednov. «631-552_17996 Prodam NESNICE 18 tednov. «422-027_17997 Prodam teličko črno belo, križano staro 10 tednov. B 52-116 179» Kupim mlado brejo KRAVO simen talko. «46-410 isoor Prodam PRAŠIČKE cca 45 ko. «46-152 18OV Južnoameriške činčile za ljubiteljske ali farmsko rejo prodam. Murn, «631-411 18020 Kupujem bikce in telice 100-300 kg. «46-347 18025 Dobrim ljudem oddam lepe MUCKE. «312-519 18028 Prodam KOZLIČKA in KOZO. «43- 491 18030 Kupim 10 dni starega TELETA. «738-876_1803? Prodam TELIČKO simentalko, staro 8 dni. Velesovo 18 isoae Prodajamo RJAVE jARKICE, stare 18 tednov, od 10. avgusta naprej, Resnik Ivan, Moste 76, Komenda, tel.: 061/841-118 Oddamo mlade MUCKE. Sp. Seme; 33 A, Medvode, «061-614-591 ikmg Prodam 9 tednov starega BIKCA Zg. Bitnje 67 (pri cerkvi) 19047 Prodam BIKCA simentalca 120 kg. «83-306 18052 Podarim mešančke labradorka -boksar, stare 6 tednov. «332-201, 332-202_18O6S Prodam NESNICE. stare 18 tednov «422-027_18083 Prodam TELIČKO simentalko. Zupin Janez, Šmartno 28, Cerklje isosr Prodam dva BIKCA simentalca cca 160 kg. Zupane. Zalog 62. Cerklje 18088 Prodam ugodno mlade PAVE. Zupane, Zalog 62, Cerklje laouo Prodam TELETA simentalca 130 kg težkega. «736-448 isom Žive ali očiščene enoletne KOKOŠI prodam. Voglje, Letališka 7, «48- 085 i8i.» Prddam NEMŠKEGA OVČARJA, star eno leto. «43-579 1S117 Prodam čistokrvne, cepljene ZAJCE pasme ožgani kunec in beli orjak. «65-513 18118 Prodam čistokrvne NEMŠKE OVČARJE, stare 9 tednov, z rodovnikom. «422-024 18124 ZAHVALA V 93. letu nas je zapustila naša mama, stara mama in prababica MARIJA RAKOVEC p. d. Pepelova mama Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali, ji poklonili cvetje in sveče, ter nam izrekli sožalje. Posebna zahvala gre dr. Habjanu in dr. Peterneljevi, ter pa trenažnim a sestrama Francki in Minki za zdravljenje in nego na domu. Enako se zahvaljujemo tudi g. župniku Bojanu Likarju za obiske na domu in g. Petru Slevcu za opravljen pogrebni obred, cerkvenim pevcem iz Selc in organistu Tonetu Potočniku, ter Cirilu Pogačniku za govor. Hvala vsem, ki se jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI Dolenja vas, 29. julija 1994 ZAHVALA Ob boleči in prezgodnji izgubi moža in očeta FRANCA ŠTEFETA se iskreno zahvaljujeva sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in številno spremstvo na zadnji poti. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste nama v teh težkih trenutkih stali ob strani, pomagali m lajšali najino bolečino. Njegova žena Alojzija in sin Igor ZAHVALA Ob prezgodnji smrti drage mame, žene in babice SILVE KOCJAN s Kokrice se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom s Kokrice in iz Hrastja, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Prav posebno pa se zahvaljujemo njenima zdravnikoma dr. Gnlu in dr. Drinovcu, sestri Marjeti Očko in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: mož Franc, sin z družino in hčerka z družino Kokrica, H rast je, julij 1994 V SPOMIN Misli naše so polne bolečine, srce krvaveče še vedno ponavlja tvoje ime. Zakaj si odšel?! ALEŠU FAJFARJU z Orehka pri Kranju 8. avgusta je minilo leto, odkar nas je zapustil. Še vedno na vsakem koraku čutimo njegovo bližino, njegov glas odmeva v naših ušesih. Bolečina je živa, rane se celijo prepočasi. Mnogo prehitro je odšel. Radi smo ga imeli in ne bomo ga nikoli pozabili. Spominjajmo se ga in zanj storimo, kar lahko še naredimo; hvaležni smo vsakomur, ki prižge svečo v njegov spomin ali mu pokloni cvetlico - luč ljubezni nikoli ne ugasne. VSI NJEGOVI Kranj, 8. avgusta 1994 S štirimi Glasovimi avtobusi v Celovcu Vročo prvo avgustovsko soboto je več kot 200 bralk in bralcev Gorenjskega glasa preživelo Obema je v imenu gostitelja Glasovega izleta, koroške prestolnice Celovec, priložnostno na celodnevnem izletu v Celovcu, z ogledom Minimundusa in vožnjo po Vrbskem jezeru, darilo izročil mestni svetnik za turizem dr. Dieter Jandl. Seveda smo se izletniki pred Najmlajša udeleženka izleta je bila vsega triletna Anita, najstarejši pa je že dopolnil 80 let. Lindwurmom, največjo celovško znamenitostjo tudi slikali. Besedilo in foto: Lea Jeras Velik plen heroina v rokah policistov V Kranju ujeti razpečevalec je v priporu Mamilo, ki je prišlo iz Makedonije, naj bi prodali na Gorenjskem in v tujini. KRONIKA Kranj, 8. avgusta - V torek, 2. avgusta 1994, ob 21. uri in 30 minut so v centru Kranja prijeli slovenskega državljana, kije imel v avtu 500 gramov heroina. Med hišno preiskavo v Ljubljani so kriminalisti odkrili še enkrat večjo količino mamila. Letošnje prvo polletje so na Gorenjskem obravnavali približno 100 oseb, za katere sumijo, da se ukvarjajo z mamili. "Te osebe so stare med 15 in 19 let. Napisali smo 12 kazenskih ovadb in 19 predlogov sodniku za prekrške, za 8 oseb pa je preiskovalni sodnik odredil pripor. Načrtno delo pri odkrivanju mamil pa je kriminaliste privedlo do velikega plena heroina, ki smo ga odkrili minuli torek," je med drugim sporočil Boštjan Sladic iz kriminalistične službe UNZ Kranj na petkovi novinarski konferenci. V policijskih prostorih so pokazali zavitke s 40-odstotno vsebnostjo mamila, ki so na črnem trgu vredni vsaj 65.000 DEM. Ker uživalci potrebujejo le 5-odstotno dozo, bi bilo moč s tem heroinom zaslužiti celo 1 milijon DEM. Razpečevalec mamil, ki so ga ujeli ob sodelovanju s kriminalisti iz Ljubljane v Kranju, se je skušal aretaciji upreti z razpršilnim solzilcem, vendar so ga kriminalisti obvladali. Poleg pol kilograma odkritega mamila v avtu so našli še kilogram heroina v bivališču v Ljubljani. Obenem so ugotovili, da je lastnik mamila državljan Makedonije, za katerim so že razpisali tiralico. Mamilo je prihajalo v Makedonijo iz Drača, do tam pa z ladjo iz Turčije. Pot heroina v Slovenijo še raziskujejo, saj obstajajo znaki o razširjenosti mamil po več slovenskih krajih. Razpečevalec, 33-letni M. H., je zaenkrat v priporu, njega in lastnika pa so ovadili na javnem tožilstvu v Kranju. • S. Saje Opozorilo zaradi ponarejenih deviz Bankovci za 200 DEM so pristali v blagajnah Trije prebivalci iz radovljiške občine so vnovčevali ponarejene marke. Kranj, 8. avgusta - Z osebnim avtom so se pripeljali v manjše in odročne kraje, naročili nekaj hrane in pijače, vedno pa so plačali z bankovcem za 200 DEM. Ti bankovci so imeniten ponaredek, so ugotovili kriminalisti. Našteli so še 27 ponarejenih bankovcev v različnih tujih valutah, ki so jih storilci vnovčili letos že pred sedanjim odkritjem ponaredkov. Gre za 3 bankovce za 100.000 in 1 bankovec za 50.000 italijanskih lir, 5 bankovcev za 100 in 14 bankovcev za 200 nemških mark, 2 bankovca za 100 ameriških dolarjev in 2 bankovca za 1000 avstrijskih šilingov. Skupno so obravnavali 25 kaznivih dejanj ponarejanja denarja, med katerimi so le za 7 dejanj našli storilca. V sodelovanju s policijsko postajo Radovljica so kriminalisti odkrili pretekli teden 3 prebivalce radovljiške občine, ki so že nekaj časa vnovčevali ponarejene bankovce za 200 DEM. Ponaredki so bili tako temeljiti, da jim je uspelo vnovčiti na Gorenjskem in drugod najmanj 25 takih bankovcev. S tem so oškodovali več trgovin, gostišč in domov za okrog 400.000 SIT. Največji del iztržka, s katerim so "plačevali" hrano in pijačo, si je vzel vodja tega posla. Izvor ponaredkov še ugotavljajo, obenem pa zbirajo podatke o podobnih pojavih drugod po Sloveniji. Glede na množičnost ponarejenih deviz kriminalisti priporočajo vsem sprejemnikom tujega denarja, naj pri poslovanju z devizami uporabljajo UV-svetilke za odkrivanje ponaredkov. • S. Saje Spoštovane naročnice, cenjeni naročniki Gorenjskega glasa! V tem tednu smo začeli razpošiljati račune za naročnino Gorenjskega glasa v tretjem trimesečju, torej za mesece julij + avgust + september. Naročnina za te trt mesece je 2.125.- tolarjev, Z 20-odstotnim popustom'za redne naročnike pa je znesek za plačilo 1.700 tolarjev. Popust je na računih obračuna le, če je naročnina za prejšnje trimesečje plačana. Tudi za to trimesečje Vam bo račun prinesel pismonoša, plačali pa ga boste lahko na poŠti. Za plačilo naročnine Gorenjskega glasa Vam na pošti ne bodo obračunali provizije za plačilni promet. V primeru, da se boste odločili račun plačati npr. v banki, Vas prosimo, da položnico izpolnite natančno, ker sicer utegne nastati problem pri knjiženju plačila. Račun za naročnino lahko (s čekom ali gotovino) poravnate tudi v pisarnah Turističnih društev Bohinj, Cerklje, Dovie-Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica in škofja Loka - kjer smo Vam na razpolago tudi za druge informacije in kjer lahko oddate oglas za Gorenjski glas, rešitve križank in nagradnih ugank, itd. Plačila naročnin pa seveda sprejemamo tudi v maloogtasni službi Gorenjskega glasa v avli stavbe na Zoisovi 1 v Kranju vsak delavnik od 7. do iS. ure, ob sredah od 7. do 17. ure. Otrok kradel pri prijatelju Škofja Loka, 9. avgusta -Tukajšnji policisti so obravnavali tatvino, ki je je utemeljeno osumljen desetletni deček. Prvega dne v avgustu ie fant okrog dveh popoldne odšel na obisk k vrstniku. Ko je bil prijatelj zunaj, je iz predala nočne omarice v spalnici vzel dva zlata poročna prstana, zlat dekliški prstan in dve zlati verižici, v vitrini dnevne sobe pa ga je zmamila še ena zlata verižica, zlatnik in srebrnik. Za nameček je v kuhinji s police regala vzel še otroški telefon. Ukradenih stvari deček ni prinesel do doma. Med potjo ga je očitno zapekla vest in je dragocenosti odvrgel. Policisti so našli vse in jih vrnili lastnikom. • H. J. Tihotapil marihuano Kranj, 9. avgusta - V soboto popoldne so iz Avstrije pripotovali na mejni prehod Karavanke štirje Postoj nčani, stari od 20 do 23 let. Med njimi je bil eden, ki je nameraval pretihotapiti mamilo, domnevno marihuano. Pri njem so namreč možje postave pod oblačili našli usnjen pas z dvema žepkoma na zadrgo, v katerih sta bili dve polivinilasti vrečici z marihuano. Pri natančnejšem pregledu so dobili še tretjo vrečko z 10 grami mamila, v njegovi potovalni torbi pa še 100 gramov. Mamilo naj bi prinesel iz Amsterdama, kjer so bili fantje na počitnicah. Kriminalisti čakajo na analizo domnevne marihuane, od katere bo odvisno, kako bodo proti mladeniču ukrepali. • H. Posilstvo v WC-ju Kranj, 9. avgusta - Ljubljanski kriminalisti so v četrtek prijeli 28-letnega tujca I. B., ki začasno stanuje v Nemčiji. Utemeljeno je osumljen kaznivega dejanja posilstva. Zgodilo se je v četrtek okrog dveh zjutraj v eni od kranjskogorskih restavracij. Lokal je bil že zaprt, žrtev posilstva je bila v njem v družbi več moških. Osumljeni I. B. je šel za njo do stranišča. Tu ji je preprečil, da bi se vrnila v družbo in vpila ter jo posilil. Ženska je posilstvo prijavila ob dveh popoldne na UNZ Ljubljana, tam so kriminalisti osumljenca tudi prijeli. Postopek in osumljenca so predali kranjskim kriminalis- tom, ki so spolnega nasilneža s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku. Ta je odredil pripor. • H. J. Goljufal pri vbodnici Jesenice, 9. avgusta - Policisti •bravnavajo primer goljufije pri - kot kaže ze dokaj razširjeni igri na srečo - vbodnici. Goljufije je osumljen 32-letni tujec M. M., ki začasno stanuje v Ljubljani. Preslepil naj bi lastnika jeseniškega lokala, v katerem se gostje lahko poigrajo s srečo. M. M. naj bi mu podtaknil vnaprej prirejen listič za dobitek, lastnik lokala bi "dobitniku" moral izplačati glavni dobitek - 500 mark. Ker lastnik pri sebi ni imel tolikšnega zneska, mu je dal samo 300 mark, preostanek pa mu obljubil naslednji dan. M. M. je v sredo res prišel ponj, vendar so ga pričakali policisti, ki jih je poklical lastnik lokala. • H. J. Po spodletelem ropu na bencinskem servisu Voklo Prijeli domnevnega roparja Kranj, 9. avgusta - O spodletelem ropu na Petrolovem bencinskem servisu Voklo smo Že poročali. 4. julija ob pol štirih ponoči je tedaj še neznani ropar, oblečen v SMB uniformo, s plinsko masko na glavi in razpršilcem v roki stopil v prostore servisa in od uslužbencev zahteval denar. Prisebnost enega od zaposlenih, ki je imel v roki nož in se je bil pripravljen spoprijeti z roparjem, je neznančevo nakano preprečila. Ropar se je ustrašil in zbežal. Kriminalisti so pred kratkim roparju prišli na sled. Prijeli so 22-letnega Kranjčana B. Ž., ki ga utemeljeno sumijo nočnega obiska Petrolovega bencinskega servisa Voklo. Pri njem so dobili tudi plinsko masko. Ob preiskavi tega kaznivega dejanja pa naleteli le na drugo; kaznivo dejanje ponarejanja listin. B. Ž- naj bi februarja letos ponaredil potrdilo o vpisu v četrti letnik kranjske gimnazije. Prazen obrazec naj bi mu dalo dekle, saj pa naj bi nato vanj vpisal svoje osebne podatke ter potrdilo uporabil pri Mladinskem servisu Kranj, kjer so mu dali izkaznico in preskrbeli delo pri PetTOlu, TOE Kranj. B. Ž. naj bi se do servisa Voklo 4. julija ponoči pripeljal s kolesom, ga pustil pri žiČnati ograji, nato pa se maskira! in zakoračil po denar. ♦ H. J. UDiO RAQIO KRANJ POSLUŠAM VSAK DAN =?ADiO 973 F!1}