Poštnina plučanu v gotovini Posamezar številka i din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Uredništvo in uprava, Strossmajerjev trg 1. Telefon št. 73. Leto XXIII. Št. 37. Kranj, 16. septembra 1939 izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40*- din, polletno 20-- din, četrtletno 10-- din. Zamujeni trenutki Živimo v času, ko se odločajo »sode držav in narodov v mnogočem za dolgo, dolgo časa. Kaj nismo letos bili priča, ko se jo spremenilo obličje Evrope tako temeljito, da bi si tega ne mogel misliti nikdo, pa naj bi prerokoval še tako drzne spremembe. Trpeli so naši slovanski bratje Cehi, Slovaki, Rusini in sedaj so na vrsti Poljaki. — Prišlo je nanje čez noč hitro, da se še danes mnogi ne morejo znajti v novem položaju. Diaries se države obo-rožujejo daleko preko svojih gospodarskih sil, žrtvujejo vse samo zato, da jih ne prehiti huda uru. Koliko danes časopisi in govorniki raz-motrivajo o tej ali oni nesreči države, češ, ne bi bil padel v pogin, če bi bil pravočasno to ali ono ukrenil. Morda bi bilo zadostovalo kaj malega, pa bi bila nesreča preprečena. Zamujeni trenutki se objokujejo, kličejo nazaj, a ni jih več in morda jih nikdar več ne bo. Slovanski narodi štejemo v zgodovini žalibog precej zamujenih trenutkov, ki so življenje posameznega naroda zaobrnili v popolnoma nasprotno smer — v nesrečo. Velik je čas, v katerem živimo, zato hočem povdariti baš radi tega nekatere nesrečne trenutke slovenskega naroda. Spomnimo se zopet slovenskega kneza Ra-stislava. Odločni, dalekovidni in razsodni knez se je hotel od vsiljivih Nemcev popolnoma odločiti, zato je leta 863 dobil sveta brata Cirila in Metoda, da sta poučevala njegove državljane krščansko vero v slovenskem jeziku. Rastislav je hotel napraviti svojo državo od Nemcev neodvisno v cerkvenem ozi-ru, nato pa je namerjal svojo vladavino, ki ie obsegala današnjo Moravsko, Šlezijo, Gornji del Avstrije in vso Slovaško od Nemcev tudi politično popolnoma osvoboditi. Papeži, ki so hoteli pokristjan jene Slovane obvarovati pred razkolom Fccija, so se zavzeli zanje in so podprli delo sv. Cirila in Metoda' v celem obsegu. Ol)(novili so staro panonsko nadško-fijo. ki je obsegala Panonijo in Moravsko in sv. Metoda postuvili za nadškofa. Rastislav je dosegel svoj cilj, njegova država je postala od Nemcev neodvisna. Pridrli pa so na Rastislava Franki, a Rastislav je bil močan, ker so ga podprli papeži. Nastal je sijajen položaj. Ustvari naj se nova Nemštvu in oholemu Carigradu neodvisna velika in močna slovanska država — Rastislav pa Imdi njen vladar! Ne da se misliti, x\krajih. Relativno večino imajo v dveh okrajih, Ilok in Šid. Muslimani imajo absolutno večino " enem okraju, to je v Konjiču. Katoličani imajo v Banovini Hrvatski absolutno večino v 95 okrajih, relativno pa v petih okrajih. Relativnost pomeni, da je v vseh omenjenih okrajih tudi izvestno število nekatoliških ali pravoslavnih manjšin. Število katoličanov pa je znatno skoro v vseh okrajih, ki imajo absolutno pravoslavno večino. Odlični rojaki naklanske fare Naklanska fara je dajala že od nekdaj domovini in cerkvi mnogo odličnikov. Zlasti je izšlo v preteklosti znatno število duhovnikov, pa tudi zastopnikov svetnih stanov iz starodavnih rodbin s priimkom: Voglar (komu ni znan posebej sloviti zdravnik in diplomat Gregorij Karbonarij — Oglar.), Legat, Le-ben, Potočnik, Jerala, Veternik, Gaber, Težič, Junko, Križaj, Mladič, Brenk, Grašič, Poličar, Cerne, Berce, Prah, Stare, Teran, Ažman, Mar-kič, Pavlic, Zorman, Zelnik, Lakner, Kmet... Pa tudi točasno živi lepo število naklanskih rojakov — duhovnikov in svetnih odličnikov. Posebna dika in upanje naklanske fare so pa nadebudni točasni številni dijaki in dijakinje. Nič manj kot 33 jih obiskuje razne srednje in visoke šole (med njimi kar 3 gg. bogoslovci). Hvalevredno je zlasti ua teh mladih ljudeh, da se čutijo tesno povezane z onimi rojaki, katerim ni dana prilika za nadaljue študije. To pokužejo ob raznih cerkvenih slovesnostih, ko se čutijo eno z domačo faro. Prav posebno pa so to vzajemnost z vsemi farani pokazali preteklo nedeljo, ko so v lepem medsebojnem soglasju in s sodelovanjem dekliškega krožka pripravili bogat duhovni užitek svojim doma- ix nmie tekmtiiar Industrije činom pri večerni študentovski prireditvi. Ze uvodne simbolične vaje dekliškega krožka in prigodne deklamacije (največ iz Medveda in Gregorčiča) najmlajših iz dijaške vrste s.o u-stvarile resnobno razpoloženje za istotako resnobno duhovno igro (igra je šele v tisku). Igrali so vsi po splošni sodibi izborno. Glas in kretnje zlasti še obrazna mimika Smrti so pričale, da so se res uživeli v vlogo božje poslanke smrti. Tudi številno občinstvo — mnogi so morali oditi, ker je dvorana bila premajhna — je pod vplivom predhodne razlage g. prof. Alojzija Strupija doživljalo ob igri z vso pozornostjo resnobne misli smrtnega plesa. Hvalevredno je posebej dejstvo sedanjih naklanskih študentov, da so čisti donos svoje prireditve poklonili v fond nameravanemu Farnemu domu. Tudi s to plemenito gesto so izpričali, da se čutijo eno z ostalimi farani, za kar se jim isti posebej hvaležni. Bog jih čuvaj v novem šolskem letu, da ga srečno prično in še srečneje končajo in se tako bližajo svojim bodočim poklicem, v katerih hočejo delovati za blagor svojega ljudstva. Dijaki in dijakinje, Rog vas živi v vaši lepi mladostni vzajemnosti! Nepotrebna odpoved Tekstilna tovarna Thaler v Škofji Loki je 9. septembra t. 1. odpovdala s 14 dnevnim odpovednim rokom službo vsem svojim delavcem. Podjetje se sklicuje na nastale razmere. Dne 11. t. m. pa je podjetje 6 delavcem, ki so prišli na delo, odpovedalo službo brez odpo- vednega roka. Razmere v naši državi niso take, da bi opravičevale tak usodepoln korak za naše delavstvo, ki tudi sicer ne uživa v podjetju tistih pravic, ki mu jih zakon priznava. Podjetje dosedaj ni upoštevalo določi* u-rudbe o minimalnih mezdah, zakona o nad- ku Nemcev, zoper Rastislava, to je zoper Sva-topluka samega. 15 let pozneje ni bilo nikjer več niti sledu o veliki moravski državi. Velika ideja je za tonila za vedno! In kdo je bil najzvestejši prijatelj, pomočnik in vodnik Slovencev v oui dobi — rimo-katoliško cerkev! Kako se to pozablja in bi se vendar ne smelo. Zgodovina, se ponavlja: a mnogokrat se ne bi, če bi se ljudje zavedali, da je zgodovina najboljša učiteljica. Naj se samo spomnimo velikih zgodovinskih dogodkov v marcu 1939. Ce-hosjlovaska država, Poljska država — Karpatska Ukrajina. Kuj ni ob teh težkih udarcih na slovanske države zaplakal Rastislav? Četudi že od leta 870. počivajo njegove kosti. Ali ni v bolesti zaječalo srce apostoloma sv. Cirilu in Metodu!* Toliko sta ljubila in žrtvovala za cerkev in slovansko samostojnost, ob kateri naj bi zrastla politična nezavisnost. In papeži katoliške cerkve, ki so s tako očetovsko ljubeznijo in skrbjo vodili zemljo slovansko, ki je pred našimi očmi pretrpela pretveze, da danes plaka na razvalinah toli milijonov slovanskih bratov in sestra! Pa kaj, ko z Rastislavom in Svatoplukom še ni konec zamujenih trenutkov v naši zgodovini! ur..h, o delovnem času in o bolniškem tednu. Z odpovedjo pa izgubijo oni delavci, ki so bili vpoklicani na orožne vaje, mezdo za čas orožnih vaj. Delavstvu nič ne pomaga, če ustreza podjetju tudi v pogledu politične o-rientacije, saj tudi v tem slučaju ne uživa zakonite zaščite. Delavstvo si ne upa prositi oblasti zaščite, ker se boji še za ta mali zaslužek, ki ga je doslej prejemalo. Zato smatramo za svojo dolžnost, da opozorimo podjetje na to nesocialno ravnanje z delavstvom, ker vendarle upamo, da javna beseda ne bo našla gluhih ušes. Tako ravnanje pa ni samo nesocialno, ampak škodljivo vpliva na razvoj narodnega in državnega življenja. Od lastnikov bi smeli pričakovati vsaj to, da imajo nekaj narodne in državne zavesti, ako jim denar ni najvišji ideal življenja. Lakkoatletske tekme v Kranju Ze dolgo časa je bila želja vseh lahkoatle-tov v Kranjskem okrožju, da bi priredili v Kranju tekmovanje na katerem 'ei pomerili svoje moči. Želeli pa so prirediti takšno tekmovanje tudi odborniki OFO., vendar naše športno igrišče ni bilo pripravljeno, da bi se tam izvršilo tekmovanje v večjem obsegu. Zato je bilo potrebno pripraviti najprej „Planino". Ta naloga je bila še kar dobro rešena in „Planina* je bila v nedeljo popolnoma slična dobro pripravljenemu prostoru. Prireditev je izpadla r splošno zadovoljnost vseh tekmovalcev, pa rudi navijačev h* mirnih gledalcev. Kako ne bi dobro šlo, saj je bilo glavno delo v rokah gospodov Zveznih funkcionarjev, ki so takšnega dela zelo dobro navajeni. Za njihovo ljubeznivost in požrtvovalnost pa se jim prav lepo zahvaljujemo. Je pa še nekdo, kateremu moramo biti hvaležni, da se je tekmovanje vršilo in ki je imel v rokah vse tehnične priprave. To je g. Hlebce Jože, ki pa je žal nenadoma odpotoval. Vem pa da je vseeno vesel; saj mu že zavest, da se je tekmovanje vršilo in pa dobri rezultati, ki so jih atleti dosegli, zadoščajo, čeprav ui bil piiča naši slovesnosti. Izid tekmovanja pa je sledeči: Tek 100 m (tekmovalo 10 tekmovalcev* 1. Lavrenčič Srečko 12,8 2. Čop Leopold 13. 3. Berčič Mirko 13,1 Tek 800 m (tekmovali 4 tekmovalci). 1. Rant Pavel 2:34:4 ». Pečnik Miro 2:34:5 3. Pretnar Leopold 2:39:1. Tek 1500 m (tekmovala 2 tekmovalca). 1. Malec Stanko 4:58 2. Kočar Andrej 5:20:8. Tek 5000 m (cross-country tekmovalo ? tek.). 1. Berčič Jože 17:28 2. Proj Ivan 17:29:2/5 3. Jereb Jože 19:8:2/5 4. Pogačnik Janko 20:62/5. Tu si je priboril že drugič pokal g. SSfrerja, Berčič Jože. Skok v daljavo (tekmovalo 9 tekmovalcev). 1. Cop Leopold 5.40 m 2. Luvreučič Srečko 5.32 m 3. Ramovš Marija« 5.25 m 4. Ciglič Henrik 5.(3 m s 5. Frass Marijan 4.80 m. Skok v višino (tekmovula 2 tekmovalca). 1. Strupi Janez 160 cm 2. Okorn Rupret 130 cm. Met krogle (tekmovali 3 tekmovalci). 1. Vovk Jože" 1724 cm 2. Berčič Al. 1592 cm 3. Berčič Mirko 1525 cm. Štafeta 4x100 m (3 štafete). t. Kranj I. (Ciglič-Fon-Cop-Lavrenčič) 55:0 2. Sinartin 55:3 3. Kranj II. 57:3. Za leto 1939/40 si je priborilo v štafeti 4x100 Itafetno moštvo KO Kranj, pokal, ki ga je daroval g. župan Češenj. Omeniti moramo še, da jj pri večini disciplin tekmoval izven konkurence Klinar Tone iz št. Vida in dosegel odlične uspehe. STRAN ž Javna dela Gradnja ceste Kranj - Naklo Veljala bo 8,100.900'- dim: dovršena pa mora biti do avgusta i. 1940 Ena izmed nadaljnib etap, oziroma odsekov pri gradnji modernizirane državne betonske ceste Ljahljana—Podkoren je odsek Kranj— Naklo. Gradnjo tega dela ceste je prevzela stavbna tvrdka Bricelj Ivan iz Ljubljane. Licitacija se je vršila lansko jesen, potrjena pa je bila letos januarja mesca Preračunana vsota znaša din 8,?0O.000. -, proga pa je dolga 5.400 m, to je od km 645.200 do km 650.800. S prvimi deli so pričeli letos 21. februarja, del ceste od Kranja do ovinka pred Pivko do km 648.200, kjer nova trasa zapusti staro cesto, bo dovršena in izročena prometu že letos koncem oktol ra, ves odsek pa mora po pogodbi biti napravljen do avgusta 1. 1940, kar se bo tudi zgodi'o. — Trasa nove ceste. Odsek ceste, katerega gradi tvrdka Bricelj, prične točno pred Berjakovo hišo nad Fidrom. Potem cesta takoj zavije nekoliko na levo s stare ceste na polje, tako da je pred gostilno „pri Kroni"1 za kakih 10 m oddaljena od stare ceste. Db Perivneka se nova trasa spet zravna počasi na staro cesto, kateri nn i sledi vse de ovinka pred gozdičem. Tam uova trasa zapusti staro cesto, krene na desno in gre v ravni črti tik poleg gozdiča na desni strani do Police. V vasi Polici nova trasa spet preide na staro cesto ter ji sledi po klančku navzdol do ovinka pred Pivko, tam kjer je napravljen majhen mostič. Pri tem mostiču p« nova trosu odločno zapusti staro cesto, se izogne vasi Pivke in Nakla, ter jo ubere naravnost po polju paralelno z železniško progo, tako da gre za Nnklom med železniško postajo in Murinškr,-vo gostilno, preKoratt železniško progo in staro cesto ter se neha dobrih 100 m pred razpotjem obeh cest v Tržič in Bled. Nadvoz nad železniško progo. Ker je teren vseskozi raven, ta odsek ce-ste ne zahteva kakih posebnih zgradb. Edino!e na ovinku pred Pivko je napravljen propust, v Naklem pa bo zgrajen za novo cesto majhen nadvoz čez poljsko pot, ki vodi v gozd in nekoliko naprej pa večji nadvoz čez železniško progo. Dohod na nadvoz bo vodil po nasipu. Na južni strani se bo ta nusip pričenjal nekje pri Železniki postaji, vendar le ni določeno, ali pred postajo na kolodvoru, ki lxj v tem slučaju morala biti prestavljena, ali nad sedanjo i«)tjo„ ki bi potem ostala. nova cesta križala staro. Delo lepo napreduje, kolikor ni bilo ovirano zadnje tedne radi odhoda delavcev k vojakom. Do konca poletja prihodnjega leta bo na ta način dovršena in odprta vsa cesta od Ljubljane do Nakla. Poleg modernizacije same je glavni pomen nove ceste ta, da Lo odpadel nepregledni ovinek v Naklem sedaj tako krivuljaste in ozke ceste. Delo in življenje novoustanovljene m m m f o o • Dela je ogromno in bi bilo po- Kranj sne policije nastaviti s* 10 do is Vsemu prebivulstvu Kranja in okolice je bilo močno ustreženo, ko se je letos s 1. marcem v Kranju ustanovilo predstojništvo državne policije. Bilanca dela v prvem polletju nam s svojimi številkami jasno priča, kako potrebna je bila v Kranju ustanovitev državne policije. S tem pa je zavrnjeno nerganje vseh onih, ki so iz subjektivnih pristranskih, deloma političnih motivov omalovaževali potrebo te nove institucije. Da tudi javnost seznanim« z delom in življenjem naše policije, priobču-jemo pričujoči članek podprt s številkami iz raznih področij dela naše policije. Koliko je osobja? Ko se je 1. marca ustanovilo predstojništvo policije, je štelo naslednje osobje: predstojnika policije g. Uršiča, 2 uradnika, 2 agenia, 1 pisarniško moč in 10 stražnikov z vodjo g, Jagodicem na čelu. Za časa sezone so prišli še trije stražniki. Od teh 3 je eden vršil službo prometnika na Kokrici. Stražniki imajo redno službo 24 ur, od poldne do poldne, ob prostem času pa vrše poizvedbe v svrTio rešenja spisov, ali nadzorujejo razne veselice, prireditve in predstave. Prevzem poslov. Policija je prevzela posle od občine, okrajnega glavarstva in žandarmerije. In sicer od glavarstva predvsem kontrolo in poslovanje z inozemci ter registracijo, od občine izdanjanje raznih potrdil, nravstvena izpričevala itd., ocl žandarmerije pa varnostno službo, poizvedbe in preiskave. Prometna služba. Prometno službo opra vi ju policija pred ..Staro pošto", pred savskim mostom, na kolodvo- Marjan Rus član dunajske državne opere V začetku septembra je odšel na Dunaj naš slavni rojak, operni pevec Marjan Rus. Njegova umetniška pot je stalno stremela in se vzpenjala navzgor — do cilja, do uspehov. I jubljana. Zagreb in sedaj Dunaj so tri stopnje njegove poti in slave. Z resno voljo in prizadevanjem, z vsemi vrlinami pevca-umetnika si je Marjan Rus utrl pot v eno svetovno znanih in cenjenih muzikalnih in umetniških središč, na dunajsko državno opero. Njegova ,i-metniška pot in pevska kariera je našim čitateljem znana že od prej, poznan jim je u-raetnik sam, navedemo naj le sodbo zagrebškega lista ..Morgenblatt" z, dne 30. maja 1939, ko je pel v „Seviljskem brivcu" „Donn Basilia". Kritika pravi sledeče: „Marijan Rus — katerega smo sicer v partiji Dona Basilia že slišali — je topot doživel izredno lep večer. Pevsko in igravsko je bil naravnost očarljiv. To je bilo umetniško izživljanje velikega formata." Ko kritik konča z oceno ostalili vlog se ni, v sezoni tudi na Kokrici. Prometna služba traja dnevno 12 ur, od 8. do 20. ure v 3 izmenah. Na vsake 4 ure se stražnika zmenjata. Treba pa je intervenirati pri raznih incidentih v Kranju, na Primskovem, v Stražišču, Bit-nju, Drulovki, na Bregu, katere vasi spadajo v rajon policijske varnostne službe. Treba je vršiti razne poizvedbe in preiskave. Tega dela stražniki ne morejo vršiti v tako popolni meri, kot bi bilo treba, ker nimajo noln-nega motornega vozila, ki bi služilo tudi za prevažanje aretirancev in ponesrečencev. Da bi straža res v vsakem pogiedu vršila službo zadovoljivo, bi bilo treba še 10 do 15 mož. Stražnica št. 2 v Stražišču. Tudi v Stražišču se namerava napraviti policijska stražnica. Stružiška občina se je sicer proti nastavitvi policije pritožila toda pritožba je bila odbita. Zato je pričakovati, da bo v Stražišču v najkrajšem času formirana stražnica št. 2, ki bo imela prostor za stražo in stanovanje za stražnike. To bo morala oskrbeti občina. Pisarna in predstojništvo. V pisarni predstojništvo policije je veliko dela. Uradne ure so sicer od pol 8. zjutraj pa do 2 ure popoldne, vendar se delu večinoma do 6 ali " ure zvečer. Veliko časa vzame občevanje s strankami. Redno dežurno službo vrše uradniki predstojništva vsak po 1 teden, poleg redne dopoldanske službe, od 3 do noli 8 ure zvečer. Delo pisarne. Pisarna vrši vso kontrolo nad izdanimi dovoljenji za bivanje inozemcev, izdaja redne potne liste: vrši registracijo vseh vozil. Tre- povrne v daljšem članku k Marjanu Rusu in pravi: ..Pri tej priliki moramo izraziti naše obžalovanje, da odhaja Marjan Rus iz narodnega gledališča v Zagrebu, ker ga njegov poklic vodi na dunajsko državno opero. Čeprav je mladi, ambiciozni pevec le razmeroma kratek čas sodeloval v naši operi, se mu je kljub temu z njegovo nadarjenostjo, z glasovnimi odlikami, z niuzikalnostjo, igralsko sposobnostjo, inteligenco, pridnostjo in umetniško vztruj-nostjo posrečilo pridobiti si velik repertoar in postati ljubljenec publike. Po dovršeni klasični gimnaziji v Kranju I. 1925 je Rus študiral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Istočasno pa je študiral petje pri nekdanjem članu dunajske državne opere in Rndanjemni ravnatelju ljubljanskega konzervatorija Juliju Bettetti. V istem letu, ko je diplomiral na filozofski fakulteti (1930) je de-butirul kot Don Basilio v Rossinijevem: „Se viljskem brivcu" v ljubljanski operi, lakoj je bil angažiran v ljubljanski operi kjer je deloval do 1. 1955. ko so ga poklicali v zagrebško narodno gledališče. Kritik dalje našteva ves obsežen pevski program Marjana Rusa. ki obsega 23 velikih i liOREJNJEC* j ba je upoštevati, da je v njenem rajonu 400 , šoferjev z izkaznicami, okoli 270 motornih VO-j zil, koles pa okoli 2)00. Ogromno dela ima prijavni urad. Poleg rednih pridejo le prijave i tujcev, v sezoni zlasti inozemcev, treba je kontrolirati ob 6. uri zjutraj hotelska podjetja radi prenočevanja gostov. Dalje je bilo treba napraviti popis prebivalstva v Stražišču, Oreh-ku, nu Bregu, v Drulovki in v Bitnjem, katere vasi so se priključile v rajon policije. Površina rajona in število prebivalstva. Rajon državne policije \ Kranju ne oblega samo starega Kranja z inkorporanimi vasmi: Čirčiče, Huje, Klane, Primskovo, Gorenje, Rupa in Struževo, ampak še zgoraj omenjene kraje: Stražiiče, Orehek, Drnlovka, Breg in Bitnje, to je vso stražiško občino. Površina rajona meri 24 kv. km in 700 m., obseg rajona znaša 48 km, prebivalstva pa šteje 13.—14.000. Ves ta rajon ponoči nadzorujeta v najboljšem slučaju 2 stražnika in če se upošteva razsežnost rajona, ne moreta vedeti, kaj se na pr. godi v Bitnju, če sta onadva v mestu, in obratno. Za osebno varnost bi bil potreben še I stražnik, ki bi patruljiral po Mi vaseh. Kriminal. Kriminalnih in policijskih prestopkov je precej. Kriminalni tipi se rekrutirajo, še bolj kot iz Kranja, iz sosednjih vasi. katere ne spadajo več v rajon policije, tako: iz Šenčurju, Predo-selj, Cerkelj itd. Straža in agenta nadzorujeta trg v Kranju ob ponedeljkih in petkih. Zlasti stražo kličejo ob ponedeljkih razne gostilne, kjer pride do incidentov in je potrebna intervencija. Prijave, V urad pride dnevno 15—20 prijav glede cestno-polici jskega reda, k vodji straže pa 20—30 prijav za druge prestopke. V pisarni j predstojništva se zg'asi dnevno 25—30 strank, j ki pridejo prijavit vozilu, iščejo potne in orožne liste, razna potrdila, dovoljenja za priredit« : ve in veselice, kino predstave, občni zbore. En organ iz predstojništva mora biti navzoč pri ! občnih zborih, katerih je bilo letos okrog :>0, i pri drugih sestankih, zborovanjih in gledaliških ter kino predstavah. V pisarno prinašajo I ljudje že zastarele, kriminalne in osebne zadeve in razprtije ter iščejo pomoči, Policijska ura prične v Kranju ob 12 uri, v vaseh pa ob II uri. Izjemo imajo kavarne, ki prosijo za podaljšanje do 2. ure. Nastanitev straže. Treba bo poskrbeti za boljše, bolj higienič-110 stanovanje stražnikov, da IkkIo imeli tudi nekaj razvedrila v času, ko imajo dežurno službo v stražnici. Cestno policijski red. Ugotoviti moramo, da so se razmere v pogledu cestno-policijskega reda precej zboljšale. Občina je obljubila, da bo postavila mednarodne prometne znake po ulicah ter napravila 2 piometna otoka: enega v premeru 1 m pred „Staro pošto", drugega v premeru 1.50 pa prod savskim mostom. Predstojništvo je takoj ob pričetku svojega dela premestilo a V to-taksi je izpred ..Stare pošte" na Mencingerjev trg pred ..lko". Izdelala se bo v vseh podrobnostih u-redba o cestno-|xilicijskih predpisih, ki bo veljavna za rajon policije. Prostori pisarne. Pisarna predstojništva jo nustanjena v stari mestni hiši \ II. nadstropju, kjer ima 3 sobe in eno sobo /a predstojnika. Potrebovalo bi se še dve ali tri sobe. V I. nadstropju pa sta še dve sobi za vodjo straže, kjer straža oddaja dnevni raport, spise in poročila. Zapori. Občina je letos preuredila policijske zapore, ki so eni izmed najlepših v državi in higienični. pevskih partij med njimi: Ferrando v ..Trubadurju'', Klingsor v „Parsivalu", Monterrone v „Rigolettu", Basilio v ..Seviljskem brivcu", naslovno partijo v Donizettijevi operi ..Don Puscpiale", Escumillo in Zuniga v „Carmen", Tomski v ..Pikovi dami", Skula v ..Knezu I-gorju", Varlaam v ..Borisu Godunovu" in druge. Marijan Rus pa se je odlikoval tudi kot dober interpret in pevec oratorijev. Pel je lliindlova oratorija: „Sum'son" in „Messias", Bachov: ..Božični oratorij", Dvorakov: ..Te Deum", in Verdijev „Rekviem". Svojo obširno laskavo oceno končuje glasbeni poročevalec „Morgenblatta" z besedami: ,.Kot obžalujemo odhod Marjana Rusa iz Zagreba, tako nas veseli, da ima naš domač pevec priliko, da se uveljavi na odru velike inozemske opere in doseže nove uspehe." K tej ugodni oceni našega rojaka, umetnika in pevca Marjana Rusa v zagrebškem listu se s svojimi čestitkami pridružil jemo tudi mi z željo, naj uspešno nastopa tudi v tujini in se uveljavi kot Slovenec in Jugoslovan. Podali smo nekoliko obširneje poročilo zato, da se naša javnost čimbolje seznani z našim pevcem. »GORENJEC« Delavski obzornik——* Prejemki sa čas orožnik vaj Podpisana zbornica objavlja predpis, p<> *a-terem imajo nu orožne vaje vpoklicani delojemalci pravico na neokrnjeno plačo od svojih delodajalcev. Po s 221 obrtnega zakona ima delojemalce (delavec in nameščenec), ki jc bil pri enem in istem delodajalcu zaposlen neprekinjeno pred odhodom na orožne vaje najmanj leto dni, za čas orožnih vaj vso pravico na svojo plačo in sicer največ za dobo 4 tednov. Za prvi teden orožnih vaj ne sme delodajalec od pripadajoče plače odtegniti nikakegg zneska. Za na- deljni čas orožnih vaj pa sine delodajalec odtegniti od pripadajoče plače oni denarni znesek, katerega prejme vojni obveznik od dr- j zave. i Opozarjamo na tO 'določbo vse delodajalce, j da jo striktno upoštevajo in po končanih orož-j ti i h vajah prizudete sprejmejo zopet nazaj v I službo, ker v smislu določb I 221 o. z. z odhodom na orožne vaje službeno razmerje ne I prestane. i Ljubljana, 11. septembra 1959. Delavska zbornica v Ljubljani, Lasi marksizma in njegov bližajoči se konee Marksisti vseh brunž — naši združeni nasprotniki si prizadevajo na vse načine, da bi delavstvo prepričali, du pri zadnjih volitvah obratnih zaupnikov ni zmagala krščanska organizacija ZZD, kljub temu, da je vse časopisje; prineslo uradno poročilo o izidu volrtev 0-bratnih župnikov, iz kuteregu je razvidno kdo je zmagovalec. Od same zavisti, da je kljub trenutno nastali zaskrbljenosti in negotovosti tako lepo uspel Delavski tabor v Predosljah, razširja ..Delavska Politik " razne laži, na katere pa mi sploh ne reagiramo. Ako bi se poročevalec ..Delavske Politike" udeleži! tega tabora, bi bil bolje podučen in ne bi pisal takih puhlih fraz. Nasprotniki že čutijo, da se jim majejo tla pod nogami in s poslednjimi močmi obupanca bodo storili vse, da ostanejo še nekaj časa na površju, še lx>lj brezobzirno bodo postopali, lagali bodo o vseh mogočih stvareh, da bi v naše vrste zanesli vsaj videz zmedenosti in negotovosti. Mlada, po programu jušna organizaciju ZZD in njeno krščansko članstvo, pu je veliko na- i sprotje proti tem nezdravim metodam. Mi se ! ne strašimo pred napadi strnjenih nasprotni-! kov. Članstvo ZZD preziru vse te laži in gre I ponosno za svojim programom, zavedajoč se lepe zmage pri volitvah obratnih zaupnikov, i Mi vemo, da trideset-letnega marksističnega I zapeljevanja ne bomo čez noč pregnali iz src j dela našega delavstva. Toda na vsak način I moramo zavrniti kričavost in lažnivost nasprot-I kov. Zlasti se pa morajo zatreti laži, ki morejo škodovati tudi državi in narodni skupnosti. Z njimi namreč hočejo ustvarjati zmedo med delavstvom, pa škodujejo le lastnemu nu-rodu in lastni državi. Znana so nam vsa početja marksizma, v katerih lastni njihovi bratje tako žalostno moralno propadajo. Laž jim je že nekako prirojena, da sami med seboj ne znajo več ločiti laži od resnice. Ob takem položaju smo dolžni sebi, narodu in državi, da vodimo boj proti laži. Proti združenim nasprotnikom in njihovemu pokretu smo šli v borbo — in kaj je pokazal rezultat obratnih zaupnikov — res lepa zmaga krščanske organizacije ZZD. zni s podatki, zakaj so se kazni uporabile. Priporočamo vsem našim krajevnim organizacijam in obratnim zaupnikom, da se tozadevno pobrigajo zu denarne kazni, katere nalagajo podjetja delavcem, če so V skladu s predpisi odločbe in če podjcij« s temi sredstvi pravilno postopajo. § 340. I.) Poslovni red naj vsebuje posebno te-le podatke: 1. začetek in konec delovnega časa, kakor ludi čas odmora; 2. čas in način obračunavanja in izplačevanja zaslužka, posebno odredbo, če se izplače-vanje vrši vsak teden, a pri akordm-m delu morajo biti označene posamezne nagrade od vsakega predmeta; 3. dovoljene roke odpovedi, kakor tudi razloge, radi katerih se delavci lahk.) odpuste brez odpovedi; 4. razne vrste delavcev, zaposlenih delavcev, zaposlenja žen in mladoletnih pomožnih delavcev, način obiskovanja strokovnih nadaljevalnih šol: 5. navodila za delavce za primer bolezni ali nezgode: (>. vrsto in višino kazni (konvencionalne) za * STRAN 3 picgreške proti poslovnemu redu in če gre za vprašanje denarnih kazni, je treba določiti njihov smoter in njihovo svrho. 2. ) S poslovnim redom se ne smejo določiti kazni, ki so nasprotne časti in morali. Denarne kazni ne smejo biti večje od tretjine povprečnega delovnega zaslužka. Samo za težke pregreške se lahko odmeri kazen v Celotni višini dnevnega zaslužka. Odmerjena kazen se moru delavcu takoj javiti. Proti tem kaznim se lahko pritoži pred raz-sodiščniin odborom pri obči upravni oblasti prve stopnje. Vse denarne kazni se morajo uporabiti le za zboljšanje prilik delavcev dotičnoga podjetja. Delodajalec je dolžan dostaviti vsake tri mesce pristojni obči upravni oblasti seznam vplačanih denarnih kazni in označiti za kaj so se uporabile. S temi odredbami ni prizadeta delodajalčeva pravica do odškodnine. 3. ) Radi prestopkov proti poslovnemu redu se delavci ne smejo kaznovati z drugimi kaznimi. — — 4. ) S poslovnim redom se ne morejo spremeniti naj-edbe zakona o službeni pogodbi. V kolikor ne nasprotuje zakonom, obvezuje službeni red službodajalca in uslužbenca. 5. ) Minister socialne politike in narodnega zdravju predpiše obrazec za poslovni red. TEDENSKE NOVICE Denarne kasni v industriji V ..Službenem listu" Dravske banovine z dne 5. oktobra 1938 jc objavljena odločba mini-slrstva za socialno politiko in narodno zdravje z dne 9. avgusta 1938, ki vsebuje določila glede denarnih kazni po Poslovnem redu za industrijska podjetja. Po tej določbi morajo vsa industrijska podjetja sestaviti sezname denarnih kazni in jih dostaviti po okrajnih načelstvih kr. banski upravi. Seznami morajo obsegati: 1. Naziv podjetja in kraj. 2. Ime in primek kaznovanih delavcev z navedbo višine kazni za vsakega delavca ali delavko posebej. 3. Koliko je denarja, zbranega od kazni, porabljenega in v kakšne namene, če denar še ni porabljen, naj se navede v kakšne, namene se bo uporabil že zbrani denar in denar, ki se ho v bodoče nabral. Glede nporube denarja od kazni predpisuje čl. 340 Obrtnega zakona, da se morajo denarne kazni Uporabiti samo za zboljšanje razmer delavcev tistega podjetja. Zato mora podjetje samo ob lastni odgovornosti porabiti denar od kazni i), pr. za otroške vrtce ali okrevališča, za delavske otroke, za posebno prehrano slabotnih otrok delavcev, za nabavo zimske oiileke otrokom siromašnih delavskih družin ali za vzdrževanje čitalnice za delavce in podobno. Dajanje nabranega denarji delavskim zaupnikom in delavskim organizacijam ali podpornemu skladu, s katerim razpolagajo delavski zaupniki, no velja kot uporaba za zboljšanje razmer v podjetju. S tem je končno uveljavljeno določilo čl. 340. Obrtnega zakona o izvajanju kazni v industrijskih podjetjih, ki jih omenja tudi čl. 15. Poslovnega reda za industrijska podjetja uredbe ministrstva socialne politike z dne 15. maja 1936. Podjetja torej ne sinejo poljubno nalagati kazni, ker ta ne sme biti višja od tretjine dnevnega zaslužka: le v slučajih hudih prekrškov se delavci lahko kaznujejo s celim povprečnim delavskim zaslužkom. Zoper vsako kazen pa se sme kaznovanec pritožiti na okrajno načelstvo, kjer se lahko zaupniki ali delavske organizacije tudi informirajo, če je podjetje predložilo vsaki' tri mesce predpisane sezname, spisek denarnih ka- Kino „Šmartinski dom*' v Šmarfaem pri Kranj« predvaja v dneh 15. do 17. septembra dva filma in to Mark Tvvainovo nesmrtno delo „Kraljević in siromak" in ..Ljubezen Tatjane Petrovne" PREDSTAVE: 15. sept. ob poli 9. „ Tatjana«, ob 10-15 „Kraljević", 16. sept. ob poli 9. uri „Kraljević", ob 10-15 „Tatjana"; in dne 17. sept. ob poli 11. uri dop. „Kraljević", ob 3 uri pop. „Tatjana", ob 5. uri „Kraljević", ob 7. uri „Tatjana", in ob 9. uri „Kraljević"' KRANJ Prešernova koča na Stolu je zaprta, pač pa je vse leto odprta in oskrbovana nova Valva-Zorjeva koča, od katere je diven razgled na vso Gorenjsko in je oddaljena od žel. postaje Žirovnica 1 uro in pol hoje po lepi in zložni poti Planinci in izletniki ne zamudite najlepšega jesenskega užitka in posetite Valvuzor-jevo kočo pod Stolom. r Teden Rdečega križa otvori v nedeljo 17. t. m. promenudni koncert godbe ^Glasbenega društva v Kranju". Koncert se vrši od 9. do poli 11. ure dopoldne na Mestnem trgu. V slučaju slabega vremena se vrši koncert ob istem času prihodnjo nedeljo 24 t. m. Sreski odbor društvu Rdečea-i križa v Krali iu opozarja občinstvo, da se bo v tednu Rdečega križa od nedelje 17. do sobote 23. t. m. vršilo vpisovanje novih članov tega društva in pobirala članarina. Odveč bi bilo omenjati važno nalogo, ki jo vrši Rdeči križ. V zgodovini nastopajo včasih trenutki, ki narodnim organizacijam nalagajo prav posebne dolžnosti. V vrsto teh organizacij spada brez dvoma Rdeči križ, ki deluje v miru in v vojni v blaginjo trpečega ljudstva. Danes je nastopil tak čas, ko si moramo prizadevati, da je našn prva državna človekoljubna ustanova na vse pripravljena. Cenjeno občinstvo vabimo, dn sc radevolje odzove našemu klicu in ostane oziroma postane član naštega občekoristnes;a društva. Senzacionalna razstava ki se bo razkazovala v vseh krajih sveta. Neumorno delo 10 let lOOO komadov žab Zapori imajo t manjšo in 2 večji sobi. Opremljeni so z električno razsvetljavo in angleškimi stranišči. (XI stražnice se sedaj popolnoma ločeni, kar prej ni bilo. Prestopki v številkah. Od I. aprila pa do konca avgusta je bilo okrog 300 kriminalnih slučajev, ekskort, od-gonov, tatvin itd. dnevno 7—12. V zaporih je bilo ta čas okrog 250 grešnikov, pijancev čez noč, ali za ugotovitev identitete. Veliko število zapornikov pošilja glavarstvo, ki odsede-vajo razne kazni. Za te zapornike bi bil potreben poseben zapor na sodišču. Radi huzardnih iger so bili aretirani 3 grešniki, radi „fucanja" pa kur 40. Denar se je zaplenil, igravce pa se je izročilo sodišču. Dalje moru straža nadzirati kretanje tujcev, pomugati pri požarih in nesrečah, intervenirati pri pretepih, skrbeti za prevoz runjencev in ponesrečencev «r bolnišnico. V Kranju je v pogledu kriminala še mnogo neraziskanega terena. Ljudje prej niso bili vajeni reda, zato se sedaj težko privadijo in so često straži nasprotni in neruzpoloženi in drže z obtoženci. Dva stražnika sta bila dejansko napadena, a sta kmalu okrevala. Splošna slika ni preveč razveseljiva. Ogromna administracija. Vse to opisano delo se najbolj zrcali iz velikega števila aktov in spisov, katere rešuje pisarna. Že prejšnji mesec je vložili zapisnik izkazoval nad 4560 aktov. Tudi straža je od 15. marca dalje rešila prvotno okrog 55 spisov mesečno sedaj pa že preko 300. Finansiranje policije. K stroškom države zu policijsko stražo prispeva svoj odstotek tudi oLčinu, ki s svojim prispevkom vzdržuje predstojništvo, to je osobje pisarne in daje prostore. Zato pa stražniki tudi izterjavajo razne manjše globe in zaporne kazni za občino ter rešujejo denarne spise. Prve težave pri ustanovitvi državne policije v Krunju so premagane. Zato je treba da se predstojništvo še bolje organizira, straža izpopolni z novimi močmi, da bo lahko res vzorno vršila svojo službo po prostornem rajonu. Nov predstojnik. S 1. septembrom je prejšnji vršilec dolžnosti predstojnika g. Uršič odšel v Celje, v Kiunj na njegovo mesto pa je prišel g. Uroš Zun, ki je že 12 let služboval po Srbiji, na HrvaŠkem, nazadnje pa na Rakeku. Tudi novi predstojnik g. 2un se je hitro vživel v razmere v Kranju in energično poprijel zu delo, ki je zlasti v teh časih še prav posebno delikatno. prirodno prepariranih, ki predstavljajo človeško življenje kot žabe, ki obiskujejo šolo, sodnike, novinarje, nogometaše, telovadce, igralce tenisa, artiste, igralce biljarda, čitatelje, zidarje in rokodelce vseh strok kakor: kovače, krojače kolarje, pletilce, nato žabe v vojni, pri igranju kart itd. — Prosimo za čimvečji obisk, ker je delo prosvetno in poučno za vsakogar ter bo razstava trajala le kratek čas! Razstava se nahaja v dvorani hotela „Stara pošta" Odprto od 8. zjutraj do 9. zvečer. Znižane cen«: za odraste 2 din, za otroke, dijake in vojake 1 din. Kino predstave. Prav posebno pa opozaija-mo občinstvo, da priredi društvo Rdečega križa v tem tednu v svoji režiji kino predstave v obeh kranjskih kino dvoranah ter v kinu I ..šmartinski dom". Na sporedu so prvovrstni I filmi, kakor so že objavljeni od navedenih kino-podjetij. Predstave se vrše ob navadnih urah in ob običajnih cenah z dodatkom po 50 paru na vsako vstopnico za Rdeči križ. Restavracija Hotela Evropa Priznano najboljša kuhinja! Pridite in prepričajte se! Abonenti imajo posebne ugodnosti. Licitacija za poštno poslopje v Kranju. Končno smo vendar dočakali trenutek, ko se bo vprašanje nove poštne zgradbe? premaknilo z mrtve točke. V ponedeljek 18. septembra bo na tehničnem oddelku banske upravo v Ljubljani prva licitacija za gradnjo pošte v Kranju. Poslopje se bo gradilo poleg stare mestne hiše nasproti hotela „Evrope" na vogalu Maistrovega trga in Bleivveissove ulice. Nova pošta, ki bo imela avtomatsko telefonsko centralo za Kranj in okolico pomenja veliko pridobitev. Upamo, da bo licitacija uspela in dn se bo z gradnjo že letos pričelo. Rastava žab. Čitatelje opozarjamo na zanimivo razstavo 1000 komadov žab v dvorani hotela „Stara pošta"*. Žabe so naravno preparirane in kažejo človeka v raznih poklicih in položajih. Ker je to edinstvena razstava te vrste in so se časopisi drugje zelo ugodno izrazili o njej, moremo obisk toplo priporočati vsem odraslim, kot šolarjem. SV. JOšT Komorski shod v počastitev Žalostne Matere božje bo v nedeljo, dne 17. t. m. Sv. maše bodo ob 6., 7., 8. in poli 10. uri. Svetišče bo na predvečer razsvetljeno z električnimi reflektorji. V ..Gorenjcu" z dne 12. avgusta je bil objavljen pod rubriko „Film" članek g. Vladi-slava Cegnarja, v katerem je sporočil, da bo razdelil ob priliki našega jubilejnega programa nagrade. Pripominjamo, da je bil članek filmskega kritika g. Cegnarja V. priobčen brez naše vednosti in nagrade razdeljene brez našega privoljenja. Uprava kina „šmartinski dom". Otvoritev zimske sezone v kinu „Šmartinski dom". Od 15. do 17. septembra predvaja kino Šmartinski dom v Šmartnem kot prva dva filma zimske sezone: nesmrtno Mark Tvvainovo delo „Kraljević siromak", v glavni vlogi Krrol Flvnn, ter film iz ruske revolucije: „Ljubezen Tatjane Petrovne", v glavni vlogi Charles Bover in Claudette Colberl Cene so znižane, predstave pa se vrše kot običajno v petek in soboto zvečer ter v nedeljo popoldne in zvečer. MALI OGLASI Za vsako besedo v malih oglasih se plača D. 0*50. Najmanjši znesek je 8 D. Važno! Modroce, otomane, spalne divane i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik Na skali 5 (v hiši p. Šipica). Lokal v Prešernovi nlici 13 oddam z novembrom. Poizve se v upravi .Gorenjca". Dvosobno stanovarje s kuhinjo in pritiklina-mi se odda s 1. novembrom. Naslov v upravi. Elegantna prazna soba se odda s 1. oktobrom po nizki ceni. Naslov v upravi ..Gorenjca* Prodam rabljeno staro juto (za copatarje) po nizki ceni. Vidovdanska c. št. 11. Dobro damsko kolo poceni prodam. Jereb. Gorenja Sava 13. Postrežnica za dopoldne vešča nekoliko kuhanja se sprejme. Naslov v upravi -Gorenjca." Stanovanje z dvema sobama in kuhinjo v sredini mesta se odda mirni stranki s 1. novembrom. Naslov v upravi ..Gorenjca". Zdravniki priporočajo slabokrvnim kozje mleko. Dostavljam ga na dom. Naslov v upravi ..Gorenjca". Izgubil se je zlat obesek (križec). Najditelj se naproša, da ga vrne proti nagradi v upravo „Gorenjca". Obleki, zelo dobro ohranjeni ugodno naprodaj. Poizve se v Stražišč'i št. 57, gostilna Benedik. Soba z dvema posteljama sc oddfa takoj. Poizve se v Stražišču št. 57, gostilna Benedik. Dam zakonskemu paru brezplačno v najem večji vrt iu stanovanje. Naslov v upravi „Goienjca".