297 11/2023 letnik CXXV IZ ZNANOSTI IN PRAKSE zijski sršen (Vespa velutina) je vrsta iz družine os (Insecta: Hymenoptera: Vespidae) in izvira iz tropskih in subtropskih predelov jugovzhodne Azije. V Evropi je bil prvič opažen leta 2004 na območju mesta Bordeaux v Franciji. Od tam se je hitro širil po okoliških območjih in je prisoten že v več evropskih državah (Francija, Španija, Združeno kraljestvo, Nizozemska, Belgija, Italija, Nemčija …). V Franciji hitrost širjenja njegove populacija ocenjujejo na do 200 km letno, v Veliki Britaniji na med 70 in 112 km letno. Širjenje populacije azijskega sršena po Evropi se je nadaljevalo tudi letos, na kar kažejo novice iz več držav. Opažen je bil na več območjih, kjer prej ni bil prisoten, med drugim tudi pri naših »sosedih«. V avgustu so ga opazili na Madžarskem, v kraju Kimle, ki leži približno 13 km južno od meje s Slovaško in 23 km vzhodno od meje z Avstrijo. O pojavu na novih območij poročajo tudi iz več zveznih dežel v Nemčiji (Severno Porenje - Westfalija, Hessen in Bavarska). O širjenju populacij azijskega sršena so v začetku avgusta poročali tudi iz Združenih držav Amerike. Čebelar iz mesta Savannah v zvezni državi Georgia je o najdbi žuželke obvestil pristojne institucije, ki so potrdile, da gre za omenjeno invazivno vrsto. Da bi se izognili razširitvi in potencialni škodi, je bil vzpostavljen sistem obveščanja in prijave opažanja azijskega sršena ter njegovih gnezd. Približno dva tedna po potrjeni najdbi prvega sršena je bilo opaženo in uničeno že prvo gnezdo. Azijski sršen in njegovo širjenje Simon Golob, svetovalec specialist za tehnologijo čebelarjenja (simon.golob@czs.si) Azijski sršen (Vespa velutina) se po videzu loči od evropskega sršena (Vespa crabro) in orientalskega sršena (Vespa orientalis). Dolg je od 20 do 30 mm in je manjši od evropskega sršena. Oprsje azijskega sršena je črno do temno rjave barve, členi zadka so rjavi z ozkimi rumenimi obrobami, četrti pa je skoraj popolnoma rumeno oranžne barve. Značilne so tudi rjave noge z rumenimi končnimi deli. Prisotnost azijskega sršena ločimo od evropskega tudi po gnezdih. Kljub temu da obe vrsti gradita gnezda iz celuloze, pa so gnezda azijskega sršena večja, jajčaste oblike in so praviloma visoko v drevesnih krošnjah ter na drugih visokih lokacijah. V premeru merijo do 50 cm in se od gnezd evropskih sršenov ločijo tudi po mestu vhoda. Gnezda azijskega sršena imajo vhod ob strani, gnezda evropskega sršena pa na dnu. Azijski sršen ima podobno kot druge tujerodne vrste velik vpliv na ekosisteme, v katerih se pojavi. V okolici svojih gnezd pleni opraševalce, predvsem medonosne čebele, in tako negativno vpliva na njihovo števila in samo opraševanje. Negativno vpliva tudi na domorodno populacijo evropskega sršena. Pri čemer ne gre za plenjenje, pač pa za potegovanje za iste vire hrane. Več o azijskem sršenu si lahko preberete na QR-povezavi: Viri: de Groot, M., Zidar S., Bevk, D., Pibernik, M., Pislak Ocepek, M., Kus Veenvliet, J., 2020. Načrt za hitro odzivanje ob najdbi azijskega sršena (Vespa velutina), projekt LIFE ARTEMIS, izdelek akcije A2. Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije, Zavod RS za varstvo narave in Zavod Symbiosis. Monceau, K., Bonnard, O., Thiéry, D., 2013. Vespa velutina: a new invasive predator of honeybees in Europe. Journal of Pest Science 87(1): 1–16. Pislak Ocepek, M., Skerbiš, S., Pibernik, M. & Bevk, D., 2019. V Sloveniji smo našli orientalskega sršena (Vespa orientalis). Slovenski čebelar 2019 (12): 336–337 https://www.vespavelutina.eu/en-us/vespa-velutina Immer mehr Funde (2023), Deutsches Bienen-Journal 10/2023: 4. Slika: Povzeta iz dokumenta Azijski sršen – opis, poti vnosa, vplivi, dostopno na: https://www.gov.si/zbirke/seznami/seznam- invazivnih-tujerodnih-vrst-rastlin-in-zivali/azijski-srsen-lat- vespa-velutina-nigrithorax/ med naglo kristalizira že v satju. Po prenehanju medenja polne sate bršljanovega medu ob samem gnezdu obvezno odstranimo ter čebele dokrmimo, tako da zimo preživijo na sladkorni raztopini. Pogled na letošnjo sezono skozi številke potrjuje realno stanje pri čebeljih družinah in v naših skladiščih medu, kjer so zaloge letošnjega medu zelo skromne, bolje rečeno nične. Ocenjena letna pridelava medu na podlagi opazovalnih merilnih postaj znaša le 284 ton. Slabše ocenjena sezona je bila le še leta 2021 in je bila celo za 90 ton slabša od letošnje. Vse prehitro se te slabe sezone vrstijo, in ob takšnem stanju je težko optimistično zreti v prihodnost. Za konec vsem želim dobre in zdrave čebelje družine, njihovo čim boljše preživetje zime in da nam prihodnje leto uspe napolniti skladišča medu do zadnjega kotička.