pogled na svoje delo
Marko Kravos
V kamen, v vodo
Avtorjevi napotki za branje izbora lastne poezije, v oporo piscem eseja za Cankarjeve nagrade 2013/14
Jubilejni izbor je izdala Mladinska knjiga maja 2013 v Ljubljani, spremni esej Peter Kolšek, likovni vložki Klavdij Palčič.
Izbor je nastal ob nameri založbe, da izda pesniško knjigo v zbirki Jubilanti ob avtorjevi 70-letnici. Pesnik se je odločil, da bo izbor opravil sam. Nameraval je odbrati 70 pesmi, založba in literarni kritik Peter Kolšek, pesnik in prijatelj, pa sta ga spodbujala k večjemu številu. Glede na 50 let od prvih objav v osrednjih literarnih revijah, se je tudi avtorju zdelo sprejemljivo, da je letni pridelek dvoje ali troje pesmi, ki jim sam pripisuje obstojnešo vrednost in sodoben zven, za tak ustvarjalni časovni razpon razumno število.
Pesnik je doslej izdal več izborov poezije: leta 1993 v Ljubljani Sredi zemlje Sredozemlje, izbor in spremni esej Tone Pavček; Potrkaj na žaro, izbor pripovednih pesnitev, 2002 v Grosuplju, spremni esej Boris Paternu - v njem je prvič objavljen tudi posmehljivi ep Prešeren v Trstu; Ljube/zenske, izbor ljubezenskih v miniaturki, z risbami Klavdija Palčiča, Ljubljana 2003.
Avtor se je odločil, da zdajšnja antolo-ška izdaja ne bo razporejena kronološko - po času nastanka posameznih pesmi,
pač pa po sporočilnih nabojih, tematski sorodnosti besedil. Tako se je oblikovalo osem razdelkov: nekateri upesnjujejo aktualnejše, javne ali družbene poteze sodobnega časa, drugi so refleksivno uglašeni ali intimne narave. Uvrstitev posamezne pesmi v ta ali oni razdelek marsikje poenostavlja njene vsebinske konture, a ji z novo lirsko soseščino omogoča tudi nova, drugačna branja, kot je to bilo v prvotni knjižni objavi. Pesem Sol na jezik npr. je uvrščena med Ljubezenske, prav lepo pa bi zaživela tudi med refleksivnimi ali bivanjskimi (razdelki Skozi šume, Na samem).
O naslovu V kamen, v vodo. V kamen klešemo trajna sporočila, z vodo odžejamo svojo potrebo po osebnem stiku z drugim. Kamen je podlaga za »moška« dejanja (ki težijo po družbenem vplivu in torej iščejo veljavo, ko se odzivajo na aktualna dogajanja), voda je »ženski« element, vezan na čutno in čustveno polje človekove eksistence. Kamen bi rad bil nosilec sporočila in sledov človeka v toku časa, voda premaguje razdalje med ljudmi, osvežuje zatohlost sedanjih dni, žubori o preteklosti in se steka v daljnjo sinjino.
61
Pesnik sam tudi živi v stvarnem stiku s kraškim kamnom in morjem. V Trstu se to dvoje srečuje kot boj za obstanek neke nacionalne opredeljenosti, in kot milina sredozemskih širjav, ki so zvabila Lepo Vido v veliki svet.
Kako sam berem svojo prehojeno pesniško pot? Zelo malo me zanaša v sočasne literarne in estetske tokove: kot sopotnik sem doživljal angažirano pisavo predvsem italijanske poezije, poudarjeno zasebnost, intimizem slovenskih pesnikov 60-ih let, pa eksistencialistični val, reizem-ludizem transavangardne smeri, pa neokonstruktivizem, postmo-dernizem. Šel sem po svoje, med lastno življenjsko izkušnjo in sprotnimi srečanji z ustvarjalnimi sodobniki in knjigami: od davnine preko antike, ki se je zakotila v Sredozemlju, do najnovejših besednih umetnikov.
Rad usklajujem ali vsaj ravnotežim bivanjsko tesnobo z erosom in smehom. Rad vsakdanjo resnobo, žalost soočam z igro besed in podob. Poetično naj zaživi z zvočno in predstavno učinkovitostjo. Rad svoje poezije »razglašam«, torej berem v živo, predvsem v zbranem okolju. Rad vidim, da papirnato objavo v knjigi bogati likovno dopolnilo (tržaški umetniki Vecchiet, Palčič, Kravos). Srečen sem, če ima kak skladatelj in glasbeni poustvarjalec opravka z mojimi verzi: že pred časom Pavle Merku, Lojze Lebič, zadnji čas folk izvedbe dua Miklavčič -Kofol ter pop rock uglasbitve in izvedbe Tinkare Kovač in še koga.
Pri pisanju poezije se še vedno držim ene od njenih oznak: da je to vezana beseda, zato se ne branim rim in asonanc, ritmičnih in melodičnih vezav med verzi, členitve v verzno in kitično formo, ki naglaša obvladanost govorice in tudi optično opozarja na način branja in na estetsko dimenzijo besedila. Oblikovalne prvine so kot poseben element reda in
mere izziv, ob njih pa začuti ustvarjalec tudi svojo svobodo in priložnost, da se vezanosti odreče, da kaj že ustaljenega podre in s tem podeli prekršku poseben pomen.
Ker živim na jezikovni meji, sem kmalu doživel objave svojih pesmi v italijanskem in južnoslovanskih jezikih, pozneje tudi v bolj razširjenih jezikih -angleščini, španščini, nemščini, ruščini - pa tudi v galicijskem jeziku, jeziku trubadurjev, ki šele išče ponovno uveljavitev.
Sam se rad ozrem v svojo soseščino in pomagam pri tovrstnem posredništvu. Skratka, tudi sam prevajam. Najraje se lotevam narečnih pesniških sodobnikov v Italiji, pa tudi na slovenskem robu, npr. rezijanskih in beneških avtorjev.
Ko me prevajajo in ko nastopam na tujem, mi to potrjuje univerzalnost pesniške govorice. Ta se napaja ob človekovi večni potrebi, da bi svojo bivanjsko omejenost in nezadoščenost, svoj erotični žar, svoj sanjski in fantazijski svet oblikoval v obstojne organizme in sporočilna jedra. V pesem, sliko, glasbeno stvaritev, katedralo, v posebej oblikovano krošnjo oljke ali v rahločutno obrezano vinsko trto. V kristalno čašo, ki bo dajala svojo obliko in svoj lesk vinu življenja in bo v veselje tolikerim ljudem, ki se bodo na poti skozi čas ustavili in srknili iz nje.
In ne pozabite na moj vodilni verz, ki se pojavi enajstkrat v Desetnicah: Grem jaz tako s sprehajalnim korakom skozi vse to ...
V jubilejni knjigi poezije - ki ni namenjena strokovnemu branju, pač pa želi biti nekakšen avtoportret v verzih, ni bilo objavljeno kazalo z oznakami, kdaj in v kateri zbirki so doživele posamezne lirike prvo objavo. Za vestnega, upam pa, da tudi kdaj razburjenega bralca mojih pesmi bo moje skrbno inventariziranje objavljeno tule:
62
V KAMEN, V VODO
JAVNE PESMI
Dionizova
Pod novim soncem
Ne vrag, le sosed
Zamejska žalostna
O vremenu in krivdi
Kam
Barčica
Jesen
Kurje oko
Leva, desna
Slovenska lipa
Ponikalnica
Srednja žalost
Hvaležna pesem
Krompir na srcu
NA SAMEM
Rodovna pesem Hotel Astoria Preizkušnja Sedma ledena doba Metulj v okviru Veter v (šk)oljki Modro seme Priče
Kot mačka, kot pes Za dlako Pitna pesem
SKOZI ŠUME Šumi
Hrastovski ples Soglasje z dežjem Milost božja Bre(zi)mena Ubežna pesem Koža
Steklena pesem Ostavki Rodna zemlja Izza sebe
POKONČNO IN VODORAVNO
Veter, glasovi Vreme za pesem Regeneracija Zemlja in voda Vaje v begu Ribja pesem V Samarkandu Pajkova nit Mehčanje kamna
(Sredozemlje, 1986) (Sredozemlje, 1986) (Sol na jezik, 2013) (Obute in bose, 1976) (Med repom in glavo, 2008) (Med repom in glavo, 2008) (Krompir na srcu, 1996) (Krompir na srcu, 1996) (Med repom in glavo, 2008) (Tretje oko, 1979) (Tretje oko, 1979) (Med repom in glavo, 2008) (Med repom in glavo, 2008) (Med repom in glavo, 2008) (Krompir na srcu, 1996)
(bivanjske)
(Med repom in glavo, 2008) (V znamenju škržata, 1985) (V znamenju škržata, 1985) (V znamenju škržata, 1985) (Med repom in glavo, 2008) (Sol na jezik, 2013) (Med repom in glavo, 2008) (Med repom in glavo, 2008) (Med repom in glavo, 2008) (Med repom in glavo, 2008) (Med repom in glavo, 2008)
(razpoloženjske) (V znamenju škržata, 1985) (V znamenju škržata, 1985) (Med repom in glavo, 2008) (V znamenju škržata, 1985) (Med repom in glavo, 2008) (Med repom in glavo, 2008) (Krompir na srcu, 1996) (Med repom in glavo, 2008) (Krompir na srcu, 1996) (Krompir na srcu, 1996) (Sol na jezik, 2013)
(refleksije)
(Krompir na srcu, 1996) (V znamenju škržata, 1985) (V znamenju škržata, 1985)
(V znamenju škržata, 1985) (Med repom in glavo, 2008) (Med repom in glavo, 2008) (Sol na jezik, 2013) (Med repom in glavo, 2008)
63
Dež v Benetkah Dar
Binarni princip
kot kamen in kost
Trikotno jadro
Mesto po meri
Na molu Audace
Cesta sv. Marije Magdalene
Oboki
V	tretje gre Rado Kras
Bazovica I-V Iglavci, listavci
desetnice
I.-XI.
Iz ptičje perspektive 1-3
ljubezenske
Moje telo Deveta nebesa Majska raketa Poljub
Poslanica Bogu
Brez ločil
Kanaan
Temni se
O zvestobi
Velikonočni hren
Ko se november in april
Močerad
Trn in kamen
Morda v dvoje
Sol na jezik
Dišavnice
okroglo lične, hudo mušne,
Štiri spodbudne
Prazno
Vrata
cunja
Tolažba
Ščepec epigramov Ja ali ne Beseda ni konj Čevlji
V	drugi osebi Slovo od mladosti Refleksivni pesnik Sklepna
Statistično vzeto Pravzaprav Naglas na M
(Krompir na srcu, 1996) (V znamenju škržata, 1985) (Napisi in nadpisi, 1984)
(tržaške / kraške) (Trikotno jadro, 1972) (Med repom in glavo, 2008) (V znamenju škržata, 1985) (Krompir na srcu, 1996) (Krompir na srcu, 1996) (Med repom in glavo, 2008) (Trikotno jadro, 1972) (Sol na jezik, 2013) (Sol na jezik, 2013)
(Obzorje in sled, 1992) (Obzorje in sled, 1992)
(Paralele, 1977) (Ko so nageljni dišali, 1988) (Trikotno jadro, 1972) (Ljube/zenske, 2003) (Krompir na srcu, 1996) (Ljube/zenske, 2003) (V znamenju škržata, 1985) (Obute in bose, 1976) (Obute in bose, 1976) (Krompir na srcu, 1996) (Krompir na srcu, 1996) (V znamenju škržata, 1985) (Krompir na srcu, 1996) (neobjavljena, 2012) (neobjavljena, 2012) (Med repom in glavo, 2008)
rado žive
(zasebne objave 1994, 2008, 2003, 1999)
(Paralele 1977)
(Tretje oko, 1979)
(Paralele, 1977)
(Paralele, 1977)
(Napisi in nadpisi, 1984)
(Tretje oko, 1979)
(Tretje oko, 1979)
(Obute in bose, 1976)
(Sol na jezik, 2013)
(Obute in bose, 1976)
(Tretje oko, 1979)
(Potrkaj na žaro, 2001)
(Tretje oko, 1979)
(Tretje oko, 1979)
(Med repom in glavo, 2008)
64
Kot vidite, imajo moje največkrat citirane, antologijske »javne« pesmi: Leva, desna, Zamejska žalostna pa Slovenska lipa že kar nekaj desetletij življenja, a so še vedno pikre in čile!
Še en poudarek bom dodal. V novem izboru, kot v vseh dosedanjih, sem nekatere pesmi tu pa tam obrusil: ustvar-jalčeva pravica! Seveda postane zadnja objava tudi končni avtorski zapis. Lep primer je pesem Morda v dvoje (na str. 126), ki sem jo prvič objavil v reviji Sodobnost, 10/2010, str. 1191 kot žalno/to-lažilno pesem za preminulim pesnikom Morandinijem in ki sem jo potem zelo predelano objavil marca 2013 v zbirki Sol na jezik - Sale sulla lingua. V izboru V kamen, v vodo, le tri mesece kasneje, pa je zaživela s kar opaznima popravkoma. Celo za kak verz daljša je! Predvsem pa postaja vse bolj ljubezenska ...
Več o mojih pogledih na svoj čas in prostor - tudi o trdoživi klišejski opredelitvi publicistov, ki me trmasto umeščajo v zakotje zamejstva, pa o estetskem nazoru, o posameznih dogodkih, ki so me izkušenjsko in ustvarjalno gnetli, bo vsak našel še v Pogovoru s sodobniki, ki ga je z mano vodil Jože Horvat v reviji Sodobnost, 9/2013, str. 1197-1207. Vsebinske in primerjalno književniške pristope izkazuje do mojega pesništva Juan Octavio Prenz (argentinski pesnik istrskega izvora, ki živi v Trstu) v spremni besedi k zbirki Sol na jezik (Trst, 2013). Mojo umeščenosti v sodobno slovensko liriko pa je izčrpno opredelil Peter Kolšek v eseju Gibka majhnost, svetla malenkost v knjigi V kamen, v vodo.
Še več literature o mojem pesništvu je navedene na straneh 154-155 v zbirki V kamen, v vodo.
65