Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani 02598 П y/fi'T TEMEUHI ZAKON PBEKPŠKIH IZDAJA URADNEGA USTA FLRJ ZBIRKA ZAKONOV FLRJ ŠT. 19 IZDAJA URADNEGA LISTA FLRJ > TEMEUHI ZAKOh PDEkDŠI^IH \ <*-. Џ rp ) ~ ■ : ' 1 ............. ..................J 92598 NAMESTO PREDGOVORA Za predlog temeljnega zakona o prekrških je zvezni minister za notranje zadeve podal pred Ljudsko skupščino FLRJ tole obrazložitev: I Z nastankom naše- nove države je prenehal veljati ves tisti konglomerat pravnih predpisov o prekrških, ki so veljali v stari Jugoslaviji, bili obseženi v raznih aktih, po večini še iz preteklega stoletja, ter veljaii na posameznih njenih območjih. Kot izraz policijskega pojmovanja narave prekrškov in namena njihovega kaznovanja so ti predpisi imeli namen, varovati stari družbeni red. Zato sploh ni bilo postavljeno vprašanje, da bi se mogla v novi državi sprejeti pravna pravila, ki jih obsegajo ti akti. Ker pa ni bilo novih predpisov, ki bi določali temeljna načela glede pravice državnih organov, da določajo prekrške, ter glede pristojnosti, upravnega kazenskega postopka ter vrst in mer upravnih kazni, so naše ljudske republike različno uredile ta vprašanja. Od tod izhaja potreba, da se omenjena vprašanja normirajo z zakonom enotno za vse državno ozemlje. Tak zakon je zlasti potreben po izdaji ustave FLRJ, ki v šestem odstavku 28. člena postavlja načelo. da smejo organi državne uprave kazni za prekrške izrekati samo v mejah, ki jih določa zakon. Res so sicer z 38. členom osnovnega zakona o ljudskih odborih ljudski odbori pooblaščeni', da smejo predpisovati upravne kazni za kršitve svojih predpisov. Vendar pa s tem niso izčrpana vsa vprašanja v zvezi s prekrški. Tako je ostalo neurejeno vprašanje, kateri drugi državni organi Umajo poleg ljudskih odborov pravico določati prekrške in predpisovati upravne kazni, kakor tudi samo vprašanje pristojnosti in upravnega kazenskega postopka glede prekrškov, ki jih določijo ljudski odbori. To praznino in pomanjkljivost našega pravnega sistema odpravlja predloženi temeljni zakon o prekrških. Projekt določa državne organe, ki imajo pravico predpisovati upravne kazni za kršitve svojih predpisov, določa vrste in mere teh kazni, predpisuje upravni kazenski postopek In normira druga vprašanja, ki prihajajo tu v poštev. Tako je uresničeno in obdelano omenjeno ustavno načelo ter so s tem odpravljene različnosti, ki so bile doslej v tej pravni tvarini med ljudskimi republikami. 11 Načrt temeljnega zakona o prekrških temelji v glavnem na naslednjih načelih: 1) Prekrške smejo določati in zanje predpisovali upravne kazni samo tisti državni organi, ki jim zakon daje to pravico. Ker je prekršek po svoji naravi neznat-nejša ali neznatna kršitev pravnega reda, je ta pravica poleg organov državnih oblasti dana tudi določenim organom državne uprave. Vendar pa načrt glede na to, da gre pri prekrških za vprašanja, ki se tičejo vsakdanjega življenja širokih ljudskih množic, ne daje te pra- vice vsem organom državne uprave, temveč samo višjim, kakor so v njem navedeni. Ti upravni organi in pa organi državne oblasti^ smejo predpisovati upravne kazni samo za kršitve svojih predpisov, ki jih izdajo v mejah svoje pristojnosti, in samo za območje svoje krajevne pristojnosti. Prav tako se prekrški zaradi svoje neznatne nevarnosti za družbo lahko določijo in zanje predpišejo kazni ne le z zakonom, temveč tudi z drugimi splošnimi predpisi. 2) V načrtu so določene vrste upravnih kazni, ki se smejo predpisovati za prekrške. Te kazni so milejše in ustrezajo naravi prekrška m stopnji njegove nevarnosti za družbo. Sprejeto je pravilo, da se za prekršek lahko predpiše tudi več kazni. Ne morejo pa vsi državni organi, ki imajo pravico določati prekrške in predpisovati zanje upravne kazni, predpisovati vseh vrst kazni. V projektu je določeno, katere izmed teh vrst kazni smejo posamezni državni organi predpisovati. Tako se sme kazen izgona predpisati samo z zakonom, kazen odvzema prostosti, ki ne sme biti daljša od treh mesecev, le z zakonom in uredbo, medtem ko smejo kazen odvzema predmetov, s katerimi je bil storjen prekršek, predpisovati samo določeni višji organi državne oblasti in državne uprave. Prav tako ne morejo vsi državni organi, ki imajo pravico predpisovati določene vrste kazni za prekršiitev svojih predpisov, predpisovati enake mere take kazni. V načrtu so določene največje mere določenih vrst kazni, ki jih lahko predpišejo posamezni državni organi. Taka najvišja mera je poleg kazni odvzema prostosti določena tudi za kazen poboljševalnega dela, ki ne sme biti daljša od treh mesecev, in pa za denarno kazen. Z zgoraj navedenimi določbami je sankcionirano načelo demokratske zakonitosti, ker nihče ne sme biti kaznovan za prekršek, če ni s splošnim predpisom dejanje označeno za prekršek in če ni za tako dejanje predpisana kazen. 3) Projekt določa podlage odgovornosti za prekrške. Te podlage se ujemajo z podlagami odgovornosti za kaznivo dejanje, spravljene pa so v sklad s prekrški kot kršitvami pravnega reda, ki pomenijo neznatno nevarnost za družbo. Ko načrt določa, da se more prekršek storiti samo naklepno ali iz malomarnosti, predpisuje hkrati, da glede odgovornosti za prekršek v skladu z njegovo naravo zadostuje tudi malomarnost, kolikor nj z obveznimi predpisi drugače določeno. Izključena je odgovornost oseb, ki niso dopolnile 14 let, medtem ko se mladoletniki, ko dosežejo to starost, odgovorni za prekršek samo, če so duševno toliko razviti, da so se zavedali pomena svojega dejanja in imeli v oblasti svoje ravnanje. Pravne osebe so samo izjemoma odgovorne za prekršek, in sicer poleg njihovega predstavnika oziroma uslužbenca, ki je storil prekršek pri poslovanju v njenem imenu. Tako je projekt sprejel in dosledno izvedel načelo subjektivne odgovornosti tudi za prekrške. lil Projekt je razdeljen na tri dele, v katere je vsa tvarina razporejena pregledno in v logičnem redu, tako da sistematika načrta olajšuje proučevanje in uporabo njegovih predpisov. Prvi del obsega splošna načela ter predpise o odgovornosti in upravnih kaznih. Ta načela in predpisi so v glavnem podani že zgoraj. Drugi del načrta se nanaša na upravni kazenski postopek. V načrtu predpisani postopek se uporabi pri vseh prekrških in je samo z zakonom mogoče za posa- mezne prekrške predpisati drugačen postapek. Pravila tega postopka so usmerjena za ugotovitev materialne resnice in pravilne uporabe upravnih kazni. Zagotovljena je hitrost in ekspeditivnost postopka, ki pa nista na škodo pravilni odločbi o prekršku, ki jo pristojni državni organ izda na podlagi proste presoje vse^a dokaznega gradiva. Upravni kazenski postopek vodi praviloma izvršilni odbor okrajnega ali mestnega (rajonskega) ljudskega odbora oziroma komisija, ki jo odbor odredi po predpisih samega načrta. Izjemoma sme postopek voditi tudi drug državni organ, vendar samo tedaj, če je tako določeno s tem ah kakim drugim zakonom ali uredbo. Projekt uvaja tudi možnost posebne vrste postopka (mandatni postopek) za prekrške, za katere je določena denarna kazen do 50 dinarjev. V takem primeru sme državni organ s svojimi predpisi pooblastiti pripadnike narodne indice -ah uslužbence imtpekdjskih organov, da na samem kraju izterjajo denarno kazen od osebe, ki jo zalotijo pri samem prekršku. Če pa oseba, ki je storila prekršek noče plačati take denarne kazni, se zoper njo izvede reden postopek. Pravice državljanov so v postopku v največji meri zavarovane. Tako določa projekt, da se odločba o prekršku ne more izdati, preden se obdolženec ne zasliši. V upravnem kazenskem postopku morajo državni organi enako preiskati In presoditi tako okoliščine, ki obdolženca obremenjujejo, kakor tudi tiste, k\i so mu v korist. Zoper odločbo o prekršku, ki jo izreče prvostopni organ, ima obdolženec pravico pritožbe na neposredno višji državni organ. Poleg tega imajo državni organi, višji od organa, ki je izdal odločbo o prekršku na prvi stopnji, pravico, v korist obdolženca razveljaviti ali razglasiti za nično nezakonito ali nepravilno pravnomočno odločbo o prekršku. Ves čas, ko se vodi postopek, ostane obdolženec praviloma v prostosti, le v izjemnih, v načrtu določenih primerih, se sme pripreti, vendar pripor ne sme trajati več kot 24 ur. Tudi druga pravila in oblike postopka v celoti varujejo pravice obdolženca, mu omogočajo obrambo in zagotavljajo nepristranost in pravilno delo državnih organov, ki se udeležujejo postopka. Tretji del načrta obsega predpise o izvršitvi upravnih kazni. Praviloma se odločba o prekršku izvrši, ko postane izvršna. Za izvršitev je pristojen organ, ki je odločal na prvi stopnji. Izjemoma izvršuje kazni odvzema prostosti in izgona odsek oziroma oddelek za notranje zadeve, ne glede na to, kateri državni organ je te kazni izrekel. Predpisana so tudi temeljna pravila za izvršitev posameznih vrst kazni, republiški ministri za notranje zadeve pa so pooblaščeni, da izdajo natančnejše določbe o Izvajanju upravnih kazni po splošnih načelih, ki jih da minister za notranje zadeve FLRJ. Predloženi temeljni zakon o prekrških postavlja trden pravni sistem pri določanju in kaznovanju prekrškov, ki omogoča neovirano izvajanje aktov državnih organov. S tem se krepi naš novi družbeni red na podlagi ustavnosti, zakonitosti in popolnega demokratskega varstva državljanskih pravic. TEMELJNI ZAKON O PREKRŠKIH* PRVI DEL MATERIALNOPRAVNE DOLOČBE I. poglavje Temeljna načela 1. člen Prekrški so tiste kršitve pravnega reda, določenega s pravnimi predpisi državnih organov Federativne ljudske republike Jugoslavije in ljudskih republik, za katere so zaradi njih neznatne nevarnosti za družbo predpisane upravne kazni. 2. člen Prekrški se smejo določati in zanje predpisovati upravne kazni samo z zakonom, .uredbami in drugimi pravnimi predpisi državnih organov, ki jim ta zakon daje to pravico. 3. člen Poleg Ljudske skupščine FLRJ in ljudskih skupščin ljudskih republik smejo prekrške določati in upravne kaznj predpisovati: *Ta zakon je bil razglašen z ukazom Prezidija Ljudske skupščine FLRJ U. št. 2381 z dne r. decembra 1917, objavljen pa je bil v 107, številki Uradnega lista FLRJ z dne 17. decembra 1947. 1) vla4a FLRJ in vlade ljudskih republik s svojimi raz*ez uredbami jn odredbami; organ 2) člani vlade FLRJ, zvezna načrtna komisija, zvezna kontrolna komisija, Gospodarski svet pri vladj FLRJ ^ ter komiteji pri vladi FLRJ s svojimi pravilniki in odred-' bami; 3) člani vlade, načrtna in kontrolna komisija ter komiteji pri vladi ljudske republike s svojimi pravilniki in odredbami v soglasju s predsednikom vlade ljudske republike; 4) ljudska skupščina Avtonomne pokrajine Vojvodine s svojimi odredbami in oblastni ljudski odbor Avtonomne kosovsko-metohijske oblasti s svojimi odloki, 5) ljudski odbori s svojimi odloki; 6) glavni izvršilni odbor ljudske skupščine avto-nomne pokrajine s svojimi odredbami. 4. člen Državni organj iz prednjega člena smejo predpiso- i vati upravne kazni za kršitve svojih predpisov, izdanih v mejah svoje pristojnosti, kj jim je določena z ustavo, zakoni in drugimi splošnimi predpisi. Z zakonom ljudske republike se predpiše, v katerih zadevah iz svoje pristojnosti smejo predpisovati upravne kazni krajevni ljudski odbori. Državnj organi, ki imajo pravico predpisovati upravne kazni, ne morejo te pravice prenesti na nižje državne organe. Okrajni, mestni (rajonski) in krajevni ljudski odbori ne morejo te pravice prenesti na svoj izvršilni odbor oziroma izvršilni or^an. 5. člen Krajevna veljavnost obveznih predpisov, s katerimi se določijo prekrški in predpišejo upravne kazni, se oJimi razteza na območje, za katero ima pristojni državni organ pravico izdajati obvezne predpise. -vez- LR.l red- teri vil-; ide 'o- : v- I- 6. člen Upravne kazni so: 1) opomin, 2) ukor, 3) denarna kazen, 4) odvzem predmetov, s katerimi je bil storjen prekršek, 5) izgon, 6) poboljševalno delo do treh mesecev. 7) odvzem prostosti do treh mesecev. Z ziaikonom in uredbo se smejo predpisati tudi drugi prisilni upravni ukrepi. Vlada FLRJ predpiše z uredbo splošna načela o teh ukrepih. 7. člen Za prekršek se sme predpisati tudi več kazni. 8. člen Kazni oporru:«a m ukora smejo predpisati ve: državni organi, ki imajo pravico predpisovati upravn? kazni. 9. člen Denarno kazen smejo predpisati: 1) krajevni in rajonski ljudski odbori do 500 dinarjev; 2) okrajni in mestni ljudski odbori do 2000 dinarjev; 3) oblastni ljudski odbor, ljudski odbori velikih mest s posebnim položajem, ljudski odbor avtonomne oblasti in glavni izvršilni odbor ljudske skupščine avtonomne pokrajine do 5000 dinarjev; 4) ljudska skupščina avtonomne pokrajine, člani vlade FLRJ, zvezna načrtna komisija, zvezna kontrolna komisija, Gospodarski svet pri vladi FLRJ in komiteji pri vladi FLRJ kakor tudi člani vlade, načrtna in kontrolna komisija ter komiteji pri vladah ljudskih republik do 20.000 dinarjev; 5) vlada FLRJ in vlade ljudskih republik do 50.000 dinarjev ali pa v sorazmernem ali podobnem razmerju do določene osnove. 10. člen Denarne kazni zaradi prekrškov po zveznih zakonih se stekajo v korist zveznega proračuna, po vseh drugih predpisih pa v korist proračuna tistega državnega organa, ki je denarno kazen predpisal, 11. člen Kazen poboljševalnega dela smejo predpisati: 1) krajevni in rajonski ljudski odbori do 10 dni; 2) okrajni in mestni ljudski odbori do 20 dni; 3) oblastni ljudski odbor, ljudski odbori velikih mest s posebnim položajem, ljudski odbor avtonomne oblasti in glavni izvršilni odbor ljudske skupščine avtonomne pokrajine do enega meseca; 4) ljudska skupščina avtonomne pokrajine, člani vlade FLRJ, zvezna načrtna komisija in zvezna kontrolna komisija, Gospodarski svet pri vladi FLRJ in komiteji pri vladi FLRJ kakor tudi člani vlade, načrtna in kontrolna komisija ter komiteji pri vladah ljudskih republik do dveh mesecev; 5) vlada FLRJ in vlade ljudskih republik do treh mesecev. 12. člen Kazen odvzema predmetov, s katerimi je bil storjen prekršek, smejo predpisati oblastni ljudski odbor, ljudski odbori velikih mest s posebnim položajem, ljud- ski o notnn vlade kaz« pn up itejj ski odbor avtonomne obiasti, ljudska skupščina avto-;on- n0lITine pokrajine, člani vlade ljudske republike in člani t)U. vlade FLRJ, vlade ljudskih republik in vlada FLRJ. 000 rju 13. člen . Kazen izgona se sme predpisati samo z zakonom, kazen odvzema prostosti pa z zakonom in uredbo 14. člen Če se po storjenem prekršku spremeni obvezni predpis, s katerim je predpisana upravna kazen, se uporabi milejši predpis. П. poglavje Odgovornost za prekrške 15. člen Ni odgovoren, kdor stori prekršek v trajni ali začasni duševni bolezni ali začasni duševni motnji ali duševni zaostalost.', če se zaradi takega stanja mi zavedal pomena svojega dejanja ali če n' imel v oblasti svojega ravnanja. Za prekršek, storjen v pijanosti, je storilec odgovoren. Zoper t’stega, kii je bil ob storitvi prekrška duševno zdrav, pa je pred odločbo o kazni duševno zbolel, se kazen ne izreče, dokler traja tako stanje. 16. člen Ni o d,govoren za prekršek, kdor še ni dopolnil štirinajst let. Taka oseba se izroči staršem ali skrbstvenemu organu, da uporabijo vzgojne ukrepe. 17. člen Odgovoren je za prekršek mlad o letnik, ki je bil ob storitvi dejanja star štlrirtajsit let in duševno toliko zavei razvit, da s*e je zavedal pomena svojega dejanja .n unel v oblasti svoje ravnanje. *'cel Glede na naravo prekrška in osebne lastnosti rote- set do letnik a, ki je že dopolnil štirinajst let, sme državni organ odločiti, da se postopek zoper njega ustavi in mladoletnik izroči staršem ali skrbstvenemu organu, sl0 da uporabijo vzgojne ukrepe ^ Za prekrške, ki jih storijo mladoletni učene! osnov-n h sedemletnih in drugih podobnih šol, se izročijo šolskim organom, da jih kaznujejo po šolskih dasci- i plinskih predpisih. Zoper mladoletnika se ne sme izreči kazen odvze- č ma prostosti, kazen poboljševalnega dela pa samo zoper mladoletnika, ki je že dopolnil šestnajst let. 18. člen Kdor stori prekršek po ukazu drugega, kateremu je podrejen, sme biti oproščen kazni, če po naravi svojega razmerja do njega n: mogel odreči izvršitve njegovega ukaza, 19. člen Pravna oseba se sme za prekršek kaznovati z'opo-miinom, ukorom, denarno kaznijo ali z odvzemam predmetov, s katerimi je bil storjen prekršek. Poleg pravne osebe se kaznuje s predpisano kaznijo tudi njen predstavnik oziroma uslužbenec, ki je storil prekršek pri poslovanju v njenem imenu. 20. člen Prekršek je mogoče storiti samo z naklepom ali iz malomarnost1. Za odgovornost zadostuje storilčeva malomarnost, kolikor ni z obveznim; predpisi določeno drugače. Prekršek je storjen z naklepom, če se je storilec iko ne I la- ni in 4, 3 zavedal protipravnosti svojega dejanja. Prekršek je storjen iiz malomarnost', če se storilec sicer ni zavedal protipravnosti svojega dejanja pa bi se bil po okolišč-nah mogel in moral zavedati. 21. člen Ni, odgovoren za prekršek, kdor je bil ob njegovi storitvi' v zmoti, ker je napačno mislil, da so podane okoliščine, V katerih bi bilo to dejanje dopustno, če bl b'le zares podane. 22. člen Neznanje obveznih predpisov, s katerimi so določeni prekrški, ne opravičuje. 23. člen Ni odgovornosti za prekršek, storjen v stanju sile. III. poglavje Čas, kraj in oblike storitve prekrška 1) čas in kraj 24. člen Prekršek je strorjen tedaj, ko je storilec delal ali bj bil moral delati, ne glede na to, kdaj je nastala posledica. 25. člen Prekršek je storjen na kraju, kjer je storilec delal oziroma bi bil moral delati, ne glede na to, kje je nastala posledica. 2) Poskus in udeležba 26. člen Kdor je storitev naklepnega prekrška začel, pa ga ni dokončal, je odgovoren samo tedaj, kadar je s prav- Z\. št. i» 2 s nim predpisom, s katerim je določen prekršek, predpisana upravna kazen tudi za poskus. 27, člen Kdor drugega naklepoma zapelje, da storj prekršek. Je odgovoren, kakor da bi ga bil sam storil. Kdor drugemu naklepoma pomaga pri storitvi prekrška, zlasti s tem: da mu da nasvet, navodila ali na razpolago sredstva ali odstrajnj. ovire za storitev prekrška ali pa s tem. da vnaprej obljubi prikriti storilca ali sledove prekrška, je odgovoren za prekršek, kakor da bi ga bil sam storil. 28. člen Zapeljivec in pomagač se ne kaznujeta, če preprečita vsako posledico prekrška. IV. poglavje Upravne kazni 1) Uporaba kazni 29. člen Upravne kazni se uporabljajo zato, da vzgojno vplivajo na storilca in druge državljane glede pravilnega razmerja do obveznih predpisov državnih organov in do dela v skupnosti, da se obvaruje zakonitost in pravilna uporaba splošnih obveznih predpisov ter da se storilec in druge osebe odvrnejo od prekrškov. 30. člen Zoper storilca prekrška se smejo izreči samo tiste kazni, ki jih imajo predpisi, s katerimi je določen prekršek. 31, člen Z opominom ali ukorom se storilec opozori na Škodljivost prekrška ter opomni, naj se v prihodnje varuje prekrškov. Kazen uikoira se sme v sporazumu z višjem organom v ožjem ali širšem krogu objaviti, če je to posebno potrebno zaradi preprečevanja prekrškov. 32. člen Denarna kazen ne sme biti manjša od 10 dinarjev. Denarna kazen se izreče praviloma glede na storilčevo gmotno stanje V odločb; o prekršku se določi tudi rok za plačilo denarne kazni, k,i ne sme biti krajši od treh in ne daljši od štirinajstih dni', računajoč od dneva, ko je odločba o prekršku postala pravnomočna Ce kaznovani ne plača denarne kazni v določenem roku, se mu spremeni, v kazen poboljševalnega dela oziroma odvzema prostosti, če je kaznovani za delo nesposoben. Za en dan poboljševalnega dela se računa 50 dinarjev, za en dan odvzema prostosti pa 150 dinarjev denarne kazni. Će kaznovani plača del denarne kazni, se mu ostanek spremeni v kazen poboljševalnega dela oziroma odvzema prostosti. Če kaznovani plača še ostanek denarne kazni, se izvrševanje kazni poboljševalnega dela oziroma odvzema prostosti ustavi. Će bi se s spremembo denarne kazni v kazen poboljševalnega dela oziroma odvzema prostosti presegla največja mera teh dveh kazni, ki se sme predpisati po tem zakonu, se denarna kazen spiemeni v največjo kazen poboljševalnega dela oziiroma odvzema prostosti, k; se sme predpisati za prekršek. Po smrti kaznovanega se denarna kazen ne wzterja. 33. člen Kazen odvzema predmetov, s katerimi je bil storjen prekršek, je v tem, da se ti predmeti odvzamejo v korist države. 34. člen S kaznijo izgona se kaznovanemu prepove bivati' v njegovem prebivališču. Kaznovanemu se Sme odrediti prisilno bivanje v določenem kraju s prepovedjo, da tega kraja ne sme zapuščati, alj pa brez take prepovedi. 33. člen Kazen izgona ne sme b tj krajša od enega meseca in ne daljša od šestih mesecev. 36 člen Kazen poboljševalnega dela ne sme b;'ti krajša od enega dneva in ne daljša od treh mesecev. Če se kazen poboljševalnega dela izteče zoper osebo, ki je nesposobna za delb, Se ji' spremeni v kazen odvzema prostosti, računajoč tni dmi poboljševalnega dela za en dan odvzema prostosti 37. člen Kazen odvzema prostosti ne sme biti krajša od enega dneva in ne daljša od treh mesecev. 2) Odmera kazni 33. člen Pri odmeri upravne kazni1 se upoštevajo družbi nevarni pomen dejanja in njegove posledice, vedenje storilca ter njegovo przadevanje. da bi odvtnil posledice preteška. 39. člen Če je državnemu organu prepuščena izbira med dvema ali več vrstami predpisanih kazni, se hujša vrsta izreče tedaj, če ima prekršek hujše posledice ali če kaže na večjo nevarnost storilca. 40. člen Če je storilec storil dejanje, v katerem se steka več prekrškov, se kazen določi po tistem predpisu, ki predpisuje najstrožjo kazen, pri neenakih vrstah kazni pa najhujšo vrsto kazni. 41. člen Namesto predpisane denarne kazni ali kazni pobolj-ševalneca dela se spieta izreči opomin ali ukor, in sicer: opomin, če ni imel prekršek noben h škodljivih po-sled'c; ukor v posebno lahkih primerih, če je imel prekršek očitno neznatne posledice , 42 člen Namesto predpisane kazni odvzema prostosti se sme izreči kazen poboljševalnega dela ali denarna kazen, če prekršek ni imel hujših posledic. 43 člen Pri odmeri upravne kazn: veljajo za obteževalne okoliščine zlasti: Ij če je bil prekršek storjen z namenom, ovirati uradno osebo pri opravljanju njene dolžnosti ali jo ■omalovaževati; 2) če je prekršek naperjen zoper državno premoženje; *• 3) če je prekršek storil kdo ki je bil že obsojen zaradi kaznivih dejanj; 4) če je bil prekršek stonsn iz koristoljubja ali iz drugih nizkotnih nagibov; 5) če je bil prekršek storjen v povratku. V povratku je tisti, ki pred pretekom šestih mesecev po prestani, zastaranj ali odpuščeni upravni kazni spet stori hujši prekršek 44. člen Pr; odmeri upravne kazni veljajo za olajševalne okoliščine zlasti: 1) če je bil prekršek storjen s prekoračenjem stanja sile; 2) če je bil prekršek storjen v stanju zmanjšane prištevnostj, razen če ie bila vzrok za to pijanost; 3) če je storilec odvrnil posledice svojega dejanja al) storil ukrepe za njih odvrnitev; 4) če je bil prekršek storjen pod pritiskom grožnje,, sile ali pa zaradj. službene ali kake druge podrejenosti^ 5) čc je bil prekršek storjen v hudem razburjenju ali zaradi nezakrivljenega izzivanja; 6) če je bil prekršek storjen v stiski ali zaradi tega, ker je storilec zašel v težke razmere; 7) če je b'l prekršek Storjen zaradi slučajnih okoliščin. 3J Ugasnitev kazni a) Zastaranje 43. Člen Pravica do pregona prekrška zastara v enem letu, računaijoč od dneva, ko je bil prekršek storjen. Zastaranje se prekine z vsakim dejanjem pristojnega državnega organa, ki ima namen, p:eganjati storilca prekrška, Z vsako prekinitvijo začne teči zastaranje znova, vendar pa po preteku dveh let od dneva, ko je bil prekršek storjen, pravica do pregona v vsakem primeru zastara. se- 46, Jlen '.ni ' .. . Pravica do izvršitve upravne kazni zastara v enem letu, računajoč od dneva, ko je postala odločba o kazni Pravnomočna. e Zastaranje pravice do izvršitve upravne kazni se Prekine z vsakim dejanjem pristojnega državnega or-I Kana, kj merj na izvršitev kazni, Z vsako prekinitvijo začne teči zastaranje znova, vendar pa po preteku dveh let od dneva, ko je postala odločba o kazni pravnomočna, pravica do izvršitve kazni v vsakem primeru zastara b) Amnestija in pomilostitev 47 člen Amnestija se za prekrške, določene $ predpisi državnih orgamov ljudske republike, daje z zakonom ljudske republike, za prekrške, določene z zveznimi predpisi, pa z zveznim zakonom. 48. člen S pomilostitvijo se za prekršek pravnombčno izrečena kazen popolnoma oprosti več osebam, obseženim v aktu pomilostitve Pomilostitev za prekrške, ki so določeni s predpisi ljudske republike, daje prezidij ljudske skupščine ljudske republike po predlogu republiškega ministra za »otranje zadeve. Pomilostitev za prekrške, določene z zveznimi predpisi, daje Prezidij Ljudske skupščine FLRJ po predlogu ministra za notranie zadeve FLRJ. DRUGI DEL UPRAVNI KAZENSKI POSTOPEK V. poglavje Temeljna načela pc tu V 49. člen Postopek, določen s tem zakonom, se uporabi za vse prekrške, kolikor ni s posebnim zakonom za posamezne prekrške določen drugačen postopek. 50. člen Namen upravnega kazenskega postopka je jjgpto-Oütev materialne resnice in pravilna uporaba upravne kazni zoper storilca prekrška 51. člen Državni organ, ki vodi upravni kazenski postopek, sd mora prizadevati, da se resnično in popolnoma ugotovijo dejstva, ki so važna za izdajo odločbe. Z enako skrbnostjo mora preiskati tako okoliščine, ki obdolženca obremenjujejo, kakor tudi okoliščine, kj so mu v korist 52. člen Zoper prvostopno odločbo o prekršku je dopustna pritožba na neposredno višji državni organ. Zoper drugostopno odločbo ni pritožbe. 53. člen V upravnem kazenskem postopku presoja državni organ jdokaze po svojem prostem preudarku. 54. člen Upravni kazenski postopek Se vodi v jeziku ljudske republike, avtonomne pokrajine ali avtonomne oblasti Obdolženec, ki ne zna jezika, v katerem se vodi Postopek, sme govoriti v svojem jeziku. Pravico ima tudi, da se seznani z dokaznim gradivom in spremlja postopek s pomočjo prevajalca. 55. člen Upravni kazenski postopek se vodi po uradni dolžnosti ali po predlogu oškodovanca. Pristojna organ sme nadaljevati postopek, tudi če oškodovanec odstopi od svojega predloga, 56. člen O prekrških, ki jih storijo vojaške osebe ali pripadniki narodne milice, se ne vodi upravni kazenski postopek Po tem zakonu. Zoper take osebe se zaradi njihovih prekrškov vloži ovadba pri tistem državnem organu, kj je pristojen, da vodi zoper nje postopek. 57 člen Državni organj so dolžni v upravnem kazenskem postopku drug drugemu dajati pravno pomoč. VI. poglavje Splošne določbe 1) Stvarna in krajevna pristojnost Upravni kazenski postopek vodi na prvi -top n p praviloma izvršilni odbor okrajnega al, mestnega (rajonskega) ljudskega odbora, razen če je z zakonom ali uredbo zanj določena pristojnost organa za notranje zadeve, organa kontrole ali inšpekcije ali kakega drugega državnega organa. Upravni kazenski postopek o prekrških predpisov o javnem redu in miru ter o prometu na javnih krajih vodi na prvi stopnji odsek za notranje zadeve pri iz- { vršilnem odboru okrajnega ah mestnega (rajonskega) ^ ljudskega odbora. O prekrških, ki jih določi okrajni ali mestni ljudski odbor, vodi upravni kazenski postopek na prvi stop. nji odsek za notranje zadeve, razen če je s temi pred- ; piši določeno, da vodi postopek na prvi stopnji izvršilni odbor, poverjenik izvršilnega odbora ali krajevni ! ljudski odbor. Postopek o prekrških, kj jih predpiše krajevni ljud- | ski odbor, vodi na prvi stopnji njegov izvršilni odbor oziroma izvršilni organ. 59. člen Kadar je za postopek pristojen izvršilni odbor okrajnega ali mestnega (rajonskega) ljudskega odbora, sme ta odbor izdajo odločbe p prekršku prepustiti komisiji, ki jo sestavljajo dva člana izvršilnega odbora in šef odseka ozi roma načelnik oddelka za notranje zadeve. Eden od obeh članov izvršilnega odbora mora biti poverjenik, v čigar delovno področje spada zadeva, na katero se nanaša prekršek, drugega pa izvoli izvršilni odbor. Članom komisije se določijo tudi namestniki. Pri krajevnih ljudskih odborih sme izvršilni odbor odločanje o prekrških prepustiti komisiji, ki jo sestavljajo tajnik in dva člana izvršilnega odbora, pri kra-levnih ljudskih odborih ki nimajo izvršilnega odbora, pa odločajo o prekrških tajnik in dva člana ljudskega odbora, ki ju odredi odbor. Na podlagi zakona ali z uredbo se sme predpisali, da odloča o posameznih vrstah prekrškov pristojni poverjenik oziroma določeni član izvršilnega odbora. 5V 60. člen / 'У-. ih V upravnem kazenskem postopku odloča na drugi ) stopnji 'neposredno višji državni organ, kolikor ni z zakonom ali uredbo drugače določeno. Ce je o prekrških na prvi stopnji odločil izvršilni odbor okrajnega ali mestnega ljudskega odbora, odloči na drugi stopnji minister ljudske republike oziroma poverjenik glavnega izvršilnega odbora ljudske skupščine avtonomne pokrajine ali poverjenik izvršilnega odbora ljudskega odbora avtonomne oblasti, v Čigar delovno področje spada prekršek. V oblasti in v mestih, k' imajo rajonske ljudske odbore, odloči o prekrških na drugi stopnji oblastni oziroma mestni izvršilni odbor, ki sme odločanje prenesti na komisijo, sestavljeno iz dveh članov izvršilnega odbora in načelnika oddelka za notranje zadeve. Kadar je izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora pristojen odločiti o prekrških na drugi stppnji, sme odločanje prepustiti komisiji, sestavljeni po prednjem členu. Če je o prekrških odločil na prvi stopnji poverjenik oziroma določeni član izvršilnega odbora ali če je 0 prekrških, ki jih je določil okrajni ali mestni ljudski °dbor, odločil odsek za notranje zadeve, odloči o njih na drugi stopnji izvršilni odbor okrajnega oziroma mestnega ljudskega odbora. Če je o prekrških, ki jih je določil mestni ljudski odbor, odločil na prvi stopnji odsek za notranje zadeve pri rajonskem ljudskem odboru, odloča o njih na drugi stopnji izvršilni odbor mestnega ljudskega odbora. 61. člen Državni organ, ki je pristojen za upravni kazensk« postopek, sme opravljanje posameznih dejanj v po- stopku do odločbe o prekršku prepustiti za to določe- z nemu uslužbencu s 62. člen Za upravni kazenski postopek je pristojen praviloma tisti državni organ, v katerega območju je bil prekršek storjen. Če je twl prekršek storjen na domači ladj: ali na letalu, je za upravni kazenski postopek pristojen tisti državni organ, v katerega območju je domača luka al; letališče, kjer se ladja ali letalo po storjenem prekršku najprej ustavi. 63. člen Če se pristojnost ne more določiti po kraju, kjer je bil prekršek storjen, se določi po storilčevem bivališču, če se veljavnost obveznega predpisa razteza tudi na ta kraj. 64. člen Državni organ, ki je pristojen za storilca prekrška, je pristojen tudi za udeleženca. 65. člen Državni organ, ki je pristojen za storilca prekrška, sme zadevo odstopiti v pristojnost tistemu državnemu organu iste vrste, v katerega območju storilec stalno prebiva ali biva, če se s tem olajša postopek tn če se veljavnost obveznega predpisa razteza tudi na ta kraj. 66 člen Državni organ mora po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno in krajevno pristojnost Če spozna, da je za upravni kazenski postopek pristojen drug državni organ, mora zadevo nemudoma odstopiti temu organu 67 člen O sporu med več državnim: organi o pristojnosti za upravni kazenski postopek odloči neposredno višji skupni državni organ. 2) Izločitev 68. člen V upravnem kazenskem postopku se izloči uradna oseba: 1) ki je z obdolžencem, oškodovancem ali zagovornikom v bližnjem sorodstvu ali v takem razmerju, se da sumiti v njeno nepristranost; 2) ki je bila v isti zadevi priča, izvedenec, zagovornik ali zastopnik oškodovanca; 3) pri kateri so podane diuge okoliščine^ ki dajo sumiti v njeno nepristranost Od odločanja na drugi stopnji so izločene uradne osebe, ki so sodelovale pri odločanju na prvi stopnji. 69 člen Uradna oseba mora sama zahtevati izločitev, kakor hitro zve, da so podani izločitveni razlogi Zahtevo za izločitev sme podati tudi stranka vse dotlej, dokler se ne izda odločba o prekršku. Tisti, čigar izločitev se zahtevi, sme do odločbe o zahtevi za izločdev opravljati samo taka dejanja, ki se ne smejo odlagati O zahtevi za izločitev odloči državni organ, kr vodi postopek. Odločba, s katero se zavrne izločitev, se sme izpod-hijati samo v pritožbi zoper odločbo o prekršku. 3) Stranke in njih zastopanje 70 člen Kot stranki sta v upravnem kazenskem postopku miljena obdolženec in oškodovanec. C Obdolženec je tisti, zoper katerega se vodi po- s s top ek Oškodovanec je tisti, čigar pravica je bila kršena ; s prekrškom. I 71. člen Oškodovanec ima pravico, da sam ali po pooblaščencu predloži dokaze, podaja predloge in uveljavlja civilnopravne zahtevke za povračilo škode. 72. člen Stranke ter njihovi zagovorniki oziroma pooblaščenci imajo pravico pregledovati in prepsovati spise, ki se nanašajo na postopek, razen če bi-to onemogočilo pravilno izvedbo postopka 4) Zapisnik 73. člen O posameznih uradnih dejanjih med postopkom se sestavi zapisnik. V zapisnik se vpiše: 1) naziv državnega organa, ki vodi postopek; 2) kraj, čas in predmet uradnega dejanja; 3) ime oseb, ki so se udeležile uradnega dejanja, 4) kratka vsebina opravljenega uradnega dejanja; 5) podpis oseb, ki so se udeležile uradnega dejanja. V zapisnik o zaslišanju se vpiše bistvena vsebina zaslišanja. Če se zaslišanje opravi s pomočjo prevajalca, se navede, v katerem jeziku je bilo opravljeno m kdo je bil prevajalec. 74. člen Preden se zapisnik podpiše, se prebere zaslišanim in drugim osebam, ki so se udeležile uradnega dejanja. Ob koncu besedila se navede, da je bi! zapisnik podpisanim prebran. Će ima zapisnik več listov, se listi zaznamujejo z zaporednimi številkami, vsak list pa overi s svojim podpisom tisti, ki vodi uradno dejanje. Ce ima zapisnik o zaslišanju več listov, se mora na vsakem listu podpisati tudi zaslišana oseba Ce kdo noče podpisati zapisnika ali če odide, preden ie zapisnik zaključen, vpiše tisti, ki vodi uradno dejanje, to v zapisnik. Ce se uradno dejanje ne more opraviti vse ohe-nem, se sestavi za vsak poseben del uradnega dejanja Poseben zapisnik. 75. člen V že podpisanem zapisniku se ne sme nič dodati, prečrtati ali spremeniti. Mesta, ki so bila prečrtana že med sestavljanjem zapisnika, morajo ostati čitljiva Popravke in prečrtana mesta overi s svojim podpisom tisti, ki vodi uradno dejanje. Vsaka dopolnitev že zaključenega zapisnika se mora znova podpisati in ove- 76 člen Kdor se udeležuje postopka, ima pravico podati oa zapisnik ugovor proti njegovi vsebini. 5) Sporočitev in vročitev 77. člen Odločbe se strankam sporočijo praviloma ustno. Ustna sporočitev se opravi zapisniško. Ce prizadeti ob ustni sporočitvi zahteva, se mu izda prepis sporočene odločbe. V teh primerih se rok za pritožbo računa od dneva ustne sporočitve. Odsotnim sfc odločba sporoči z vročitvijo over.ie- 1 пека prepisa. V tem primeru teče rok za pritožbo od 1 dneva vročitve, i 7S. člen Odločbe, vabila in drugi uraduj spisi se vročajo praviloma po pošti. Vročiti se smejo tudi na drug način, če je tak način vročitve pripravnejši. Način vročitve določi državni organ, ki vodi postopek. 79 člen Vročitev se opravi navadno v stanovanju ali v poslovnem prostoru tistega, kateiemu se vroči spis, vendar pa se sme opraviti tudi na drugem kraju. Vročitev se opravi navadno podnevi. Ponoči se sme opraviti le izjemoma in samo po posebnem nalogu državnega organa, ki vodi postopek. 80. člen Če se tisti, ki mu je treba kaj vročiti, ne najde v stanovanju ali v poslovnem prostoru, se sme vročitev veljavno opraviti vsaki polnoletni osebi, k) živj z njim v skupnem gospodinjstvu, oziroma vsakemu polnoletnemu članu njegove družine ali nameščencu. Če takih oseb ni, se sme vročitev veljavno opraviti najemodajalcu ali hišniku, če stanujeta v isti hiši 81. člen Če se vročitev ne more opraviti tako, kakor je določeno v 79. in 80- členu, ali če tisti, ki mu je treba spis vročiti, spisa noče sprejeti, ga vročevalec pusti pri krajevnem ljudskem odboru oziroma pri izvršilnem odboru mestnega (rajonskega) ljudskega odbora v kraju vročitve. Na vrata stanovanja ali poslovnega prostora .. tistega, ki mu je treba spis vročiti, nabije vročevalec d pismeno naznanilo, da je spis pustil pri ljudskem od boru. Na naznanilu in samem spisu, ki ga je bilo treba vročati, zapiše vročevalec dan, kdaj je nabil naznanilo. Ш se podpiše. Vročitev se šteje za opravljeno tedaj, ko je vročevalec nabil naznanilo O tem, da je bila vročitev opravljena na ta način, je treba obvestiti državni organ, ki je odredil vročitev. 82. člen Vročitev, ki jo je treba opraviti uradu, ustanovi, Podjetju, družbeni organizaciji in sploh pravni osebi, se opravi v roke osebi, ki je pooblaščena za spreje-roanje spisov. 83. člen Ce je stanovanje tistega, ki mu je treba vročiti spis, neznano, se spis nabije na oglasno desko državnega organa, ki vodi postopek. V tem primeru se vročitev šteje za opravljeno tedaj, ko se spis nabije na oglasno desko. Hkrati se obvesti tudi skrbstveni organ, ki postopa po zakonu o skrbništvu. 84. člen Vročitev se opravi z vročilnico. Na vročilnici se zapiše z besedami datum in kraj vročitve. Ce tisti, ki se mu kaj vroči, ne more ali noče podpisati vročilnice, ga podpiše vročevalec pred polnoletno osebo, ki se prav tako podpiše na vročilnici. 85. člen Vojaškim osebam in pripadnikom narodne milice 'e vročitev opravi po njihovi komandi oziroma enoti 3 Zv. št. Ul 6) Vabilo in privod 86. člen ve Tisti, ki se mora osebno udeležiti postopka, se ^ povabi praviloma s pismenim vabilom. V vabilu se na- ( vede: naziv državnega organa, ki vabi, čas, kdaj naj se povabljeni zglasi, zadeva, v kateri se vabi, in kot kaj se vabi (kot stranka, priča, izvedenec itd.). V vabilu je treba navesti, da se mora povabljeni zglasiti osebno in da ga sicer zadenejo zakonite posledice. Na vabilu mora biti uradni pečat in podpis pooblaščenega uslužbenca. V izjemnih primerih se sme vabilo opraviti tudi ustno. To se zaznamuje v spisih. 87. člen Ce se pravilno povabljena oseba ne zglasi na vabilo in tega ne opraviči, se sme odrediti njen privod Privod se sme odrediti tudi brez poprejšnjega vabila, če kdo nima stalnega bivališča ali če ne more dokazati svoje istovetnosti. Privod se odredi pismeno. V nalogu mora biti navedeno ime osebe, ki jo je treba privesti, in razlog, zakaj se odreja privod. Nalog mora imeti uradni pečat in podpis uslužbenca, ki je odredil privod 7) Roki 88. člen Roki se računajo po urah, dnevih, mesecih in letih. Za en dan se računa 24 ur, meseci in leta pa se računajo po koledarju. Roki po urah se računajo od prve prihodnje ure po uri, v kateri začne teči rok. To uro je treba na- vesti na spisu. V rok, ki se računa po dnevih, se ne vračuna dan, j od katerega začne teči rok. se Roki, določeni po mesecih in letih, iztečejo tistega j. dne v zadnjem mesecu ali letu, ki se po svojem datumu e ujema z dnem, ko je začel teči rok. j 89. člen Če je izjava vezana na rok, se šteje, da je dana o Pravem času, če je bila izročena tistemu, kj je pooblaščen za njen sprejem, preden je rok iztekel. Izjava se sme poslati tudi po pošti, priporočeno ali brzojavno. Dan oddaje po pošli se šteje kot dan oddaje tistemu, ki je pooblaščen za njen sprejem. 90. člen če pade zadnji dan roka na državni praznik ali nedeljo, izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika. 91. člen Obdolžencu, ki zamudi rok za pritožbo zoper odločbo o prekršku, se sme iz opravičenih razlogov dovoliti postavitev v prejšnje stanje, če v treh dneh, ko preneha vzrok, iz katerega je zamudil rok, vloži prošnjo za postavitev v prejšnje stanje in hkrati s prošnjo °dda tudi pritožbo. O postavitvi v prejšnje stanje odloči državni organ, ki je pristojen odločati o pritožbi na drugi stopnji, če Pristojni državni organ dovoli postavitev v prejšnje stanje, odloči obenem tudi o pritožbi. 92. člen Prošnja za postavitev v prejšnje stanje se izroči državnemu organu, ki se mu izročajo pritožbe. Zoper odločbo o prošnji za postavitev v prejšnje! stanje n,i pritožbe Po preteku enega meseca od dneva, ko je bil rok' zamujen, se postavitev v prejšnje stanje ne more več zahtevati. 93. člen Prošnja za postavitev v prejšnje stanje ne zadrž' izvršitve odločbe o prekršku. Vendar pa sme državni organ, ki mu je izročena prošnja, glede na okoliščine odrediti, da se izvršitev kazni odložit dotlej, dokler se ne reši prošnja za postavitev v prejšnje stanje. VII. poglavje Uvedba jn potek upravnega kazenskega postopka 1) Povod za uvedbo postopka 94 člen Postopek se uvede; po ovadbi državnega organa, ustanove ali podjetja; uradne osebe, družbene organizacije ali posameznika; po zahtevi javnega tožilca; po predlogu oškodovanca; po prijavi in priznanju samega storilca prekrška; če državni organ, ki je pristojen za postopek, neposredno zve za prekrške jn storilca, kakor tudi. če zve za prekršek in storilca na kakršen koli drug način Ovadba se vloži pismeno ali poda ustno na zapisnik 95 člen Upravni kazenski postopek se izvede hitro in kratko, vendar tako. da to ni na škodo pravilni odločbi o prekršku. Dokazovanje se omeji na dejstva, ki so bistvena za ugotovitev materialne resnice 2) Zaslišanje obdolženca 96 člen Obdolženec mora biti zaslišan o zadevi, zaradi ka 'ere se zoper njega vodi postopek 97. člen Obdolženec se zasliši ustno. Ob začetku prvega zaslišanja je treba obdolženca najprej vprašati za splošne osebne podatke po tejle vrsti: Priimek, očetovo in njegovo ime ter klicno ime, poklic, Iočbe-------- —------- 15 1) Stvarna in krajevna pristojnost ----------------------15 ^ 2) Izločitev-------------------19 3) Stranke in njih zastopanje 19 4) Zapisnik--------------------20 5) Sporočitev in vročitev — 21 6) Vabilo in privod------------24 7) Roki —'---------------------24 VII. poglavje----------------------26 Uredba in potek upravnega kazenskega postopka —-------------26 1) Povod za uvedbo postoka 26 2) Zaslišanje obdolženca — 27 3) Zaslišanje prič------------28 4) Ogled----------------------30 5) Izvedenci------------------30 6) Preiskava stanovanja in oseb —-------------------- 7) Kazen za kršitev postopka VIII. poglavje---------------------- Odločba o prekršku —---------- 1) Izdaja odločbe------------- 2) Povračilo škode —--------- 3) Stroški postopka----------- IX. poglavje----------------------- Pravna sredstva------- —------ 1) Pritožba------------------ 2) Razveljavitev in razglasitev C ničnosti pravnomočne od- ločbe o prekršku po nadzorstveni pravici-----------37 X. poglavje ----------------------37 i Mandatni postopek----------------37 Tretji del: Izvršitev kaziti--- XI. poglavje------- Splošne določbe XII. poglavje —--------------------40 Prehodne in končne določbe — 40 Kazalo-------------------------------------------43 TISK JUQOSLOVENSKEOA TISKARNEOA PODJETJA U BEOGRADU < r \ l CENA S DINARJEV / 3'/3