230 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
Posebno mu je bila pri srcu Francija, kjer je {e pred vojno pre‘ivljal po~itnice in se izpopolnjeval v
jeziku, ~eprav ga je ‘e mati doma u~ila franco{~ine. Od zgodovinarjev so mu bili zelo blizu privr‘enci
Annalov, pa tudi s francoskimi komunisti se je kar ujemal, dokler se ni za~el njihov nezadr‘en zdrs
navzdol. Posebej blizu mu je bila Italija s tamkaj{njimi umetnostnimi spomeniki in lahkotnim stilom
‘ivljenja, {tevilnimi prijatelji, tudi iz najvi{jih dru‘benih krogov, pa tudi s tamkaj{njimi komunisti je
imel zelo dobre stike, zlasti do Berlinguerja. Tudi v Tretjem svetu je bil povsod dobrodo{el, zlasti {e v
Ju‘ni Ameriki. Na tem obmo~ju je videl velike perspektive za komunisti~no gibanje. Tam so ga sprejemali
tudi dr‘avni predsedniki ne glede na strankarske barve. Ves ~as svojega delovanja se je povsod zanimal
za stanje najni‘jih dru‘benih plasti in za mo‘nosti izbolj{anja njihovega polo‘aja, ~e ne druga~e tudi na
revolucionarni na~in, vendar le v teoriji.
Posebnost je Hobsbawmovo razmerje z Zdru‘enimi dr‘avami Amerike. Ta dr‘ava je imela do {estde-
setih let, v obdobju hladne vojne zelo ostre predpise, ki so prepre~evali kakr{enkoli vstop komunistov v
dr‘avo, tudi za prav kratkotrajne obiske. To je onemogo~ilo Hobsbawmu, kot deklariranemu in medna-
rodno znanemu komunistu, da bi lahko hodil na znanstvena sre~anja, v arhive ali celo na predavateljsko
turnejo v tej dr‘avi. To je trajalo tako dolgo, dokler si najuglednej{e ameri{ke univerze niso od dr‘ave
pridobile pravico, da vabijo in pridobivajo predavatelje po svoji presoji, tudi ~e so imeli komunisti~ni
predznak. V Ameriki je nato Hobsbawm veliko deloval. Redno je predaval na New York School for
Social Research v istem mestu. Ker pa je bila Komunisti~na stranka v tej dr‘avi povsem nepomembna,
je veliko sodeloval s sindikati. Zgodovinsko pomemben se mu je zdel New Deal predsednika Franklina
Delana Roosewelta.
V sklepu knjige opisuje Hobsbawm svojo ‘ivljenjsko situacijo. Rojstvo v Egiptu je bilo za njegovo
‘ivljenjsko zgodbo brez pomena. ^util se je povezanega z ve~ de‘elami, po~util se je v njih kot doma,
v mnogih drugih de‘elah je videl marsikaj. Toda v vseh teh de‘elah, tudi v tej s katere dr‘avljanstvom
je bil rojen, sicer ni bil nujno outsider (obstranec), vendarle pa nekdo, ki ne spada povsem tjakaj, kjer se
nahaja, kot Angle‘ med Srednjeevropejci, kot priseljenec s kontinenta v Anglijo, kot Jud sploh povsod
sam in celo {e posebej v Izraelu. Antispecialist v svetu samih specialistov, poliglotni kozmopolit, inte-
lektualec, katerega politi~na usmeritev in akademsko delo je bilo namenjeno neintelektualcem in celo –
za ve~ji del njegovega ‘ivljenja – med komunisti anomalija, ki so bili v de‘elah, ki jih je obiskal,
politi~na manj{ina. To je bila te‘ava za njegovo zasebno ‘ivljenje, za zgodovinarja pa je bilo duhovno
premo‘enje, s katerim se je dalo zaslu‘iti. Na ta na~in se je lahko uprl sku{njavi, da bi se emocionalno
identificiral z jasno omejeno ali izbrano skupino. Ker je identiteta proti nekomu druga~e definirana,
pomeni torej neidentifikacijo z drugimi. To pa vodi v katastrofo.
Knjiga je prava zakladnica opa‘anj iz dru‘bene in gospodarske zgodovine 20. stoletja. V njej pa ni
skoraj ni~ o {tevilnih odmevnih knjigah, ki jih je napisal, prav tako o osebnem ‘ivljenju le okvir, ki ga
je zapolnjeval s svojim delom.
J o ‘ e  M a ~ e k
L j u d m i l a  B e z l a j  K r e v e l, Prvo leto delovanja Po{tnega in brzojavnega ravnateljstva
za slovensko ozemlje v Ljubljani: katalog k razstavi ob 85-letnici ustanovitve slovenske po{tne
uprave. Ljubljana : Tehni{ki muzej Slovenije, Po{ta Slovenije 2003. 80 strani.
Muzej po{te in telekomunikacij je med slovenskimi zgodovinarji slabo poznan. Enako pa bi lahko
trdili tudi za vsebine, s katerimi se ukvarja. @e pribli‘no 15 let, od tedaj ta muzej v okviru Tehni{kega
muzeja Slovenije tudi deluje, si na tem podro~ju z marljivim dolgoletnim muzealskim delom prizadeva
dr. Ljudmila Bezlaj Krevel. ^asovni zaostanek pri bolj organiziranem vrednotenju slovenske po{tne in
telekomunikacijske dedi{~ine, ki smo mu bili pri~a pri nas pa je bilo ob muzejskem delu nujno za~eti
vrednotiti predvsem in tudi skozi zgodovinsko znanstveno in kriti~no raziskovanje.
Ocenjeni lepo opremljen katalog in razstava Prvo leto delovanja Po{tnega in brzojavnega ravna-
teljstva za slovensko ozemlje v Ljubljani je tako izdelek tega dvojnega dopolnjujo~ega avtori~inega
prizadevanja, s katerim i{~e in utira pot temu integralnemu delu slovenske zgodovine tako na sloven-
skem muzealskem kot tudi zgodovinopisnem »soncu«.
231ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
Z razstavo, ki je bila ob pomo~i Po{te Slovenije d.o.o. odprta 21. novembra 2003 v okviru stalne
zbirke Muzeja po{te in telekomunikacij v [kofji Loki in s katalogom razstave je tako med nas pri{lo
novo delo, ki sicer ~asovno in vsebinsko obravnava le enega od segmentov na{e zgodovine, ni pa zato
ni~ manj pomembno, saj nam lahko zelo pomaga ob razkrivanju dolgoro~nega razumevanja {ir{ih kul-
turno-politi~nih razmer, v katerih so se zna{le slovenske de‘ele takoj po razpadu Avstro-Ogrske in
vzpostavitvi Dr‘ave SHS ter kasneje Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Uravnote‘en pogled zgo-
dovinarke daje namre~ med drugim slutiti ne le o burnih razmerah konca drugega desetletja 20. stoletja,
ampak nam skozi obravnavo odpira vpra{anja o upravno-politi~nih in kulturnih razmerjih med Sloven-
ci in drugimi ju‘no-slovanskimi narodi (pa tudi Nemci) v ~asu, ki je sledil.
Ker dobr{en del vsebine kataloga ~asovno sovpada z enomese~nim obdobjem Dr‘ave SHS, je z
obravnavanega vidika gotovo zanimivo tudi razumevanje stopnje slovenske samouprave v okviru te
kratkotrajne dr‘avne tvorbe. Posebej ob dejstvu, da je katalog izdan ob 85. obletnici ustanovitve slo-
venske po{tne uprave, bi morda kdo pri~akoval, da gre tokrat za na~rtno iskanje ali po mo‘nosti celo
ustvarjanje na{e doslej prezrte nacionalne (po{tno organizacijske) samopodobe. Pa ni tako. Nova mo-
nografija nam ponuja »zgolj« {e en pogled na ta ~as, ki so ga zgodovinarji ‘e osvetljevali. Gotova in
nesporna odlika ocenjenega dela pa je, da je to dinami~no in prelomno obdobje slovenske zgodovine
prvi~ bolj natan~no in vidno obravnavano skozi dioptrijo po{tne, telegrafske in telefonske uprave.
Pomembno dejstvo iz obdobja Dr‘ave SHS je, da v tem kratkotrajnem obdobju ni pri{lo do ustano-
vitve centralne dr‘avne po{tne uprave. Narodne vlade v Zagrebu, Sarajevu in Ljubljani so samostojno
urejale organizacijo po{tne, telegrafske in telefonske slu‘be. Slovenska narodna vlada je tako novem-
bra 1918 v Ljubljani ustanovila Po{tno in brzojavno ravnateljstvo. Bilo je tako prvi~, da je postalo
sredi{~e ptt dejavnosti znotraj novih dr‘avnih meja. Slovenske de‘ele so bile namre~ prej pod pristojno-
stjo petih po{tnih direkcij, ki so ostale vse zunaj podro~ja delovanja ljubljanske narodne vlade (Trst,
Gradec, Celovec, Szombathely, Pecs).
Po{tna, telegrafska in telefonska dejavnost je bila pod pristojnostjo poverjeni{tva za promet.
Poverjeni{tvo, ki ga je vodil dr. Pavel Pestotnik, je pripravilo, da se je tr‘a{ko ravnateljstvo skupaj z
aktnim materialom nana{ajo~im se na na{e ozemlje preselilo v Ljubljano. Narodna vlada v Ljubljani je
na seji 15. novembra, kjer je imenovala tudi vodjo po{tnega in brzojavnega ravnateljstva dr. Janka
Debelaka, sprejela sklep o preselitvi. Tako je vlada zadostila zelo pomembnim dolo~bam, ki jih je
dolo~ala s 14. novembrom datirana Naredba o prehodni upravi, ki je v svoji osmi to~ki dolo~ala, da se
za vse ozemlje, kjer je slovenska vlada izvajala svoje upravne in oblastne pristojnosti, ustanovi v Ljub-
ljani po{tno in brzojavno ravnateljstvo, ki je neposredno podrejeno le slovenski upravi – torej oddelku
za promet Narodne vlade v Ljubljani.
Zdi se, tako so avtorici nakazali zgodovinski viri, da so bile razmejitve v pristojnostih med vrhov-
nim Narodnim vije}em v Zagrebu in narodnimi vladami pogosto nejasne. Vsaj v za~etku novembra
oziroma vse do Naredbe 111 celokupne vlade o prehodni upravi na ozemlju Narodne vlade SHS v
Ljubljani, ki je bila v slovenskem uradnem listu objavljena 21. novembra, naj bi bilo tako. Kot prakti~ni
primer s po{tnega podro~ja naj navedem le slovenskega slikarja Antona Ko‘elja, ki je, misle~, da kan-
didira na razpisu za dr‘avne znamke, postal naposled avtor hrva{kih znamk. ^e ta primer ni ravno
vzor~en pa vsaj zrcali ~as, ko se v kratkem zadeve {e niso uspele konsolidirati in se je v marsikaj vselila
zmeda.
Iz teh nejasnih razmer je gotovo izhajalo tudi slovensko razumevanje polo‘aja ptt uprave. Slovenci
so se namre~ tedaj po~utili organizacijsko tako sposobne, da je slovenska po{tna uprava pri~akovala
veliko. Ra~unali so celo na pridobitev posebnih pristojnosti za podro~je celotne Dr‘ave SHS. Tako so
ra~unali z izklju~ujo~o pravico pri izdaji dr‘avnih znamk. Zato so v nasprotju s hrva{ko in bosansko-
hercegovsko po{tno upravo, kjer so tiskali svoje znamke, v Ljubljani poskrbeli za tisk znamk Dr‘ave
SHS. Podobno so pri~akovali, da bi se zgodilo tudi z novembra v Ljubljani ustanovljenim Po{tno-
~ekovnim uradom, ki je kasneje kot Kraljevi po{tni ~ekovni urad posloval v Ljubljani od prve polovice
leta 1919. Toda obakrat je upanje, da bo strokovna usposobljenost slovenskega po{tnega osebja, gospo-
darska razvitost in ugodne prometne povezave s tujino razlog zato, da slovenske pristojnosti postanejo
tudi dr‘avne, rodilo razo~aranje.
Prav te‘ko si zatem predstavljamo, v kak{nem polo‘aju se je zna{la slovenska ptt slu‘ba {ele po
maju 1919, ko je bila ukinjena samouprava ljubljanskega ravnateljstva. Politi~na stvarnost v novem
232 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
Kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev je slovenski ptt slu‘bi, ki je pri~akovala ve~, naposled pa dobila
celo manj od tega, kar so v sicer kratkem ~asu pridobili, krepko prirezala krila. Tedanja realnost je
namre~ maja 1919 postala centralisti~no urejena ptt dr‘avna slu‘ba. Ptt v Sloveniji je postal odvisen od
beograjskega ministrstva, ki je trdno v rokah dr‘alo {karje in platno. Razmere so zahtevale vnovi~no
prilagoditev. Iz sicer te‘je situacije je bilo poslej potrebno potegniti ~im ve~.
Toda spremembe terjajo ~as in nekateri znaki uprave ptt na Slovenskem od razpada habsbur{ke
monarhije do formiranja Kraljevine SHS (mimogrede, avtorica opozarja, da je bila kratica SHS v kraljevi-
ni uradno prepovedana!) se niso mogli spreminjati kar ~ez no~. Kot zunanji znak politi~ne oziroma
po{tne uprave na slovenskih tleh so to bile zagotovo po{tne znamke. Znamke so etiketa oblasti. ^e je
~lovek sposoben zamenjati oblast ~ez no~, na ‘alost novih oblastnikov, ta ni sposoben v hipu zamenjati
vseh ute~enih znakov in praks biv{e oblasti, ~etudi si za to kr~evito prizadeva. V Sloveniji so tako po
razpadu dvojne monarhije {e vedno ostajale v rabi stare avstrijske znamke, uradno tudi brez pretiska.
Pretisk starih avstrijskih znamk je v ve~ji seriji poznan le pri t.i. Celjski izdaji, ki pa v po{tnem prometu
ni bila uporabljena. S pretiskom pa so bile za kratek ~as v po{tni promet vpeljane t.i. Prekmurske
znamke, to so bile pretiskane stare mad‘arske znamke. V Sloveniji se je tako s starimi avstrijskimi
znamkami poslovalo vse do priprave novih znamk slovenske po{tne uprave. Narodna vlada, kot je bilo
‘e poudarjeno, se ni odlo~ila za izdajo izklju~no slovenskih znamk, kot je bilo v drugih delih dr‘ave,
ampak je izdala znamke Dr‘ave SHS. Oblast je osnutke novih znamk zaupala slikarju Ivanu Vavpoti~u,
ki je pripravil ve~ predlogov. Komisija se je odlo~ila za danes zelo poznanega »verigarja«, ki je po
mnenju avtorja samega – zanimivo – bil slaba izbira. Avtor ga je ozna~il kot »gladek simboli~ni ki~«.
Po tem motivu so dobile ime tudi vse ostale Vavpoti~eve podobe na znamkah. Zanimivo je tudi to, da so
»verigarji« kot eden redkih simbolov, ki nas Slovence danes (npr. v {olskih u~benikih) ve‘e na Dr‘avo
SHS, za~eli izhajati {ele po zdru‘itvi Dr‘ave SHS s kraljevino Srbijo. Iz prometa so bili izvzeti novem-
bra 1921, ko so ‘e iz{le prve skupne dr‘avne znamke.
Toda ptt slu‘ba ni le uprava in njena dolo~ila, ki jih, kot je razvidno iz znanstvenega aparata, avto-
rica zelo dobro pozna. Ptt slu‘ba so predvsem njeni ljudje in njihove ‘ivljenjske usode. Ljudje, ujeti v
obravnavan krajevni in ~asovni zgodovinski okvir, se ob spretnosti zgodovinarjeve naracije bralcu lahko
zelo pribli‘ajo. Zelo dobro je, da se avtorica tega zaveda in tega si je, po mojem mnenju, ‘eleti {e ve~.
V katalogu, ki ima v svoji sredici cilj predstaviti slovensko ptt upravo, bi se vpogledu v usodo po{tnih
uslu‘bencev avtorica zlahka ognila, posebej vpri~o obsega in ~asovne stiske, vendar temu ni tako.
Predvsem iz opisov dinami~nih in hipnih voja{ko-politi~nih razmer se lahko pribli‘amo »malemu« ptt
uslu‘bencu. V negotovih razmerah in v ~asu preobratov na [tajerskem, v Prekmurju, na Primorskem in
na Koro{kem so bili kon~no le ljudje in njihova dejavnost tisti, s katerimi lahko dokon~no pretehtamo
paragrafe iz mirovnih pogodb in uradnih listov.
Ptt uslu‘benci, katerim je avtorica tudi posvetila razstavo in katalog, so se v ~asu sprememb zna{li
sredi velikega kadrovskega vpra{anja. Nove slu‘be so okrepili sicer nekateri izku{eni slovenski uslu‘benci
iz gra{ke, celov{ke in tr‘a{ke direkcije; obenem pa so se v nezavidljivem polo‘aju zna{li {tevilni nem{ki
uradniki. Zanimivo je bilo v Mariboru, kjer so po{to vodili v glavnem Nemci, ti pa se tudi po Maistrovi
zasedbi niso hoteli ukloniti slovenski po{tni upravi. Tako sta nekaj ~asa na kolodvorski po{ti – kako
nenavadno – delovala celo dva urada. Nem{ki je prejemal navodila iz Gradca, slovenski pa iz Ljubljane.
[ele ko je bil razoro‘en mariborski Schutzwehr in ko je novim razmeram v dr‘avnih slu‘bah sledila
stavka, so bili odpu{~eni tisti nem{ki uradniki, ki niso priznavali slovenske vlade. V Mariboru je bilo
odpu{~enih 337 po{tnih uslu‘bencev. V novi ptt dr‘avni servis je zavel nov veter.
Ob uvedbi slovenskega uradovanja je bilo potrebno poskrbeti za poenotenje slovenske terminolo-
gije. Ljubljansko po{tno in brzojavno ravnateljstvo je izdalo Kratko nem{ko-slovensko po{tno izrazo-
slovje. Kakopak so v poslovanju {e najbolj motili zunanji znaki. Iz dvojezi~nih po{tnih ‘igov so uslu‘benci
izklesali nem{ke napise, iz uniform so trgali oznake. Da bi pripravili nove, ni bilo sredstev. Kot izvemo,
so bili {e najbolj napeti in razburljivi prevzemi po{tnih uradov. Voja{kim akcijam so neposredno sledile
dejavnosti ptt slu‘b. Vojaku je takoj za petami sledil ptt uslu‘benec. Ta je v vsakem primeru pohitel s
svojimi nalogami, pa najsi je {lo za vzpostavljanje slu‘be ali bliskovito be‘anje in re{evanje imovine.
Navkljub povsem razumljivi situaciji se bralec {ele skozi branje dela bolj jasno zave, kako klju~na
je bila vloga ptt slu‘be v prelomnih obdobjih in kako pomembna je ta nasploh v upravnem delovanju.
Dru‘bena praksa je namre~ to vlogo potopila na nivo samoumevnega. S tem pogosto prezremo, da igra
233ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
ptt slu‘ba vlogo hrbtenja~e, ki prena{a nujne ‘iv~ne impulze. Ta proces se je z zgodovinsko-tehni~nim
razvojem le {e potenciral, toda {e vedno dr‘i dejstvo, da se ~lovekov pogled na ptt slu‘be sklada z
zgodovinskimi krajevnimi in ~asovnimi lastnostmi. Ptt slu‘be so bile, ostajajo (in br‘kone bodo) odraz
zgodovinskega ~asa.
Torej, ~e danes po{tna slu‘ba v nabiralnike zatika reklamni material, je to odraz sodobnih razmer,
tako kot je bilo zrcalo razmer obravnavanih v ocenjenem katalogu vedno pogojeno s tedanjimi voja{kimi,
politi~nimi ali kulturnimi razmerami, ko se je prvi~ znotraj slovenskih meja vzpostavil sede‘ organizi-
rane ptt slu‘be. Ljudje smo pa~ »‘rtve« zgodovinskih procesov. Psi pa menda za po{tarji od vedno
enako lajajo.
B o r u t  B a t a g e l j
J a n e z  S t a n o v n i k, Ale{ Stanovnik in njegov ~as. Ljubljana : Zveza zdru‘enj borcev in ude-
le‘encev NOB, 2003. 159 strani.
Spominska literatura je za zgodovinarje zelo zanimiv in uporaben zgodovinski vir. Seveda velja ob
njeni uporabi upo{tevati nekaj zna~ilnosti, ki so povezane s pisanjem tovrstne literature. Janez Stanov-
nik je v predgovoru k svoji knjigi Ale{ Stanovnik in njegov ~as zapisal, da se zaveda mo‘nosti izgub-
ljanja verodostojnosti spominov, »~e gre za sorodnika (Ale{ je njegov stric) in svoja lastna do‘ivetja«.
Zato je k svojim spominom pritegnil razli~ne dokumente, ki njegove spomine »potrjujejo ali osvetljujejo«.
Uporaba razli~nih dokumentov je bila zagotovo bolj potrebna za opisovanje delovanja Ale{a Stanov-
nika v dvajsetih letih, saj se takratnih dogodkov Janez Stanovnik, zaradi svoje mladosti, pa~ ne more
spominjati. Zelo verjetno je, da del besedila, ki opisuje prvo desetletje Kraljevine SHS, vklju~uje tudi
spomine Ale{a Stanovnika na ta ~as. Te spomine pa bi lahko avtor knjige poslu{al v dru‘inskih pogovo-
rih, ki jim je bil pri~a. Tisti del besedila, ki opisuje trideseta leta in ~as po okupaciji, je v ve~ji meri
lahko pre‘et s spomini. Ni nepomemben tisti del avtorjevih zahval, kjer omenja dru‘inski arhiv. Ta bi
bil zagotovo zanimiv tudi za profesionalnega zgodovinarja.
Janez Stanovnik je knjigo razdelil na ve~ kot petnajst poglavij, katerim sledi nekaj pesmi, ki so jih
razli~ni avtorji napisali Ale{u Stanovniku v slovo. Dodani so tudi pregledi spisov Ale{a Stanovnika ter
viri in literatura. Pisec knjige je v svoji pripovedi bolj ali manj teko~e sledil ‘ivljenju Ale{a Stanovnika.
Ale{a Stanovnika so obkro‘ali ljudje, ki so bili politi~no aktivni, tako da je bil njegov vstop v
politiko pravzaprav samoumeven. Njegov o~e je bil leta 1920 izvoljen v Ustavodajno skup{~ino Kraljevine
SHS, njegov brat Ivan, o~e avtorja knjige, pa je bil leta 1923 ljubljanski pod‘upan. To pod‘upanstvo je
bilo rezultat politi~ne povezave imenovane Zveza delovnega ljudstva. Janez Stanovnik v nekaj poglav-
jih opisuje Ale{eve poglede na konkretna politi~na dogajanja v drugi polovici dvajsetih let, kakor jih je
do‘ivljal kot {tudent in mlad pravnik. Predvsem so tu zanimivi deli, povezani z razli~nimi {tudentskimi
dru{tvi.
V tridesetih letih se je Ale{ Stanovnik neposredno vklju~il v politi~no ‘ivljenje. Aktiven je bil na
Jesenicah, kjer je imel odvetni{ko pisarno. Upo{tevanja vredna je bila njegova opredelitev, da je potreb-
no za~eti politi~no delovati na dnu oz. na prvi stopnji to je ob~ina. Tako je bil l. 1936 nosilec kandidatne
liste za ob~inske volitve na Jesenicah. Lista je bila sestavljena v duhu ljudske fronte. S pribli‘evanjem
vojne je bil Ale{ Stanovnik vse bolj prepri~an o nujnosti splo{ne politi~ne povezanosti zaradi obrambe
nacionalnih interesov. Eden od izrazov tega prepri~anja je tudi Kamni{ka izjava kr{~anskih socialistov
iz l. 1938. V njej je omenjeno nasprotovanje komunizmu zaradi njegove revolucionarnost. Vendar pa je
po mnenju Janeza Stanovnika bistven zaklju~ek, kjer izjava poudarja pripravljenost za sodelovanje
kr{~anskih socialistov z vsemi, ki nimajo v svojem programu nasprotovanja veri v Boga, ~etudi vere ne
izpoveduje. Konec leta 1938 je Ale{ Stanovnik kandidiral na volitvah za jugoslovanskega poslanca na
Ma~kovi opozicijski listi.
Kratek prikaz knjige o Ale{u Stanovniku naj kon~am z nekaj besedami o zadnjih poglavjih, na-
menjenih vojni. Ta del obsega skoraj polovico knjige. Namen tega dela knjige je opisati Ale{eve aktiv-
nosti od okupacije do njegove prezgodnje tragi~ne smrti pred italijanskim strelskim vodom v Gramozni