Državni zbor. Proti redovnikom. KrSčanstvu sovražni poslanci: nemški narodnjaki, socijalni demokrati, prusaki in češki rudečkarji so spoznali za najpotrebnejSo nalogo, udrihati po francoskih menihih in nunah, katere je izgnala tamoSnja framasonska vlada iz domače dežele. Ti skrbni varuhi naSe države mislijo, da s tem rešijo naše kmete, obrtnike in delavce, če v zbornici trosiio laži, ki so se ovrgle že stokrat. V tem smislu je govoril tudi vodja slovenskih liberalcev dr. Tavčar. Strastno se je zaletaval v redovnike tudi prusak Malik, izvoljen v sosedni Lipnici. Toda izvrstno so branili napade na samostane in sploh na katoliško cerkev Poljak dr. grof Komarovski, dr. Fuchs, dr. Schlegl in baron Morsey. Po opravilnem redu se sraejo neresnične trditve, katere so spravili na dan govorniki, po končanih govorih popraviti. Zato se je proti dr. Tavčarju vzdignil gosp. Povše ter mu očital sledeče neresnične trditve: dr. Hruban |e član »Slovanskega centra< in je smel govoriti v imenu slovenskega naroda, kateri nikakor ne sovraži samostanov. Ker je dr. Tavčar trdil, da je posebno kranjska dežela preplavljena s samostani, mu je odgovoril Povše, da med vsemi deželami v Avstriji živi primerno na Kranjskem najmaniše število redovnikov. Kajti med tem, ko pride sploh na 10.000 duš v Avstriji po 10 menihov, se jih šteje na 10.000 prebivalcev na Kranjskem samo le po 8. Dr. Tavčar je očital katoliški stranki na Kraniskem, da se je zavezala v svojem programu, da bo delala na to, da se pomnoži število samostanov. Povše mu odgovarja, da to ni res; program katoliške stranke ne ve o tem ničesar povedati. Dr. Tavčar je trdil, da vlada podpira katoliško stranko. Povše dokazuje, da je resnica ravno nasprotna; vlada, t. j.: vsi cesarski uradniki so pri zadnjib volitvah glasovali izključno za Tavčarjevo liberalno stranko. »Proti moji — Povšetovi — izvolitvi pa je deželna vlada naravnost agitirala.« Hvalil je g. Povše delovanje usmiljenih sester in bratov na Kranjskem: vse stranke v deželnem zboru glasujejo za to, da se njim daje majhna podpora. Proslavljal je nadalje delovanje šolskih sester v deželi: vsi šolski nadzorniki se izražajo o njihovem poduku in njihovi vzgoji pohvalno. Ker je Tavčar očital vladi, da je prodala propadli samostan v Zatieini menibom, mu odgovarja Povše: >12 let je bil ta skoraj propadli samostan na prodaji; nihče se ni zmenil zanj; kupili so ga redovniki, kateri nikomur ne delajo nadlege; pač pa pride po 40 oseb vsaki dan trkat na samostanska vrata za podporo. Očital je Tavčar vladi, da je pripustila, da so se naselili v Pleterjih menihi. »To ni za na§o deželo nesreča« odgovarja PovSe. »Kajti pričakujerno, da oni ne bodo posekali grajSčinskih gozdov na Gorjaneih, kakor dela drug tamošnji posestnik, ki s tem, da gozde pokonfava, pripomore da nas zadevajo hude vremenske nezgode O tem, da bi se menihi imeli naseliti v Kostanjevici«, kakor trdi dr. Tavčar, »jaz ničesar ne vem. Pa, če je res, kar Tavčarjevo glasilo trdi, da bi se tam imeli naseliti ljudje, ki bodo Ijudem izposojevali denar po nizkih obrestih, bi to za naSo deželo bila le sreča.« Dr. Tavčar se je strastno zaletaval tudi v škofove zavode, kp^ri se zidajo v Št. Vidu pri Ljubljani in trdil, da je ljubljanski škof zapovedal, da mora vsak oče, vsaka mati, vsak otrok in tudi delavci v ta namen plačati, sicer pride eksekutor v hiSo. Povše vpraža torej dr. Tavčarja, kolikokrat ie bil tak eksekutor že pri njem. Vse je zavito. Vsak škof ima pravico po dobrovoljnib zbirkah take zavode ustanoviti, kakor jih za blagor škofije spozna za potrebo. To je storil tudi Ijubljanski škof. Če je hotef kdo kaj darovati, dobro; če ne more ali noče, tudi prav. Sicer se je pa spoznalo za primerneje, da se bo v prihodnje pobiralo v cerkvi. Očital je nadalje Tavčar duhovnikom, da znajo dedščino drugih oseb spravljati za sebe. To je neresnično. Ljudstvo zaupa našim duhovnikom, ker je verno, kakor se to zgodi pri vseh narodih, dokler jih navdaja živa vera. Omenjal je posebej testamenta gospodičine Opač, katera je v dobre namene zapustila svojo hiSo. Oporoko je sicer napravil dr. ŠusterSič, ker jo je moral narediti. On Je bil takrat koncipijent dr. Papeža. Ta je poslal svojega koncipijenta k imenovani gospodičini, katere zagovornik je bil dr. Papež. Dr. Tavčar \e trdil, da se v samostanih shranjuiejo hranilne knjižice, da imajo frančiškani v Ljubljani takih knjig za 10.000 do 20.000 gld. shranjenih. Vse je laž. Niti jedne hranilne knjige nimajo shranjene frančiškani v Ljubljani; to mi je pod častno besedo zagotovil včeraj frančiškanski župnik. Kadar bo »Slov. Narod« objavil to Vašo trditev, g. dr. Tavčar, bode moral prinesti tudi popravek.« Tavčar je nadalje trdil, »da misijoni razburjajo Ijudstvo in stanejo Ijudij ogromno svoto denarja, po 500 gld!« Povše odgovarja, da mu }e povedal tovariš Žičkar in drugi duhovniki, da se misiionski stroSki poraTnajo le po milih darovih. Pretirano }e, kar je dr. Tavčar govoril o surovosti, ki nastane vsled misijonov in vsled agitacije duhovnikov. Pod prisego so mi potrdili trije možje, da v Gočah se tudi ni godilo tako pri pogrebu lamošnjega župana, kakor je poveda! Tavčar. TamoSnji duhovnik je celo prigovarjal Ijudem, naj se vdeležijo županovega pogreba. Kdo je streljal, bo pokazala preiskava. Če bi se bilo tako godilo, kakor je trdil Tavčar, bi jaz t.o najbolje obžaloval. Strastno je napadel dr. Tavčar naše duhovnike; jaz mu ne morem slediti in vsega popravljati, kar je trdil. Bno pa rečem: ne le moji pristaši, sploh vsi, s katerimi sem govoril, so bridko obžalovali njegov govor. Eno pa moram povedati: najboljše Stipendije, vsled katerih je mogoče, da mladi slovenski visokošolci dovršijo svoje nauke in pridejo do častnih služb, prihajajo iz rok naših duhovnikov. DuhoTDik Knali sam je napravil 50 štipendij za slovenske visokošolce na dunajikem vseuCilišču; opozarjam na največje dobrodelne ustanove, na zavod za gluhoneme: čez pol milijona kron so darovali izključno duhovniki za ta zavod. Slednjič trdim tudi to, da vkljub terau govoru dr. Tavčarja naSi duhovniki, ki so redno stali trdno in zvesto na strani naSega slovenskega Ijudstva, ne bodo nikake Skode trpeli na svoji časti t srcu na sto tisočev Slovencev.« Dr. Tavčar je med tera govorom PovSeta večkrat mrmral in godel. A ni si upal, mu javno ugovarjati ali njegove besede popravliati. Zglasil se je pri zborničnem predsedniku, da bo zopet 'govoril; toda grozdje se mu je zdelo prekislo; dal se je zopet izbrisati. — Oj, bela Ljubljana, kako si se motila v svojem poslancu dr. Tav6arju ! Gospodu Povšetu so 6estitali poslanci raznih strank. Pred g. PovSetom in zopet po njegovem govoru so popravljali razne napak« Se drugi govorniki. Posebno zanimivo je bilo, kako so mokra6a Schuhmajerja nžpadali razni govorniki izmed krSčanskih socjjalcev ter mu dokazali njegovo lažnjivost in nevednost. Pri tem je priSlo zopet do strastnih prizorov, posebno, ko je krš6anski socijaUc Leopold Steiner hotel zaušnico dati prusaku dr. Schalku. Ob koncu razprave so po opravilnem redu govorili še enkrat prediagaUlji z vso strastjo in se zaletavali v razne predgovornike. Slednji6 — ob 10. uri zvečer — bilo je glasovanje: Vsi predlogi so se odklonsii. Proti predlogom, toraj za redovnike so glasovali: Poljaki, slovansko središč« (katoliški Slovenci, Rusini in 2 katoliška Čeha), jugoslovanski klub, katoliški Nemci, konservatiTno češko Teleposestvo in krS6an»ki socijalci. Proti redovnikom (torej za predloge): nemika ljudska slranka, nemiki naprcdnjaki, nemški in 6eSki socijalni demokrati in Prusaki. Mlado6ehi so se zdržali glasoTanja. Izrnsd ntmSkih ustavovernih posestnikov je giasoval za en del predlog* le grof Stiirgkh in kranjski grof Barbo; drugi so odišli. Italijani so glasovali različno: katoliški za redovnike — liberalni proti. Ta nepotrebna razprava, s katero se je zbornica ptčala 2 tedna, bi bila za zdaj rešena. Napovedal je pa mokra6 Schuhmeier, da ne bo mifoval, dokler popolnoma ne ugonobi katoliške cerkve. Sirota! Vzdigovali so se proti njej že drugačni možje. Niihov vspeh je bil pa le ta, da so si razbili svoje plitve bu6e. Za sloTensko Tseučilišče pribajaio prošnje iz raznih krajev. Tako je vložil g. Robi6 proinje ob6in: Gorica (pri Mariboru), Ruie, Sv. Marjeta pri Slivnici, 2i6e; bralno društvo vži6ah, braloo društvo v Jarenini, katol. slov. pol. in gosp. društvo v Jarenini; poslanec Berks: ob6inaGriže; poslanec 2i6kar: katol. polit. druStvo v Šmartnu pri Slov. Gradcu, kat. slov. polit. društvo na Teharjih, kat. polit. društvo v Konjicah, ob6ina Videm, občina okolica Konjice, ob6ina Bezina pri Konjicah, ob6ini Laporje in Žabljek pri Slovenski Bistrici. Kakor je naznanil «SIov. Gospodar*, bi se imelo med drugimi nujnimi predlogi razpravljati v prihodnjih dneh tudi o vstanovitvi slovenskega vseu6iliSča. Razne stranke pa pritiskajo, naj se umaknejo za zdaj razprave o nujnih predlogih in naj se obravnava pr»j ko prej o sleparski terminski žitni kup6iji na borzi, o vstanovitvi kmetijskih zadrug itd. Predlagatelii nujaega predloga za Jugoslovansko vseučiliSče: dr. Šušterši6, dr. Ferjan6ič in dr. Ivčevič bi bili s tem zadovoljni, ako se ta predlog takoj izroči nau6nemu odseku v obravnavo. Ker pa še razne stranke niso sklepale o tem, da se to dovoli, še danes tudi ni gotOTO, da izostane razprava o slovenskem vseučili*6u. Ce se pa izro6i ta prediog nau6nemu odseku v obravnavo, bi bilo to itak mnogo boljše, kakor, 6e se vrši razprava o nujnosti tega predloga, 6e pa za-nj ne glasujete d?e tretjini zbornice. In teh 2 trttjin bo t«žko dobiti. Saj je že javna tajnost, da Poljaki ne bojo glasovali z nami. Proračunski odsek. Da se vsaj o proračunskem odseku dožene preliminare za 1902 do boži6a, so v tem tednu samo 2 zbornični seji: v pondeljck 25 in v pet»k 29. novembra. Bila je te dni na dnevnem redu razprava o brambovskem ministerstvu. Pri tej Driliki je zahteval g. Rnbi6, ki je član tega odseka, od brambovskega ministra oproščenje od vojaških vaj za kmetske fante in sploh za delavce na kmetih; vlada iraa to pravico dajati oproš6eDJa v slučajib, ki so posebnega uvaževania vredni. Grajal je tudi vlado, da vporablja orožnike za posl«, katenh ne morejo prav rešiti, n. pr. je li kateri duhovnik sposoben za bogoslovskega proiesorja. Za regulacijo Pesniške strnge je vložil g. Rubič v zbi.irnici peticijo okrajnega odbnra pri Sv. Lenartu m obcine Grušava pri Mariboru. V varstvo vinarstTa je vložil poslanec 2i6kar v zbornici prošnje sledečih občin (3 so bi!e iraenovane že r zadnjem «Slov. Gosp.»): Nadole, Varnica, Gruškovee, Sv. Bolfank, Vornja, Zetale, Dobrina, Skorošnjak, Ptujska gora, Ko6iče, Nova cerkev, Slatina, Garmožjek, OranSca, Drafce, Veliki Okič, Sv. Andrej v Leskovcu, Breg, Lichtenberg, Dolenska županija, Palti grajt. Pletarska šola. V brežiškem okraju je mnogo ob6in, katere imajo po 40, 50 in 60 oral same vrbine. Te vrbove šibice prihajajo leto za letom kupovat Lahi in nekatere ob6ine dobivajo po 100 in po 150 kron na leto za te šibice. Lepe korbiee za dom, pa ludi take, v katerih se razpošilja grozdje, sadje itd. iz brežiskega okraja na ptuje, se mcrajo pa kupovati iz ptujega. Radi tega je vložil poslanec 2i6kar predlog, naj vlada vstanovi v brežiškem okraju pletarsko Solo. Pravica Slovencev pri naših sodnijab. Pri c. kr. sodiš6u v Ptuju se ne legalizirajo izvle6ki iz zemljiške knjige, če so napravljeni v slovenskem jeziku. Pri okrožnem sodiš6u v Manboru pa trdijo nekateri tamošnji uradniki, da je to sodišče nemško in se mora lam govoriti v nemškem jeziku. Radi obeh krivic so vložili poslanci Žičkar in tovariši interpelacijo na pravosodnega ministra.