S!ev, 203 Posamezna številka 20 stotink V Trstu, v torek 12, oktobra 1920 Posamezna številka 20 stotink OJ €s • ft « i! M Ha, '.''■a!* — 'r.V.'T'.i — V3®k t'.":!! T'-.-.':7»f "-.i- VIK« A'i&ega Steč. 20, j. nr.dslropje. — C. tfifivu. — ;ss ne sprejem.ijo, rc- .rflaftlr?] In odgovorni utcifnik Štefan Godina. — »Miniti. ~ Tisk Ed!t;r3t — Nsročnina znaša . , L 3?.— i.1 c»!o icio L 60.—. — Telefon iircdništva in uprave štev. 11-57. župn^ Dr. Anton Požar, Kopriva Posnrrczne Številke v Trstu in okolici po 23 stot;nk. — Oglasi sc ravnajo v Srokosti" ene kolone i72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov nun po 40 j-I t; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L i.—, oglasi den&n?ili zavodov r:m po L — Mali oglasi po 20 sto!, beseda, najminj pa L 2. — Oglast. naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno ivi Edinost*, v Trstu, ulica sv. Frančiška As iškega štev. 20, ! nadstropje. — Teleion uredništva in uprave ll-~»7- eblsclt no Koroškem Udeleži* •sramna: glasovalo nad 90°!o — Glasovanje«splošnem mirno — Disciplina med Slovenci vzorna PonoJM rtrutinji — Odločilna vlogo omahliivcev BORO\ LJt 10. Glasovanje je bilo povsod p iavo6as.no zaključeno, ponekod so naš: vložki o?tre prt/tesfce zaradi izvršenih sleparij, prece* zamudno je delo v okrajnih komisijah, k*er vrši skrutin;. V Rožu in v Piiberku se je v prvLh urah naštelo le neka.j ste glasov. Točnejši pregled bo mogoč šele tekom rutraj-a-ega dne. Pokazalo se je, da> ^e ponekedi gia-vu»vaAo več ljudi, nego je bilo po prvotnem :pregledu volilccv pričakovati. To ;e deloma •poslecfcca de>rada ter od svoph posebnih poročevalcev ie *!asovilo za Jugoslavijo v okraju: R< žek 62%, Borovi je (severno Drave 41%, Velike vec 36%, PLiker* , Železna kaplja 79%, Dcbrlaves 69%, Borovlfe (južno Drave) 51 %. Po Leh katfvulacijah je bilo v celotnem ple- c'inem ozeni'lu za Jugoskatvijo oddanih oknli 18.C00 glar-ctv, za. Avstrijo pa nekaj čez 17.000 Za Jugoslavijo oddani glasovi bi zna-š:!i po teli — kakrr se zatrjuje — pesimističnih rvjrc.čiiih 51 % vseh oddanih glasov. Navdušenje in disciplina naših ljudi BOROVLJE. 10. Disciplina pri glasovanju ^ ;ako na naši. kakor tudi na nerrršk strani nr avnost vzorna. T?.kc naši, kakor tudi Nemci ■ p-rtDcitali n a vc ! šče skoraj do za c njega vse ncj'ke in ženske volile e. Avtomobili švigajo »eprestano sem :n tja Večina ie naših, videti ^ ie tudi nemške iz Celo v op in pa avtomobile ertenlni-h oficirjev. Splošno se op3Ža silno r-avdušen:e naših koroških žen in deklet, ki odhajale prepevaje narodne pesmi in s k' ci Z:\el:; Jugoslavijaf na volišče. Ce^te in pota s o p .^uta z nemškimi letaki. Nemci so razmO-ali naravnost neverjetne mnežine papirja. U».ral? med našimi vo!:;ci !e nad v»e pričako-i an;c »-"iai-na. dočiin se med Nemci in nem-čur i že poiavl)a;o slučaji demoralizacije. Uvi-'t i vo že v zgodnjih utranjih urah, da. so '/.-iiufc^eni. Pričel: s<• omahc\ati in — ostajati cnia. Tako je v Borovljah glasovalo za Nemce '00, za nas pa 600 eseb, dotim okoli 200 Nemcev noče na \o!:šče. Jtaiiiani k"ar oč?tnr pod-pir^fo Nemce. Njihovi avtođnob^i: vozijo ne-prei+enc r.em^ke voHIce in agitatorje na volilne \r?' i. \ -lilna » eparija, ki jo je zagrešil pred--edn k bere vel -ke glasovalne kemsije, se je pojavila tvd. v drugih občinah. Slovenski vo- čunalo, da bo volilec raztrgal samo ono leno, osta'o pa dal skupno z bek> glasov v kuverto, ts čimer bi1 pclstali obe glaso neveljavni. Ta nemška nafkaaia pa se m \ benem slučaju posrečila. V&e take slučaje su ^ takoj naznani'i in vložili proteste. BOROVLJE, 10. Ob pol 4. uri popoldne se je pripeljal v Borovlje francoski član plebiscitne komisije Chambraki in obiskal jugoslovensko plebiscitno delegacve. Izrazil }e svojo popo'.no zadoščenje nad mirnian potekom plebiscita in priznal trdno organizacijo >ugc slo venskih glasovalcev- Vesti z glosovoIiK VELIKOVEC, 10. Od vseh strani pr:;haja:ro porečila, da so naši Ljudje zasedli prvi glasoval išč a' itn da je razpoloženje med njimi jako dobre«. Posebnih incidentov ni bilo nikjer. Ponekod so nemške Vo'ks^v'ehrctvce, ki so prišli iz cene B oboroženi in r.ima'o glasovalne pravice. odstranili G'ascvanje je začelo ob 7. zjiutra;. Glasovanja se udeležuje veliko št.e\ilo upravičencev. Vse se vrši popclncma: tiho brez nekakega šuma. Nemčurske agitator k e hodijo po Veli-kovcu oid hiše do h'iše po glasovalce, da >ih spremljajo- na glasov ali šče. Kemike goljufije ori glasovanju VELIKOVEC, 10. Nemci so pov&cd, kier je bilo predsedstvo glasovalnih komisij v njihovih rokah, skušali z najrazličnejšimi goljufijami obrniti glasovanje sebi v prid. Nemški predsednik v Škocijanu ie natrgal vjsakc slovensko glasovnioo, predno io je oddal. To je počenjal t o ki ko časa, dokler ari tega opazil angleški častnik, ki je predsednika takoj odstavili. — V PKberku je nemški predsednik glasova®!« komisije z nohti ščipal glaso\-nice. Vsled tega bi morale biti po sirogi razlagi navodil plebiscitne komisije te glasovnice neveljavne. Prcrti Asem tenu nemškim sleparijam je Vložen protest. Nemci so se posluževal! Tazličnih sredstev, da bi čim več glasovnic za Jugoslavijo napra^vili neveljavnih. Tako so n. pr. ponekod prilagali g'asovnicam za Jugoslavijo po več Glasovnic za Nemško Avstrijo, ker so upali, da bodo na ta način najlažje škodovaCi naši stvari. Poročilo o sklepu glasovanja BOROVLJE, 10. Glasovanje se je povsod v ooni A zaključilo ob 18. Plebiscitna komisrja je sv oj prvcin: sklep, da se vcliir.e skrinje po sklepu glasovanja zapečati o in pošljejo v* Celovec, 'Zipremenijia. Skruit:nj se začne jutri zutraj ob osmih na sedežih glasovalnih ekra-iev. Udeležba je bila nad v« pr: črkovanje dobra. Glas'CivaJo je okrog 93%, večinoma že v dcpcldanskih urah. Razmerje oddanih glosov še ni mogoče ugotoivltt/. Dan :e potekel precej burno. Na glasovališčih je bi1 o ze'o živahno, teda povsod ie vladal naravnost vzoren red, tako da so se člani plebiscitne komisije o tem •laskavo :zraz;ll. Nemci iz Celovca in drugih krsje% cone B in celo iz Avstrije rc privedli \ eč t:soč dobro' obcroženMi razgi-r'*: cev, da bi motili mirr.o glasovanje, teror zirati nase "iudi in jim enemogečiti glasovanje. Bilo je mnogo sprpadov s Slovenci, teda povsod so se njihove nakane iz;-a!ic-vile. V Leg! vasi so orožniki, ki že tri dni nepretrgano iora vladavine. ki jamč*", ca se jTJgo^lovenski interesi v •bodoče ne bedo več kršil. Ju<5os!ovenska vlada ie ipreiložla italijanski vladi načrt o iemeli-nih točkah, ki ga je ita^. ^) da it udi sprejela kot podlago pri h c dr (p h pogajanj. Italijani so z jugoslovenskim načrtom nezadc voljni REKA. 11. Italijansko časopisje komentira :;r'g'C^ov!emski načr.t za. fadranska. pogajanja z oć:tr.>o nevoljo, češ, da so i u gosi o venske zahteve pretirane, in tri Itallia žrtvovala vso svojo 7.Di:iio, ako- br privoMia, da se udejstvijo. ne v poljski po?esti. Premirje e 'e udeistvilo že na vsej črti od severa do vzhodno Oranja. Tudi so se že izmenjavali iretnikT. Predlog Komisije Zveze narodov, da se ugotovi v okolišu Suvalkijev nevtralen pf-.s v širini 12 km, je naša viada sprejela. Rusi in Poljaki RIGA, 9. Plenarna seja ruske in poljske dc-(egaciije, ki se je imela vršiti včeraj, in k: bi imela zaključiti ruslco - pjlj^ka premima pogajanja, je odgodena na nedoločen čas. Obojestranska dclegacijska podpredsednika sia izjavila, da ovirajo razne težkoče zaključite v, kakor tudi. da zahteva ured Me v sklepnega besedila več časa. Pričakovati ie. da ve prelimii-narnt mir podp:še 11.»t. m. Izganjanje politično sumljivih tuicev iz Češkalo vaške PRAGA, 11. Na interpelacijo drja. H:;ne glede počenjanja HilLersona, načeln!ka :;:isi;e ruskega rdečega kriza, ki prevezo hunui-nitete goji sovjetsko politiko v češkoslovaški republiki, je dr. Beaeš, minister za vnanje stvari, edgovcril v permanetni parlamientain; komisiji narodne skupščine, da je bil Hillerscn že pozvan, naj se ne vtitea v češkoslovaško politiko. Češkosiovaška vlada? se je odločila izgnal' iz dežele vse tujce, ki b' se vtika1-" v notranjo politiko države. Finance češkoslovaške republike PRAGA. 11. Finančni minister dr. Engta? ;e zatrdil nekemu poročevalcu Narednih L;stcv , da je ravnotežje v .proračunu za leto 1921. že zagotovljeno. Posebni preračun za dela javne koristi se pokrije z državnim posojilom. Ravnotežje v proračunu dovoli izboljšanje položaja uradnikov ter finance občin in peikraiiu, da se potem zmore odpravi M stanovanjska kriza. Vest »Češkega Slov a o izdanju bankovcev za tri milijarde kron se zanika uradno; gre baje samo za poso'/lo, ki ga je bančni urad finančnega ministrstva dovolil sladkorni industriji. MWm tfcmnkraclla in narodno manje v v ojo pelem k > p.-c:i Piccclu radi izjave .*, .-gove na >estansku italijanskih socialističnih poslancev — glej nedeljsko Eidinost« — Je g Ivan Regent vpl-el tLdi stavek: Ko to pišem, m «? m ra blazno veselje kakega urednili« Edin-ostd*, ki bo \ teli mojih kratkih vrsticah *>: ez d v ma videli dokaze za drug moj zloč n, a moj Halijs-n^ki rac jomllzem; ter bo imel — blagor njemu! — možnost, da z lah-icto napolni koiaao -vojega lista in dokaže -voiim čitateljena, d>a i:ali:an>ki in slovanski %oc.,aiisli risv> nič drugega, nega pa daj a či itali--^e^a nacijonalizma." To pet je g. Regent v hudi zmoti, če mis'v, ^t* nam le dal s s\x)jimi izjavami povoda za • blazno radost*. V prvo sedaj n so časi za blazno rad vajije, v drugo pa nam narav ni ustvar-iera za biaznenje — ne v radosti, ne v žalosti, — v tretje pa smatramo preresno nalego in zvane javnega narodnega glasila, da bi, služeč mu — noreli. To pot ;e g. Kepent p:>-s^nno uMrelil mimo. Odkrito pa priznavamo g. Regentu, ua smo za narodne t&ovraštvo in grozote; če priznava, da j-e narodnost meraličen činitelj, ki ga Okorišča kapitalizem; da izprememba političnih meja ni vredna kost: niti enega vojaka; da jezik ne ^me deliti, inerveč spajati narode; da se proletarijat vseh narodov mora csvcbcdiiti vseh gospedstev, vseh militarizmov in vseh nacionalizmov; da postane zemija »vrt ljubezni in dela«; da je socijari tom v dolžnost, da se b; re za pravice vsega prebivalstva •Juli ske Benečije«, torej tudi slovanskega prebivalstva; da branijo vse, ki se jim odreka o na.jelementameje pravice in sredstva za kulturni in gospodarski razvoj: mu pritjamo Ie iz irca in z vso iskrenestjo. In tO'prvič zato, ker p;3e resnico in drugič zato, ker govo:imo iako ludi ini že od davna. Pritrdili bi i udi njegovi trditvi, da slovansko prebivalstvo in slovanski naci^onaMzeni, če bi imel ta naš nacijonatfzem csobi.bcst tistega napadalnega, za mimo življenje med naredi pogubnega nacijonalizma, !ci se ne zadovoljuje s tem, da brani svoje, marveč sega po tujem-Tu pa se naše m'is ljenje že ločuje on onega g. Ivana Regenta, ker njegov zalet proti slovenskemu naciionalizmu izhaj-a iz premise, ki ne obstoji, ker torej njegova trditev visi v ričrjov oogovar vpicootu- čitali z zadoščenjem.; z-'^u. Spoštovani g. Regent: s tem, da dajete dvema -»tvarima enoke zveneče ime, niste še SL0¥HNS§€l $mi K položaju na južni ruski fronti Stanje boljševiških armad se tekom zadnjega meseca ni nikjer zboljšalo. V posebno neugodnem škripcu so rdeče čete danes na jugu, kjer prodira general Wrargcl. ki ima dobre zveze s Francijo, i ki ga podpira z vojnim materijalom in poslednji čas tudi s kolonijalnimi četami. Svojemu položaju se ima Wrangel zahvaliti tudi zbog prebivalstva, ki obstoja po večini iz kmetov, in ki se mu je pridružilo vsled nezadovoljstva s sovjetsko vlado, kateri so ga odtujile predvsem težke rekvizije, ki jih sovjeti nalagajo kmečkemu stanu. Da se Rusi ubranijo napredujočim Poljakom, je začela Moskva pošiljati s posredovanjem švedskih komunistov francoskim delavcem pozive, v katerih jih prosi, naj pomagajo odstraniti nevarnost, ki grozi sovjetski Rusiji od francoske podpore Wranglovi armadi. V teh pozivih se francoski delavci naprošajo, naj onemogočijo pošiljanje moštva ali materijala gen. \Vranglu. To hočejo bclj-ševiki vsled tega. ker je francoska vojaška misija pod načelstvom generala Weyganda že odšla k Wranglu. da bi mu pomagala pri reorganizaciji njegove armade. Brezdvomno je, da je položaj na fronti za sovjetsko vlado izredno težak. Če ji ne priskoči na pomoč delavstvo cele Evrope, ji preti pogin Zanimivo je vedeti, kakšno stališče so zavzeli napram tej ruski prošnji francoski delavc;. Pred par dnevi je zboroval kongres francosk«. socialistične konfederacije. Ta kongres je odobrii delovanje upravnega sveta splošne delavske zveze z 1842ima glasovoma proti 591 glasu. Ker je delovanje omenjenega sveta protiboljševisko :n proli-komunistično, pomenja izid tega glasovanja popoln peraz ekstremno-socijalističnih življev na Francoskem. Njihova pomoč torej ne bo zalegla mnogo. Kakor vse kaže, se pričenja v Rusiji ozračje čistiti. Sovjetska vlada bo, če se bo hotela vzdr-zati na površju, morala prcklicati one radikalne naredbe, ki ubijaio gospodarstvo Rusije. Če se p* to ne zgodi, bo doživela usodo carizma; narod bo pomedel ž njo kakor pred tremi leti z dinastijo Romanovih. Razne brzojavne vesti Francozi in Nemci Skladišče streljiva in benzina pri Kaiserlauternu PARIZ, 10. Neko poroči'lo agencije -Havas zanika obvestila, objavljena v nemških listih, kri pravijo, da so frsnocske vojaške cbla.sti pri Keiserlanitemu rekvirirali 6000 hektarjev rodovitnega zeml išča da bi tam zgradili po 1. p;e za zalogo streljiva za zatiedbeno vojsko po-ren sikih pokrajin. Poročilo dostavlja, da stroški za skladišče bencina v bližini Kešserl a u! crn a ne znašajo 40 milijonov, kakor so poroča: nemški časopisi, temveč samo 15 milijona. Prostori za zrakoplovbo — nadaljuje poročilo — s c nahajajo samo na tratah in pašnikih, Iti se jih kmetje lahko nepretrgoma pcr-!užulej.o. Kon-čno pravi poročilo, da v nasprotju z informacijami nemškega časopisja, ki citira zgrešene številke, niso. s vole, ki Jih ie izplačali Nemčiji za vzdrževanja zasedbe, sorazmerne resničnim izdatkom, in ne take, da bi izčrpale dohodke, potrebne za plačilo p >prav, .k.: sc mera o nU-ložitl Nemčiji. Volilna borba na Grškem ATENE. 8. Volilna borba te zs.čela po vsem GrJkem. Včeraj so predsedniki liberalnih zvez posetili Venize^osa, .ki jim le česbtal k njihovemu uspehu, ki je kronal politiko rešitve vse Grčije; priporočal jln "e na; nadaljuje jo pro-pa»^andno de-lc.van.je in organiziranje naroda. Župani vse Grčije, 'ki so prišli v A te-' e, da udel'eže praznika lielenskega ujedinjenja, so med banketom, ki ga je priredil s/jensJu župan, podaril!« Venizelcsu liaivcirjev venec. Časopisi trde, da je bi'o pri prazniku r.ad 150.000 ljudi; prazn'k -e :e obhajal v siadiumu. Opozicija je organizirala demonstracije, ki so dale povoda i'zgredcni. Na pioteste opozici-jrnc'nega ča=opis.ia so odgovorili ni'ni>terjalrn S'stf, da večina ne bo trpelai nikekih izzivanj. ! Zakonski načrt za rat'fakacijo mirovne pogodbe BUDIMPEŠTA, 10. Crscpisi pravijo, da pripravlja vlada zakonski načr-1 za ratifikaclro mirovne pogedbe; zakenske-mu načrtu se priloži podrobno pc:oč'lo. Kci bo načrt odobren na sestanku naredne skupščine, podpiše gubernator dva izvoda, cd katerih se eden pošlje v Pariz, druga pa ba ohranjen v držaa nih ar-Irivib. Madžarski delavci ▼ Franciji BUDIMPEŠTA, 10. Listi p:šejo, da se odpošlje v Francijo 50.000 madžarskih delavcev, kateri bodo delal j na delu za obnovitev severnih pokrajin. Minister za notranje stvari odpošlje v Pariz svojega poverjenika, da prične tozadevna pogajanja. Premirna črta med Polisko iu Lit vinsko VARŠAVA. 10. Li radno poročilo pravi: t. m. smo pcdp:5^'i premirje z Litvinci, ir* 8. l:er se v re niči tobko po :de:ah. ki jrh je po-( tožil v ia odgovor, kolikor po tonu Di/ugod- j arskaza, Ha ste ti dve stvari enaki -- ne je raziskuje Faši3ti■■; so naskočili pri Lloydovi palači malo gručo socij^Jistov^ in jim grozili z revolverj!. Posrečilo se jim je, iztrgati socijalistom zastava. Aretiran ni bil nihče, ker se nobenemu lušiati ni pripetilo nič hudega. Socijalisti so dobili o^tank-svoje zastave nazaj, ker so grozil?, da ustavijo v nasprotnem slučaju železniški obrat. Sv. M. Magd. Spodnja. Dne 8. t. ni je umrla • Magdalcnski bolniSrici na lei^ttrju. v najlepši d&b/ občcljubljena in spoštovana gospica Anica Gre gorič. — Naš okraj izgublja žnjo i»zor slovenskcjfi dekleta, družina pa uzoi ljubeče hčerke ir. udana sestre. Poleg mnogih plemenitih lastnosti, ki so jo dičile, bila je pokojnica tudi vrlo nadarjena igralka. Mi. ki smo injo delovali in živeli, dobro vemo, da je bladni in prerani grob pokopa' žnjo tudi nekaj za nas nenadomestljivega. — Mnogoštevilno spremstvo na njeni z«dnji poli k večnemu počitku na škednfsko pokopališče je pričalo o veliki ljubezni vseh do nje. Bi»di ji lahka zemlja domača! Mi vsi pa io ohranimo \ najblafcjem spominu. Šola »Glasbene Matice . Vspeh letošnjega prt-glašeaja v sojo .-Glasbene Matice i je nad vse zadovoljiv. Da sc more s poukom pravočasno začeti tudi v spodnji okolici, naj sc »tari«i v Rojanu, pri Sv Ivanu, kakor tudi pri Sv. Jakobti pežurijo !n priglasijo svoje otroke v gln»l"»eno Solo. V vzgled naj jim bodo Barkovlje, kjer se je vpj.-alo nad 5f samih doniačino\. — Vpisovanje se bo vršilo Se dva dni, danes in jutri od 17. do 20. v ulici »v. Frančiška št. 20., I. nad. Domače vesti Biskup Mahnič. Vcdeh smo, da la znameniti mož in cerkveni dostojanstvenik boleha že dlje časa. Saj je moral mnogo pretrpeti tudi on. Vendar nismo mislili, da je bolezen tako resna kakor ae zdi, da je. Biskup Mahnič loži v Zagrebu, a včeraj smo dobili sporočilo, da je bolezen krenila tako na zlo, da se je bati najhujšega. Ta vest nas je globoko užalostila. zlasti z ozirom na odlično pozicijo. ki jo je biskup Mahnič zavzemal zadnja leta v borbah našega naroda. V svesti smo si, da govorimo iz srca vsemu našemu narodu, izražujoč nado, da nam Bog vendar še ohrani tega odličnega moža. In zopet: Goriški nadškof. Prejeli smo: Dne 5. ali 6. t. m. so neki gospodje na meji dobili -Slovenca . Pisano je bilo: »Iz gotovega vira posnemamo, da bode nadškof goriški imenovan kardinalom (menda za Rim) in na njegovo mesto pride g. vodja Castelitz.« — To je tako pisano, ali ne pojde tako. Nadškof se lahko upre. ker je tukaj domačin, rojen v Jul. Benečiji in vlada ga mora ohraniti tc status quo! Ni znano, da bi bil naš nadškof dal kedc.j na razpolago svojo pokorščino ali odstop, ker ni nobenega pogrešku v njegovi osebi. 29. sept. so ga vse oblastnijc v Tolmir.u j-prejelc z velikanskim navdušenjem. Vrhu olah z nen škim učnim jezikom. Izpiti sc začnejo 5. nov. Pristojbina za izpite znaža 30 lir, katere plačap kandidati, ko se predstavijo k pismenim izpitom: kandidati, ki avojih prošenj še niso opremili 9 ko!-* kom, bodo morali prinesti s seboj tudi kolek 2 lir. Učitelji, ki so že naredili dveletno prakso in Še niso prosili za pripustitev k usposobljenoatnemu izpitu za ljudske šole. lahko predlo/e proinje naravnost k pristojnim izpraševalnim komisijam potom okrajnih šolskih nadzorništev. Občinska doklada na krčmarsko obrt. Tržaški magistrat naznanja, da sc upelje na podlagi odloka gen. civ. kom. v Trstu ?n okolici s 1. januarjem 1920 občinska doklada na krčmarsko obrt. Doklada znaša za prvo leto \0?o. za naslednja lehi 5°o čiste letne stanarine, ki jo plačuje obvezanr.c za prostore, ki so namenjeni za obrt. Za časovno omejene koncesije (o priliki praznikov, semnjev itd.) je določena taksa 5 L. V s vrh o odmere morajo vsi imejitelji krčem, gostiln, kavarn, barov in drugih javnih lokalov, kjer se na drobno ločijo vino, pivo in druge alkoholne pijače (razun krČL 'i osmič, v katerih sc toči laatno pridelano vino naznaniti magistratu vrsto obrti, datum koncer.ije 'n stanarino za prostore, in sicer na posebnih uzor-cih, ki se jih dobi na magistratu (111. odd., vratu št. 50). Pravilnost navedene stanarine mora podkrepiti vsak obrtnik s predložitvijo tozadevne pogodbe v originalu ali overovljenem prepisu. Kdor nima pismene pogodbe, naj predloži potrdilo najemodajalca ali njegovega zastopnika. Naznanila morajo doprinesti na magistrat (vrata št. 50) cTo 31. okt. 1920. Dolžni naznanili so tudi oni obrtniki, ki so opustili obrt, ki je podvržena občinski aokladi, v tekočem letu in pred objavo tega odloka. Kdor bi ne naznanil, zapede globi v znesku dvojne doklade. Tudi je treba naznaniti v »ako novo koncesijo, kakor tudi razširjenje že pridobljene, ravnotako premembo prostorov in vsako zvišanje i stanarine, in sicer tekom osmih dni. Prestopki (z;i-i tajevanje, vedoma neresnični podatki) sc kaznu-' jejo z globo do luOO L. — Mestni magistrat. Ponujanje prodajalne z monopolnim blagom, li-; nančno nodzornis.tvo v Trstu naznanja, da se zn-'' časr.o odda prodajalna z noinopolnim blagom it. 120 v Trstu, ulica delle Beccherie 23. Osebe, ki bi Želele dobiti omenjeno prodajalno, bodo morale vloliti kolkovaco prošnjo pri gorinavedencm finančnem nadzoroiStvu do 9. novembra 1920. Prednost bodo imeli vojni pohabljenci, vdove in sirote padlih v vojni. Natančnejša pojasnila ae dobe pri finančnem aadzorništvu na korzu Cavour št. 6, lil. nadstr. Brzojavni promet z Jugoslavijo. Višje poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu sporoča, da se je začel brzojavni promet z Jugoslavijo. Pristojbina prtko Trsta znaša 18 stotink, k tej pristojbini pride še nadpristobina 150^ za izmeniavo. Šetilo mrtvih v tednu od 26. sepL do 2. okt Tekom tedna od 26. sept. do 2. okt. 1920 je umrlo v Trstu in v predmestnih okrajih 67 ljudi. Pristojbina izvoščekov o priliki razstave vzorcev je glasom odloka gen. civ. kom. enotno določena na L 4 50 čez dan, in 6'50 čez noč. Nadplačila, kakor so določena v splošnem ceniku, se pri teh vožnjah ne smejo računati. Ta določba slopi iz vfcijave, kakor hilro je razstava zaključena. Iz tržaškega življenja Nočni ne pad. V nedeljo zvečer so praznovali pri peku Stolfi v ulici Boschetto št. 30 zaroko. Ko je pozno v noč spremljal Štolfa praznovalca domov. ga je domov gredoč napadel neznan človek in mu prizadel več ran po telesu. Težko ranjenega so pripeljali v mestno bolnišnico, kjer bode .-■o par tednih okreval. Razne tatvine. Včeraj ponoči so vdrli neznani tatovi v prodajalno uanja, last bratov Ravber V ulici Carducci št. 14. V trgovini so odprli blagajne in vzeli 2000 L v denarju in za 30.000 L natfinej-Cega usnja. Nočni čuvaji Iso jih prepodili, ker dm gaće bi odnesli še veliko več blaga. __Preteklo noč so vdrli neznani tatovi v prodajalno blaga za jadra Ivana Zivitz na trgu Tomaseo. Odnesli so 12 peč najfinejšega platna, ter razne druge vrste blaga. Lastnik trpi okoli 10.000 L ikode. _____ Grozovit umor iz ilubosumnosf i ,V ufici Crosada št. 14 v drugem nadstropju ie žtveJa- že več mesecev r-;ka 17lena Em lija Ferl-uga z Petrom Roacevichem, 35 !et stalim mornarjem :z Šiben/Ka. Omenjenega Roa-cev^cha mu'čr*3 silna ljubosumnost. V seboio zve-čc- sta se zepet z Em lija neka j prepnrala ki v čc^i ji j-e zadal ti rane. D\e v prsa, eno pa v hrbet, z 10 cm d.cl/m nožem. Roncevich je znan k<* jako prepirljiv in surov človek. B I je že dvakrat kazcc* ca radi ubojstva. Ker pa bt>i fekazi nezadostni, "c bil v obeh slučajih ničlo kaznovan.- V tfredeiio z'utra; c-kc'.i 7 ure jc odvefcntk dr. Ri>bba telefoniral na postajo, naj £re službuj.-čr zdravn:k tako* v ulico Crcsada $.1. 14 v drugo nadstropje k gospej Mirg£i_a. Zdravnik se j? ncmuicma odzvai pozivnu. Ko ,<*pro sobo, v kaieri jc stanoval Roncevich, se Hm nudi strašen prizor. V pes tej; i leži popc;-rvema golo truplo mladega dekleta, tz ran Jc curlja kri na preprogo. Po tleh, po preprogah, \sepov-cd strjena kri. Zdro.vn k dr. Zenarro n: mogel drugega dognati, kc4 pred par uranri na s tepi v5o smrt Rane na ubogemu dekletu so b:Je približno 10 cm globoke. Sicer je bila soba p opojnom a v redu, :n ne o in zločincem kafc "boi. Roncevich je skoraj gotovo zabedel svojo žrtev, ko je bila že v postelji. Stanovalci istega nadstropja so sacer sK£a& po noći vpitje, toda iker sta se Emilija in Ren cevi cb večkrat prepire'a niso posvetfH temu vpitju večje pczornosti. V nedeljo okoli 6 ure zjutraj gre po ulici Sv. Ka-.arine Ho vek v'dnc nemiren in žc&osten. Ustavi se pred hišo št. 5. Sili v hišo, a vrata so še zaprta. Neznancc "e popolnoma c\rvav-■jen po obleci in rok??!. Lz oči mu iari topa s t-as t :n divji keš nad sterjenim zločinom. Tak je bil Ka n, ko je umcr-l Abci.oa. Ne*na-^ioc < Rcnce\:ch ;n čaka nestrpno, da se hišna .rata odpro. K;> se cdpro leti kot zbesnel p-ed vra-a dT. Robba. Alarmira hišno, a ta ga zavrne češ, g. Robba ob tej, uri še ne prejema. Scbarica, malo da ne sk-opmi, ko stoji pjei njo Rc-.ce\"ch ves ckrvavlen in z nečloveškim po^lzJcm. Ostro zahteva, naj pev-kl če t: l:or cdvetr. ka, ker 'ma nekaj nu.ncga z nj:m govoriti. Kinr'u je ;klcaja hišna odvet-n*:-? Tud' on se prestraši ob pogledu na tega človeka. Da mu \ c»de, na; e preje um je, ker človeka v tr ke m taniu ne more sprejeti. Ko se je Roncevich apra\ ga je advokat cLr. Robba Rcncevicheva izpoved Osem me-ecev je od tega, 1:sem -e seznani z 17lctno Em'!"} Fer!t:ga iz Kaokomela. Cel ča-. skupnega bivarja sem b.l srečen in zidov j I jen kci r. V dar prej. Porvdil sein j >vo-c sir ".cvan e v ulici Crcsada št- 14. Mislil -em, da -a v kratkem poročim ž njo. Emil ja je t 'a ves čz jal.o pr jazna in ljubezniva z menoj. Pred nekaj dnevi je prišla v Trst v nestr Em'l!;"n:i ses'ra. Zaradi nje, Sčrn p-reykrfcoval z živili tudi njeno bolno -c-*.«rc\ Ko Roncevich k nča svoje pripovedovanje. izbruhne v krčevit jok. Ko se pemir', nadaljuje: Pred nekaj dnevi, ko jo objamem, zapazim, da Ima n^j vratu, dw;e rudeč-h peg — dozdevalo se mi je, da jo je na tem mestu nekdo poljubil. Od :ega dne\a sem {X>>,tat silno liubo- ■umen. V <.obcto zvečer sva šla z Emilijo po ufect Cavaraa. Srečala, »va med drugimi fiudB nekega vojaica ia■ z ajm nekega ovabsta. Eden izmed teh dveh mi je rekel: »Ali »e ne sramujete, da vas mora preživljati to t»bogc» dekle?« Ko to slišim, mi šine vsa kri v gtovo. Da s« razstresem in pozabim na ta ipriipetlja^ stopiva z Envl'jo v bližnjo gostilno. Dolgo sva ostala v pivnici in pil sem vejifco. Močmo vinjen, sc zopet ispomn'im besed, ki mi jih te zabrusil neznanec in< začel sem zbadati svojo zaročenko. Nadaljnih dogoditov se ne spiomaniam. Samo za to vem, da sem se znašel danes zjutraj na cesti, in prva moča mise! ,je bila — samoumor.« Dr. Rcbba je peljal Roincevicha na kvesturo, kjer ponovi tam sve^o izpoved dr/besedno. Policijski organi .20 ga po tej izpovedi odpeljali v zapor v utli-co Coroneo. Roncevicheva preteklost Roncevvchcva gospcidi'nja je pripovedovala našemu poročevalcu sledeče: Pred 3. meseci sta prišla Roncevich in še nek drug njegov prijatelj« stanovat k meni. Slednji je kmalu po prihodu odšel. Nekega dne me je Roncevich vpraša.!: »Ali dovolite go-spa, da vzamem v svojo sobo svojo zaročenko?« To sem mu dovolila. Ves čas skupnega bivanja sta bila Roncevich ka.koT tudi njegcnva Emilija iako ljubezniva in pri jazna proti meni. Med seboj sta se pa večkrat prepirala. Omenjeni Roncevich je bil tajnik »Mornarske zveze« ;ter je mnogo zaslužil. V soibr>to dne 9. t. m. sta me vprašala, ako do-vclim, da gre moj 7letni sin z nj-ima v kine-maiograf. Okoli 23. ure po noči: so se vmiii. Moj sin je prišel k meni, zaročenca pa. sta šla v svojo sobo. B:*a sva že oba s si nemi v postelji, ko začujem belesten krik, nato pa )e bi!o zopet vse mirno, samo' tiktakanje ure je motilo ročno tfhoto. Pclaščal se me je čuden strah, ki ga p.a nisem megla tcimačv.ir. Zjutraj, •ko sem vstalai, mi pride seseda povedat, da so v Rcncevichev.: sobi pclicijsl/: organi. Hnlro ^e je izvedelo po vzej h ši, da je Roncevich svojo ljubico zaklal. Kmalu po' 10. uri dopoldne m" pa žena, ki«, stanuje v b.iti hiš:, prk?e povedat, da jii ie pred nekaj dnevi Rcncevihc rekel: »Ako zalct:m Emilijo s kakim drugam moškim, j»o razrežem na kose!« Rmcevichev umer leta 1913. Dne 25. oktobra 1913. okoli 12 ure se Je sJii-šalo v neki ulici' v Starem me«itu klicanje na pomoč. Roncevich se jc nahajal v gosf lni »Bainnalme^ v ulici Punta del Fcjh.o. Prep. ral se je z ne'ki'm An.tcnom Sorrc. Oba prep.ir-Ijivca sla bila pred nekaj dnevi izgjnama iz Trsta. Naenkrat udari Sorre Roncevicha po glavi. Napadeni potegne nož in težko roma Sorreta. Sorretu se je kenečno po-rečilo ubežati. Ravno, ko jc hotel Roncevich Leči za Sorre toni. mu pride nasproti več mornarjev. Da si Roncevich ohladi svojo krvoločnost, se spiistii med mornarje in jih začne mesarij z 13 cm dolgim nožem. Pri tem napadu je umeril dva iruomairja in več jih je težko ranil. Ko so prišli policijski organi, so odvzeli zverinskemu človeku nož in ga aretiralti. Obso;en je bil radi tega čina »sama na 12 mesecev. Dopisi Iz Skopega. V nedeljo, dne 3. t. m. je imela naša mladina javno prireditev ob lepi udeležbi. Prostor za ples je bil opleten z zelenjem in cvetlicami in dvemi venci, spletenimi iz cvetic v naših narodnih barvah. Enako tudi v vratih. Bilo je tudi nekaj zastavic iz papirja, ki so pa tako vznemirile gospode orožnike, da so jih kar potrgali, čeprav ni bila nobena v narodnih barvah. V sredini je bila modra In rdeča, na levo belo-ze-lena, a na desno belo-modra. Orožniki-Iinancarji pa so takoj dekretirali, da je to sestavljeno v slovensko trobojnico. In doli so morale. Mi pa izrekamo zahvalo našim dekletom na tem okra-šenju. Nekega mladeniča pa, ki je prodajal bloke za tiskovni sklad r Edinosti,« so — aretirali. In ko je dobil par cmokov, so ga zopet izpustili! Nabralo se je vendar 50 lir, kar pa je seveda premalo. Posncmajmo druge vasi, ki tako pridno nabirajo! Naše društvo še vedno spi. nadejemo se pa, da na zimo pride vstajenje. Zato pa, mladina, kar hitro na narodno delo! Se je zdravega jedra in moč: v nas. V gorah nekje sta pastirovala župnik in kapelan. Da-si daljna rojaka sta si nasprotovala v marsičem. Tudi star in mlad konj, skupaj uprežena, nc vlečeta vsikdar prav. Oba sta bila Janeza in oba Nepomuka. Zadnjič jc padel njun god na nedeljo. Pevci, ki radi povzdigajo e v i, so izvedeli to ter se pripravljali vsestransko več dni na manjšo in večjo podoknico. Dolgo pričakovana nedelja je prišla. O mraku se je sešlo nad 20 pevcev pod kapetanovim oknom. Hitro po zdravijci so se odprla vrata na stežaj, zažarelo je po sobah, na mizo je prišlo, kar je zmogla hiša in z ubranimi glasovi se je valil gost dim Skozi odprta okna. Ljudje, zlasti otroci, so drvili skupaj, nekateri misleč, da geri. Dekleta in cerkvene pevke, stanujoče tam po vrsti, so hotele tudi sodelovali in mislile so na kako ^improvizacijo^ zunaj. Toda, pevci so delali prekratke pavze. Pevci so med tem spominjal! drug drugega druge pripravljene podoknice. Ali, g. kapelan, sam pevec, je to prezrl in v veselem razpoloženju ni slišal biti policijske ure. Šc-le, ko jc pokukalo skozi okno oko vpostave,« se je ori-jentiral, pak je naredil tej gloriji — finale. Med tem pa je g. župnik pri mizi doma — basiral lep svoj »solo« — zdaj, po policijski uri celo... crescendo — brez pomočnikov! V pisarni za begunske podpore pri sežanskem komisarijatu. Prejeli smo: Zdi sc nam, da dane* lahko razume vsak odrastel otrok, kako je ubo- gtmu beguncu pri srcu, ko mora prosjačiti za begunsko podporo, ki mu p«, kakor znano in razumljivo. po vsej pravici gre. V atfcmu sefsnskemo okraju pa so menda še ljudje, odrasli ljudje, ki tega Še ne morejo razumeti Ne bi tega trdili, ko bi sc ne bil včeraj odigral v pisarni za begunske podpore pri sežanskem komisarijatu tale prizor: Kakor po navadi, smo Sli nekateri na omenjeni urad, da bi dobili svoje begunske podpore. Poslali smo enega izmed nas v pisarno, da bi govoril za nas vse. ki smo zunaj čakali. Črcz nekoliko časa se je mladenič vrnil, a namesto podpore nam je priuesel neprijetno novico. Ni ie dovršil pripovedovati gospodični Hlapkinji, ki uraduje v omenjeni pisarni, česa želi, in že ga jc omikana gospodična nahrulla z besedami: »Vi ne dobite nikake podpore, kar je niste potrebnj; idite delat!« Ko jc mladenič hotel na to mirno j^j :K /našai . na sUrih slranef pretrpeli med vojno po bara; Ku v kakšnem stanju smo po' lla$li svoje : Za Clril-Metodovo dražbo daruje Ferdo Jedriško ob priliki ženitvo svojega nečaka Andreja 50 L. Denar hrani uprava. Za družbo Sv. Cir. in Met. za Istro daruje Ivo >^ibarič, učitelj v Grdcmselu pri Pazinu 40 L. Denar f^ani uprava. m—- KLOBUKI ZA GOSPE. Po pravih konkursn^af* cenah se dobivajo najkra*ne)ii damski klobuld najnovejše mod- na trgu Garibaldi St, 28. Sprejema naročila in poprav«. Modni salon Morgutti« Corti. 337 KRPE mešane po 40 cent., nove odrezke in tka«, nino kupuje Fonda, Scalini 3. 384 ZLATO, srebrne krone kupujem po najvišjih cenah, Albert Povh, urarna, ulica Mazzini 46. 328 ZA ZLATO, srebro in krone plača najviije cene Pertot, urar. Ulica S. Francesco it. 15. II. 264 MODISTKA se priporoča cenj. damam v mc^tu »" v okolici. UKca Alessandro Volta 2. V. (pri ljudskem vrtu). 212 ZASTOPSTVO JUŽNE ŽELEZNICE mače vasice in hiše, kjer so še štali kakšni zidovi kaj sc je zgodilo z našimi dolinicami in njivicamt, ki so sc med vojno izpremenile v strelske jarke, jame ali pa kupe kamenja; izgubili smo, z eno besedo — vse. In sedaj, ko se mučimo v delu in bijemo z motiko ves dan po trdem kamenu, sedaj pa nas še pošiljajo delati Mislimo, da imamo več čuta do dolžnosti in do dela, nego ona uradnica in oni uradnik, ki nas ne moreta ali marata razumeti. Upamo, da bo takemu ravnanju z begunci kmalu konec. — Prizadeti begunci iz sežanskega okraja. Neverjetno«* 'z devete dežele. Prejeli smo: Sorodniki so bili obveščeni, da bo v deveti deželi ženitovanje. Bili so tudi povabljeni, odzvali so sc ter odpeljali tam za gore. Ženitovanje sc je pričelo v nevestini hiši — kakor se dogaja menda tudi v drugih deželah. Ko so bili svati v najlepši zabavi, jim je nekdo, ko se je čutil poklicane^ v to, javil, da morajo plačati 150 liric na osebo ali pa 300 liric na pari V deveti deželi imajo namreč fudi lire, kakor pri nas. Razlika je le, da jiii imajo tam za gorami več, nego potlačen nesrečnik v Trstuf Sorodnikom in povabljencem ni šlo v glave, kako da bi morali oni na ukaz izplačati take malenkostne svote in zato so sc pošteno vprli. Plačali so, kolikor so hoteli, in ne kolikor jim jc bilo zapovedano. V deveti deželi so mislili, da so Tržačani vsi obenem tudi milijonarji, osobito, ko so jim videli zlate verige itd. Svetujemo torej Tr-žčcanom, da morajo, ko ob sličnih prilikah odhajajo v deveto deželo, pustili zlato doma in naj raje vzemo kake težke vozne verige, in po možnosti tudi kakega vola ali kravo, da se lahko poba-hajo, kakor jc to v navadi v deveti deželi! Zopet vandalizam. Iz Buzeta: V noči od 6. na 7. t. m. je bil podtaknen ogenj v našem *Narod-nem domu« od brczkulturne in brezvestne so-drge. Restavracijo »Narodnega doma« so nam zaprle sedanje oblasti žc pred letom dni. In to za nedoločen čas, ki traja vse do današnjega dne. Za pravi razlog ne ve nikdo, da-si vemo vsi, kdo ima največjo zaslugo na tem. V hiši stanujete sedaj dve redbini: ena s tremi šibkimi otročiči. druga brez dece. Poleg teh je spala tam neka bolna žena, ki se je nastanila tam radi zdravniške oskrbe, ker ima tam bližje zdravnika. Razun omenjenih je spalo tam še par oseb, ki imate sobo v najemu. V gluhi noči, ko je vse mirno spalo, se je začel širiti dim po vsej zgradbi in je dospel tako tudi do sobe tiste rodbine z malimi otročiči, pak se je soproga prebudila. Opazila je dim v sobi in* vrhu tega jc začelo smrdeti po petroleju. Na njen krik so sc prebudili vsi stanovalci ter hiteli v prizemlje, kjer pa so — v svojo grozo — opazili že visok plamen in ob enem se je tudi dim širil na vse strani. Vrata plesne dvorane in sobice poleg nje ter kos poda so bili vsi v plamenu. Stanovalcem se je posrečilo pogasiti ogenj, vendar so pogorela dvojna vrata in kos poda, tako, da iznaša Skoda 600 lir. Razun tega se je ugotovilo, da so bila skoro vsa vrata v prizemlju polita s petrolejem in da sc na «*akih pozna plamen z žigico podtaknenega ognja, kar se opaža tudi na uhodnih vratih. Da se je zlikovcem posrečil namen, bi bili zgoreli vsi, ki so spali tam — tudi nedolžni otročiči! Na bližnici proti Buzetu se je našel prazen vrč za hranjenje petroleja, ki utegne držati kakih 12 litrov. Istotako se je našla v bližini »Narodnega doma* veča plehasta posoda za hranjenje masti, pak se še sedaj poznajo v posodi sledi masti, ali, obenem smrdi tudi po petroleju. Komentarja ne bi trebalo nikakega, ker že dogodek sam dovolj kriči. Samo toliko pripominjamo: Naše ljudstvo jc bilo doslej dovolj mirno, na čemer ima posebno zaslugo naša inteligenca, k'-vedno deluje pomirljivo. Tem brezvestnejše je, da izvestni zlikovci sedaj izzivajo in vznemirjajo n* tak zločinski način. Orožniki so prišli — po dvakratnem pozivu - na lice mesta. Na prošnjo, da bi se odslej dala straža, so odgovorili, da ne morejo, ker da imajo preveč posla; ali tu pa tam đi si bo ogledovala njihova patrulja. Ne vemo pa, kako naj bi označili govorice, ki se širijo po bu-zetskem mestu, ČaS. da je ta zločin zagrešil kaK — Sloven, ker je restavracija zaprta. Se in.am-nejša je ta-Ie govorica: Če bi se *Narooni dem, prodal, ne bi mnogo dobili zanj; čc pa bi zgorel, bi dobili — ker jc zavarovan — veliko sveto od zavarovalnice. Tudi orožniki — lako zveni namreč govorica — da so tega mnenja. Razumcte-li vso nebotično infamijo tega podtikanja? Nc. gospoda, mi ne bi iz egoizma požigoli niti vašega imetja. Kamoli svoje hiše, svoje pohištvo in — svojo de-co! Tega nc bi storil niti norec Na vsem tem vJ-dimo, da bi bili — če bi bil zažig vspel — vrhu vsega metali krivdo na naše pošteno ljudstvo, k: hoče in želi v miru živeti. _ 0 slovenski družini slovenski lezik!! PODLISTEK Branka. Avgust Šenoa. — Posl. M. C—c. Od mnogoštevilnega plemena jc bila ostala grcfcca Amalija, vdova grofa Ivana L. s hčerko Leonoro, polem grof Giuro L., brat Ivanov, velik čadak stare strune, ki Je neprestano živel na dvoru in ni nikdar zapuščal Dunaja. Ker je imel veliko dvorsko plačo, je groi Gjuro ves svoi prihodek posestva prepušča.1 Atnalij: in Leonori, pa finia je dajal tudi denarja; aii Amalija ni bila nimalo zadovoljna in je vedno zbadala svojega svaka, dokler je ni vzel k sebi na Dunaj, kjer se je nadejala najti iepo partijo za -svojo Leonoro. Ne vem, kako bi vam točno označil to grofovsko vdovo. Jez k e imela kakor britev; gerje človeku, ki je pii-šel pod-enj. Pa ni bite prostaška nikakor. Mjena zgovornost j« bila čudovita, sedaj laskava, sedaj čutslvena, skoro do solz ganljiva; sedaj zepet ojstra, ujedl?iva, polna- satire in humorja. Pri tem je govorila kratko, ali logično in plastično in čuditi =em se moral nje originalnim prispodobam. O kaki pravi naobrazbi se seveda ni moglo govoriti. Grofica vdova je bila malo plemiška hči .n se jc bila v vaški šoli naučila čMati, pisati in računati; no, za to ie pa znala Amalija vsega polno pri povedo vadi, g c.v oriti ika} drzno o različnih predmetih, braniti svoje mnenje z neodklonljiivo energijo. Vse njeno znanje je bilo čudna mešanica različnega, kar Je bčls pcjhrala iz nov m. in knjižnice svojega svaka, ker treba vededi, da je naravnost sV^tno čitala. Bavila tve je seveda največ s kroniko višje družbe, a pri tem ie tudi živo politizirala. Moji materi je bila ta družba prijetna; zgovornost stare političarke jo je vso omamila, da j« čutila neko tesnobo, neko praznino, kadar Amalija nd prišla ob driočeni uri k navadni kavici, kjer se jc krojila usoda sveta, kjer so se brez ozira Micva'.e za'rc k e 'in poroke. Grof Gfu.ro L. je bil pesebnot cenjen v dvorskih krogih in pri vel-ki gospodi. Radi so vedli po njegovem nasvetu; njegovo priporočilo je bilo za vsakogar gotova sreča. Amalva pa» ie — kakor sem že omenil — divno obrač-ala >ez}k, pak jc ipolagoma sunila svojega svaka, da ga je — kakor se pravi — imela ^na špagi« — da je bil grof Gjuro Amalij popolnoma ptc,koren. Pri ta*i zvezi in gospodstvu je postala Amajfja seveda še važnejša oseba; komur je trebalo protekcije, naj se a v rodfcni, da je sicer dovolj naobražena, ka*i preživela ie v zan-odu dve leti dni. > V r DAROVI Marija Štolfa daruje za revno deco pri Sv. Jakobu 10 L. Denar hrani uprava. Zbirajte pridno za „TISKOVNI SKLAD EDINOSTI", Borzna poročila. Tečaji: V Trstu. 11. oktobra 1920. Jadranska banka Cosulich Dalmatia Gerolimich Libcra Triestina Lloyd Lussino Martinolich Oceania Premuda Tripcovich Ampelea Cement Dalmatia Cement Spalato Krka 4S0 483 365— 1930 677 2050 2300.— 337 475 500 499 625.— 363 410 500 Prodaja voznih listkov iz Logatca za vse postaje južne železnice, v Jugoslaviji in Nemški Avstriji v potniški pisarni „COSULICH", Societa Triestina di Navigazione via Milano 10, pritličje. (184) Žunič s D.rl - Matulle Izvrstna istrska, dalmatinska In italilanska vina na debelo. Cene zmerne. (203) Cene zmerne. Tuja valuta ca tržaškem trgu: V Trstu, 11. oktobra 1920. Neprepcčatene krone avstrijsko-nemške kron* češkoslovaške krone dinarji marke dolarji francoski franki švicarski franki angleški funti, papirnati angleški funti, zlati rublji napoleoni (2C6) več sto meterskih stotav na prodal. w v • aaii Z dovoljenjem kr. civilnega komis.«rijata v Postojni se otvorijo zopet v Postojni 4 letni Krnski in žii/inski SEMNJI Justina Furlan Ernest Petronio poročena Trst-Reka, 11. oktobra 1920. MALI OGLASI se račnnaJo po Z* stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.— Debele črke 40 stotink beseda Najmanjia pristojbina L 4—. Kdor iiče službo plača polovično ceno. T- 7'50 7'25— 7'75 33*- 34'— 77'--78'— 46'50— 47— 40"- 40'50 24'10— 24'20 161'50—162*— 392'-296'— 86'25— 86'50 104'-106'— 25'- 26'— x - 83«_84'_ poleg teh pa se upeljejo tuclt mesečni kramarski in živinski semnji, kateri se vršijo 1. dan vsakega meseca. Prihodnji letni semenj se tedaj vrši: na dan sv. Luke, dne 18. oktob a t. I. Prvi mesečni semenj pa v ponedeljek 2. novembra t. 1. ker je prvega nedelja. Drugi letni semenj pa na dan sv. Frančiška, 3. decembra t. I. Živinski semnji so otvorjeni za vsakovrstno živino brez razlike. Mestno županstvo v Postojni dne 7. oktobra 1920. JOSIP DOVGAN izred ii k »misar. (203) PRILIKA. Ženski vsakdanji angleški čevlji na debelo in drobno. Skladišče Gelsi 10. 404 VELIKA STANOVANJSKA HIŠA, moderno zidana z veliko kletjo, pripravna za hotel, vinsko trgovino ali banko, zraven gk kolodvora. Primerna ccna, radi družinskih razmer, se proda. Podatke daje realitetna pisarna sHavlik«, Maribor, Gregorčičeva ulica 6. Tel. 132. (Priložiti znamko.) 403 SPREJMEM deklico, poštenih, krščanskih star!-šev, staro 14—15 let, s primerno šolsko izobrazbo, kot učenko za trgovino z mešanim blagom na deželi. Ponudbe naj sc pošljejo na Marijo Kopalin, trgovko v Št. Vidu Fri Vipavi. , 402 KROJAČNICA Avgust Stular, al. S. Francesco D'Assisi št. 34, III. nad. je edina dobroznana krojačnica v Trstu. (201) JADRANSKA Del. glav.: K 30,000.000. Rezerve K IO.O DREHERJEVE PIVOVARNE v TRSTVI (204) Za naročila sodov In steklenic klicati telefonsko št. 91 IIIMBItUl I |l |i i