♦ > - . za ^ • v v,. ■ ' zi^ddiiiiio Slovence^v ly srednjem veku. 'VK ZbPal :' • 0 dr. fHäNC itoš . C. kr. profesor. prva knjiga. (l 501-800) i.': • -^-- ^ • « v Lxjubljani, 1902. y' ZöloÄila iisdafo .»Loonova v Ljubljani. . Tisköie „Katoliški, ifekop^"'^-- Predgovor. Kd or hoče zidati hišo, si mora prej pripraviti potrebnega kamenja, apna, peska, lesa in drugih stvari in še le potem naj se loti dela. Enako je pri zgodovinarju. Najprej je treba zbrati gradivo, ga kritično presoditi in nato uporabljati. Marsikomu se bo zdela tvarina, ki se v tej knjigi nahaja, presuhoparna; morebiti bode še celo kdo rekel, da naj se kaj takega v slovenskem jeziku sploh ne tiska. Po mojih mislih je treba odločno zavrniti take ljudi. Vsak narod, ki hoče kot tak veljati, mora imeti toliko življenske moči, da se razen drugih nalog, katere naj izvršuje, loti tudi te, da se polagoma seznani s svojo preteklostjo. Zgodovinska tvarina velikih narodov je navadno obsežna, malih narodov pa bolj ali manj neznatna. Ker za našo domačo zgodovino ni bogve koliko gradiva, zato je potrebno, da to, kar ga je, zberemo in uporabimo. Ako se dobro seznanimo s svojo preteklostjo, potem bodemo lahko trdili, da tudi mi Slovenci nismo narod brez zgodovine. Marsikdo bi lahko rekel, da je izmed gradiva, katero se nahaja v tej knjigi, mnogo takega, ki Slovencev kar čisto nič ne omenja. Res je. A treba je pomisliti, da zemlja, katero so si Slovenci osvojili, ni bila prej prazna in brez prebivalcev. Dobro je, da vsaj nekoliko poznamo tudi tiste razrode, s katerimi so naši očetje brez dvoma morali priti v dotiko, ko so se naselili ob Savi in Dravi, Soči in Muri. Ne bode odveč, ako se kolikor toliko podučima o razmerah, katere so Slovenci našli|ko so prišli v te kraje. Ko so se naši predniki polastili naše sedanje domovine, so dobili na raznih straneh nove sosede. Če hočemo prav presojati dogodke, kateri so se zvršili na slovenski zemlji, se je treba pogostoma ozreti na te sosede, kateri so včasi blagodejno, včasi pa pogubonosno posegali v razvoj naših očetov. Taki sosedje so bili za nekoliko časa na eni strani oglejski patriarhi, solnograški škofje ter furlanski in bavarski vojvodi, na drugi strani pa divji Obri. Kar se tiče šestega stoletja, sem se oziral na poročila tistih pisateljev, ki nam pripovedujejo, kako so takrat Slovani pogostoma napadali bizantinsko zemljo. Ker si mislim, da so med temi Slovani bile tudi slovenske čete, zato sem dotične podatke sprejel v svojo zbirko. Iz poročil bizantinskih pisateljev tistega časa je pa tudi razvidno, na kak način so si Slovani in brez dvoma tudi Slovenci takrat pridobivali novih zemelj. če se hočemo seznaniti s preteklostjo naših prednikov, je treba uporabiti vse dotične vire, kolikor se nam jih je ohranilo. Ne samo listine in pisma, temuč tudi drugi zgodovinski podatki, kakor notice iz spisov raznih pisateljev, letopisov in kronik, so važni za opisovanje te ali one dobe. Med delom sem si mislil, da je bolje, ako čitatelj v roka dobi nekoliko več, kakor pa premalo. Kar se tiče citatov in odlomkov iz spisov raznih pisateljev, ki so v tej knjigi ponatisnjeni, naj omenim, da sem jih prepisal, ako mi je bilo mogoče, iz najboljših izdaj novejšega časa in sicer od besede do besede tako, kakor sem jih našel v dotičnih knjigah. Mnogo citatov sem pa moral poiskati v zastarelih in včasi ne posebna kritičnih izdajah, ker ni nihče oskrbel boljših in sedanjim zahtevam primernih. Tudi iz teh sem razen majhnih izjem prepisal vse tako, kakor sem našel. K večjemu sem včasi v takih tekstih izpustil kako nepotrebno vejico ali pa, da sem pisal besede „dominus", „ecclesia", „in-dictio" itd. z malimi začetnimi črkami. Ker so nekateri citati in odlomki vzeti iz starejših in slabejših knjig, drugi pa iz novejših in boljših^ zato na marsikateri strani lahko opazujemo, da sledi staro in novo drugo za drugim. Vestno sem vsakikrat navedel Itnjigo, iz katere sem prepisal dptični citat ali pa sestavek. Razni pisatelji, letopisi in kronike, iz katerih mi je bilo mogoče kaj posneti, so v zadnjem odstavku tega „Uvoda'' po abecednem redu našteti. Ob enem so pridejane kratke opazke, kdaj so dotična dela nastala, kaka je njih zanesljivost in pa naslovi važnejših knjig, v katerih so natisnjena. Kjer je pod kakim številom po več citatov in odlomkov, sem jih uvrstil večinoma v kronologičnem redu. Prvi so najstarejši in navadna tudi najvažnejši. Na nekaterih mestih se vidi, kako je iz skromne, a zanesljive notice polagoma nastala daljša zmes z nekaterimi neresničnimi dostavki. Tudi nam je mogoče opazovati, da so poznejši prepisovalci včasi slabo razumeli svoj vir, zapisali potem nekaj, '^sar v njem ni bilo. ter tako pripomogli, da se je do najnovejših časov marsikaj trdilo, kar se ni nikdar zgodilo. (Gl. št. 192.) Kar se tiče listin, sem namesto njih podal le posnetke v slovenskem jeziku; z drugimi besedami, napravil sem iz listin reges te. Morebiti mi bode kdo očital, da to niso nikakršni regesti, temuč le nekaki prevodi. Po mojih mislih taki obširni regesti niso napačni. Mühlbacher (Regg. d. Karolinger, ed. 1889, p. XVI.) pravi, da regest mora biti tak, da kolikor mogoče nadomešča listino. Zato je treba, da nahajamo v njem bistveno vsebino cele listine. Izpuščene so le navadne formule, katere se večinoma nahajajo v začetku (arenga in promulgatio) in proti koncu listine (corroboratio), drugo pa, kakor inscriptio, nar-ratio in dispositio, je treba iz nje presaditi v regest. Če je pa tudi v formalnih delih listine kaj važnega in nenavadnega, .se tudi to v regestu ne sme prezreti. Da bodo regesti bolj služili tistim, ki jih bodo upo-trebljevali, sem v prav mnogih slučajih v slovenski tekst vpletel posamezne besede ali pa tudi cele stavke, katere sem vzel iz latinskega izvirnika. Na enak način sem postopal pri raznih pismih. V nekaterih listinah je mnogo gradiva za našo domačo zgodovino, v nekaterih pa le par notic ali pa včasi samo eno ime. Zato so pa tudi nekateri regesti jako obširni, nekateri pa kaj kratki. Na podlagi raznih razprav in tudi svojih študij sem se prizadeval, da bi natanko določil lego v listinah navedenih krajev. Mislim, da v mnogih slučajih sem zadel pravo; kjer pa sem se zmotil, naj drugi za mano popravljajo. Neobdelanega ali pa na pol obdelanega polja imajo dovolj. Moja želja je bila, da bi z ozirom na kronologijo na pravem mestu uvrstil dotično gradivo pod posameznimi števili. V mnogih slučajih je bilo to lahko, drugod pa je bilo treba rabiti besedice: okoli, najbrže, pred, po itd. Na koncu vsakega regesta so navedene razne knjige, v katerih je dotična listina natisnjena. Navadno sem prej navedel starejše knjige, potem pa novejše. Reči moram, da so ponatisi listin po starejših knjigah dostikrat slabi in polni napak, v nekaterih novejših pa kaj dobri. Prednost pred vsemi pa imajo ponatisi v zbirki „Monumenta Germaniae". V nekaterih knjigah so ponatisnjeni odlomki raznih listin, kar sem na dotičnih mestih tudi omenil. Navadno sem naštel le tiste knjige, v katerih so listine ponatisnjene; izjemoma sem citiral tudi dela, v katerih se nahajajo regesti, tako n. pr. Jatfe (Reg. pont. Rom.), Miihlbaoher (Reg. der Karolinger) itd. Ker sta ravnokar omenjeni knjigi izšli v dveh izdajah, -zasmamuje n. pr. izmed števil „1676 (1252)" prvo, ki ni v oklepu, število dotičnega regesta v drugi izdaji, število v oklepu pa število regesta v prvi izdaji. Ako ni že iz naslova razvidno, da so v kakih zbirkah le regesti, sem pa v oklepih navedel, da v dotični knjigi ni ponatisnjena listina, temuč le regest. V nekaterih citiranih knjigah se nahajajo sicer samo regesti, a so jim dostikrat pridejana bolj ali manj važna pojasnila o topografiji, kronologiji itd. Pri citiranju sem postopal tako, da sem najprej navedel ime avtorja, potem pa navadno okrajšan naslov njegove knjige; rimska številka zaznamuje število zvezka, arabska pa stran. Včasi sem zapisal tudi število, pod katerim Se nahaja kaka listina ali pa kak regest. Nekateri zvezki imajo po dva ali pa še po več oddelkov, izmed katerih ima vsak svojo paginacijo; n. pr. tretji zvezek Valvasorjeve „Ehre des H. Krain". V tem slučaju bi IIP zaznamoval prvi oddelek. III'' pa drugi oddelek tretjega zvezka. Ako v kaki knjigi njen pisatelj na naslovnem listu ni imenovan, a je vendar znan, sem postavil njegovo ime med oklepe, n. pr. (Klei-mayrn), Nachrichten vom Zustande der Gegenden und Stadt Juvavia. Pri marsikaterih regestih je omenjeno, kje se nahaja izvirna listina ali pa njeni najvažnejši prepisi. V okroglih oklepih je to, kar sem jaz vni regestu dodal, da se lažje razume, n. pr. papež Gregor (L); v voglatih pa to, kar je vzeto iz listine, namreč kos njenega teksta. Taki teksti so doslovno prepisani iz tistih knjig, ki veljajo za najboljše. Ge se pomisli, da so kaj mnogovrstni pisarji iz raznih dob in krajev spisali razne tekste, je razumljivo, da njih ortografija ni enotna in zato tedaj tudi teksti v moji knjigi nimajo enega in istega pravopisa. Nikakor ne gre, da bi svojevoljno preminjal tekste. Kakor sem jih dobil natisnjene v najboljših izdajah, tako sem jih tudi prepisal. Sicer je pa pravopis marsikaterega pisatelja jako značilen in bila bi velika napaka, ako bi ga hotel popravljati. Na nekaterih mestih se mi je zdelo potrebno, da sem inačice lastnih imen v različnih rokopisih označil pod črto. Če se oziram na množino sedaj nabrane tvarine, sodim, da bode vsa zbirka, prinašajoča gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem -veku, obsegala kakih deset knjig. Ker prebivam v mestu, kjer ni velikih knjižnic, sem si moral pomagati tako, da sem za drag denar nakupil večino tukaj citiranih in uporabljenih knjig. Ostale sem iz raznih knjižnic dobil na posodo. Razne opazke, katere sem v tem Predgovoru navedel, ne veljajo samo za to knjigo, temuč tudi za druge, ki pozneje izidejo. Proti koncu naj navedem še nekatere kratice, katere se večkrat nahajajo v tej knjigi. Druge si čitatelj lahko sam razjasni. a. = anno. ind. = indictio. a Chr. = anno Christi. itd ~ in tako dalje, a. M. anno mundi. 1. c. = loco citato, acc. = dccusativus. lib. = Uber, app. == appendix. m. = mensis. C. = caput. MQ. = Monumenta Germa- cfr. == confer. cod = codex MG- SS. = Monumenta Ger- col = colonna. Scriptores. coss. ^ consulibus. = odlomek. d = dies. = dat. = dativus. ^ = ed. = editio. = '-^•S-esf ep. = epistola. extr. = extractus. gen. = genetivus. gl. glej. ibid. = ibidem, i. d. == in dalje. s = sanctus. sc. = scilicet, sv. = svet. Str. = stran, št. = število, t j. to je. Zgodovinski pregled. A. Razmere pred prihodom Slovencev. T. Zemljepisne črtice.^) Ko so si Rimljani osvojili zemljo, po kateri so se pozneje naselili naši predniki, so jo razdelili v več pokrajin, katere so se zvale Noricum, Pannonia, Venetia in Histria. Meje teh pokrajin so bile le po nekaterih straneh stalne, po drugih pa ne. Norik je segal na jugu do Karavank in Karnskih Alp, na zahodu do dolenjega Inna in do črte, katero si mislimo potegnjeno od rečene reke proti jugu mimo izvirov Salice in Drave h Karnskim Alpam. Proti severu se je Norik razprostiral do Donave, protu vzhodu pa do Cetijskega pogorja. Tako se je namreč nekdaj zval Dunajski les in pa razni gorski hrbti med njim in Savo po sedanjem Dolenjem Avstrijskem in vzhodnem Štajerskem. Druga pokrajina je bila Panonija, ki je segala proti severu in vzhodu do Donave. Na jugu se je razprostirala čez Savo tako, da je spadal severni rob sedanje Bosne še k Panoniji. Na zahodu se je ta pokrajina dotikala Norika. Na jugozahodni strani je panonska zemlja segala do Istre in Venecije. Dalj časa je najbrže razvodje med rekami Jadranskega in Črnega morja v Julijskih Alpah in na Krasu delalo mejo med Venecijo, Istro in Liburnijo na eni strani ter Panonijo na drugi. Rimski cesar Trajan je razdelil Panonijo v Gorenjo in Dolenjo. Okoli leta 300 po Kr. sta bili v Panoniji ustanovljeni še dve novi pokrajini, Valeria in Savi a. Tako je bila potem Panonija dalj časa sestavljena iz štirih delov, ki so se zvali Pannonia prima ali superior, Savia, Pannonia secunda ali inferior in pa Valeria. Gorenja Panonija se je na zahodu dotikala noriške meje, katera je imela nekaj časa tako smer, da sta stali mesti Celeia in Primerjaj dotični sestavek v Letopisu „Matice Slovenske" za leto 1897. str. 1—38. Flavium Solvense na noriških tleh, Blatno jezero ter mesta Poetovio, Sabaria in Scarabantia pa na panonskih. Glavno mesto v Gorenji Panoniji je bilo Sabaria. S a v i a se je nahajala, kakor že njeno ime kale, ob Savi ter je segala proti severu do Drave, na jugu pa do Dalmacije. Na jugozahodu je mejila z Liburnijo in Istro, na vzhodu pa z Dolenjo Panonijo, Njeno glavno mesto je bila Siscia pri izlivu Kolpe v Savo. Dolenja Panonija je bila med Dravo, Savo in Donavo v sedanjem Sremu. Glavno mesto v tej Panoniji je bilo Sirmium. Valerijo nam je iskati ob Donavi od sedanjega Mohacsa (Altinum) proti severu. Na zahodu se je ta pokrajina razprostirala do Blatnega jezera. Venecija je imela na jugu naravno mejo, namreč Jadransko morje, na severu in severovzhodu se je razprostirala do Alp, kjer je mejila ob Norik. Na vzhodu je segala" ta pokrajina do Julijskih Alp in do Krasa, kjer se je dotikala Panonije in Istre. Gorati kraji, kjer so Karnske in Julijske Alpe, so dobili po ondotnih Kamih ime Car ni a. Kje je bila Isira, ni težko uganiti. Na severu je k tej pokrajini včasi spadal Trst z okolico, včasi pa ne. Na jugovzhodu je Istra segala" v rimski dobi le do reke Raše (Arsia), ki je delala mejo med njo in Liburnijo. Mesta Albona, Flanona in Tarsatica so bila že v Liburniji. Tako je bila naša sedanja domovina razdeljena v dobi rimskih cesarjev. Skoraj ravno te pokrajine nahajamo po njej v začetku srednjega veka pred prihodom Slovencev. Cassiodor, ki je živel in pisal v prvi polovici šestega stoletja, omenja naštete pokrajine in njih prebivalce na mnogih mestih v svojih pismih, tako n. pr. Posavje (št. 6, 11, 12, 13),') Istro (št. 23, 24, 25, 26) itd. Bizantinski pisatelj Prokopij, ki je v sredi rečenega stoletja popisal vojsko med svojimi rojaki in Vzhodnimi Goti^ je uvrstil v svojo zgodovino tudi kratko zemljepisno notico, v kateri trdi, da so se ob morju nahajale Liburnija, Istra in Venecija, po notranjih delih pa so prebivali Posavči, Kami, Noriki, Panonci in drugi (št. 43). Prej omenjene pokrajine pozna ravennski kozmograf, ki je okoli I, 670. po raznih virih sestavil svoje zemljepisno delo. On govori o Panoniji, Liburniji, Istri in Veneciji. Za Posavje rabi namesto besede Savia izraz Valeria. A pri njem se tudi prvič omenjajo „Carontani" (Karantani) in pa dežela ^Carneola", katero nam je po njegovem popisu iskati na sedanjem Gorenjskem (št. 182). Po vseh teh pokrajinah so živeli v dobi rimskih cesarjev razen priseljenih Rimljanov tudi prvotni prebivalci^ namreč Noriki, Panonci, Kami, Istri, Liburni itd. Samostojnost so sicer izgubili, a ohranili so ') Ta števila kažejo, kje nam je zadaj v tej knjigi iskati dokazov za dotično trditev. si jezik svojih očetov. Po mestih so se naselili Rimljani ter s seboj prinesli latinski jezik, latinsko omiko in latinske običaje. Polagoma so se tudi prvotni prebivalci kolikor toliko naučili latinskega. Kdor je hotel veljati za izobraženega, je znal latinsko. Iz osebnih imen, ki so napisana na ohranjenih kamenitih spomenikih iz rimske dobe, je razvidno, da jezik omikancev je bil latinski, a v družinskih krogih je pa še na mnogih krajih vladalo staro prejšnje narečje. Prvotni prebivalci so pogostoma dajali svojim otrokom domača, nelatinska imena, kar kaže, da so še vedno govorili jezik svojih prednikov. Na mnogih krajih slovenske zemlje so se našle kamenite plošče z latinskimi napisi. Tudi so se dobili na raznih mestih novci in drugi ostanki rimske kulture. Po množici najdenih stvari bi lahko sklepali, da je po naši domovini za rimskih cesarjev živelo mnogoštevilno prebivalstvo, katero ni stanovalo samo po tistih mestih in krajih, katerih imena so se nam ohranila, temuč tudi po drugih, katerih imena so za vselej pozabljena. Zgodaj se je krščanstvo začelo razširjati po naši domovini Kaj uspešno je napredovalo že v prvem in drugem stoletju, še bolj se je utrdilo v tretjem, a v četrtem se je pa poganstvo moralo popolnoma umekniti Kristusovi veri. Kako se je krščanstvo razcvitalo, nam dokazujejo krščanski spomeniki, lepo razviti meniški stan, mnogobrojni mučeniki in precejšnje število novih škofij. Ajdovske templje so pogostokrat prezidali v krščanske veže. Po naši domovini so Rimljani napravili mnogo dobrih cest. Bife so take izvrstne, da jih ljudsko preseljevanje ni uničilo. Nekatere so se ohranile po več stoletij. Lako bi se o njih trdilo, da so še stale, ko ni bilo že več naroda, ki jih je izdelal. V raznih listinah in drugih virih srednjega veka se pogostoma omenjajo rimska pota, katerim so rekli: strata publica, via publica, strata antiqua itd. Na mnogih krajih so naši predniki izkoristili tir rimske ceste, ga nekoliko popravili, in , tako se še sedaj ondi prevažujejo ljudje in blago. Po rimskih cestah so se preseljevali razni narodi od vzhoda proti zahodu. Po njih so hodili tudi Slovenci, ko so prišli v svojo sedanjo domovino. V zvezi z rimskimi cestami je bila državna pošta (cursus publicus). Z njeno pomočjo so lahko v kratkem času spravili razne davčne in druge dohodke iz pokrajin v cesarsko blagajnico. Pošta je bila na korist uradnikom, da so na javne stroške hitro prišli tja. kamor so bili poslani. Kar se je zgodilo na meji, se je brzo poročalo po državni pošti v glavno mesto. Na raznih postajah so bili konji in vozovi na razpolaganje. Popotniki so lahko jezdili ali pa se vozili. Poštno napravo so nadzorovali posebni uradniki Paziti so morali na konje, da so dobivali potrebno hrano in bili v dobrem stanju. Uradniki so bili odgovorni, ako bi bil kdo ukradel konje ali pa rabil za svoje potrebe. Ko je bilo ljudsko preseljevanje, niso mogli rimski cesarji toliko storiti za ceste in državno pošto, kolikor v prejšnjih srečnejših letih. Ko so pa pod vlado gotovskega kralja Teodorika nastopili mirnejši dnevi, je začel rečeni vladar skrbeti, kako bi povzdignil poštno napravo. Ohranilo se nam je njegovo pismo (št. 4), ki je je poslal takratnim prebivalcem ob Soči, poudarjajoč važnost poštne naprave. Iz tega pisma je razvidno, da je rimska državna pošta izvrševala svojo nalogo vsaj po enem delu naše sedanje domovine še v začetku srednjega veka. Iz tega pa tudi sklepamo, da so bile rimske ceste po naših krajih v šestem stoletju, to je takrat, ko so si Slovenci osvojili svojo sedanjo domovino, brez dvoma v takem stanju, da se je moglo po njih voziti. Veliko so trpele pokrajine naše domovine ob ljudskem preseljevanju, ko so divji narodi silili po sedanji slovenski zemlji v Italijo. Naselbine ob cestah so mnogo več trpele nego kraji, ki so se nahajali v kaki postranski dolini. Marsikatero cvetoče mesto so barbari popolnoma razrušili in uničili. Katera rimska mesta po naši domovini so že rimski narodi v četrtem in petem stoletju razdrli, katera pa Slovenci in Obri na koncu šestega stoletja, večinoma ni mogoče povedati. Le o posameznih krajih smo zastran tega vprašanja na jasnem. Izmed prej naštetih pokrajin je morala P a n o n i j a največ pretrpeti. Izgubila je mnogo prebivalcev in dokaj lepih mest je bilo pokončanih. Že okoli leta 396. je pisal sveti Hieronim, da že dvajset in še več let se vsak dan preliva rimska kri med Carigradom in Julijskimi Alpami. Potem našteva opustošene kraje in pa narode, ki so jih oplenili. V Panoniji je ustanovil hunski kralj Atila svoje gospostvo, ki so je morali priznati tudi rimski cesarji. Ti so mu še po vrhu tudi odstopili Posavje. Po Noriku so takrat še gospodovali Rimljani, in leta 449. je po tej pokrajini ukazoval rimski namestnik PromuL Leta 452. se je Atila napotil čez Emono (Ljubljano) v Italijo. Po njegovi smrti so Panonijo popolnoma od Dunaja pa do Belega grada osvojili Vzhodni Gotje, ki pa so na videz priznavali oblast rimskih cesarjev. Rimsko prebivalstvo je v teh časih mnogo pretrpelo; vendar se je kolikor toliko ohranilo, posebno po mestih. Se Jordanes, ki je pisal v sredi šestega stoletja, poudarja, da krasijo Panonijo mnogoštevilna mesta med Sremom in Dunajem. Razume se, da so tudi prvotni stanovalci, ki so se skupno z Rimljani borili za svoje življenje in imetje, veliko prestali in da se je njih število izdatno skrčilo. Iskali so dostikrat zavetja po nepristopnih krajih v gorovju in med močvirjem Tisti Rimljani, ki so živeli po Panoniji v sredi barbarskih narodov za ljudskega preseljevanja in pa še pozneje, so sčasoma prenehali občevati s svojimi rojaki v Italiji. To se dä sklepati iz dobljenih novcev rimskih cesarjev. Po nekaterih krajih so v veliki množini našli- novce rimskih cesarjev tretjega in četrtega stoletja, iz poznejših časov pa ne. Tu in tam so tudi še naleteli na novce petega stoletja. Še redkejši so po naših krajih dobljeni rimski denarji iz šestega stoletja. Mnogo Rimljanov je v teh nevarnih časih zapustilo panonsko in noriško zemljo ter se napotilo proti Italiji. Ostali pa so bili osamljeni in nehali so tudi napredovali, ker so bili ločeni od omikanega sveta. Ko so živeli med divjaki, so tudi oni na pol podivjali in vsled tega tudi niso bili posebno zmožni, da bili dosti vplivali na nove sosede. Mnogo jih je brez dvoma tudi izgubilo svojo osebno svobodo, ker so jih divji zmagovalci sprejeli kot sužnike ali pa tudi prodali v sužnost Taki so morali sploh biti zadovoljni, da so živeli. 2. Oblast Vzhodnih Gotov.') Prej opisane žalostne razmere so se nekoliko izboljšale po tistih straneh Panonije, po katerih je v začetku šestega stoletja gospodoval gotovski kralj Teodorik. Vladal je namreč skoraj po vseh deželah, po katerih sedaj bivajo Slovenci. Njegova oblast je na severovzhodni strani gotovske države segala do tistega dela reke Donave, ki se nahaja v Sremu med ustjem reke Drave in izlivom reke Save (Prokop., De bello Goth., III. C. 34). Odtod pa do Jadranskega morja je bilo več gotovskih pokrajin, namreč Istra, Dalmacija, Posavje (Savia) in Venecija. Po vzhodnem Noriku in severni Panoniji se gotovsko gospostvo ni razprostiralo. Iz Cassiodorjevih pisem je razvidno, da so takrat vladale po P o s a v j u še precej ugodne razmere. V to pokrajino je poslal kralj Teodorik med 507. in 511. letom nekega Fridibada za predstojnika ter mu ob enem naročil, da naj po zakonu kaznuje razne zločine (št. 6). V nekem drugem pismu kralja Teodorika (št, 11) čitamo, da je ukazal predstojniku Severinu, kako naj po Posavju uredi davčne zadeve. Iz pisma je razvidno, da se je kralj še celo zanimal za stroške pri javni vožnji in za dijete, katere naj bi dobival rimski sodnik. Finančna uprava je bila pod kraljem Teodorikom uravnana tako, kakor prej pod rimskimi cesarji. Podložniki so odrajtovali davščino deloma v novcih, deloma v pridelkih. Brez razlike so bili vsi, Rimljani in Gotje, posestniki po pokrajinah in po Italiji, dolžni plačevati davek. Ukazano je bilo, da naj vsak odrajtuje toliko, kolikor mu gre z ozirom na njegovo premoženje in osebo (št. 11). Ako so se podložniki kje pritožili, je poslal kralj včasi k njim svoje zastopnike, da so se na licu mesta prepričali o krivicah, ki so se godile (št. 11, 12). Kadar je bila kje slaba letina, so dobili ondotni prebivalci pomoč od države (št. 23). Če je v kaki pokrajini zemlja posebno dobro obrodila, so dali tamošnji ') O tem predmetu sem že pisal v Izvestjih Muz. društva za Kranjsko, V. str. 176-189. ( podložniki razne pridelke kot dolžno davščino, ne pa novcev (št. 24, 25, 26). Davek se je poslal v kraljevo blagajnico ali pa se porabil za potrebne izdatke v domači deželi (št 11). Kralj je želel, da bi bila davčna bremena pravično razdeljena. Država postane trdna, ako se varuje premoženje davkoplačevalcev (šf. 14). Reči se mora, da je bil kralj Teodorik dober vladar, ki je pametno in premišljeno postopal v svoji državi. Trgovina, obrtnija in kmetijstvo so pod njim zopet oživeli. Pokrajine, ki so bile prej opu-stošene, so začele iz nova cveteti. Še srečnejše so bile pa tiste, ki med ljudskim preseljevanjem niso dosti trpele. Taka pokrajina je bila Istra, ki jo Cassiodor opisuje v svojem pismu do istrskih provincijalov, kjer omenja njeno rodovitnost in blagostanje njenih prebivalcev. Pravi, da je Istra polna oliv, okrašena z njivami in vina bogata ter da v njej zori vsak sadež s trikratno rodovitnostjo (št. 24). Kralj Teodorik se je trudil, da bi do dobrega izpoprijaznil svoje rojake s podložnimi Rimljani, kar pa se mu ni posrečilo. Hotel je, naj živita oba naroda skupaj, vsak po svojih navadah. Ostro je kaznoval slehernega, naj si je bil Got ali Rimljan, ki bi bil začel drugega napadati zarad vere ali pa narodnosti. Vojaštvo je bilo sestavljeno iz Gotov, državne službe pa so večinoma dobivali omikani Rimljani. Prepire med Goti naj razsoja gotovski sodnik, med Rimljani pa rimski. Če pa je nastal prepir med Gotom in Rimljanom, naj ga poravna gotovski grof v navzočnosti takega Rimljana, ki je izveden v postavah (št. 5). Akoravno je bil kralj Teodorik po veri arijanec, je bil vendar prizanesljiv tudi katoličanom. Spoštoval je papeža in katoliške škofe. Ko je bil leta 498. v Rimu Simah izvoljen za papeža, je podpiral Teodorik njega, ne pa protipapeža Lavrencija. Tri leta pozneje je bil v Rimu cerkveni zbor, katerega je pa nasprotna stranka razdrla. Teodorik je nato pisal nekaterim škofom, med katerimi je bil tudi oglejski, naj se dne 1. septembra iz nova zberö v Rimu (št. 1). Obljubil jim je ob enem svojo pomoč. Ko je leta 526, umrl Kralj Teodorik, je zapustil državo svojemu vnuku Atalariku, ki je pa takrat imel še le sedem let. Zato je v njegovem imenu vladala njegov^ mati Amalasunta, hči kralja Teodorika. Prvi minister je bil Rimljan Cassiodor Senator, ki je v imenu mladega Atalarika sestavljal razna uradna pisma, tako n. pr. grofu Osvinu, ki je bil poslan za predstojnika v Posavje in Dalmacijo (št. 13), ter Gotom in Rimljanom po rečenih pokrajinah, da bi se ravnali po Osvinovih ukazih (št. 14). Za gotovske oblasti sta živeli po naših krajih dve plemeni, namreč prejšnji prebivalci in novi naselniki. K prvim nam je prištevati Rimljane in pa ostanke prvotnih razrodov. Govorili so kolikor toliko latinski jezik ter bili katoliške vere. Novi naselniki so bili gotovskega rodu in arijanske vere. Kakor že prej Odoakar za svoje ljudi, tako je tudi kralj Teodorik zahteval od podjarmljenih Rimljanov za svoje Gote, da so mu morali odstopiti tretjino vse zemlje, katera se je potem po nekih stalnih načrtih delila med Rimljane in Gote. Kraljev pooblaščenec je imel pismen ukaz, kako mu je postopati. Že to, da sq morali Rimljani prepustiti Gotom tretji del svojih posestev, jim je vzbujalo nevoljo. A med vladajočimi Goti in podložnimi Rimljani ni manjkalo še drugih nasprotstev. Ti, ki so bili. nekdaj sami gospodarji na svoji zemlji, so delali na to, da bi barbarskim Gotom vzeli njih oblast. Ker so bili sami preslabi, so pričakovali pomoči iz Carigrada. Leta 533. je Belizar, poveljnik bizantinskega cesarja Justinijana I, popolnoma premagal arijanske Vandale, ki so živeli v severni Afriki, ter njih zemljo združil z vzhodno-rimskim cesarstvom. Justinijan I. je sedaj iskal prilike, da bi si podvrgel tudi Vzhodne Gote. Ugodna priložnost se je kmalu ponudila. Leta 534. je umrl mladi gotovski kralj Atalarik in njegova mati Amalasunta je nato sama prevzela vlado. Bila je jako omikana žena ter Rimljanom skoraj bolj naklonjena kakor Gotom. Stopila je tudi v dotiko z dvorom v Carigradu!! Da bi lažje krotila podložne Gote, ki je niso hoteli več prav ubogati, se je zvezala s svojim bratrancem Teodatom, ki je sedaj postal kralj. Kakor hitro so ga Gotje priznali za svojega vladarja, se je iznebil Amalasunte tako, da jo je poslal na neki otok ter jo dal tu leta 535. zadušiti. Bizantinski cesar Justinijan se je hotel maščevati nad morilcem svoje zaveznice. Že leta 535. se je pričela gotov ska vojska, ki je trajala skoraj dvajset let. Justinijan je poslal svojega poveljnika Belizarja najprej v Sicilijo, potem pa v Italijo. Belizarjev pod poveljnik Konstan-cijan se je takrat polastil Dalmacije in Liburnije, Istra je bila v tistem času še v gotovski oblasti, kar nam dokazujejo Cassiodorjeva pisma (št. 24, 25, 26). ■ Ker kralj Teodat ni znal braniti svoje države, so se mu uprli Gotje, ga odstavili in kmalu potem ubili Na njegovo mesto je prišel V i t i g e s (536—540), ki se pa tudi ni mogel z uspehom ustavljati Belizarju in njegovim četam. Kralj Vitiges je 537. leta poslal del svoje vojske pod nadzorstvom Asinarija in Uligisala v Dalmacijo. Med potjo je Asinarij po Po-savju med ondotnimi Goti nabiral novih čet, da bi tako pomnožil svoje trume (št. 21). Z glavno vojsko, ki je štela okoli 150.000 konjikov in pešcev, je pa hitel Vitiges. nad Belizarja in nad Rim. Oblegal je to mesto, a ga ni mogel vzeti. Belizarju so takrat pomagali tudi konjiki, med katerimi je bilo največ Hunov, Slovčnov in Antov, katerih domovina je bila takrat na severni strani Donave blizu njenega izliva (št. 22). Tako so se tedaj v tistem času Slovani v službi Bizantincev bojevali po Italiji in ob enem imeli priložnost, da so se pri tujcih učili vojskovanja. Ko je dve leti pozneje Belizar oblegal mesto Auximum (Osimo} blizu sedanjega Jakina, se mu je posrečilo s pomočjo nekega močnega Slovčna, da je tudi to mesto dobil v svojo oblast (št. 27). Nato je šel nad Ravenno, da bi jo zasedel. Njegov podpoveljnik Vitalij v Iliriji pa je dobil ukaz, da naj se s svojo vojsko napoti iz Dalmacije na Beneško, kar se je tudi zgodilo (št. 28). Mogoče je, da si je Vitalij takrat med potjo osvojil Istro in bližnje pokrajine. To bi smeli sklepati iz tega, ker je bil v tistem času za oglejskega škofa izvoljen Macedonij,. ki je bil po rodu Macedonec, tedaj podložnik bizantinskega cesarja (št. 29). Leta 540. je bil Belizar poklican v Carigrad. Gotje so porabili njegovo nenavzočnost in začeli iz nova napredovati. Za Vitigesom sa izvolili najprej Ildebalda za svojega kralja. Ko je bil ta umorjen in tudi njegov naslednik E r a r i k, je postal T o t i 1 a gotovski vladar (541 — 552), ki si je v kratkem času pridobil velik del od Bizantincev prisvojene Italije. To je napotilo cesarja Justinijana, da je leta 644. v novic poslal Belizarja nad Gote. Ta se sedaj obrne s'svojimi trumami proti Dalmaciji. Tu z živežem preskrbi posadko v Solinu, ki se je že hotela vdati Gotom. Potem se z vsem brodovjem napoti čez morje v Pulj,. kjer ostane nekoliko časa, da uredi svojo vojsko. Nato odjadra v Ravenno (št. 31). Ker je cesar Justinijan premalo podpiral Belizarja, ni mogel ta dalj časa nič uspešnega izvršiti nasproti Gotom, ki so se leta 546. mi-mogredč polastili celo rimskega mesta. V južni Italiji je podpoveljnik Tulijan s pomočjo ondotnih kmetov in slova«skih Antov branil lukansko zemljo (ŠL 35). Pri tej priložnosti, kakor ludi pri drugih, so se slovanske čete odlikovale s hrabrostjo ter pokaza'f^da se znajo posebno po težko pristopnih krajih bojevati (št. 35). Ko so se Gotje in njih kralj Totila vojskovali z Bizanjinci, so porabili Franki to priložnost, da so se leta 548. brez ^|sebnega truda polastili večine beneške zemlje. Ker so Gotje imeli dovolj opraviti z Bizantinci. niso se mogli ustaviti Frankom (št. 41). Nekako v tistem času je prišel na Beneško Ildiges, član langobardske kraljeve rodovine, ki je dalj časa živel med Slovšni, da bi se združil z gotovsko vojsko. Imel je pri sebi 6000 vojakov, ki so bili večinoma Slovčni, le nekaj je bilo tudi Langobardov in Gepidov. Prehodil je s to četo brez dvoma sedanjo slovensko zemljo, da je prišel na Beneško, kjer se je nekoliko časa vojskoval z Bizantinci, potem se pa zopet napotil med Slovene (št. 42). To bi bil, kolikor nam zgodovina poroča, prvi slučaj, da so Slovani prišli na sedanja slovenska tla. ■ -t«. Ker Belizar od svojega vladarja ni dobival zadostne podpore, je zapustil italsko bojišče ter se leta 549. vrnil v Carigrad. Nato so začeli Gotje na novo napredovati ter so se v drugič polastili Rima. Bizantinski poveljnik Ver se je blizu Ravenne bojeval z Goti, a bil je premagan in ubit (549). Ostali Verovi vojaki so se potem v Istri zbirali ter se hoteli združiti z novim bizantinskim poveljnikom Germanom (št. 46). To se pa ni zgodilo, ker je German nanagloma zbolel in umrl (št. 47). Leta 550. je prišla čez Donavo jako velika množica Slovenov ter potem pustošila po Balkanskem polotoku. Nekateri so takrat mislili, da je gotovski kralj Totila izvabil te sovražnike na bizantinsko zemljo ter jim ob enem poslal mnogo denarja. Hotel je baje s tem doseči, da bi cesarju Justinijanu ne bilo mogoče vojskovati se z Goti, ko bi bil imel v bližini glavnega mesta opraviti s sovražnimi Slovčni (št. 47). Povedal sem, da so se Franki leta 548. polastili večine Beneškega. Ker so imeli Bizantinci primorske kraje v svoji oblasti, je ostalo Gotom le malo mest po rečeni pokrajini. Ker se ti niso mogli upirati dvojnim sovražnikom, so se pomirili s Franki ter pogodili ž njimi tako, da naj vsak izmed njih obdrži to, kar ima. Obljubili so drug drugemu, da se med seboj ne bodo vojskovali tako dolgo časa, dokler traja boj med Goti in Bizantinci. Ako bi Totila premagal cesarja Justinijana, bi se Gotje in Franki tako pogodili, kakor bi obema ugajalo. Ko je po smrti frankovskega kralja Teodeberta L sledil njegov sin Teodebald, ga je hotel bizantinski cesar dobiti na svojo stran. Pozval ga je, da bi se ž njim zedinil zoper Totila in Gote; tudi je zahteval od njega, da bi odstopil tiste kraje po Italiji, ki se jih je bil polastil njegov oče Teode-bert (št. 49). Iz pisma papeža Pelagija L, ki je je pisal patriciju Valerijanu, smemo sklepati, da je okoli leta 551. gotovski kralj Totila gospodoval tudi čez Istro in Beneško (št. 68). To je tem verjetneje, ako pomislimo, da je Totila v tistem času poslal tristo ladij v Jonsko morje, kjer je opustošil več otokov in mest ter se tudi polastil nekaterih bizantinskih bafk. Po nepričakovani Germanovi smrti je cesar Justinijan izbral evnuha N a r z e t a za višjega poveljnika v gotovski vojski. Ta je leta 552. peljal precej veliko armado iz Dalmacije proti severu. Ko se je približal Beneškemu, je poslal poslance k frankovskim poveljnikom, ki so zapovedovali ondotnim posadkam, ter zahteval od njih, da bi Bi-zantincem kot prijateljem dovolili prehod. Ker pa so bili Franki bolj naklonjeni Gotom kakor Grkom, zato so odbili Narzetovo zahtevo. Nato se je bizantinska vojska po lagunih pomikala naprej ter polagoma dospela do Ravenne (št. 54). Kmalu potem je Narzet premagal Gote ob podnožju Apeninskega gorovja pri vasi, Taginas imenovani, kjer je Gradivo. . 2 xvin kralj Totila izgubil tudi življenje. Njegov naslednik Tej a je bil nekaj mesecev pozneje premagan v bitki tik gore Vezuva. Nato si je Narzet ■ podvrgel še razne manjše gotovske čete ter spravil Italijo pod bizantinsko gospostvo. Tudi večina sedanje slovenske zemlje je takrat prišla pod oblast bizantinskih cesarjev, ki so potem nekaj časa vladali po Istri, Beneškem in Dalmaciji. Tudi gotovski del Panonije je prišel v njih roke, vendar ne popolnoma; tako so n. pr. Sirmium sicer zasedli, a ga morali kmalu odstopiti Gepidom Kar se tiče ostale Panonije, ki se je razprostirala med Dravo, Donavo in Norikom, so se je polastili z dovoljenjem cesarja Justinijana okoli leta 546. Langobardi (št. 36) ter ostali v njej do 2. aprila leta 568. Bizantinska oblast je trajala po istrskem obrežju do Karola Velikega, po drugih krajih pa le do leta 568., to je do takrat, ko so Langobardi prišli v Italijo. 3. Verske in cerkvene razmere.^) Omenjeno je bilo, da so pod vlado gotovskih kraljev po Italiji in tudi po naših krajih živeli katoliški Rimljani in arij an ski Gotje. Prvi bi bili po svoji domovini radi napravili konec gotovskemu gospostvu in Arijevim naukom. To se jim je s pomočjo bizantinske vlade v Carigradu tudi posrečilo. Gotje so bili po dvajsetletnem vojskovanju popolnoma premagani in kolikor toliko uničeni; posamezni ostanki so se napotili čez Alpe k germanskim sorodnikom. Katoličani po naših krajih so upali, da jim pod bizantinsko vlado zasijejo Boljši časi. A zmotili so se. Notranje verske razprtije in novi zunanji sovražniki so jim izdatno poslabšali stališče. Leta 553. je bil v Carigradu občni cerkveni zbor, ki se je izrekel zoper „tri poglavja". Tako so zvali spise Teodora iz Mopsuestije, Te-odoreta iz Cyra in Iba iz Edesse. Za veljavnost teh spisov so se posebno potegovali nekateri istrski in beneški škofje. Nastal je zarad njih med katoličani prepir, ki je bil v prvi vrsti za oglejsko cerkev osodepoln. Pristaše treh poglavij so rimski papeži smatrali za razkol-nike. Kmalu so tudi politični faktorji začeli vplivati na verske stranke. Gradeški cerkveni pastiiji, ki so bili od leta 607. naprej nasprotniki trem poglavjem, so dobivali podporo pri rimskih papežih in katoliških vladarjih v Carigradu; oglejski škofje pa, ki so se navduševali za tri poglavja, so imeli zaslombo pri arijanskih Langobardih. Ker se je oglejski škof ali pa, kakor se je sam začel zvati, patriarh Pavlin, ki je vladal od leta 557, pa do 569., pridružil razkol-nikom, je poslal takratni papež Pelagij I. radi njegove krive vere raznim ') Primerjaj o tem predmetu moj sestavek v Izvestjih Muzej, društva za Kxanjsko, VI., str. i49—166 in 189—216. osebam več pisem. V enem pismu do patricija Ivana poudarja papež, da Pavlin nima nikakršne pravice do škofovskega dostojanstva, ker je razkolnik. Ako se je kak škof ločil od apostolske stolice, ni posvečen, temuč razsvečen. Tak škof tudi ne more katerega drugega posvetiti (št. 64). — V drugem pismu do imenovanega patricija omenja papež, da bi posebno ugrabitelj oglejske cerkve, ki je razkolnik in vsled tega razsvečen, ne smel obdržati škofovske časti in koristi (št. 65). — V nekem pismu do patricija Valerijana imenuje Pavlina oglejskega laži-škofa, ki ga je treba z zadostno stražo poslati k bizantinskemu cesarju v Carigrad (št. 66) Enako vsebino nahajamo še v drugih papeževih pismih. Iz pisem papeža Pelagija I. je razvidno, da je bil oglejski škof Pavlin nekak glavar razkolnikom. Izmed drugih istrskih in beneških škofov se omenja Evfrazij iz Poreča. Razkolniki so papežu očitali, da je zlorabil sinodine sklepe; papež pa je trdil o razkolniških škofih, da nimajo nobene pravice do svojega dostojanstva, ker so se ločili od občne cerkve. O škofu Pavlinu je pisal, da ni bil postavljen tako, kakor bi bil moral biti. Razkolniki so izobčili iz svoje cerkve papeževega prijatelja, patricija Ivana. Papež je zahteval, da je treba poslati razkolniške škofe v Carigrad. Dalje poudarja, da zaradi treh poglavij ne more sklicati kake partikularne sinode, ki naj bi sodila občno. Kdor dvomi o kaki verski resnici, naj se obrne do apostolske stolice. Leta 568. so arijanski Langobardi zapustili Panonijo ter se napotili v Italijo (št. 70). Iz strahu pred njimi je ubežal oglejski škof Pavlin na otok Gradež, kjer je takrat stalo utrjeno mesto. Tu sem je tudi spravil svetinje in zaklade oglejske cerkve (št. 72). Tudi iz drugih krajev so ljudje pritekli na Gradež in druge otoke. Duhovnik Gemi-nijan je iz razdrtega Trsta prinesel na Gradež mnogo svetinj ter jih shranil po ondotnih cerkvah (št. 73). Del istrskih prebivalcev se je napotil na otok, kjer stoji sedaj Koper, ter tu postavil svoja stanova-lišča. Na čast takratnemu bizantinskemu cesarju Justinu II. so dotični Istrijani začeli na novo ustanovljeno mesto imenovati Justinopolis (št 75). Ko je leta 569. Pavlin umrl, je bil Prohin izvoljen za pastirja oglejske cerkve. Ker je pa le malo časa vladal, je postal leta 571. duhovnik Helija njegov naslednik. Ta je bil po rodu Grk. S to izvolitvijo so na Gradežu hoteli ustreči bizantinskim cesarjem, ki so jih še vedno smatrali za svoje vladarje ter se niso hoteli podvreči Lango-bardom. Razne kronike trdijo, da je Helija po otokih med Gradežem in mejami caorlske škofije postavil in blagoslovil več cerkva in samostanov (št. 78). Razkolništvo zarad treh poglavij, ki se je pod oglejskim škofom Pavlinom pričelo širiti po Istri in Beneškem, tudi pod Helijem ni pre- 2» nehalo. Kakor je napisal papež Pelagij L več pisem radi krivovercev, tako se je trudil tudi njegov tretji naslednik, Pelagij II., da bi s svojimi pismi odpravil razkol. Pelagij I. je v ostrih pismih do nekaterih patricijev zahteval, kako je treba postopati z odpadlimi kristjani; Pelagij II. pa se je obrnil naravnost do neubogljivih škofov ter jih bolj prosil, kakor pa opominjal, da bi se zedinili s katoliško cerkvijo (št. 92, 93, 94). A Helija in istrski škofje se niso hoteli odreči trem poglavjem. Bizantinski eksarh Smaragd, ki je v Ravenni imel svoj sedež, je večkrat radi treh poglavij nadlegoval oglejskega cerkvenega pastirja, a brez uspeha. Ta je po nasvetu svojih škofov, ki so ga smatrali za svojega nadškofa, zahteval, da bi sklical tovariše k sinodi ter se potem sam napotil v Carigrad k vladarju, ki naj bi nato razsodil vso zadevo. Cesar je uslišal Helijevo prošnjo ter tudi ukazal Smaragdu, da ne sme siliti nobenega duhovnika, da bi se združil z rimsko cerkvijo. Treba je prej premagati divje narode, namreč Langobarde, in delati na to, da bi prišli vsi duhovniki oglejske cerkve pod bizantinsko oblast. Še le potem naj pride na vrsto versko vprašanje (št. 102). Kakor se vidi, bizantinski cesar iz političnih ozirov ni hotel preveč napeti strun, da bi iz nova pridobil razkolnike katoliški veri. Brez dvoma si je mislil, da bi gradeški vladika s svojim ljudstvom lahko prestopil na langobardsko stran, ako bi se s silo postopalo zoper njega. Je li Helija res na Gradežu leta 579. sklical kako sinodo, na kateri se je sklenilo, da naj gradeško mesto postane metropola čez vse Beneško in vso Istro, je veliko vprašanje. Na vsak način sta dotični zapisnik (št. 85) in pa pismo papeža Pelagija do patriarha Helija (št. 84) nepristna. Ker je tedaj ta zapisnik pozneje skovan, zalö imajo imena v njem naštetih škofov Je lelativno zgodovinsko vrednost. V zapisniku je med drugimi omenjen tudi celjski škof Ivan. Iz tega bi smeli sklepati, da so v šestem stoletju v Celju vladali škofje. Ker je pa prav verjetno, da so okoli leta 579. po celjski okolici razsajali Obri in Slovenci, zato si lahko mislimo, da je celjski škof Ivan že pred prihodom sovražnikov zapustil svojo stolico ter ubežal na Gradež, kjer so se takrat zbirali beguni iz raznih krajev. Deloma neresnično, deloma jako dvomljivo je tudi to, da je Helija v tistem času, to je okoli leta 579., uredil ali pa na novo ustanovil šestnajst škofij po Furlaniji, Istri, Dalmaciji in Beneškem, tako n. pr. na otoku Krku, v Osoru in v Pičnu (št. 86). Po smrti oglejskega (gradeškega) patriarha Helija je leta 586. prišel Sever na njegovo mesto. Njega in še tri druge škofe, namreč poreškega škofa Ivana, tržaškega škofa Severa in cenedskega škofa Vindemija je bizantinski eksarh Smaragd s silo prepeljal z Gradeža v Ravenno. Tu so se mimogredd rečeni škofje združili s katoliško cerkvijo. Ko so se pa po enem letu povrnili na Gradež, jih ljudstvo ni hotelo več sprejeti in tudi drugi razkolniški škofje jih niso marali priznavati za cerkvene pastirje (št. 96). Deset razkolniških škofov se je nato v M a r a n u sešlo k sinodi. Tu so Severa zopet sprejeli kot oglejskega patriarha, ko jim je v posebnem spisu priznal svojo napako, da se je v Ravenni pridružil tistim, ki so zavrgli tri poglavja (št. 100). Po katerih krajih je bila herezija razširjena, nam kažejo imena razkolniških škofov. Med njimi so omenjeni poreški škof Ivan, tržaški škof Sever in puljski škof Adrijan (št 100). Ko je rimski papež Gregor I. zvedel, da je gradeški patriarh Sever, ki se je bil v Ravenni združil z rimsko cerkvijo, od nje zopet odpadel, mu je pisal meseca januarja leta 591. V tem pismu mu je naročal, da naj pride vsled ukaza bizantinskega cesarja s tovariši k apostolski stolici, kjer se skliče sinoda, ki naj bi jim pojasnila to, kar se jim zdi dvomljivega (št. 101). Ko so Sever in drugi razkolniški škofje dobili od papeža poziv, da bi prišli v Rim, so se obrnili naravnost do cesarja v Carigrad. Poslali so tja tri prošnje. Prvo so sestavili škofje tistih mest in gradov, ki so bili pod langobardsko oblastjo, drugo je odposlal oglejski patriarh Sever z ostalimi svojimi škofi, tretjo pa rečeni Sever sam (št. 103). Prva prošnja se nam je ohranila, drugi dve pa ne. Prvo prošnjo je deset beneških in recijskih škofov poslalo bizantinskemu cesarju Mavriciju. V njej poudarjajo, da jih sedaj stiska jako težak jarem (namreč langobardski), vendar niso nikdar omahovali v pravi katoliški veri. Nikoli niso pozabili njegove svete države (namreč bizantinske), v kateri so nekdaj (pred letom 568.) mirno živeli in s katero bi se z božjo pomočjo zopet radi kmalu združili. Beneški in recijski škofje potem omenjajo v svojem pismu, da naj v verskih zadevah vlada premirje tako dolgo, dokler ne bodo barbari (Langobardi) premagani. Ko bodo užugani divji narodi, se povrne stara svoboda. Takrat hočejo priti pred cesarski prestol ter dati popoln račun o svoji veri. Vendar ne morejo priznati za svojega sodnika tistega človeka, s katerim se prepirajo in s katerim se nočejo združiti (namreč papeža). V navzočnosti bizantinskih cesarjev so se vsakikrat poravnala različna verska mnenja; upati je, da se to tudi sedaj izvrši. Ako bi se pa zgodilo, da bi bil njih nadškof (oglejski patriarh Sever) prisiljen združiti se z rimsko cerkvijo, potem ni upati, da bi vladala pravica, temuč najhujše nasilstvo. V takem slučaju bi ne gojili več simpatij do njegove države, pač pa bi se obrnili do sosednjih frankov-skih škofov, Metropolitanska oblast oglejske cerkve, katera se nahaja pod njegovim (bizantinskim) gospostvom, bi potem prenehala. Nekaj enakega se je že pred leti začelo vršiti, ker takrat so frankovski me-tropoliti po treh škofijah oglejske nadškofije postavljali svoje škofe, tako n. pr. v Tiburniji na gorenjem Koroškem. Proti koncu omenjajo, da je on (cesar) vedno skrbel za mir v cerkvi ter z božjo pomočjo krotil prepirajoče narode. Zato upajo, da tudi njih prošnja ne bo zastonj (št. 102). Ko je bizantinski cesar dobil omenjene prošnje razkolniških škofov, je pisal papežu Gregorju I. ter mu svetoval, naj krivoverce tako dolgo pri miru pusti, dokler se po Italiji ne premenö politične razmere. Kadar pridejo vsi istrski in beneški škofje do starega reda, to je pod bizantinsko oblast, takrat bode že lažje s svojimi govori poravnal različnosti v verskih zadevah (št. 103). Pri vsem tem je papež Gregors svojim trudom dosegel, da se je več škofov in mnogo vernikov povrnilo v naročje katoliške cerkve, ali pa so vsaj imeli namen kmalu storiti to. Tako je pisal leta 595. istrskima škofoma Petru in Providenciju, da ju želi zediniti s sveto občno cerkvijo (št 111). Papež je rad podpiral tiste, ki so se odpovedali istrski zmoti ter se zopet združili z rimsko cerkvijo (št. 114, 115). Bil je pripravljen skrbeti za osebno varnost tistih ljudi, ki so imeli voljo, da bi se odpovedali razkolu (št. 121, 122, 123). Rad je pohvalil take može, ki so se posebno trudili, da bi odstranili krivo-verstvo. Tudi jih je vnemal k novemu delu (št. 125). V treh pismih, ki jih je papež Gregor meseca maja leta 599. odposlal raznim osebam, so popisane takratne verske razmere na Koprskem otoku. Papež je bil namreč vesel, da so se ondotni prebivalci povrnili k pravi veri, (št. 124, 126, 127). Včasi se je po zgledu svojega prednika Pelagija I. obrnil do politične oblasti ter ž njeno pomočjo hotel napraviti konec krivover-stvu (št. 126). Pohvalil je vojaškega mojstra Gulfara radi njegove verske gorečnosti (št. 128). Na zadnje je papež dosegel, da so se nekateri škofje odpovedali razkolništvu. Zanimiva je v tem oziru prisega nekega škofa (brez dvoma tržaškega škofa Firmina), ki je bila leta 602. spisana v Carigradu. S škofom vred so se odpovedali krivoverstvu tudi njegovi presbiteri, di-jakoni in kleriki (št. 135). Ko se je Firmin združil z rimsko cerkvijo ter to tudi pismeno papežu naznanil, mu je ta pisal jako prijazno pismo ter izrazil svoje veselje, da se je izpreobrnil (št. 136). Nikakor pa ni bil Firminov korak všeč gradeškemu patriarhu Severu, ki je hotel Firmina najprej z raznimi darili odvrniti od njegovega naklepa. Ker pa ni na ta način ničesar dosegel, je začel Tržačane hujskati k uporu zoper njega. Zaradi tega se je papež Gregor obrnil do eksarha Smaragda ter ga prosil, da bi po svojih istrskih zastopnikih branil Firmina (št. 139). Vsled prizadevanja papeža Gregorja in drugih pravovernih mož se je katoliška vera vedno bolj utrjevala po tistih straneh, kjer so vladali bizantinski cesarji, to je po primorskih krajih istrskega polotoka in pa po beneških otokih. Po Furlaniji in sploh po celinskem delu be- neške pokrajine so pa imeli razkolniki varno zavetje, ker so jih podpirali ondi stanujoči Langobardi, ki so bili sami dalj časa vdani ari-janski veri. Tem je bilo ljubše, da so živeli pod njih oblastjo razkolniki, kakor pa katoličani, ker vsled tega tudi niso imeli rimski papeži, njih nasprotniki, po rečenih zemljah nobene oblasti v verskih zadevah. Kakor že večkrat, so vplivali tudi takrat razni politični činitelji na katoliško in razkolniško stranko. To se je pokazalo posebno 1. 607., ko je bilo treba po smrti gradeškega patriarha Severa določiti novega naslednika. Namesto enega cerkvenega vladarja sta bila postavljena dva. Z dovoljenjem langobard^-kega kralja AgiluJfa in furlanskega vojvoda Gisulfa so si razkolniki v Ogleju, tedaj na langobardskih tleh, izbrali opata Ivana za s\ojega višjega cerkvenega pastirja. Na sosednjem Gradežu pa, kjer so takrat ukazovali bizantinski vladarji, so v istem času katoličani postavili Kandidijana za svojega vladika (št. 142). Kadar je pozneje umrl katoliški škof na Gradežu, je dobil novega naslednika; ravno to se je zgodilo v Ogleju, ako je umrl ondotni razkol-niški škof. Stara oglejska cerkev, ki sta jo ustanovila sv. Marka in sv. Mohor, se je razdelila sedaj v dve, v oglejsko in gradeško, kar ni bilo v teku časa brez osodepolnih posledic za obe. B. Sloveni in njih boji z Bizantinci.) J. Nekoliko opazk o nekdanjih SloVenih. Slovani so bili že v šestem stoletju po Kristusu jako veliko ljudstvo. Jordanes pravi, da prebiva ljudnato pleme Venetov po neizmernih prostorih. Imeli so razna imena ter se delili v mnogo razrodov, med katerimi so bili najvažnejši Sloveni in Antje (št. 52). Oboji, Slovčni in Antje, so bili Slovani; oboji so govorili isti jezik, imeli enako ustavo, molili iste bogove, živeli v sličnih bivališčih ter se vojskovali in oblačili na enak način. Tudi po telesni zunanjosti ni bilo razlike med njimi. Sloveni in Antje niso imeli samovladarjev, temuč so že od nekdaj živeli kot demokratično ljudstvo. Zato so se razpravljale državne stvari pri njih vedno javno. Verovali so v enega glavnega boga, ki dela blisk in gospoduje čez vse. Darovali so mu vole in druge živali. Častili so pa še druga božanstva ter jim tudi večkrat darovali. Med darovanjem so se vršila razna prerokovanja. Stanovali so v slabih kočah, ki so bile raztresene daleč druga od druge. Mnogokrat so menjavali bivališča. V vojsko so hodili navadno peš s ščitom in sulico v rokah. Oklep jim je bil odveč. Vsi so bili visoki in jako hrabri. Hudobni in prevarljivi ') Obširnejše sem o .Slovenih in njih bojih pisal v Izvestjih Muz. društva za Kranjsko, VIII., str. 77-95, 109—121, 152-162, 177—211. navadno niso bili. Ker so živeli raztreseno po vaseh, zato so imeli tudi mnogo zemlje v posesti (št. 33). Napačno bi bilo, ako bi Slovčne in Ante zamenjavali. Prokopij, Jordanes in še drugi takratni pisatelji jih strogo ločijo. S 1 o v č n i so živeli v šestem stoletju bolj na zahodu in jugozahodu slovanskega sveta. Tako jih nahajamo okoli leta 550. po Sremu, Banatu in Valahiji od mesta Oseka pri Dravi pa do izlivov reke Donave. Na jugu so segali do Save in Donave. Tudi so živeli med Vzhodnimi Karpati in Dnestrom tja do reke Visle (št. 52, 57). Antje pa, o katerih trdi Prokopij, da jih je bilo brez števila, so prebivali od Slovžnov bolj na vzhodu med Dnestrom in Dneprom, pa tudi med to reko in Donom kot sosedje Uturgurov, katerih stanovališča so bila ob Azovskem morju (št. 52, 55). Večkrat so Sloveni in Antje skupaj napadli bizantinsko zemljo ter po njej plenili (št 33, 47, 62). A zgodilo se je tudi, da je med Anti in Slovčni prišlo do razpora in vojske (št. 33), kar je bilo tem lažje mogoče, ker sta oba razroda prebivala drug blizu drugega (št, 47). Med Anti se je njih narodno i m e kmalu izgubilo, ker ga je izpodrinilo ime sorodnih sosedov. Dandanes je slovžnsko ime razširjeno med nekaterimi posameznimi razrodi v besedah Slovenec, Slovak, Sla-vonec itd., zaznamuje pa tudi celoto v oblikah Slovan, Sloven ali Slavjan. Prokopijevi za katere rabim besedo „Slovčni", so bili le del Slovanov, drugi del pa Antje. Teh Slovčnov pa tudi ne smemo zamenjati s sedanjimi Slovenci, ker ti so bili le del Slovčnov. Prvotna domovina Slovanov je bila sedanja zahodna Rusija, kjer so segali na večerni strani do Karpatov, Visle in Baltiškega morja, na severu do Ilmenskega jezera in povirja reke Volge, proti vzhodu skoraj do Dona, na jugu pa do Dnestra in dolenjega Dnepra. Za mejaše so imeli na zapadu Nemce, na severu Čuhonce, na vzhodu in jugu Sarmate, ob Dnestru pa Peucine in Bastarne, o katerih se prav ne ve, so li bili Germani ali Keltje. Zgodaj so Slovani razširili svoja bivališča proti jugu, kjer so prišli v dotiko z germanskimi Goti. Ti so se namreč najbrže v začetku tretjega stoletja po Kristusu naselili ob Črnem morju med rimsko Dacijo in dolenjim Dneprom. Da so Slovani dalj časa živeli v soseščini Gotov, dokazujejo izposojene besede, ki so jih sprejeli od Gotov ali pa ti od Slovanov. Število teh izrazov ni sicer veliko, vendar toliko, da ni dvomiti o njih medsebojnem občevanju. Zanimivo je, da se nahajajo gotovske besede le v jugoslovanskih jezikih in pa v tistih, v katere so prešle iz staroslovenščine. To dokazuje, da so le Jugoslovani živeli blizu Gotov. Ko je bila po Atilovi smrti (f 453.) hunska oblast uničena, so porabili Slovani to priložnost, da so si prisvojili novih zemelj. Začeli so prodirati na dve strani, na zahod in na jug. Iz Prokopijevih besed je razvidno, da so se Slovani že pred letom 512. naselili po zemlji med Vislo in Labo (št. 7). Razni germanski razrodi, ki so po teh krajih prebivali, so se morali Slovanom umekniti ali pa se jim pokoriti. A tudi proti jugu po zemlji med Karpati in dolenjim Dneprom so prodirali Slovani. To je bilo za nje tem lažje, ker so se Vzhodni Gotje, ki so prej po teh krajih prebivali, pomeknili okoli Jata 400. v Dacijo, še pozneje pa v Panonijo. V prvi polovici šestega stoletja nahajamo Slovane že ob dolenji Donavi po sedanji Valahiji. Vzroki, ki so napotili Slovane, da so začeli siliti proti jugu in zahodu, nam niso znani; vendar si lahko mislimo, da jim je takratna domovina postala pretesna, in zato so si hoteli nekateri izmed njih poiskati novih bivališč, Akoravno jih je na razne kraje prav mnogo odšlo, jih je \endar na stari zemlji še toliko ostalo, da jih drugorodni sosedje niso mogli izpodriniti. Brez dvoma je Slovane tudi mikalo, da bi po zgledu Germanov in drugih ljudstev plenili po bizantinskih pokrajinah, ki so bile, če prav večkrat opustošene, gotovo bogatejše kakor njih domovina na severu. Slovani so se polagoma pomikali proti zahodu in jugu. Vendar se to prodiranje ni vršilo mirno, temuč so si naši predniki morali z mečem v roki napravljati pot. Koliko truda jih je stalo, preden so si osvojili večjo polovico Balkanskega polotoka! 2. Sloveni in Bizautiuci. Iz prva so imeli Bizantinci o Slovanih kaj nejasne pojme Pripovedovali so o njih neumne in neverjetne bajke (št. 10). Dokler so Slovani mirno živeli ob dolenji Donavi, se niso Bizantinci dosti brigali za nje. Še le, ko so začeli po Balkanskem polotoku pustošiti, so postali znani takratnim grškim in latinskim pisateljem. Ob Donavi stanujoči Slovčni so skoraj vsako leto šli čez to reko, da so plenili po Meziji, Traciji, Iliriji, Macedoniji in drugih pokrajinah bizantinske države Pridrli so večkrat v Peloponez, potem do vrat carigrajskega mesta, do Egejskega, Jonskega in Jadranskega morja. Prišli so po bizantinski zemlji če dalje bolj naprej ter po njej ropali in požigali, prebivalce pa morili ali pa lovili, da so jih potem odvajali v sužnost. Ker so bili ujeti Bizantinci kristjani, so jih imenovali naši predniki krščenike in krščenice. Kmalu sta ta dva izraza med našimi ljudmi začela zaznamovati to, kar besedi sužnik in sužnica. Se dandanes pri nas beseda krščenica pomenja deklo. Naši predniki niso bili takrat nikak miren narod, ki se peča le s poljedelstvom in z živinorejo, pač pa jako bojevit. Prokopij je trdil okoli leta 558., da so Bizantinci vsled vsakoletnih napadov Slovönov, Antov in Hunov izgubili od leta 527. sem, tedaj v tridesetih letih, nad 200.000 ljudi. Nekateri so bili ubiti, drugi pa odvedeni v sužnost. A tudi Slovčni niso brez škode zapuščali bizantinske zemlje, ker pri raznih navalih, še bolj pa pri obleganju mest in v nesrečnih vojskah jih je bilo mnogo pobitih (št. 62). Vsled neprestanih napadov je bizantinska država onemogla. Njeni domači prebivalci so pred neljubimi gosti iskali zavetja na morskih otokih in po utrjenih mestih, akoravno tu včasi brez uspeha. Mnogo njenih podložnikov je začelo opuščati obdelovanje zemlje; poprijeli so se pastirskega življenja, ker niso bili nobeno leto varni, da jim Slovšni ne uničijo njih bivališč ter ne opustošijo njih polja Njih potomci so se do današnjega dne ohranili po goratih krajih Tracije in Macedonije, kjer se še sedaj navadno pečajo z živinorejo. To so Kucovlahi, ki govor(5 neko rumunsko narečje. Iz prva se Slovčni niso prav upali oblegati bizantinskih mest in se bojevati na ravnem polju; bali so se še celo, da bi prestopili reko Donavo ter napadli bizantinsko zemljo (št. 45). Sčasoma so pa postali vedno drznejši. Vojskovanju so se privadili tako, da so še celo prekosili svoje nasprotnike (št. 88). Največkrat so sami na svojo roko napadli bizantinska tla, drugikrat pa so pomagali Hunom, Obrom ali pa kateremu drugemu narodu. V sedmem stoletju so Slovčni za vselej prestopili Donavo, ostali v bizantinski državi ter plenili po njej. Polagoma se je nabralo po grški zemlji toliko slovenskega življa, da so cele pokrajine dobile ime l-AloejTi^na. ali IvXwMoc, to je Slovčnija. Še celo Peloponez, Epir in druge dežele, koder dandanes ni več Slovanov, so imele mnogo slovčnskih prebivalcev. Ker so se Slovčni s silo in proti volji bizantinskih cesarjev polastili njih zemlje, so bili v dotičnih krajih tudi popolnoma svobodni ter vedno pripravljeni, da branijo svojo nezavisnost z mečem v roki. Pozneje so se posamezni oddelki Slovčnov prostovoljno ali pa primorani pogodili z vlado v Carigradu, priznali vrhovno oblast ondotnih cesarjev ter obljubili dajati davke in vojake; postali so torej bizantinski podložniki. Po drugih krajih so pa Slovčni hoteli še za naprej ostati gospodarji na zemlji, ki so si jo osvojili s pogumnostjo in brezobzirnostjo, ustanovili so si sčasoma samostojne države. Nekateri Slovčni in Antje so prišli kot mirni ljudje v bizantinsko državo ter se v njej naselili z namenom, da bi si tu poiskali primernega zaslužka. To se je najbrže zgodilo večinoma še v tistem času, preden so Slovčni in Antje začeli pustošiti po bizantinskih tleh. Mnogo jih je stopilo v cesarsko vojsko; nekateri izmed njih so se odlikovali v raznih bojih in, ako jim je bila usoda mila, povzpeli so se od pro-staka do poveljnika. Bizantinski zgodovinarji tistega časa nam večkrat pripovedujejo o hrabrosti slovčnskih in antskih vojakov. Hvalijo jih tudi xxvn radi njih spretnosti, ako je treba iz zasede napasti sovražnika ali pa se ž njim vojskovati po nepristopnih krajih (št. 27, 35, 45, 56). Povedal sem že, da so slovenske čete pomagale cesarju Justinijanu, ko so se njegove trume vojskovale z Vzhodnimi Goti. A tudi v vojski s Perzi so imeli Bizantinci med svojimi vojaki mnogo Slovenov, izmed katerih so nekateri postali poveljniki posameznim oddelkom (št. 56, 58), Kdaj so Sloveni in Antje začeli napadati bizantinsko zemljo, ni natanko znano. Iz Prokopijevih besed je razvidno, da takrat, ako ne prej, ko je v Carigradu nastopil vlado cesar Justinijan, kar seje zgodilo leta 527 (št. 62) Prodiranje čez Donavo na bizantinska tla ni bilo Slovenom lahko delo. Že širokost rečene reke jih je ovirala. Na nasprotni strani pa so bili postavljeni bizantinski vojaki, da bi po svojih močeh stražili državno mejo. Bizantinska vlada je pošiljala k dolenji Donavi najhrabrejše čete in najboljše poveljnike. Da bi bilo še težje napadati bizantinsko zemljo, je postavil cesar Justinijan pri rečeni reki mnogo trdnjav, že obstoječe pa je dal popraviti (št. 57). Leta 530. in tudi že prej so Slovčtii in Antje v družbi s Huni večkrat šli čez dolenjo Donavo ter grozovito postopali med bizantinskimi prebivalci. Cesar Justinijan je nato v četrtem letu svojega vladanja nad Slovšne poslal svojega poveljnika Hiibudija ter mu izročil stražo ob Donavi zato, da bi ne mogli sovražniki čez to reko. To je nekoliko pomagalo. Ko je pa Hilbudij po tretjem letu, odkar je bil poveljnik ob Donavi, šel na nasprotno stran reke, so se mu Slovčni ustavili, kar se je zgodilo leta 533. Prišlo je do hudega boja, v katerem je padlo mnogo Bizantincev in tudi njih poveljnik Hilbudij. Odslej so Slovčni šli čez Donavo, kadar se jim je zdelo, ter so plenili po bizan tinski državi. Tudi Antje so napadli Tracijo, ujeli tu mnogo Grkov ter jih odvedli v sužnost (št. 33). Ne dolgo potem se je vnela domača vojska med Sloveni in Anti. Prvi so bili srečnejši ter premagali nasprotnike (št. 33). V tem času, ko je bil boj med brati, so prenehali napadi na bizantinsko zemljo. Leta 545. je velika množica Slovenov prestopila reko Donavo, ropala po Traciji ter potem tirala mnogo Bizantincev v sužnost. Med potjo so pa Heruli udarili na Slovene ter osvobodili ujete Bizantince (št. 33). Dve leti pozneje se je slovšnska vojska na novo napotila čez dolenjo Donavo ter potem opustošila vso Ilirijo do Drača. Povsod so Sloveni morili, tirali odrastle ljudi v sužnost ter si lastili tuje imetje. Po rečeni pokrajini so si tudi osvojili več trdnih gradov. Bizantinski poveljniki po Iliriji, ki so imeli pod seboj 15.000 mož, so le od daleč sledili sovražnikom, ker so se jim bali približati (št. 40). — Okoli 1. 548 je mnogo Slovčnov spremljalo langobardskega princa Ildigesa, ki se je bil napotil v Italijo ter tu premagal bizantinskega poveljnika Lazarja (št. 42). Leta 549. je udarila slovenska vojska čez Donavo, potem brez napora prestopila reko Marico ter premagala bizantinske čete po Traciji in Iliriji, če prav so bile mnogo močnejše kakor slovenske trume. Potem so Sloveni užugali konjike, katerim je ukazoval bizantinski poveljnik Asbad. Tega so Slovčni ujeli, mu pozneje strgali kožo s hrbta ter ga sežgali. Ko so to izvršili, so pustošili brez strahu po vsej Traciji in po vsej Iliriji ter oblegali in vzeli mnogo trdnjav. En oddelek Slovčnov je prišel do Egejskega morja ter se tu polastil primorskega mesta Topera, če prav je bila v njem vojaška posadka. Kjer so se Slovöni prikazali, so pomorili vse odrastie ljudi, na katere so naleteli. Zato je bila vsa zemlja po Iliriji in Traciji polna nepokopanih mrličev. Večkrat so tiste, katere so hoteli usmrtiti, prej še na razne načine trpinčili. Vole in ovce, ki so jih naropali, so v kako poslopje zaprli ter brez usmiljenja požgali, ako jih niso mogli spraviti v svojo domovino. Ko so se Sloveni na zadnje vračali proti domu, so tirali s seboj tudi več kakor 10.000 ujetnikov (št. 45). Naslednjega leta zopet prestopi velika množica Slovčnov reko Donavo ter se prikaže najprej pri Nišu. Nekaj časa pozneje prekoračijo ti Slovčni ilirske gore ter prihrumö v Dalmacijo. Ko so potem še nove trume prišle čez Donavo ter se združile s prejšnjimi, so pustošili vsi skupaj popolnoma svojevoljno po bizantinski državi. Posebno veliko škode so naredili v neki pokrajini blizu Marmorskega morja. A niso samo mimogrede plenili tamošnje zemlje, temuč so ostali v njej tudi čez zimo v letu 550. in 551. brez strahu pred kakim sovražnikom, kakor bi bili v svoji domovini. Na zadnje je cesar Justinijan poslal nad nje prav veliko vojsko, ki je naletela na Slovčne pri Drenopolju v Traciji. Tu je prišlo do hudega boja, v katerem so bili Bizantinci popolnoma premagani. Nato so Sloveoi opustošili pokrajino, Astika imenovano, ki je bila blizu Carigrada ob Črnem morju. . Poslednjič so dospeli do Dolgega zidovja, ki je bilo od Carigrada le za dober dan oddaljeno. Nova bizantinska vojska, ki so jo poslali nad sovražnike, je pač en oddelek Slovčnov zapodila v beg, a drugi so se brez težav s svojim plenom povrnili v domovino (št. 47). Nekoliko pozneje, vendar še istega leta, je prišla velika množica Slovčnov v Ilirijo ter tu strašansko postopala. Cesar Justinijan je poslal nad nje svojo vojsko. Ker pa Bizantincev ni bilo posebno veliko, zato se niso upali napasti Slovčnov; pač pa so jim vedno sledili za hrbtom ter ugrabili tiste, ki so zaostali. Nekatere izmed njih so pobili, nekatere pa žive ujeli ter jih poslali cesarju. Pri vsem tem so Slovčni takrat dolgo časa pustošili po bizantinski zemlji; po vseh cestah je bilo polno mrličev. Brez števila ljudi so odgnali v sužnost. Ko so vse pokončali, so se vračali z vsem plenom domov, ker se jim ni nihče ustavljal. Se takrat, ko so Slovžni hoteli iti čez Donavo, jih niso mogli Bizantinci napasti iz kake zasede ali pa jim kako drugače škodovati, kajti Gepidje so šli Slovčnom na roke ter jih za ne malo odškodnino prepeljali na drugo stran Donave (št. 50). Leta 559. so Slovčni v zvezi s Huni pridrli v Tracijo, po njej pustošili ter pobili mnogo ljudi; veliko pa so jih polovili, da bi jih odvedli v sužnost. Med ujetniki sta bila tudi dva bizantinska poveljnika. Ko so Sloveni dospeli do Dolgega zidovja, so ga prekoračili ter prišli v carigrajsko okolico. Cesarje nato poslal nad Slovčne mnogo vojakov, ki pa so bili premagani in večinoma tudi pobiti. Velika nevarnost je sedaj pretila glavnemu mestu. Vse je moralo na noge, dijaki, člani telesne cesarjeve straže in še celo stari senatorji stražit mestno zidovje. Svojemu izkušenemu poveljniku Belizarju je cesar ukazal, naj gre nad sovražnike. Ker ni bilo dovolj vojaštva in konj, je velel Belizar poiskati vse konje po cesarskih in privatnih hlevih. Oborožil je vse ljudstvo ter potem šel nad Slovene in Huna. Ti so se pomeknili nazaj k Dolgemu zidovju ter po ondotni okolici pustošili od meseca marca pa do avgusta. Tako malo strahu so Slovčni in Huni imel pred Bizantinci (št. 69). Kmalu potem so dobili carigrajski vladarji novega sovražnika na severozahodni strani svoje države. To so bili Obri, ki so dostikrat združeni s Sloveni pridrli na bizantinska tla. Leta 567. je langobardski kralj Alboin poklical Obre na pomoč, da bi mu pomagali premagati Gepide, ki so takrat prebivali po vzhodnem Ogrskem in Erdeljskem. V svojem sovraštvu do Gepidov je obljubil Obrom vse, kar so od njega zahtevali, tako med drugim polovico Gepidom vzetega plena in vso gepidsko zemljo. Gepidje so bili v vojski potolčeni in skoraj popolnoma uničeni; nekateri so prišli pod langobardsko oblast, drugi so morali služiti Obrom, ki so se polastili njih zemlje. Kmalu potem (568) se odpravijo Langobardi v Italijo, kamor jih je bil poklical ravennski eksarh Narzet, ter prepuste Obrom tudi svojo deželo (št. 70). Tako so namesto Langobardov in Gepidov začeli po Ogrskem in Erdeijskem gospodovati Obri. Ko je vladal v Carigradu cesar Justin H. (565 — 578), so večkrat Slovčni in Obri napadli njegovo zemljo. Še bolj pogostoma so ponavljali svoje navale pod njegovim naslednikom Tiberijem (št. 83). L. 578. je skoraj stotisoč Slovčnov pustošilo po Traciji in drugih pokrajinah. Bizantinski cesar ni imel nobene za vojsko sposobne trume, da bi jo poslal nad Slovčne. Bil je v velikih zadregah, ker se je moral takrat tudi s Perzi vojskovati. Zato je poslal poslance k obrskemu kakanu Bajanu ter ga prosil, da bi postal njegov zaveznik ter pričel vojsko s Slovčni. Ako bode Slovenom pretila nevarnost na domačih tleh, bi ti nehali pustošiti tujo zemljo ter bi rajše mislili, kako bi branili svojo domovino. Na zadnje je cesar pregovoril Bajana, da je ta zbral 60.000 mož ter jih iz Panonije po bizantinskih tleh peljal na zemljo Slovčnov. Ti iz prva niso bili pripravljeni na tak napad in zato so iskali zavetja v gosto zarastlih gozdih. A kmalu so se zbrali ter bili pripravljeni braniti svojo domovino. Ko jeobrski kakan poslal svoje poslance k slovenskim voditeljem z naročilom, da bi mu dajali zahtevani davek, so odgovorili: „Kdo izmed ljudi, katere obsevajo solnčni žarki, je tako močan, da bi nas premagal? Navajeni smo, da si lastimo tuje zemlje, ne pa, da bi si drugi osvojili našo. Taka bode naša navada, dokler bode kaj boja in kaj mečev." — Tako so se tedaj izrazili Slovčni; istotako ošabno so odgovorili tudi Obri. Tem besedam je sledilo zmerjanje in sramočenje, potem pa prepir. Nato Slovčni niso mogli brzdati jeze ter so pomorili obrske poslance. Ko je kakan Bajan vse to zvedel, je gojil dolgo časa sovraštvo do Slovžnov. Jezilo ga je, da ga niso ubogali. Mikalo ga je, da bi si pridobil slovčnsko zemljo, bogato raznega plena, ki so si ga nabrali Slovčni na bizantiskih tleh (št. 82). To nam kaže, da so bili Sloveai leta 578. popolnoma nezavisni od Obrov ter tako oblastni, da se niso bali pomoriti njih poslancev. Okoli 60.000 mož močna obrska vojska jih ni mogla prisiliti, da bi bili obljubili Bajanu pokorščino. Med obrskim kakanom in bizantinskim cesarjem je bila takrat sklenjena prijateljska zaveza, katero so pa Obri čez dve leti svojevoljno prelomili, ko so se zvijačno polastili mesta Sirmija (št. 87) Nekako v tistem času, ko so Obri oblegali mesto Sirmij, so plenili Slovčni po Balkanskem polotoku. V . Annates Admuntenses obsegajo dobo od 1—1250 ter so v obče zanesljivi. Za starejše čase je gradivo izpisano iz drugih letopisov. Za našo starejšo zgodovino je v njih le malo notic. Isdaje: 1> Pez, Script, rer. Austr., II, 163-187. — 2) Watten bach v MG. SS., IX, 569-593. Annates Alamannici se začenjajo z letom 703. ter segajo do leta 768., njih razna nadaljevanja (continuationes) pa do leta 926. Izpisovali so jih večkrat poznejši pisatelji, ko so sestavljali svoje kronike. Isdaje: 1) Pertz v MG. SS., I, 22-60. - 2)Henkingv Mittheilungen zur Vaterland. Gssch., XIX, St. Gallen 1884. Auuales Altabenses majores obsegajo dobo od 708—1073 ter so sestavljeni na podlagi raznih drugih letopisov. Zovejo se tako po bavarskem samostanu Nieder-Altaichu. Isdaje: 1) Giesebrecht in Oefele v MG. SS., XX, 772-824. — 2)Ista pisatelja v Scriptores rer. Germ, in usum scholar., Hannover 1868. Annales s. Aniandi. Tem letopisom je najprej Pertz dal to ime, ker je mislil, da so nastali v St. Amandu v tournayski škofiji na sedanjem severnem Francoskem. To delo, katero se začenja z letom 687. ter sega do 810., se sme uvrstiti med najstarejše letopise, iz katerih so potem drugi zajemali. Za našo lokalno zgodovino nimajo skoraj nobene važnosti Isdaje: 1) Duchesne, Hist. Franc, script., III. — 2) Bouquet, Recueil des historiens des Gaules et de la France, II. — 3) Pertz v MG. SS., I, 3—14. Annales Augienses obsegajo dobo od 709—954. Nastali so V Reichenau-u ob Bodenskem jezeru na podlagi nekaterih drugih letopisov, tako n. pr. Ann. Alamann., Sangallens. in Weingart. Isdaje: 1) Pertz v MG. SS., I, 67—69. — 2) Migne, Patrolog., Ser. lat., CXLII, 1209—1214. — 3) Jaffč, Bibl. rer. Germ., III, 702-706. Annales Einbardi, gl. Annales regni Francorum. Annales s. Bmmerammi Ratisponen. maiores (a. 748—823) Zovejo se ti letopisi po rezenskem samostanu sv. Emerama. Isdaje: 1) M a b i 11 o n, Vetera analecta, Paris, 1685, IV. — 2) MG. SS. I, 92-93. — 3 Migne, Patrolog., Ser. lat, CXLI, 1105—1108. Annales Fuldenses (a. 680 - 901) so zanesljiv zgodovinski vir, katerega so sestavili razni dobro podučeni pisatelji. Za starejše čase LXVI je dotični pisatelj (Enhard == Einhard) porabil Ann. Lauriss. min., Ann. Sithiens., izgubljene dvorne letopise in še druge vire ; dobo od 838-863 je opisal fuldski menih Ruodolf, in zadnje tri dele pa zopet drugi pisatelji. Isdaje: 1) Freh er, Germ. rer. script.,Frankfurt 1600,1, p. 1-55. — 2) Duchesne, Script, rer. Franc., (1638), II, 531-584. — 3) Pertz vMG SS., T, 343—415. — 4) Kurze, Ann. Fuld., Hannover, 1891. Anaales Guelferbytani (Wolfenbüttel) so dobili ime po kraju, v katerem so našli dotični rokopis, ter obsegajo dobo od 741—823. Isdaje: 1) Freh er. Germ. rer. script ed. Struve (1717), I, 77.— 2) Pertz v MG. SS., I, p. 23—46. Annales Jnvavenses maiores (a. 550—835) so nastali v Sol-nogradu, V Würzburgu se nahaja izvirni rokopis teh analov. Isdaje-. 1) Ec card us, Commentarii de rebus Franciae Orientalis, Wirce-burgi (1729), I, 804. — 2) Pertz v MG. SS., I, 87—89 in pa III, 121, 122. Annales Jnvavenses minores (a. 742—814) so bili leta 816. spisani ter dobili po Solnogradu svoje ime. Isdaje : 1) Eccardus, Commentarii, I, 805 — 2) Pertz, MG. SS-, I, 88, 89 in pa III, 122, 123. Anuales Laubacenses (a. 687 — 926) se zovejo po samostanu Lobbesu-u pri Lüttichu. Prvi del do leta 814. je predelan po Ann s. Amandi ter ob enem tudi nekoliko pomnožen. Isdaje: 1) Pertz v MG. SS., I, p. 7—15, 52—55. Annales Laureshamenses (a. 703—803). To ime jim je dal Pertz, ker je mislil, da so nastali v Lorschu na Hesenskem. Njih prvi del sega do leta 768., drugi pa ostalo. Isdaje: 1) Pertz v MG. SS., I, p. 22—39. — 2) K at z, v Jahresbericht des Untergymn. v. St. Paul, 1889. — 3)Muratori, Script, rer. Ital, II, 110. Annales Laurissenses maiores, gl. Annales regni Francorum. Annales Laurissenses minores (a. 680—817). Ti letopisi so površni izpiski iz Fredegarja in drugih virov. Za našo lokalno zgodovino je v njih le malo notic. Isdaje-. 1) Pertz, v MG. SS., I, 112-123- —2) Wait z, v Sitzungsberichten der Beriiner Akademie, XIX, (1882), p. 409-415- Annales Maximiniani (a. 741—811) se zovejo po samostanu sv. Maksimina v Trieru ter so nekaka kompilacija, ki je kmalu po letu 811. nastala. Ko je dotični pisatelj sestavljal svoje delo, je pred seboj imel Gesta pontif. Rom. in pa razne letopise. Isdaje-. 1) Wait z v MG. SS, XIII, p. 19-25. Annales Mettenses (a. 687—830) so nastali v Metzu. Pi.^atelj je porabil razne vire, med njimi tudi nekatere take, ki se nam niso ohranili; zarad tega ti letopisi niso brez važnosti. Isdaje: 1) Duchesne, Hist. Franc, script., III, p. 262—333. — 2) Pertz V MG. SS., I, 316—336. LXVII Annales Mosellani (a. 703 —797) so v najstarejših delih nekak ekscerpt iz izgubljenih dvornih letopisov. Poznejši pisatelji so Ann. Mosellani večkrat uporabljali. Izdaje- 1) Cappenberg v MG. SS., XVI, p. 494—499. Annales Nazatiani (a. 708—791) se zovejo tako po samostanu sv. Nazarija v Lorschu. Za našo domačo zgodovino imajo le malo porabljivega. Jsdaje-. 1) Freher, Corpus hist. Fr., I, p. 86—90. — 2) Duchesne Hist. Franc, script., II, p. 3 - 6. — 3) P e r t z v MG. SS., I, 23—44. Annales Petaviani (a. 687 — 804) so dobili to ime po nekdanjem lastniku njih rokopisa. Nekateri zgodovinarji menijo, da so ti letopisi nekaki izpiski iz neohranjenih dvornih letopisov, drugi, kakor Waitz, pa trdijo, da teh dvornih letopisov nikdar bilo ni. Isdaje-. 1) Duchesne, Hist. Franc, script, II, p. 6—10. — 2) Pertz v MG. SS., I, p. 7-18. Annales regni Francorum obsegajo dobo od 741 —829. Pertz (MG. SS., 1) jih je imenoval ,Annales Laurissenses maiores" in pa „Einhard! Annales". Bilo je več pisateljev, ki so jih sestavljali. Prvi med njimi jih je okoli leta 788. pričel ter potem nadaljeval do leta 795. Njegov naslednik je bil menih Einhard, ljubljenec takratnega vladarja Karola, čegar življenje je tudi v posebnem delu opisal. V obče so prej imenovani letopisi zanesljivi. iVInogi poznejši analisti so jih uporabljali in izpisavali. Za našo zgodovino je v njih marsikatera dragocena notica. Isdaje-. 1) Pertz v MG. SS, I, p. 124—218. — 2) Kurze, Annales regni Francorum, p. 1—178. Annales s. Rndberti Salisburgensis (a. 1—1286). Kaže se, da so v Solnogradu okoli leta 1180. sestavili nekako kronologično kom-pilacijo ter so jim pri tem delu služili razni viri, kakor Historia mis-cella, Gesta Francorum, Fredegar, Pavel dijakon, Gesta pont. Rom., Ann. Fuld, in še drugi letopisi. To kompilacijo, ki se pa nam ni ohranila, so porabili razni pisatelji, katerim se imamo zahvaliti za Ann. s. Rudb. Salisb., Ann. Admunt., Auct. Garstense itd. Za naslednja leta so potem samostojno opisovali razne dogodke. Isdaje-. 1) Wattenbach v MG. SS., IX, p. 758-810 Annales Salisburgenses (a. 499—1049) se večinoma ozirajo le na lokalne solnograške dogodke. Isdaje-. 1) Pertz v MG. SS., I, p. 89-90. Annales Sangallenses breves (a. 708—899) so nekak izpisek iz Ann. Aiamannici. Nastali so v St. Gallenu na Švicarskem. Isdaje-. 1) Ar.\ in Pertz v MG, SS, I, p. 64—65. — 2) Henking v Mittheilungen zur vaterländ. Gesch., XIX, 220—223, St. Gallen 1884. Annales Sangallenses waiores (a. 709- 1056) so do leta 918. izpisani iz Ann. Aiamannici; od leta 919. so pa samostojno delo, ki ni brez vrednosti. Isdaje-. 1) Arx in Pertz v MG. SS., I, p. 73—85. — 2) Henking, 1. c. Lxviii Aunales Sithienses (a. 548—823) so dobili to ime po samostanu Sithiou v St. Omer-u na severnem Francoskem, kjer so našli dotični rokopis. Ti letopisi se v nekaterih točkah ujemajo z Ann. regni Francorum. Izdaje-. 1) Mone v Anzeiger f. Kunde der teutschen Vorzeit, V (1836^^ p. 5—11. — 2) Wait z v MG. SS., XIII, p. 35. Annales THiani (a. 708—740 ter 741—807). Prvi del teh leto pisov je vzet iz Ann. s. Amandi, drugi je pa izpisek iz Ann. Petaviani in Laurissens. mai. Zovejo se po nekdanjem lastniku njih rokopisa. Izdaje: 1) Duchesne. His'. Franc, script, II, p. 11. — 2) Pertz v MG. SS., I, p. 6-8 in 219-224. Annales Weingartenses (a. 708—936) so do leta 918. le nekak izpisek iz Ann. Alamannici. Zovejo se po samostanu sv. Martina v Wein-gartenu v konstanški škofiji. Isdaje: 1) Hess, Monumenta Gueliica, pars hist., p. 269-274. — 2) Pertz v MG. SS., I, 65-67. Annales Xantenses (a. 640—874). Starejši deli teh letopisov so kompilacija, od leta 831. naprej so jih pa sestavljali razni istočasni pisatelji. Isdaje: 1) Pertz v MG. SS., II, p. 217-235. Anonymi Ravennatis Cosmographia. — To delo je bilo med letom 667. in 670. sestavljeno. Pisatelj, čegar ime nam ni znano, je iz raznih starejših virov zajemal in tako je v svoji knjigi bolj orisal tisto zemljepisno stanje, kakršno je bilo za Rimljanov,, kakor pa tisto, kakršno je bilo v njegovem času. Izdaje: 1) Pl. P oreh er on v Parizu leta 1688. — 2) Ja k. G r o n o v i u s leta 1696 (konec manjka). — 3) Abr. Gronovius leta 1722. — 4) Pin der et Parthey v Berlinu leta 1860. Auctarium Garstense (a. 450—1139). Ko sem govoril o Ann. s. Rudberti Salisburg., sem tudi omenil, kako je nastal spis Auctarium Garstense. Izdaje: 1) Watt en bach v MG. SS., IX, p. 561—569. Bedae Chronica [1) Liber de temporibus, 2) De ratione tem-porum] ab a. 1—726. — Obe kroniki, kateri je Beda spisal, sta deli dveh večjih kronologičnih razprav. Najprej je sestavil krajše delo „Liber de temporibus", v katerem je od poglavja 16 - 20. manjša kronika, ki sega do leta 703. Nato je spisal daljšo razpravo „De temporum ratione"-v kateri se od poglavja 66—72. nahaja večja kronika, ki sega do leta 726 ter je bila v naslednjem letu spisana. Isdaje: 1) MG. Auct. ant. torn. XIII. Bernardns Justiniunus, gl. Giustiniani Bernardus. Bernoldi Chronieon (a. 1 — 1100). Bernold je bil menih v samostanu sv. Blaža v Črnem lesu, pozneje pa v Schaffhausenu, kjer je LXIX tudi leta 1100. umrl. Za starejšo dobo nima njegova kronika prave samostalne vrednosti; izvirno je njegovo delo še le od leta 1074. naprej. Isdaje: 1) Per t z v MG.SS., V, 385-467. — 2) Migne, Patrolog., Ser. lat., CXLVIII, p. 1299-1432. Breves notitiae obsegajo kratke odstavke, v katerih je povedano, kako so razni možje ustanovili in obdarovali solnograško škofijo in solnograške samostane. Spisane so bile najbrže okoli leta 790. Tsdaje: 1) Canisius, Antique lectionis tom. VI, U47—1170. — 2)Bas-n a g e, Thesaurus monumentorum, Illb, 462—474. - 3) H an si z, Germ, sacra, Augsburg 1729, II, 19-32 — 4) (Kleimayrn), Juvavia, Salzburg, 1784, Anhang, p. 30—48. — 5) Keinz, Indiculus Arnonis et breves notiliae, München 1869. — 6) Hauthaler, Salzburger Urkundenbuch, Salzburg, 1898, I, p. 17—49.. Carmen de Aquilegia numqnam restaiiranda. To pesem je V slabem jeziku zložil neki neznan pisatelj najbrže med letom 844. in 855. Mož je pristaš gradeških patriarhov ter nasprotnik oglejskih. Isdaje: 1) Endlicher, Catalogus codicum manuscr. biblioth. palat. Vin-dobon.. I, (1836), p. 300- 302. — 2) D ume ril, Počsies popul. lat (1843) p. 261. - 3) Dümmler v MG. Poetae lat. aevi Carol., II, 150—153. Carmen de Pippini regis victoria Avarica, gl, Rhythmus de Pippini regis victoria Avarica. Carmen de synodo Ticinensi. Ta pesem obsega devetnajst kitic, v katerih se opisuje sinoda, ki so jo okoli leta 698. po želji langobardskega kralja Kuningperta sklicali v Pavijo. Zložil je to pesem najbrže neki magister Stefanus. Iz nje je razvidno, kdaj se je končal razkol zarad treh poglavij. Isdaje: 1) Oltrocchi, Ecclesiae Mediolanensis historia (1795), II, 536, 625.- 2) Bofisius, Concilia Papiensia (1852), p. 1. — 3) Troy a, Codice diplom., III, št. 330, 353, 364. — 4) Kandier, Cod. dipl. Istr. ad a. 698. — 5) Reifferscheid v Sitzungsber. der Wiener Akad., 1871. str. 473. — 6) L ar-cheografo Triestino, Nuova serie I, 85. — 7) B e t h m a n n v MG. SS. rer. Lan-gob., p. 190, 191. Cassiodori Variaram (epistolaram) libri XII. — Tako se zeve kakih 400 ukazov, katere je Gassiodor iz prva kot quaestor in magister officiorum v imenu svojega kralja izdal, pozneje pa kot prae-fectus praetorio v svojem imenu razglasil. Ta pisma so važen zgodovinski vir tistega časa. Isdaje: 1) Mariangelus Accursius leta 1533. v Augsburgu. — 2) Brosaeus leta 1588. v Parizu. — 3) Garetius leta 1679. v Rouenu. — 4) Mommsem leta 1894. v MG. Auct. ant., XII. Catalogus patriarcharum Aquilegensium. Imena oglejskih škofov in patriarhov od sv. Marka pa do Dionizija Delfina (f 1734). Isdaje: 1) Rubels v Mon. eccl. Aquil., Strassburg, 1740, Append., p. 6. - 2) Pertz v MG. SS., XIII, 367, 368. Chronicon Altinate, gl. Chronicon Venetum. LXX Cbronicon Grudense opisuje začetek torcellske škofije in gr«^ deške patriarbije do razkola oglejske cerkve leta '6Ö7, Pisatelj je sess stavil to delo v zadetku enajstega stoletja ter m^ drugim zajemal gradivo iz »Cronica de sing. patr. nove Aquileie^ in pa, kakor se kaže, iz ,,Chroiiicott Veaetam". Chronicon Gradecse so v prčjšnji&i časih imenovali Ckrosicon Sagoraini. JnäasJe -, i) Rosši v ArcliMo stžirico Italiano, VIII (1845), p. 116—129» 2) Pert z v MG. SS., VIi; 39—45. — 3) Mign-e, PatrolQg, Ser. lat, CXXXIX| p. 939—952. — 4) Mönticolö^ Croitaclie Veaeziane, Roma 1890, p4 17-Si. Chroaieon Mpis^iaceiiSe (a. 408—§18) se zove po samostanu sv. Petra v MoissaCr-u ob Tamu na južnem Prancoskeia Ta kr<»tika je precej dobra kompilaeija iz raznih znanih virov. Ixdajei 1) Duehesafe Hist, Franc, script., IH, p. 130—147. — 2)P6irt-^ v MG. SS., I, 28Ö.-313. — Glej tudi MG, SS, II, 25?-259. GMom^it pMtiaeebarum Aqnil^enmiim primata segä do leta kö^ bila mantovanska sinoda. Rubeis (p. 3) mislij da jf ta kroniki nastala že v deri(?Q Italiaoo, VIII. — z) Gar v ArcMvieŽ storico Italiano, App., V (1847)^ p. 1—128. - 3) Simoagf eld v MG. SS.. XIVi p. &~m , CbronographuQ Corbeiensi&. — Annales Qori^ensis segajai do leta 1117. Trideset let pozfieje je oorvejški opät Wibald nekolik^^ razširil le letopise in tudi k nekaterim prejšnjim letop^ä robu dotičnega^ rokopisa dosti^vil raznf «otiee, JafEg je tem notipam im«t i^Qhrono-v graplltts Čorbeiensis»^ da jih Je ločil od corveyskih lekpisov, IgdaM 1) Pert z v MG. SS., UI. — 2) Jaifž, Bil^. »er/Germ,, I, 43 -65.: Coilversio BagOMriOTum et Carantaaom^* T^a. sj^s je za^ zgodovino Slovencev v o^mgm IJa devetem stdet^» . ^ ■ L^I- nosti, Nelil šolBOaraški duboVftlk ie Ifi^a R33 spisal ta sestavek ter hotel ž nJim dölsaza'ti, da spada Pänönij^ pod sötoögralko nadškofijo in da je Metodovo delovanje v tej delelt j^fotiiioštavno i^tikanje v pravice solnograške cerkve. Pisatelj hvalisa in povišuje v tem pristranskem spisu zasluge soltiograških nadškofov in njili dnllotŠčiiLe^ o Me^ todu pa govori razžaljivo ter mti Še oeto ne privoŠSi ajegovega flad-Škofovsbega a^l^va. j^er se pisatelj, povsod opira na listmje ia draga poročila, zato lahko rečemo, da ni not7en stavek tega spisa iitGZ zgodovinske vrednosti» lsäi0e: i) ,Canisias, ^AI^tiq^JS lect to«. If, p. 248 et VI, 5.11,39. — 2) Freher, Script, rer. Bohem., Hanaover 1603, p. 15-20. — 3). (Kleimayrn), Juvavia, Anh,, p, 10—18, — 4) Kopitar, Olagolita CIo2iaiiuš,p.LXXII-r,XXVr, - 5) Wa,ttenbach v MG. Si^, XI (J85i), p,.6-1-4.— 6).Gin2!e.l,.Gesch. der Slawenapostel Cyrill u. Method, Wien i 861, Afth-, p 46-57. ... Profesor Majciger .(Zgodovina svetih apostolow^ slovanskih, Cirila in Metoda, 1863, str. 98—103) ji tä;^|ws poslovenil. Crqttieä, brevisstma origmis puttiärebatüs Grudeasis. Ta kronika je kratek izpisfek iz C&röm^n. Giradiense. Isdaje: 1) Monticoro,.Crönaöhe Veaeziane, I, p. 53, S6?. ' • Ctontcade8iBguli0päiriärehishoveÄqi(ile^ S'J'Q—1049). To kroniko je spisat neznätt jrisaitelj nsi Gradeža pred: zaSetkom enajstega stoletja t^ pfi svöjem delu porabil razne listine, med njiini itudi poiia« rejene, ki jih, je dobil v pafalarhovem arhivu. Poznejši prepisovajd so t^ kroniki dodali še im:eBa nekaterih novejših gradeških patriarhov. Spis je kolikor toliko zaaesljit. Razen drugih ga je ökoli leta 1008. porabil Ivan dijakoo. 1) Pert ž v. MG, SS., Vil, '45-47 (osU.). - Migae, Eatrplog^^ Ser. lat,- exxxix, p,.951-966- (odi.). —, 3) Waltz y MG- S&. rer. Langöb.; p. 393'—3Sf7. rr^ 0 tieOrl;.©, C^ 6-^16. ■ - ' IMiiäüJi Ta kronika, irazdeljena v desfet sega dobo öd g^y. ŠJarfe«. pa dO leta 13S9< Spisal jo je Äw^rej ©andete (Danduliis), ki je kot feenbški dožd iMa 1354. umrl. Plsa^lj je porabil razne vire ter v svoj tfkst sprejel lepo število listin; zate je njegova kronika .v ob§e zanesljiva. Igi^j'^: .1) M u r a t o r i, So^pt rej-^. Ital», XU, (1728), p. 13- 416, && eaji^etsiöne Bägöiiti(mim et Cätistatanörum Ubellus, gl. Clonversio JBitgoairäo^ Mat itäpe^at^tä^ Ž& zgQdoy'tv^' Slovencev sta le 13^ m 15. poglavje tega zivotöpisa večje važnosti. J^'däJß:-i) P&^ti v MG. 11^ — 2) Migne,' Patrölög, 'Ser. lat, — 3) jäff Gehn.; IV, ^ 4} W^; Script rer Geisffli. iÄ usui^^ M^itäpkimm Oei-dii^ eoiäiti^^^^^ IsMje : 1) MommS^n, v RSeini^to Musetm^ IX ;(1854)^ p. 299-2) D ftfifÄMr^Ä-^p^^ m GaM.,% 114. ■ . LXXII Ermoldi Nigelli Carmina in honorem Hlndowici impera-toris. Ermoldus Nigellus je bil duhovnik iz Akvitanije. I^ta 826. je spisal daljšo epično pesem, obsegajočo štiri knjige, v kateri je poveli-čaval takratnega cesarja Ludovika. V tej pesmi je marsikaj resničnega, marsikaj pa pretiranega. Isdaje .-1) M u r a t o r i, Script, rer. Ital., 11^ p. 3—80. — 2) Mencken, Script, rer. Germ, I, 865-956. - 3) Portz v MG. SS-, II, 464-523. — 4) Migne, Patrolog., Ser. lat, CV, 569-640. — 5)Dümmlerv MG. Poetaelat. aevi Carol, II, 5-79. Excerptum de Karentanis. To je kratek izpisek iz Conv. Bag. et Garant. Isdaje: 1) W a 11 e n b a c h v MG. SS., XI, 14, 15. Fredegarii Seholastici Cbronicon. To zgodovinsko delo sedmega stoletja ima štiri knjige, ki so jih skoraj tri stoletja pripisovali nekemu Fredegarju, čegar ime se pa v ohranjenih rokopisih ne nahaja. V novejšem času je Krusch dokazal, da sta vsaj dva glavna pisatelja sestavljala to delo in sicer je prvi spisal prvo in drugo knjigo ter prvih 39 poglavij četrte knjige, drugi pisatelj pa okoli leta 658. tretjo ter 40—90. poglavje četrte knjige. Zadnji pisatelj nam je tudi poročal o slovanskem kralju Samu in njegovih činih. Kar se nam v teh knjigah pripoveduje, je v obče zanesljivo; le jezik je jako slab Isdaje: 1) Flacius Ilyricus (Vlašič) v knjigi „Gregorii Turonici Histo-riae Francorum libri decern", Basel 1568, (kjer je le četrta Fredegarjeva knjiga natisnjena). — 2) F r eher, Corpus Franclcae Historiae, Hanau 1613 (s tretjo in četrto Fredegarjevo knjigo). — 3) Duchesne, Hist. Franc, script., Pariz 1636 (s tretjo in četrto knjigo). — 4) Ruinart, Gregorii Turon. opera etc., Pariz 1699. — 5) Krusch v MG. SS. rer. Merov., II (1888), p. 18-168. Fredegarii Scholastici continuaiiones. Kroniko, katero pripisujemo Fredegarju, so pozneje razni pisatelji nadaljevali do leta 768. Ti spisi so v jezikovnem oziru slabi in tudi, kar se tiče kronologije, ne brez napak. Isdaje: 1) Ruinart Gregorii Turon. opera. — 2) Krusch v MG, SS. rer. Merov., II, 168—193. Gesta Dagoberti i. regis Francoram. Tako se zeve slaba kompilacija nekega meniha, ki je v devetem stoletju živel v samostanu St. Denis-u pri Parizu. Na mnogih mestih se nahajajo prepisi iz Fredegarjeve kronike. Isdaje: 1) Duchesne, Hist. Franc, script., I, 572—589. — 2) S t r u v e, Acta literaria, Jena 1706, p. 45—181. — 3) Migne, Patrolog., Ser. lat., XCVI, p. 1395—1422. — 5) Krusch, MG. SS. rer. Merov., II, 399-425. Gesta pontißcam Romanorum, gl. Liber pontificalis. Giustiniani Bernard je bil beneški pisatelj ter umrl leta 1489. Razen drugih del je tudi spisal „De origine urbis Venetiarum rebusque LXXIII ab ipsa gestis historia" v 15 knjigah. Ker je porabil razne starejše vire, ni njegovo delo brez vrednosti. Jsdaje: 1) Graevius et Burmannus, Thesaurus antiquitatum et histo-riarum Italiae, V. Gregorii I. papae Epistolae sive Registtam epistolarum. Ta pisma so jako važen vir za tisti čas, ko je vladal papež Gregor I. (590 - 604). Med lünogiriii izdajatelji Gregorjevih pisem so najznamenitejši: 1) Gussanvil 1 a e u s leta 1675, 2) menihi benediktinci iz skupščine sv. Mavra (M a v r i n e i) leta 170.1 ter 3) Ewald in Hartmann v MG. Epist. I. in II. leta 1887 in 1891. V teh treh izdajah so dotični možje vsak po svoje uvrstili pisma po kronologičnem redu ter jih porazdelili v dvanajst knjig. — Izmed drugih izdaj naj še omenim: i;Gallicciolliv Benetkah leta 1768—76.~ 2) Migne, Patrolog., Ser. lat., LXXVII. — 2) M a n s i, Concil. coll. (1764), IX, X. — Tudi je marsikatero posamezno pismo papeža Gregorja v tej ali drugi knjigi ponatisnjeno. Guidonis Pisani Geographica. Ta pisatelj je leta 1119. zvršil svoje delo. Večino gradiva je prepisal iz Kozmografije neznanega ravenn-skega geografa. Izdaje: 1) P i n d e r et P a r t h e y v Berlinu leta 1860. kot dodatek h Kozmo-grafiji ravennskega zemljepisca. Historia Lan gobar do rum codicis Gothani. To je kratka zgodovina Langobardov, natisnjena po nekem kodeksu, ki se nahaja v Gothi, Pisatelj te zgodovine je porabil spis „Origo gentis Langobar-dorum", njegovo vsebino izdatno pomnožil ter pripovedovanje razširil do svoje dobe. Spisal je namreč ta sestavek med letom 807. in 810. Spisi Pavla dijakona mu niso bili znani, pač pa Izidorjeva Kronika. Izdaje: 1) Blume v MG. L-gg., IV, p. 641-647. ~ 2) Wait z v MG. SS. rer. Langob., p. 7 —11. Historia miscella. Neki Landolfus Sagax je okoli leta 1000 z raznimi dodatki pomnožil Rimsko zgodovino (Historia Romana) Pavla dijakona ter jo razširil do leta 813. tako, da je novo delo, ki je prej štelo le 16 knjig, sedaj imelo 26 knjig. Pithoeus je dal tej novi zgodovini, ki pa ni veliko vredna, ime „Historia miscella". Izdaje: 1) Pithoeus leta 1569. v Baselu. — 2) C a n i s i u s leta 1603. v Ingolstadtu. — 3) M ur at or i. Script, rer. Ital., I, p. 1—178. — 4) Migne, Patrolog., Ser. lat, XCV, p. 743—1158. — 5) Eyssenhardt leta 1869- v Berlinu. — 6) Droysen v MG. Auct. ant, II (1879) Johannes episcopus £p/iesiöus je živel v šestem stoletju. Bilje monofizit ter se udeleževal prepirov, katere so imeli njegovi pristaši s svojimi nasprotniki. Spisal je v sirskem jeziku Cerkveno zgodovino, ki je segala od Julija Cezarja pa do cesarja Mavricija. Imela je tri dele, izmed katerih se je pa le tretji ohranil. V njem so opisani dogodki, ki so se vršili med letom 536. in 585. Razen drugih virov je rabil tudi Malalasovo Kroniko. Ostanke te zgodovine je v izvirniku izdal C ur et on leta 1853. v O.xfordu. Nemški prevod je oskrbel kaplan dr Schönfelder ter ga dal v Monakovem leta LXXIV 1862. natisniti. Nekateri odlomki Schönfelderjevega prevoda so natisnjeni v Vjest-niku zemaljskog arkiva, 2^greb, I (1899). št. 115—120, 193. Johannis abbatis monašterii Biclarensis Chronica. Ta Ivan je bil opat v nekem španskem samostanu. Kje je bil „monasterium Biciarense", ni znano Ker je rečeni Ivan nekaj časa v Carigradu živel, zato se ne bodemo čudili, da je ta španski menih tudi nekoliko poročal o navalih Slovanov in Obrov na bizantinska tla Njegova Kronika je obsegala dobo od leta 567. -590. Leta 586. je ta Ivan ustanovil samostan „Biclaro", leta 591. je pa postal škof v katalonskem mestu Geroni na Španskem. Izdaje: 1) G a 11 an diu s, Bibliotheca veterum patrum, XII. 363—371. — 2) Migne, Patrolog., Ser. lat., LXXII, 863-870. — 3) Mommsen v MG. Auct. ant., XI (Chron ca minora, II), p. 211—220. Johannis diaconi Chronicon Veaetatn. — Ta Ivan je bil kaplan beneškega dozda Petra II. Urseola, ki je vladal od 991 — 1009. Spisal je kroniko, ki navaja razne dogodke do leta 1008. Pisatelju so rabili razni viri, kakor Pavel dijakon, spisi Bedovi. Cronica de sing, patr. nove Aquileie in drugi. Kar se tiče poznejših dogodeb, o katerih nam poroča, jih je deloma sam doživel. Isdaje: 1) Pertz v MG. SS. VII (1846), p. 4-38. — 2) Migne, Patrolog., Ser. lat, CXXXIX, p. 875 940. - 3) M o n t i c o 1 o, Chronache Veneziane (1890), p. 59-171. Johannis Malalae Chronographia. Malalas je bil v Siriji doma ter živel v šestem stoletju. Njegova kronika (XpovoYpa(p{a), ki je morebiti segala do leta 573., se nam ni popolnoma ohranila, kajti manjkata jej začetek in konec. Za nas je le ena notica večje važnosti (gl. št. 69). Isdaje: 1) Chilmeadus leta 1691. v Oxfordu. — 2) Dindörf v Corp. script, hist. Byz. leta 1831. v Bonnu. — 3) Migne, Patrolog, Ser. gr., XCVII, p. 9—790. Jordanes je bil gotovskega rodu. Postal je duhovnik in še pozneje pa škof v Crotonu v južni Italiji. Najbrže je bil tudi on med tistimi, ki so spremljali papeža Vig.lija v Carigrad, kjer je ta od leta 547 — 554. živel v pregnanstvu. Jordanes je leta 551. končal svojo razpravo o gotovski zgodovini (^Getica") in nekaj mesecev pozneje tudi svoj spis o rimski zgodovini („Romana"). Najbrže je v Carigradu zvršil oba dela. Več o tem pisatelju in njegovih spisih v Rutarjevi razpravi, tiskani v Letopisu Matice SlO''. za leto 1880., str 59 97. Pravo ime je Jordanes; oblika Jordanis je rodilnik, kakor n. pr. Johannes. Johannis. Isdaje: 1) Mura tori, Script, rer. Ital., I, (1723). — 2) iMigne, Patrolog., Ser. lat., LXIX (1848). — 3) C1 o s s leta 1861. v Stuttgartu (samo gotovsko zgodovino), — 4) Mommsen v MG. Auct. ant., V (1882). — 5) Holder-Egger leta 1882. v Freiburgu i. B in Tiibingenu (samo gotovsko zgodovino). Landolphi Sagacis Additamentum, gl. Historia miscella. LXXV Legenda ss. Marini et Anniani. Na podlagi životopisa sv. Marina in Aniana (Vita ss. Marini et Anniani), spisanega okoli leta 750., je nastala okoli leta 1100 omenjena legenda. V njej je nekoliko zgodovinskega zrna, še več pa pesniškega namečka. Isdaje: 1) Mon. Boica, I, 343 - 350. — 2) MG. SS, XV, p. 1069. — 3) B; S e p p. Vita ss. Marini et Anniani, Ratisbonae (1892), p. 9 — 17. Libellus de conversione bag. et Garant, gl. Conversio Bagoar. et Carantanorum. Liber pontiücalis ali pa Gesta pontiAcum Romanorum. To delo je sestavljeno iz dolge vrste životopisov, ki so jih v različnih dobah spisali razni pisatelji Mommsen misli, da so najstarejši deli nastali v sedmem stoletju, drugi pa v poznejših časih. To delo so mnogi pisatelji uporabljali v svojih spisih. lädaje: 1) M ura tori, Script, rer. Ital., Ill (1724). — 2; Vignolius v treh zvezkih (1724, 1752, 1755). — 3) Migne, Patrolog., Ser. lat., CXXVII in CXXVIII. — 4) Duchesne v Parizu, vol. I leta 1886. in vol. II pa 1892. — 5) Mommsen v MG. Gest, pont. Rom., I (1898) (do papeža Konstantina, ki je umrl leta 715.) Malalas, gl. Johannis Malalae Chronographia. Marii episcopi Aventicensis Chronica. Ta Marij je bil najprej škof v Avenches-u, pozneje je pa v Lausanne prestavil svoj sedež. Umrl je leta 594. Njegova kronika nima za nas posebne važnosti. Izdaje: 1) Gallandius, Bibliotheca veterum patrum, XII, 313—320. — 2) Migne, Patrolog., ser. lat., LXXII, 793—802 — 3) Mommsen v MG. Auct. ant. XI (Chronica minora, II), p. 232—239. Menander Protector. Priimek „Protector" je dobil, ker je bil član cesarske telesne straže. Bil je iz Carigrada ter je živel v drugi polovici šestega stoletja. Njegovo delo „'[j-op-.wv ^tßXoi š/.-o)" se nam je ohranilo le v odlomkih ter je nadaljevanje tiste zgodovine, katero je spisal Agathias. Obsega namreč dobo od 558—582. Kar nam Menander pripoveduje, je zanesljivo in verjetno. Isdaje: 1) Bekker in Niebuhr v Corp. script, hist. Byzant, XII, Bonn, 1829, p. 282-444. — 2) Müller, Fragm. hist, graec., IV, 200-269. — 3) Dindorf, Historici graeci min, Lipsiae, 1871, II, p. 1—131. Miraciila s. Demetrii martyris auctore Joanne, Thessa-lonicensi arcbiepiscopo. — Sv. Demetrij je v začetku četrtega stoletja v Solunu umrl mučeniške smrti. Pozneje so razni možje v svojih spisih poveličevali njegova dela. Solunski nadškof Ivan je opisal nekatere čudeže, ki so se pripisovali sv. Demetriju. Med drugim pripoveduje o Slovenih, ki so prišli pred Solun in ga začeli oblegati. Ker se je pisatelj takrat mudil v imenovanem mestu, je lahko s svojimi očmi opazoval, kako so Sloveni razsajali po solunski okolici. Isdaje: 1) Acta Sanct., Odobriš tom. IV, p. 104 — 162. Necrologium Angiense je nastal v Reichenau-u na otoku Bo-denskega jezera v dobi od 701, pa do 1000. LXXVI Isdaje: 1) Böhmer, Fontes, IV, 140 (odi.). — 2) Keller v Mitth. der antiqu. Gesellschaft zu Zürich, VI (1848), p. 37-68. — 3; Baumann v MG. Necrol, I, 271—282. Necrologium St. Galli iz 9, in 10. stoletja. Isdaje .-Ii D ü m m 1 e r in AA' a r t m a n n v Mitth. zur vaterländischen Geschichte vom hist. Ver. f. -St. Gallen, XI (1869). —2) Baumann v MG. Necrol,!, 462-487. Necrologia s. Rudberti Salishurgensis iz 8 -12. stoletja. Isdaje-, 1) Herzberg-Fränkel v MG. Necrol, II (1890), p. 91-198. On je posamezne odlomke, ki so jih drugi izdali, spravil v nekako celoto ter jo priobčil. Porabil je to, kar so objavili: 1) Frobenius v Mon. Boica, XIV. — 2) Meiller v Archiv f. österr. Gesch, XIX. — 3) Wiedemann v Archiv f. österr. Ge-sCh., XVIII, - 4) Böhmer, Font. rer. Germ., IV. Origo gentis Laugobardorum. Ta opis je nastal okoli leta 6'70. Služil je Pavlu dijakonu, ko je sestavljal zgodovino Langobardov, ter še nekemu drugemu pisatelju, ki je spisal sestavek, kateri nam je znan pod imenom Historia Langobardorum codicis Gothani. Isdaje: 1) Baudi di Vesme,v Historiae patr. monumenta, Turin, 18S5, p. 5-10. — 2) Bluhme v MG. Legg., IV (1868), p. 641—647. — 3) Waitz v MG. SS. rer. Langob., p. 2-6. Pauli diaconi Historia Langobardorum. Pavel dijakon je bil potomec langobardske rodovine, ki je po Furlanskem imela svoja posestva. Rojen je bil najbrže med letom 720- in 725. Langobardski kralj Deziderij mu je bil naklonjen; vsaj je Pavel nekaj časa pod-učeval njegovo hčer Adelpergo. Njej na ljubo je spisal „Rimsko zgodovino", ki je segala do dobe cesarja Justinijana I. Kdaj je Pavel postal duhovnik ter dobil priimek „dijakon", ni znano. Ko so se leta 776. Langobardi po Furlaniji vzdignili zoper Franke, se je tudi Pavlov brat Arichis udeležil upora ter vsled tega izgubil svoje premoženje. Šest let pozneje se je Pavel obrnil do frankovskega kralja Karola ter ga prosil, da bi prizanesel njegovemu bratu. Tudi se je sam napotil na dvor frankovskega kralja, kjer je bil dobro sprejet; tu je potem ostal več let. Ko se je pisalo 787, je bil zopet v svoji domovini. Proti koncu svojega življenja je v samostanu Montecassino spisal zgodovino svojih rojakov, a je ni popolnoma zvršil. Njegova „Historia Langobardorum", sega do smrti langobardskega kralja Liutpranda (f 744); manjka jej torej tista doba, ki jo je pisatelj sam preživel. Pavel dijakon je za svoje delo porabil razne vire, vendar tu in tam nekoliko prepovršno. Njegova slaba stran se najbolj kaže v kronologiji. Pavel dijakon spada med tiste pisatelje, ki so kolikor toliko poročali o Slovencih in njih bojih s sosednjimi narodi. Marsikatera notica v njegovi zgodovini je za nas velike važnosti. O znamenitosti te knjige Pavla dijakona za starejšo zgodovino Slovencev je že pisal Rutar v Letopisu Matice Slov. za leto 1885., str. 288—331. Kako razširjena je bila langobardska zgodovina Pavla dijakona, kaže nam to, LXXVII da se je o njej iz srednjega veka ohranilo čez sto rokopisov in da je bila v zadnjih stoletjih izdana štirnajstkrat, ako ne še večkrat. Isdaje: 1) M ur a tor i, Script, rer. Ital., I. — 2) Migne, Patrolog., Ser. lat, XCV, p. 433—672. — 2) Waitz, MG. SS. rer. Langob. (1878), p. 45—187.4) Script, rer. Germ, in usum schol., Hannover 1878. Pauli diaconi continuatio Lombarda je kratko nadaljevanje Pavlove langobardske zgodovine ter sega do leta 774,, torej do tiste dobe, ko se je frankovski kralj Karol polastil langobardskega kraljestva. Izdaje: 1) Waitz v MG. SS. rer. Langob., p. 216-219. Pauli diaconi continuatio Romana. Tako se zove kratek spis, sestavljen po načinu takratnih letopisov ter sega do leta 824. Pisatelj je zajemal iz Gesta pont. Rom. ter iz nekaterih letopisov, kakor iz Ann. Lauresham. Isdaje : 1) F r e h e r, Corp. hist. Franc., p. 178. — 2) Duchesne, Hist. Franc, script., II, p. 206—208. — 3 Muratori, Script, rer. Ital., Ii, p. 183. — 4) Waitz V MG. SS. rer. Langob., p. 200—203. Pauli diaconi continuatio tertia. To nadaljevanje, sestavljeno na podlagi raznih virov, sega do leta 809. Kdaj je ta spis nastal, ni znano. Izdaje: 1) Waitz v MG. SS. rer. Langob., p. 204—216. Paulini Aquileiensis patr. Versus de Herico duce. V tej pesmi poveličuje oglejski patriarh Pavlin svojega prijatelja, furlanskega vojvoda Herika, ki je leta 779. v bitki s Hrvati pri Trsatu izgubil svoje življenje. Isdaje: 1) M i g n e, Patrolog., Ser. lat., XCIX, 683. — 2) P e r t z v Einhardi Vita Karoli M. (Scriptores rer. Germ, in usum .schol., ed. 4a, 1880) p. 33—35. — 3) Kandier, Codice dipl. Istr. ad a. 791. — 4) R a č k i v Documenta hist. Chroa-ticae (Monum. spect. hist. Slavor. merid., VII), p. 301 fodl.). — 5)Dümmlerv MG. Poetae lat. aevi Carol., I, 131—133. Photii in Tbeophylactam summaria. Focij je živel v devetem stoletju v Carigradu ter bil tukaj tudi mnogo let za patriarha (858 — 867 ter 877—881). Spisal je več učenih del, med njimi tudi tako zvano Bibliothek© ali Myriobiblon. To delo obsega dolgo vrsto izpiskov iz raznih knjig, ki jih je Focij prečital. Precej obširni so izpiski iz Theophylakta. Isdaje: 1) Bekker v Berlinu leta 1824. v dveh zvezkih. — 2) Migne, Patrol., Ser. gr., CI—CIV I860. Poetae Saxonis Annales de gestis Caroli magni impe-ratoris (a. 771 - 814). Neki Saksonec je okoli leta 890. porabil Annales Einhardi in pa Einhardi Vita Karoli Magni, da je v verzih opisal razne čine frankovskega vladarja Karola. Le malo notic je vzel tudi iz drugih virov. Lxxvra Izdaje: 1) Duchesne, Hist. Franc, script., II. — 2) Leibnitz, Script-rer. Brunsvic., I, p. 120-171 — 3) Pert-/; v MG.SS., I, p. 227—279 — 4) Migne, Patrol., Ser. lat., XCIX, p. 683 -736. - 6) J a f f č, Bibl. rer. Germ., IV, p. 544—627. Prokopios (nps/.özio:) je eden izmed boljših bizantinskih zgodovinarjev šestega stoletja. Njegov rojstni kraj je bilo mesto Caesarea v Palestini. Leta 527. je postal tajnik in svetovalec poveljniku Beli-zarju ter ga spremljal na razna bojišča. Tako je šel leta 533. z Belizarjem v Afriko, leta 536. v Italijo in še pozneje na perzijsko mejo. Kdaj je umrl, ni znano. Med njegovimi deli je največ vredna njegova Zgodovina, ki obsega osem knjig, v katerih Prokopij opisuje v dveh knjigah perzijsko, v dveh vandalsko in v treh gotovsko vo sko. V osmi knjigi je nekak pregled raznih dogodkov pred letom 554. Kar nam Prokopij pripoveduje, je večinoma sam doživel; marsikaj je pa posnel po raznih virih. Za nas so najznamenitejše tiste knjige, v katerih se opisuje gotovska vojska. Drugo njegovo delo je Historia arcana (Tajna zgodovina), tudi 'Av£y.2o-a imenovana, ki jo smemo smatrati kot nekako nadaljevanje prej omenjene zgodovine. V tem spisu pogostoma napada cesarja Justinijana, njegovo soprogo in nekatere druge može. Kot tretje njegovo delo naj navedem spis ojustinijanovih stavbah (Uspi -wv znamenit posebno zarad zemljepisnega gradiva, ki je v njem nakopičeno. Prokopijevi spisi so za nas posebno važni zato, ker nahajamo v njih lepo število podatkov o Slovanih šestega stoletja. Izdaje: l) Maltretus v Bjzant hist, script, v dveh zvezkih, Pariz. 1662 - 63. — 2) D i n d o r f v Corp. script, hist. Byzant. v treh zvezkih, Bonn, 1833—38. Reginonis Chronicon (a. 1—906). Regino je bil opat v priimskem samostanu v zahodni Nemčiji. Ko je moral samostan zapustiti, je našel zavetje pri takratnem trierskem škofu Ratbodu. Ta ga je izpodbudil, da je spisal več razprav, med katerimi je bila tudi njegova Kronika. Umrl je leta 915. Rabil je za svoje delo razne znane vire, vendar je bil nekoliko prepovršen in se tudi za kronologijo ni dosti brigal. Se le proti koncu, ko pripoveduje o dogodkih, ki jih je sam doživel, je njegova Kronika dobra in zanesljiva. Izdaje: 1) P e r t z v MG. SS., I, 537—612. — 2) Migne, Patrolog., Ser. lat. CXXXII, 13—150. — 3) Kurze, Script rer. Germ, in usum schol., Hannover, 1890. Rhythmus de Pippiai regis victoria Avarica. Ta pesem obsega petnajst trovrstičnih kitic, v katerih se opeva zrnaga italskega kralja Pipina nad Obri leta 796. Verzi so slabi, a njih vsebina pa je, kakor se kaže, zanesljiva. Izdaje: 1) Pertz v Einhardi Vita Karoli M. (Scriptores rer. Germ, in usum. schol., ed. 4a, p. 32, 33). — 2) D ü m m I e r v MG- Poetac lat. aevi Carol., I, p. 116, 117. LXXIX Theophanes Coufessor (0£oa^£p [Aoi £|;.TcpC'c{)-£v SsSi'i^YT'l'ai, wxT^aotvio kq Ta ev IXXupioi? X^P^'^j 2r, «XXoi "Iv •irapo'.vouaij S' ev ETSpw 6v':£<; cl SvtAautjvot y.ai uc(i)yTTat, ot y.ai Aavcjßtot Tcpccra^o- pcuOfASvot, Ot jjtev Yuv«tyx};.Ä5to3cpoü(7iv "^j^sw^, 8'.a 10 rsrXYjpwa^-flct tcu YÄar.tc^, {XÜWV Si'Avjv ".obq uTzoxi-z^oix; 'zaXq e^tapÄTroVTS^, cl It iwt «SiaßAifiTou y.p£(i)ßop(3t^ «Tre/cnat; y^i o\ |A£V uTiap^ovciv «üO-scSst;, autcvoi^-ot, ÄVKjYSiAÖvsuTot, cuve/ö^ avaipouvTs^, a'jv£a^t6jj.4vc». SUVOBSUOVTS^, TOV aifwv Tj^^ejjidva xal opy^ov-a, aXdirsxaq xat Ta; ^^SpV^^? y.ar;a? xai sadtov-e^ %sif a vobis et extranearum gentium metus"] in da tudi ne bodo izpostavljeni obrekljivemu zalezovanju. Kralj pravi, da je sklenil, da naj postane predsednik v Dalmaciji slavni grcf Osvin, ki je na njegovem (kraljevem) dvoru na (dobrem) glasu ter v pokrajinah vsled dolgega občevanja jako znan [„illustrem comitem Osuin et pa-latio nostro darum et provinciis longa conversatione notissimum Dalmatiis decrevimus praesidere''']. Ravnajo naj se po njegovih ukazih, ker so se že večkrat prepričali o njegovi (Osvinovi) pravičnosti. Ob enem jim pošilja slavnega [„illustrem'*] Severina, da bi jim skupno dajala hvalevredne ukaze. Ako napravijo neenake piščalke eno pesem, toliko bolj bodo pametni ljudje z združenim glasom svetovali to, kar je prav. Kar so želeli že v četrti indikciji [,per quartam in-dictionem^Y), to dobijo sedaj, ko jim pošilja slavnega grofa ter tako z dobrotami prične svojo vlado primordia nostra a praestitis ') Namreč kralju Teodoriku. ') Cassiodor je tista pisma, katera se nahajajo v njegovi osmi knjigi in v pni polovici devete, spisal v začetku vladanja kralja Atalarika, ki je po smrti kralja Teodorika (f 30. avg. 526) začel gospodovati Vzhodnim Gotom. Dotična pisma so bila tedaj spisana leta 526. ali pa leta 527. (MG., Auct. ant, XII. p. XXIX). •) ČeU^a indikcija je segala od 1. septembra 525. pa do 1. septembra 526. 12 Št. 14, 15, 16, 17. inchoarent^]. Kralj jim piše, da naj pridejo v zadevi rečenega grofa (Osvina) k njemu (h kralju) taki možje, od katerih lahko natanko zv6, kako bi kazalo v prihodnjič urediti davek [„cewsMs"], da bi jim (Gotom in Rimljanom) zlajšal breme, ako bi spoznal, da so preobloženi. Zato se pa spodobi, da se brigajo za njegovo (kraljevo) korist, ker jim je dragovoljno podelil to, na kar bi smeli samo upati. Sredstvo vladanja je ljubezen, katera koristi mnogim. Država postane trdna, ako se varuje premoženje davkoplačevalcev. Datum manjka.') [Cassiodori Var., IX, g (MG., Auct. ant., XII, 275)]. Št. 15. Od leta 527. naprej. Odkar je po bizantinski državi začel cesar Justinijan') vladati, so pustošili Huni, Slovčni [„Sy.Xaßvoi'"]') in Antje skoraj vsako leto po Iliriji, Traciji, Heladi, Kerzonezu ter sploh po zemlji od Jonskega morja pa do carigrajskega predmestja. Gl. št. 62. Št. 16. 530 Huni (Bolgari), Slovčni in Antje so v tistem času večkrat šli čez reko Donavo ter grozovito postopali po bizantinski zemlji.') Glej št. 33. Št. 17. 533. Ko je bizantinski poveljnik Chilbudij šel čez reko Donavo, so se mu postavili nasproti Slovčni ter premagali njegovo vojsko, V boju je padlo veliko Bizantincev in pa tudi njih poveljnik Chilbudij. Odslej so Slovčni večkrat šli čez Donavo ter pogostoma napadli bizantinsko državo. Glej št. 33. ') Zastran datiranja gl. dotično opazko pod št. 13. ') Bizantinski cesar Justinijan je od meseca aprila pa do avgusta leta 527. skupno vladal s svojim stricem Justinom. Ko je pa meseca avgusta Justin umrl, je postal Justinijan samovladar v bizantinski državi. ') Za Prokopijeve Zx^aßrjvoC rabim navadno besedo Slovčni. Prokopij in tudi drugi pisatelji istega časa strogo ločijo Slovene od Antov. Oboji so bili Slovani. Slovenov tudi ne smemo zamenjati s sedanjimi Slovenci, ker ti so bili le del Slovenov. *) Da se čitatelji ne bodo motili, sem rabil tu in drugod za izraz 'Pcoiiciroi, ako zaznamuje Grke, ne pa prebivalcev rimskega mesta v Italiji, besedo Bizantinec, oziroma bizantinski. št. 18, 19. 13 Št. la Od 534. do 539. Leta 534. je bil za oglejskega škofa postavljen Lavrencij^ imenovan tudi Maver.'^) Rojen je bil v istrskem mestu Pulju. Vladal je le štiri leta in pet mesecev, potem pa umrl. Chronicon Gradense (Monticolo, CronacheVeneziane, 1,38): „...huius (sc. Stephani) quippe successor extitit Maurus, qui in eadem ecclesia prefuit annis IVj mensibus V." Chronicon Venetum vuIgoAltinate (MG., SS. XIV, 12): „Maurentius an. 4, men. 5," Ibid. (p, 38): „Mauretius fuit nacione ürbls Pole, sedit an. 3 et men. 5." Danduli Chronicon, V, c. 9 (Muratori, Script rer. Ital., XII, 86): „Laurentius episcopus, qui alio nomine Maurus dictus est, confirmatus fuit anno Domini DXXXIV. Hic in Pola urbe Istriae natus hoc tempore hunc prae-sulatum obtinuit." I b id. V. c. 9, pars 7 (p. 87) : „Hic itaque episcopus Aquilegiensis dum sedisset annis IV, mensibus V de hoc saeculo emigravit." Št. 19. 535, proti koncu leta.^) Konstancijan®) si je popolnoma podvrgel Dalmacijo inLiburnijo ter si pridobil vse Gote, ki so ondi prebivali. Take so bile zadeve po Dalmaciji. Z zimo vred je bilo končano prvo leto gotovske vojske, katero je Prokopij popisal. Procopii De bello Gothico, I, c. 7 (Corp. script. Byzant., XVII, rec. Dindorf, p. 38). „ . . . c&to) ts kwvs-ravttcc/ot; aaxjaa^fav tč xat Aigoupvtav ^ujx-ffaaav l^s, FotO-ou^ Trpodct^av^t^evo? ÄTrcr/Ta?, ot toutt, TBpyv-ro. Ta [xev ouv ai^.^! aaxjwetiäv ta6x^ inr; ' y.ca h y/tfawv i^pwtov sto; etsxeut« tw TwSs, 5v rifoxcTTio«; ^•Jvs'^patJ'aTO.« *) Obe kroniki oglejskih patriarhov, kateri je ponatisnil Rubeis (Mon. eccl. Aquil., App. p. 6 in d.) omenjata za škofom Štefanom takoj Macedonija, pač pana vaja „Catalogus patriarcharum Aquilejensium" (Rubeis, op. cit. p. 6) za Štefanom Mak-sencij a in potem še le Macedonija. Mislim, da Lavrencij in Maksencij sta ena in ista oseba. Chronicon Venetum vulgo Altinate imeniye tega škofa enkrat „Mauren-tius", drugikrat pa „Maurecius". *) Vojska med Bizantinci in Goti se je pričela leta 535. Konec prvega leta gotovske vojske je bilo na zimo leta 535. *) Konstancijan je bil maršal cesarja Justinijana (?affiv, aütb^ hk TW Travd crptttw eir? BsXtcrfltpiov tä xat 'PtijAHjv tevoci i^^tsCvsTO, ittirco^ ts 5w!t tcel^obi; oyy^ ^ctjov laup'.asa; revrexatsexa xai «ütöv T5^pay.tff(Aevoi TOT^ Tirrrot; ol itXsiJTot i^aav. *Aatv3cpio^ ouv tyjv So^aßtav vsvojjievo^ to twv ßopßapwv pivo^ ht OuXtywaXo? FdT^oi^ e^ At^supvi'av Tj^V/aaTO. y,al cfiai 'Pu){xa(iov iv /wpi'w S-jtapBwvi eq "/sipa; e)v-8-6vTwv i^cinj-Ö-evTS? jj-a^r, dtve/tlipTjCfloJ s?«; Boupvov -rtdXiv. ev-auO-Ä T£ TOV ^yvap/ovTa avsiASvtv OuXrfwaXoi;. KwvcravTtavbq S^ exv. TYJV 'Act-vapioy 7:apa3Xč'jr,v >5y.ovc:£, Sst'caq Tspl ^^aXwvi, crpaTiwTaq (ASTETC^i^-tj/aTO, o'{ ^yjA^avTa Ta ezstvY) ©poupta eiycv. y.at To^pov ts tov -rcptßoXov aiuavTa wpuccs y.6xXw y-ai Ta a>.Xa ttjv :roAtopy.(av d);; apiaTa e^vjpTusTO, 'Aatvowpc^ Sfe Tt CTpaTsujjta ßapßopwv avgipaq iq Bcupvov 7:6Xiv a^fy^TO. evO-a OyXiyt^^Xo) t£ y.al t^ TotO-wv OTpaTta I; SaXwva? vjX^s." Št. 22. 537') Ko so Gotje oblegali Rim, je dobil Belizar pomod Martin in Va-lerijan^) sta mu namreč pripeljala 1600 konjikov, med katerimi je bilo največ Hunov, Slovčnov in Antov, katerih domovina se nahaja unstran Donave (na severni strani) ne daleč od njenega izliva. Procopii De bello Gothico, I, c. 27 (Corp. script, bist. Byzant., XVII, rec. G. Dindorf, p, 125); . . maptivo? tč xal baxeptävb; ^xov, s^xaoctouc te % ttcv, ouTrsp zoa 'ru^/avei /p6voy votp -TTOA^^OU täOty; tob? Fot-O-ou^ a::cp(a 'cwv avovxa^wv criTi^so^J-ai. c c5v Z'/.AoeßYivb; Spd-pcu ßaO-ic; TÖU TrspißcXoy ^V TIVI V^'/jx- TS y.ai TO ^Ai-f©^ ^uvovaYWv at^ol ir^v TTOÄV sy.pO-XETO, at;.« oe •^[-».spa FOT-Ö-O? avr,p svTaüd-Ä TSK; ßoTava^ y.ata »a/ci; ^uN^Xe^ev, ix {ASV TOO '9-a|i.vou uTCOTCcra^wv cuSev ay^api, ^^ Trspiaxontov e^ TO TCOV jTpaTC- TtsSov, j/.Y, Tc; oiytbv r^O-svBe \o\. cl Ittittsowv czic-O-sv 6 Sy-Xag'/jvoc; ey. tcO abviBiou avapracTCv e-nor^JjaTo, y^C^^/wv T£ IASJCV xÄpTepw; xspciv «»/soTepat^ TCV i'v^J-pwiTCv, I; T£ TO CTpaTO-Tcs^ov r^iz-^yji ^spwv ^«i BaXsptavw svsysi'piasv. w St; xjv-O-avcj^ivw, (0 FOT^OI ZIJTSOOVT^, '^aiTOi ,UIT, TO tc/upov s/ovTic, vjy.t5Ta ed^e- Xo'joi ^poc^wpsTv cotaiv, dXX* s'/o6?iot Ta BsivoTaTa Xoyov tirabilitev in Christo confortabat. Tandem post annos XXVI ab ordinatione sua felici pace quierit." Chronicon patr. Aquil. alterum (Rubeis, Mon. eccl. Aquil,, App p. 9): „Macedonius patriarcha, vir clarus et pius, temporibus lustiniani vitam ducens laudabilem et per totam provinciam Icaliae fratres confortans in Christo post annos XXVI ordinationis suae felici pace quievit. Št. 30. Nepristna listina') 543, dne 24. marca Poreški škof Evfrazij [„Eufrasius Parentine ecclesie presul-^] pastir vseh mladoletnih, vdov in sirot v cerkvi sv. Marije Device in sv. mučenika Mavra, ukazuje z dovoljenjem Konstancija in Lavrencija, ') V treb kronikah stoji, da je .Macedonij vladal 16 let. Le v obeh oglejskih kronikah Sitamo, daje bil 26 let predstojnik svoji cerkvi, kar pa je nemogoče. Število XXVI je brez dvoma vsied površnega prepisovanja nastalo iz XVI. ') Ta listina je ponarejena, česar ni ležko dokazati. Marsikaj, kar je v njej zapisano, ne more biti resnično. Vendar pa se kaže, da je kompilator pred seboj imel kako pravo listino dobe poreškega škofa ICvfrazi;a ter jo porabil, ko je sestavljal to ponarejeno listino. Uenussi (Atti c memorie della societä Istriana, VllI, str. 49—86) je dokazal, da je listina nepristna. Med drugim omenja, da leta 543. kri.stjani še niso obhajali praznika vseh svetnikov, tudi ne oljične nedelje in ne Marijinega vnebovzetja. Iz jezika in iz drugih znakov se da sklepati, da je bila ta listina na podlagi nekega starega dokumenta sestavljena v prvih desetletjih 13. stoletja. 22 St. 30. katera je cesar Flavijan poslal iz Carigrada [„residentibus nobiscum Constantlo et Laurentio') directis ab urbe Roma a Flaviano im-peratore^) insimul nobis iubentibus et volentibus"], ter v navzočnosti poreške duhovščine in ljudstva, kakor arhidijakona Klavdija, arhipres-bitera Maksima, opata Andreja od sv. Ivana'), potem Ivana, vojaškega mojstra in odvetnika cerkve sv. Marije in sv, Mavra, ter mnogo drugih [,,presente clero et populo Parentino et Claudio archidiacono et Maximo archipresbitero et Andrea sancti Joannis abbate atque loanne magistro militum advocato ecclesie sancte Marie et sancti Mauri et aliorum guamplurium^^] vsem višjim in nižjim poreškim prebivalcem, ki bivajo na zemlji poreške cerkve, imajo na njej svoja stanovališča [„mansiones"'] ali pa jo obdelujejo, da morajo dajati po-reški cerkvi četrtino od vinogradov in njiv [„tam de vineis quam de agris guartas persolvant^\ tako, kakor so jo odrajtovali že prej njih predniki. Noben bodoč škof jim ne sme naložiti še kake druge davščine \„aliam superpositam'^*]. Poreška duhovščina in prebivalci ter njih nasledniki naj imajo pravico, da lahko rečeno zemljo, bivališča in vinograde prodajo, podelč, zamenjajo, volč v svoj dušni blagor ter sploh ž njimi storö, kar hočejo, da se le odrajtuje imenovani davek cerkvi svete Marije in sv. Mavra. — Škof ukazuje zase in za svoje naslednike, da naj vsi poreški prebivalci brez ugovora dajejo poreškim kanonikom, posebno tistim, ki v stolni cerkvi služijo sv. Mariji in sv. Mavru, desetino od vseh poljskih pridelkov in od živine [,,decimam .. . tam de omnibus frugibus terre quam de animalibus"]. Rečeni kanoniki naj dobivajo tudi tretjino od solin [„terciam partem de salinis"] na otoku Brioni'') [„in insula que vocatur Brivona'^\ tretjino od ribjega lova [„terciam partem de piscatione"], katerega ima cerkev sv. Mavra v Limskem kanalu [„de ripa Lemi''Y), ter tretjino od mlinov [„terciam ') Imeni Kons'ancij in Lavrencij sta bili najbržc že omenjeni v ti.stera starem dokumetu, katerega je imel kompilator pred seboj, ko je sestavljal to li.stino. Brez dvoma sta bila Konstancij in Lavrencij zastopnika takratnega bizantinskega cesarja, ') Ta listina se nam je ohranila v treh prepisih, ki se nahajajo v škofijskem arhivu v Poreču v knjigi „luriiim mensae episcopalis Parentinae". V enem prepisu se omenja ime cesarja Konstantina, v drugih dveh pa ime cesarja Flavijana. Benus>i je dokazal, da se dotični privilegij ne more pripisovati nobenemu b zantinskemu cesarju Konstantinu, pač pa ceserju Flavijanu, ki pa ne more biti drug, kakor cesar Flavins Justinianus. 'j Ta Andrej, opat pri sv. Ivanu, ni bil opat samostana sv Ivana „del Prato*,. kjer so se mnogo pozneje naselili menihi iz hospilalskega reda sv. Ivana. Benusst misli, da je bil morebiti v šestem stoletju v Poreču ali pa v njegovi bližini kak drug samostan sv. Ivaiia. Superposilum, superposita ali superimposita sejezvala izven-redna in proti navadi naložena dav-ščina. Otok Brioni je v južni Istri blizu Pulja. •) Umski kanal je v zahodni Istri od Rovinja proti severu. St. 30, 31, 32 23 partem de molendinis^^] na vodah, ki se zovejo „Gradule".') — Po-reška duhovščina, višja in nižja {„clerus Parentinus tam maiores quam minores'^], naj ima s svojim škofom vsako leto dvanajst pojedin [^convivia^] in sicer: 1.) na praznik vseh svetnikov, 2.) na dan svetega Mavra, 3.) o božiču, 4.) na dan sv. Treh kraljev, 5.) o pustu [„in carnis levamine'^], 6.) na cvetno nedeljo, 7.) na veliki četrtek, 8.) o veliki noči, 9.) na dan vnebohoda, 10.) o binkoštih, 11.) na praznik sv. Petra apo-steljna in 12.) na praznik Marijinega vnebovzetja. —Škof pravi, da ne sme nobeden izmed njegovih naslednikov in tudi nobeden drug tiran nadlegovati kakega poreškega duhovnika, ki služi v cerkvi Marije Device in sv. mučenika Mavra. Poreška duhovščina ni dolžna, da bi kdaj dajala kaki drugi osebi četrtino ali pa desetino. Ako bi kdo hotel ravnati zoper naštete določbe, naj ga zadene božje prekletstvo; tudi naj plača poreški duhovščini in poreškemu ljudstvu kot globo 20 Uber zlata. Listino je spisal „Petrus diaconus Parentine civitatis tabellio". Za njegovim imenom pa sledi 29 podpisov raznih poreških škofov, Evfra-zijevih naslednikov. Zadnji je Fulgerij, ki je vladal leta 1200. y^Imperante Flaviano Romanorum imperatore triumphatore Augusta anno imperii eius XF/. die vero XXIV mensis Martii, indictione V/-'') [Trije prepisi V škofijskem arhivu v Poreču. — Ughelli, Italia sacra, ed. Coleti, V, 397. — Kandier, Codice dipl. Istr. ad a. 543. — B e n « s s i v Atti e meniorie della societd Istriana VIll, 49] Št. 31. 544.») Belizar se je z vsem svojim brodovjem napotil (iz Solina) v Pulj kjer je nekoliko časa ostal, da bi preskrbel svojo vojsko. .. Nato seje odpeljal s svojim brodovjem čez morje v Ravenno Procopii De belic Gothico, III, c. ro (Corp. script, hist. Bysant., XVII, rec. Dindorf, p. 317): „ . ..-/.xi Bz'Ai^äsio? itav:: -üi t:6Ä(i) švS-žvS-s «p«; IlöXr, ou TO c-pdxvjii.a Sierrwv -/j^b'ivi -ivje s'.u.svs." Ibid. Ill, c. i i (I. c. p. 319): „B-X'.ffäp'.s; zxv-i -ij stoXw s; 'Pagevvstv (i y.£y»ty;|;.£v(.) £y£v£to y.alta iz tsu; -^catjaicu; $pä!7rr,p'o;. roAAay.'.^ -:£ TCU $£c?7:cToy ■^ptc'cc'jci ts $'a5£pcvTtoc 7.ca x/ic; tjyu7£ z£p'.3aa£c<>a'. ar^ ftütcy 0::b 02 tcv /pcvov tcOtcv ''Avtai £7:ir/,yi'^avt£!; ta £~l X^p''^^ -^roaaouc £Ar,(<7avTC y.al t»ov cy.£iV, Cü7-£p ixa^j'dixivc. aT:£y.ojji.iaOr,7av ic TÄ zaTpia TO-JTOJV $£ £va T(«)V ai/ixxAwTwv £ic ^tAavOptü^tcv t'.v« yJy^ysv tjyr; y.al rpaov 7;v $£ outo; avY;p y,ay,oöpYo? T£ A'lav y.al oTo; ŽTarr; ':cu; svTUYX^vcvTac •i:£pi£X{>£r/. izsior, t£ pouAcr^^voc £; 'Pw(xa(o)v Tr,v YV' cuo£;-'-ta [J-r^/OL^/fi sttsvce'. tciä^£. y,£y,rr,j/£V(|) Ii c'^iv y,y,(ov r?;; T£ ^».'Aav-O^pw-ia? e::r,v£7£ y.al roAAa [x£v g\ Bja to'jto ';rpb; t&u -O-toO l^ypi'ffaTO «Y^^^ I^EC/O-ac, y.al auTCv es cy$a;AYj a/apt^-cv ^ssrÖTtj (^tAavd^pco-X0TaT([> i:).)/, (| vjv Y^ ÄÜTM TÄ ßfATio^Ta Iz-ay-o-jEiv ii)-iAr„ P- 333. x'jpiov ajTSv C'jy. [/ay.pav y.ata^TTi^EsO-a'. ypr,(/aTtov jx£YaAa)v. sTvai Y^p ^^ -y,Aa-ßr^vv 7TpaT'/;Y/57avTa, h av$pa:Ti$wv aoy^? ^ravTa; ßapßapou; XavO^avovTa öct'.; zot£ IcfTiv. y1 toi'vvv auT(o ßoüAO'jivo) svr, 7:pc-iaOa'. T£ Ta; t5ö XtAßouoioj Tt;./a; y.al ^bv avO^pco-cv I; 'l\i>|j.a{(ov Tr,v Y^jv, $5cav TS or;aO-r,v y.al 'TAs-jtcu auTbv ;:a{XT:oAy 7:£pißaA£s^S-a'. irpbc ßa- a'.A£ti>; ouy, a^g'.y.bc sTvat. T«uTa 6 sj';rwv Vcv y.£y.Tr zpoVepLcvct TCV ivcpa WVOOVTC ya\ 5i>v ÄUTW «Trtovte; zb^Vlic W/OVTC. Ii:st TS iv r^^O-i^t tsTc (? azav-:», w; zXr^ |xev "AVTY;^ y.al Ä'JTC; TO ^ivoc, cuv TO«; cjA^-^evsc. TCTS c^hi TOA£;JI.{O'JC cv^ac, zpb? Tpw~cv r.OL^r^^^oov.^f y.al 'r-Vjv dy.v.pO'isiv £{)€Ait)v, w; Ti ÄUTo» Tv;; £C r/jv oty.'xv izxvcSou £j;.t:c5wv si-/;, X'.yvßoü^tov jasv ly.sTvov s'Tj -roiSccv ^r, tbv avBpa b/upiwi-o £!va'., Bsc'-ot« Be, «ts or, Šv-:« Iv i^scoic ßapjapö'.c, o>c i^VsAciv a7:oy.aA6'!;ai "Csv irav:« AS^OV^ r,v IA^^TOCIV ^f,'ifj '!*o>,u.Ät(i>v, ouy wv c'jy. tcv ač^cv, a/.aa y.at ^jaotiy-viffcalla'., o)c zb sr/.sc, i'Ki tout«») TM cvcy.XTi. Ta |;.£v o3v TTpwTa y.pOsÄ TÄDT« irpÄsaeto TWV ÄAAWV ßap3ap(.)v. 'i^^tcl 81 c acvc; ttčpiočpdjasvo; i; ättävt«; t.ao-sv, "Avrat 7/sobv attävts;, y.Oivr,v sTva». Tr,v Toiciv r^i-o-jv, ^oicvi a^a^Ki y.upbic •r^yr^ ts'j 'Pw.u.a«»)v XtAßcuBi'oy -ä y^p taora, -y.Xaßr,voi 'Z y,al "Aviat, c-ua apy^ovrai :rpcc avBpb; žvbc, äaa* Iv crji/cy.patiä |y. ^t/ajjioO Jistsjouji, y.ai $ia -cuts äutoT; twv ttpa^i^attov Ä£i -a tč C'j'^.^opy. y.al tx i; y,c'.vbv cs y,al tx jTaa« wc sittsTv azavta £y,ät£pot^ s7ti ts y.ät v£vc;j.'^tä'. tsutoi; ävwo-sv tot; ßäpßapot;. '^cbv piv y^? tbv tfjc a^tpa-f,; ot,;j.icyp-;bv a-rravtwv y.-Sp'cv |j.6vov äutov vojm^ouc.v cTvai, y,al p. 335. autm ßoa; ts y.al tspsTa Uzt/zt Bs oute icac.v cjts oTkXmc cp.cacy^yff'.v r/ avvVpo)i^o{; potr^v t'.vä ä'aa* Irj'.oxv avtotc sv ::o7lv vjor, 6 0-ivatoc •J; v6c(|) aXcOviv r, Ic ^CA£|A0V y.a>S-'.7Tayivoic, l-avYcXXovTai |A£V, ^^V Bta^v^w^iv, T(o i»-£<|) oytI tv}c aoT'ly.a 'oitjaziv, Btasu^cvTs; BI crsp jcrwy^cvTo, y.al cvovta: tyjv ^(■)ty',p'av täut'/jc Br, t'?;c -oucfia; autoi; lojvija^^^ai. crsßo'jat yivTCt y.al t,o-ts y.jtl vifj.^a; y.al aaa* atta baijacvta, y.al 'fl-icujiv autc-i;: äza^s, täj ts ;AavT£(a; Iv TauTa«; Br, Ta^c O-yjcai; ::c'.oövTa'.. oty,cD7'. Be Iv y.aAußai? ocy.Tpat; B'£7-y.tfyfiij.ho', t:sa'a(;> ;;.sv äz' aa'ai^atov, ajj.£{ßcvT£; Bs toc ta 7:oaaa Tbv r^c Ivoiy.-i^jew; sy.ajtci y(T)p2v, 1; l-^-a/v/v Bs y.aO-i"ta;a£vci tcs^^ |j.sv l-l toüc ci rcXXol Ta^iv affrtB'.a y.al ay.dvTia Iv /spclv £)viov ÄAAa TÄ; iva^jp-'Bai; Ivap;j.o<7a|;.£v0'. i^^y.pi Ic Ta alBova, oÜTto Br, I; ToTr IvavTtoic y.af)-iaTavTa{. sjti Bs y.al ey.a- t£po'.; ^wvtj itsy^vwc ßipßapc;. co ojBs to £*Boc I; aaa-i^^acu^ t'. B'.aa*aac70u3'.v. £j;r/pÄ 'loujTr/tavGc ßaciA£i>;, ÄTS TpoffYjy.o'jTf) TO «p/.^i? 'PwjAOtioi^, wj^-oXo^ei 8s-Swpijffej^Hxi y.al cfi^rt |uvoty,sTv |;l£v $uvaf/.£'. '/pvji^.aTa Se [xsv^Xa ^©{ct ■rrpoisaOoJi, i's 0) o\ svc-ov^oi to Aoirbv cvts; Ouvvoi^ ic ast Ysvwviaij xaTaO-siv ßojAc[j.svoi; t'Ov * l*w[jt.a{o)v || TaOxa izsl o- ßöipßapo; 'r,y.0'j7av, It:/,- p. 337. vecav TS y.al azavTa O^st/ovto, sTxsp aijTo;c tov XiAßoyoiov cTpaT'/jYov auO-iq y.atÄ7TY;c7a}ji.svo^ auTOv |y.SiVOV i<7yup:J6jA£vo;, ^TTSC ißouAcvTO, XiXßo6$tov SIV«'.. TauTat^ 6 äv^VpcoTroc IzapO-sic täT? IXwa'.v vJcy; y.al auTbi; T^x^sAE TS xal e^acjy.s XiAßouSto? 6 *l*toj;/a{o>v OTpaTt;Yb; sTvat. if oT^ a^TOV ffTSAXo{A£vcv SC Bu^avTiov Napijij^ sv t^ Tzopsfa y.aTÄAaj;^avsi. xal ^uyT^''®" ^jtsvo;;, i-nisl 9svay,{^ovTa tcv ävO-pWTrov sups (y.afesp tk^v ts AaTivwv a^isvT« ©(ovYjv y.al TW X'.Aßcuoiou vvwpicr.y.aTWV zoXXa sxi^-aOovT« ts y.a'i 7:po{7::oisT7{)-ai »y.a-vwq s/^ovtä) SV TS BsojjLti>Tr,pi(j) xal^-stp^s y.ott Tbv TavT« s^sittsiv ao^ov i^vavy.acsv, o&Ttt> TS sc Bu^avTiov CUV auTo) vjvav^v." Št. 34. 546, dne 14. oktobra. Patras. Papež Vigilij je po želji (bizantinskega) cesarja (Justinijana) posvetil v mestu Patrasu puljskega dijakona Maksimijana v ravenn-skega škofa.') Agnelli Liber pontificalis eccl. Ravenn. c. 70 (MG SS. rer Langob., p. 326): „Qui (sc. imperator), excogitato consilio, iussit cunsecrari beatum Maximianum Polensem diaconum episcopum a Vigilio papa in civitate Patras aput Achaiam pridie Idas Octubris, ind. 10, quinquies p. c. Basilii iunioris, anno nativitatis suae 48, et dato pallio Ravennam misit.« Ibid. c. 69 (MG. SS. rer. Langob., p. 326): „Hie (sc. Maximianus) non ex hoc (sc. Ravennate) fuit ovile, sed aliena ovis ex Polense ecclesia, diaconus a suo antistite ordinatas est," *) Nekaj nenavadnega za tisti čas je to, da je bil za ravennskega škofa postavljen tuj duhovnik, ki ni bil posvečen na domačih tleh^ temuč v oddaljenem grškem mestu Patrasu. :•() St. 35, 36. St 35. 546.') V Lukaniji je Tullijan 2;bral ondotne kmete ter jih postavil kot stražnike pri najožjem prelazu, da bi sovražniki ne mogli priti pustošit lukanske zemlje. Za pomoč jim je dal 300 A n t o v, katere si je Tullijan') izprosil od poveljnika Ivana.®) Rečeni barbari (namreč Antje) so posebno izvrstni, da se vojskujejo po takih krajih, ki so težko pristopni. Ko je Totila to zvedel, je mislil, da ne bi bilo primerno, ko bi v vojsko poslal same Gote. Nabral je tedaj mnogo kmetov, pridružil jim nekoliko Gotov ter potem vsem skupaj velel napasti prelaz. Ko je prišlo do boja. je nastala na obeh straneh velika gneča. Nato so Antje s svojo hrabrostjo, katerim je bila tudi nepristopnost kraja na korist, in pa s pomočjo Tuliijanovih kmetov premagali sovražnike ter jih mnogo pobili. Procopit De belloGothico, ill, c. 22 (Corp. script, hist. Byzant., XVll, rcc. Dindorf. p. 370) „'Kv (0 ci o\ Trpi^ßst; oü-jci iv. Bu^ÄVTtcu /.ä: sr 'IT«A(ÄV saTsXXcvTO, SV TOÜTO) Asu'/.avjT; SuvY;viy{>-y; vevsj^fÄt. TouAA'.avb;-jcuc ' avpciy.cuc -rrjV cTsv^TaTYjv oy^av ssuXaCGSv, szw; ixr, di irc- AsjA'.ö? lotsv Ic zx i*;:! Asur-av-c«^ '/wpiÄ. y.ai Zk örjTot; Tp'.a- v.ii'.o'. cuvs^OXa^^ov, ouffrrsp 'Iwzvvr,; ivTaCifVa Bi'/j^^-sv:'. Touaaix/co xroAi^rwv TipoT^pov t-'jy^ST vitp ßapjapo». ou-r^t h -n-'jr/wpiaii xjcvtwv [A^AtJT«. ^r.z^ 5Z51 b iasv I; TC y.aOcV^ai a^jjA^opov WSTO sivai, 3Č7po(y.wv Ik TrAi^i^)-^; a^eipac, loT^fiov TS Z'JiJ/Tti^i/i/xc ^bzdit oAt^ou; T'.VÄC, I-ASASUS lYj; ihi^o'j jOivsi -rravtl arcxsipÄ^O-Ä'.. oirrsp ^Trsior, aAA'/,)xOi(: w^tajAO^; f/.kv T^o'/Jjz l^svovsi, "Av'Ät $5 r/j aos.'xipx /(opia^ 17&WI |uv TOU 'I ouAAtavcv xfpoiy.ctc TOÜC iips'^avTo. Ti Äutcov l^avivst 7:0X6;." Št. 36. Okoli 546.') Po smiti langobardskega kralja Waltarija je Audoin dobil kraljestvo. Ta je prepeljal svoje rojake v Panonijo, kjer jim je bizantinski cesar Justinijan odstopil več trdnjav in drugih krajev; tudi jim Prokopij pripoveduje to med d>goJbanii, katere so se vršile v 12. letu golovske vojske (gl. III, c. 15 in 24), tedaj leta 546. ■*) TuUijan Je bil bi/^antinski podpoveljnik v gotovski vojski ter se kot tak bojeval po Lukaniji. ') Ivan, nečak Vitalijanov, je bil bizantinski poveljnik v gotovski vojski. Vprašanje je, kdaj so prišli Langobardi v Panonijo. Origo gent. Langob. C. 5 (M. G. SS. rcr. Langob. p, 4) irna stavek: „Et habitaverunt Langobardi in Pan-nonia annis quadraginta duo." Namesto »annis quadraginta duo" .stoU v enem kodeksu „annos quadraginta", v enem pa „XU^«?«»'"". Število 42 je brez dvoma preveliko, 12 pa prcmijhno. Ako bi bili Langobardi po Panoniji prebivali 42 let, bi bili št. 36,37. . 31 je podelil mnogo denarja. Longobardi so tedaj zapustili domovino svojih očetov ter se naselili unstran Donave ne daleč od Gepidov. Procopii De bello Gothico III, c. 33 (Corp. script. Byzant., rec. Din-dorf, p. 418): „Aavvo^ipSac ok gatXeu; 'Joua-rtvtavbc ISojpr^craTO Ncpr/.tT» tč 7:6a£i') y,al -cTc I'rzl Ilavvovtac 'zz y.ai aXAoit; /wpioic r.oWoiq vm jAs- väAotc a^av. 5ia tot touto iE r,-Owv twv ::atp{tov Aa^YojiapSat l^ava^Tav-rs; £v{f2v$x TTOTÄf^.oö "jjTpou Bpuaav;!;, rrjxaiSwv cj TTOAAW feO-sv." Origo gentis Langob. c. 5 (MG. SS. rer. Langob., p. 4): „Et post Waltari regnavit Auduin; ipse adduxit Langobardos in Pannonia." Pauli diaconi Historia Langob., 1, c. 22 (MG, SS. rer. Langob. p. 60): „Waltari ergo enm per septem annos regnum tenuisset, ab hac luce sub-tractus est, Post quem nonus Audoin regnum adeptus est Qui non muito post tempore Laugobardos in Pannoniam adduxit." Št. 37. Morebiti v začetku leta 547.') Ravenski škof Maksimijan je v Fulju, kjer je bil prej dijakon, dal napraviti jako lepo cerkev Matere božje, ki se zove Formosa,®) ter jo olepšal z raznimi kamenitimi okraski. Agnelli Liber pontificalis eccl. Ravenn. c. 76 (MG. SS. rer. Langob. p, 329): „Aedificavitque (sc. Maximianus episc.) ecclesiam beatae Mariae in Pola quae vocatur Formosaj unde diaconus fuit, mira pulcritudine et diversis ornavit lapidibus.*' prišli tja leta 526. V tem letu pa ni se vladal b zantinski cesar Justinijan in tudi ne langobardski kralj Audoin, kateri je prepeljal svoje ljudi v Panonijo. — Na drugi strani je pa število 12 prenizko. Če bi bilo to število pravo, bi bili prišli Lango-bardi v Panonijo še-le leta 556.; a iz Prokopija (lil, 33) nam je znano, da so bfli leta 548. že v Panoniji. — Po mojih mislih se besede, katere čitamo v Ilist. Langob. cod. Oothanl (MG. SS. rer. Langob. p. 8) najbolj ujemajo z resnico. Po tem viru bi bili Langobardi prebivali po Panoniji 22 let [„et 20 et duo annos ibi habitare perhibetur"]. Prišli bi bili tedaj v Panonijo leta 546. Büdinger (Österr. Gesch., str. 58, op. 2) piše, da „Nop:^^» -^as-." nikakor ni Laureaciun, kakor misli Äschbach (Die römischen Legionen prima und secunda adjutrix v Sitzungsberichte der kais. Akad. in Wien. XX, 330), še manj Noreja, kakor trdi Manso (Geschichte der Ostgothen, str. 254), pač pa, da ima najbr/e prav Zeuss (Die Deutschen und die NachbarstUmme, str. 474), ki meni, da je tu neka pomota. Büdinger tudi omenja, da Amraian (14, 11, 19) in Priscus (p. 185, ed. Bonn.) zazna-menujeta mesto Poetovio (sedanji Ptuj), ko rabita izraze .oppidum Noricorum® in pa „šv Noipiv.ff) TiöXsö);*. — Tudi Jung (Roemer und Romanen in den Donaulaendem, 2. Aufl., Str. 204, op. 6) misli, da je dolični stavek pri Prokopiju pokvarjen. Tose je zgodilo po 14. okt. leta 546., ker takrat je Maksimijan šele postal škof v Ravenni. Pozneje je daroval tej cerkvi nekoliko posestev. Vprašanje jc, so bila ta posestva res podeljena rečeni cerkvi dne 21. februarja leta 547. ") Tu omenjena cerkev Matere božje je cerkev della Madonna di Canneto v Pulju. :-2 St. 38, 39. Št. 38. 547 (7) dne 21. februarja. Ravenski patriarh Maksimijan podeli samostanu sv. Andreja apo-steljna in cerkvi Malere božje (v Pulju)') nekoliko posestev v navzočnosti oglejskega škofa Macedonija, tržaškega škofa Trugifera, bolognskega (?) škofa Germana, puljskega škofa Izacija in bresci-anskega (?) škofa Teodora. [„Macedonius episcopus s. catholicae Aqui-lejensis ecclesiae rogatus de praesenti a domino fratre meo beatissimo oiro Maximiane patriarcha s. ecclesiae Raven, qui mei praesentia subscripsit huic donationi ab eodem factae mona-sterio b. Andreae apostoli, vel basilicae s. Mariae, vel eisdem locis deservientibus, ipso praesente testis subscripsi, statuens una cum fratribus meis episcopis Trugifero^) Tergestino, Germano Bo-noniensi, Isaacio Polensi, Theodora Brixiensi."'^\ JX. Cal. Marta anno DXLVI (?) sub C?) consulato Ba-silii."*) [Schön leben, Carniolia antiqua et nova (1681), pars III., p. 304 (reg.). — Rubels, Mon. eccl. Aqiiil., col. t92 (odl.). — Kandier, Codice dipl. Istr. ad a. 517 (odl. iz Rubeisa)]. — Št. 39. Morebiti okoli leta 547.=') Ko je v Ravenni živel škof Maksimijan, je nastal prepir zarad istrskega gozda, kateremu so „Vistrum" rekli. Omenjeni škof je šel dvakrat v Carigrad, da bi v navzočnosti cesarja Justinijana napravil prepiru konec. Oba, cesar in škof, sta bila takrat že v letih. Cesar Justinijan je odločil, da naj bode imenovani gozd za večne čase lastnina ravennske cerkve. ') Tu nam je misliti na cerkev sv. Andreja suli Isola in cerkev della Madonna di Canneto. Obe .sta v Pulju. ') Schönleben in Rubeis imata „Trugiferus", Kandier in drugi za njim pa Frugiferus. ') Besedi „Bononiensi« in „Brixiensi" je Kandier svojevo^no premenil v „Aemonensi" in „Petinensi" ter trdil, da sta vladala dotična škofa v istrskem Novem gradu in v Pičenu. *) Datum je pomanjkljiv. Letnica 546 ne more biti prava, ker v tem letu meseca oktobra je bil Maksimijan še le posvečen v škofa. Vprašanje je, je U letnica 547 resnična. •) To se jc morebiti zgodilo okoli 1. 547.; na vsak način pa po oktobru 1. 546. in pred februarijem 1. 556. ali pa 557. V oktobru 1. 546. je Maksimijan postal ra-vennski škof in dne 22. februarja 1. 556. ali pa 557. je pa umrl. št. 39, 40, 41. 33 Agnelli Liber pontiflcalis eccl. Ravenn., c. 74 (MG. SS. rer. Langob. p. 328): „Diinque in tenporibus istius sanctissimi pontificis (sc. Maximiani) orta esset intentio de silva quae cognominatur Vistrum, sita Istriensis partibus, bis in Constantinopulis se detulit, ut talem lustiniani augusti praesentia consumeret conlentionem. Ambo canitie in eodem tempore exornati, quantus recolerent se a iuventute disiuncti, in senectute coniuncti, anaarissime pariterque coepcrunt iugere. Dehinc vero pius inperator lusti-nianus augustus praeceptum sibi ex eadem silva condidit, perpetue legaliterque in sancta Ravennensis ecclesia esse, quam iiiste et rationabiliter sibi pertinere cognoverat," 547., V tistem času je prestopila vojska Slovčnov reko Donavo ter opustošila vso Ilirijo do Drača.'') Povsod so SlovSni morili, gonili odrastle ljudi v sužnost ter si lastili tuje imetje. Ker ni nobeden branil mnogoštevilnih ondotnih gradov, akoravno so bili trdni, so si jih prisvojili Slovčni na ta način, da so prej prehodili in preiskali po svoji volji vso okolico. (Bizantinski) poveljniki po Iliriji, kateri so imeli pod seboj 15.000 mož, so pač sledili sovražnikom, a niso se jim upali približati. Procopii De belic Gothico, 111, c. 23 (Corp. script, hist. Byzant., XVII, rec. Dindorf, p. 397): „'^'wb toutov tov Xfö'iot 2y,Xaß()V(öv sipxxsvai e^vwaav, iy.eAeuov 5s otuTov evO-svSs «raAAavsvTa S-noi ßo-jAotTO ctaGw^sjO-ai. xal cc jj^AAiJss». Suv ts tcT^ y.ai Tr^Traßcov twIv e-O-sXoujwi? 2y.Aaßr,vcy? auö-t; švO-iv tč dvaTOi.av ts y.ai Tct-Ö-ou; f^st, ctpatsyji^ OJ>r ^ Iq ejay.iyy/aicu; ^uv «uko l^'ov, e^ ts b£v£t(a^ pawwv y.arj^y.oot, aXXa ';:apa ToiTOu; eTepot) /tl)pav (jt-ecc-yeicv e/oua*.. y.al b^zhp toutcu; Kapviot t£ y.al Noupiy-ol tSpuvxat. toutwv Sx Aay.af xe y,al Ilavvove? ev Se^ia oiy.oöffiv, 0? oiXXa ts yM^ia. y.al Zi^T^Sova y.al 2(p(jl[ov 5/pt £c 7ccta!;-bv "l^xpov sn^zovts^. toutwv ixsv twv so-voiv FotO-o; xoXttod xou 'lovtou sy-xb? y-a-:' apy^a^ touSs tcO T^oXifAou ^p'/ov." St. 44. Okoli 548.«) Ko je frankovski kralj Teodebert po svojem očetu dobil državo, si je podvrgel Alemane in druge sosednje narode. Bil je jako predrzen in nemiren vladar ter je čez mero ljubil nevarnosti. Ko je nastala vojska 1) L. 548., ako ne prej, je popisal Prokopij v svojih knjigah perzijsko, van-dalsko in precejšnji del gotovske vojske. Za takrat velja tedaj tudi ta geografični opis. ») „UpsxaXts ^ (tudi npißaXig). Cesar Dioklecijan je izločil iz pokrajine Dalmacije njen najjužnejši del z mesti Doclca, Scodra in Lissus ter napravil iz njega novo pokrajino „Praevalis" ali „Praevalitana". Prokopij ne loCi natanko Posavcev (Sooccßoi) od germanskih Suevov (Švabov). *) Singidunum je sedanji Beligrad. Mesto Sirmium je bilo ob Savi blizu tam, kjer je sedanje hrvaško mesto Mitroviča. •) Frankovski kralj Teodebert je 1.534. prevzel vladarstvo po smrti svojega očeta, kateri je v Metzu imel svoj sedež. Podvrgel si je Alemane in druge sosednje narode (Bavarce In Norike), Najbrže 1. 548 je dobil večino Beneškega v svojo oblast. Prejkone je tudi takrat namerjaval napasti bizantinsko državo. L. 551., ko je Narzet prišel v Italijo, je bil že mrtev. Njegov sin Tcodebald je umrl 1. 554. (Agatbiae Hist, II, c. 14), 36 Št. 44, 45. med Rimljani (Bizantinci) in gotovskim poveljnikom Totilom, je delal Teodebert na to, da bi med tem časom, ko bi se Narzet trudil s svojo vojsko po Italiji ter imel tu dovolj opraviti, 2bral najhrabrejše in naj-bojevitejše čete, prodrl ž njimi v Tracijo, popolnoma si podvrgel on-dotno zemljo ter potem oblegal cesarsko mesto Carigrad. Da bi izvršil svoj načrt, se je trudil tako resno, da je poslal poslance h Gepidom, Langobardom in drugim sosednjim narodom, ker je želel, da bi mu tudi ti pomagali v vojski. Mislil je, da je nedopustljivo, da bi se cesar Justi-nijan v svojih razglasih bahal z naslovi Frankovski, Alemanski, Gepidski, Langobardski itd., kakor da bi si bil podvrgel vse te narode. Teodebert sam je bil užaljen zarad take ošabnosti in je hotel tudi druge pod-šuntati. Agathias pravi, da ne bi bil po njegovih mislih Teodebert srečen, ako bi bil pričel vojsko. Ako bi bil prišel v Tracijo ali pa v Ilirijo, bi bil naletel na bizantinske legione ter bi bil sramotno uničen. Agathiae Historiarum lib. I, c. 4 (Corpus script, hist. Byzant., III, p. 20. ed. Niebuhr, p. 20 —22): „IfÄ^aXaßwv Sš Tra-rpc^ÄV a^^^jv 6 ösy^ißspTC^ p. 21. "SS y.a-vscz^dil'^'cc v.al äXXa äi-wa 7:ticc&v/.a ä^vr,. || it ^a^ ijv ';a y.al Tapa/wByjCj y.al iti^ct -röö «va^y-Äicy vb ^tXovttv^yvov r^vir.« voöv tot; 'PwiAaioj; 6 ivpb; 'IUTIX^V VOV FCTO-WV wStvs-vO Toy':ti) TCTS TO) ÖsoBtßspxw ^S^OOXsuto )tai SV 'l-raAtÄ Napc^j; ts y.xl xa TxpaTSJj/^axa ey-o^^d-Sei y.at svt}<7x6X-/jTo, auxb^ ^ßipac ts y.al [LnyiiJM-zazx^ s<; Ta «©ly.^jO^t x^P-®) äir^nä TS zk x^Ss tb UU^ävtiov xr/V zi/viv ßaciXBa xbv TToXsfjLOV (ASTÄCT^jai, cuTu) 0£ svepYov TO ßo6XeuiJa s^roicT-ro y.ai r/jv 7:apaffy.suYjv ijA^piO-s^xaT'/jv, 0)1; xat TrpscgsOs^^cti -rpo? xs r/jTraiSa^ xai Aov^i^^poouj; xat aXXa äxxoc -^rpcjci-a« e^^'v/j, w xal oiss iuxxo^civxg xcö itcxsiaou. oü •j'ap wsxo ävgy.xa slvai, ext S-ij gaatXs'j; 'lou^xtvtavb; sv xoT; rrpo^pa.ajji.ac'. xsTi; ßaciXsiot^, pÄYYty-b; x£ y.Äi 'AXa^/.avty.C5, ext Ss rirjTTaicr/.o? xe xai AcY^tß^pStnb?, xat ^xspot^ xciotcSs cvij^-ocGJV av£y,Y;puxx£XO, Sr, xcuxtüv auxw xwv £{)-vwv «Troevxiov SsSouXwjjiivwv. auxc? xi By; o3v xocXerw; scsps xr,v ößptv, y.ai xou^ 5XXou; äx£ 3r( xäJ oTjwf: (/sv st y.ai x'/jv^s xtjv ixaxpÄXSiÄv p. 22. i7:(I>vaxo av ouy. sv y.aXw xij; ■npc-nexeioc, äXXoc xu/bv [asv |j ev Opay-Tj, xu/bv Se £V 'IXXupiot? xa^i^aat axXewi; Äv St. 45. 549.0 V tistem času je šla čez dolenjo Donavo brez ovir slovčnska vojska, katera ni štela več kakor 3000 mož') ter se potem, ko je tudi brez truda prestopila reko Marico, razdelila na dva dela. Ena četa je ') Prokopij pripoveduje to med drugimi dogodbami, katere so se vršile v 16. letu gotovske vojske (glej III, c. 35 in 39), tedaj leta 549. 2) Zdi se mi, da je to število premajhno. Pomisliti je treba, da so Slovčni premagali več grških vojsk, opustošili vso zemljo med dolenjo Donavo in Egejskim št. 45. 37 imela 1800 mož, ostale pa druga. Poveljniki rimske (bizantinske) vojske po Iliriji in Traciji so napadli ta dva oddelka, ki sta bila med seboj ločena, a so bili premagani, česar se ni pričakovalo; nekateri so bili ubiti, drugi so pa ušli ter bežali brez reda. Slovčnski četi, akoravno sta bili mnogo slabejši kakor rimska vojska, sta tedaj užugali vse nasprotne poveljnike. Pozneje naleti rimski vojskovodja Asbad na eno trumo sovražnikov. Ta Asbad je bil član telesne straže cesarjajustinijana in, ko je bil vpisan med tako imenovane kandidate, je zapovedoval mnogoštevilnim konjikom, kateri so imeli že od nekdaj svoj tabor v Tzurulu ') v Traciji ter so jih šteli med najboljše vojake. Tudi te so Slovčni brez truda zapodili v beg ter jih večinoma pobili. Asbada so ujeli ter ga iz prva imeli pri sebi; pozneje so ga pa zvezali, strgali mu kožo s hrbta ter ga sežgali. Ko so to izvršili, so pustošili brez strahu po vsi Traciji in vsi Iliriji ter oblegali in vzeli mnogo trdnjav. V prejšnjih časih se Slovčni niso upali niti oblegati mest, niti se bojevati na ravnem polju; bali so se še celo napasti bizantinsko zemljo in nikdar jih ni nobeden videl, da bi bili s svojo vojsko prestopili dolenjo Donavo. Tudi oddelek, ki je premagal Asbada, je potem opustošil vse po vrsti do morja ter oblegal in vzel primorsko mesto Toper akoravno je bila v njem vojaška posadka. Toper je bilo prvo izmed pobrežnih mest v Traciji ter za dvanajst dni hoda oddaljeno od Carigrada. Vzeli so mesto Slovčni tako-le: Večina Slovenov se je skrila v nepristopnih krajih tik mestnega zidovja; le malo jih je bilo pri vzhodnih vratih in ti so začeli dražiti na stolpih stoječe Bizantince. Vojaki, ki so ondi stražili, so menili, da ni več sovražnikov kakor toliko, kolikor jih vidijo; zgrabili so takoj za orožje ter se vsi zagnali na nje. Barbari so se nato pomeknili nazaj ter kazali napadnikom, da iz strahu beže pred njimi. Bizantinci so se, ko so podili sovražnike, precej oddaljili od mestnega zidovja. Sedaj so se vzdignili od zadaj tisti, ki so bili skriti v zasedi, ter napadnikom zastavili pot v mesto. Nato so se obrnili tudi oni, ki so na videz bežali, ter napadli Bizantince. Ko so jih Slovčni popolnoma pobili, so se lotili mestnega zidovja. Tamošnji prebivalci, katerim je manjkalo vojaške pomoči, so bili v veliki zadregi; vendar so v začetku odbijali naskako-valce. Najprej so na nje ulivali jako vrelo olje in smolo; tudi so od morjem, vzeli mnogo trdnjav in mesto Toper ter na zadnje odvedli .s seboj več kakor 10.000 ujetnikov. Ako bi nam poročal o teh u.spehih kak slovanski pisatelj, bi rekli, da je ves sestavek pretiran in spisan s pristran.skega stališča; ker pa nam to pripoveduje grški pisatelj 1'rokopij, nimamo vzroka, da bi mu ne verjeli. ') Tzurullum ali Tzurulum, sed;\j Čorlu, je bilo mesto med Carigradom in Drenopoljem. Toperus (Topirus) Je bilo mesto blizu Egejskega morja ob Mestu (Nastus) na poti, katera je peljala iz Carigrada v Solun. 38 St. 43. vseh strani metali na nje kamenje ter vse storili, da bi odvrnili nevarnost A barbari so jih potem prisilili z velikim številom svojih puščic, da so zapustili stolpe; nato so pristavili k obzidju lestvice ter s silo vzeli mesto. Pomorili so takoj vse moške, katerih je bilo do 15.000, polastili se vsega imetja ter dečke in ženske odgnali v sužnost. Iz prva niso prizanesli nobeni starosti. Ti, kakor tudi tisti, ki so biü pri drugih četah, so pomorili, kadar so pridrli na bizantinsko zemljo, vse odrastle, na katere so naleteli. Zato je bila vsa zemlja po Iliriji in Traciji polna večinoma nepokopanih mrličev. Tistih, kateri so jim prišli v roke, niso pobijali niti z mečem niti s sulico, niti na kak drug navaden način; pač pa so zabili v zemljo jako močne kole, kolikor mogoče jih zostrili ter z veliko močjo na nje nabodli nesrečneže tako, da so potisnili tem ljudem kolovo ost skozi zadnjico do droba ter jih tako umorili. Ti barbari so tudi večkrat zabili v zemljo štiri debele lesove ter k njim privezali roke in noge ujetih ljudi; nato so jih s koli neprestano udrihali po glavi ter jih pobili tako, kakor drugod pobijajo pse, kače in zveri. Vole in ovce, katerih niso mogli spraviti v svojo domovino, so zaprli v kako poslopje ter jih brez usmiljenja požgali. Na tak način so Slovčni pokončevali tiste, na katere so naleteli. Ko sta bila oba oddelka pijana obilice krvi, sta sklenila, da odpeljeta nekatere ljudi žive s seboj. In tako seje zgodilo, da so se vsi Slovčni vrnili domov ter s seboj prignali več kakor 10.000 ujetnikov. Procopii De bello Gothico, III, c. 38 (Corp. script, hist. Byzant. p. 441. XVII, rec. Dindorf, p. 441—^444): ':cutov 'jbv /pcvov GTcaTsu^ ^-AAaßv.vwv ou 7:Aicv r} rpi^/^i/Jouc Jir)'Y}ysfy.iy^Yy XOTXI^^V rs "IJT^CV, cyJsvc^ ^fi^iv «vtijtätsö-vtoi, y.al -^rcvw ouoevi -jTo-rajAV^ Eupov sv^u; Stajocvre; e^svov-0, sTys OS autdiv a^sp« [^iv oy.^ay.cjicu^ tč y.al yiXicyc, r, 8s sTspa xoui; y.a- TaXoiTToy;. cuv y.ai zxp' aAAYiAo)v a::oA£X£i;A,yivc:c, ^aTrsp /sTpa^ £X0-5VT£c ol TcO 'P(i);;.a(a)v crtparoO a^^ovtsj Iv ze 'IXXypis^ y,al te ir. tcj axpocScy.if^Tou y.al ol j^iv aijTcö $i£(pO-aprjaav, ol Bk -/.osjaw ouBsvl c^Gj^ovTSi; £7('i)0-Y;sav. ir.v. $£ cl ffTpar/JY^'^ '7:avT£? outo) rap* £y.aT£po>v twv ßÄpßaprAwv CTpaTC-E^tov, y.ai::£p eXaccovwv troXu SVTWV, aTrn^/xAaSav, 'Acrgad:^ •fi £T£pa TWV ^^''Sy.t^SV. ^V OüTOC «v^p ßaS'.A£(«>; jiiv louCTl- v'.avoO £7:ei s; tou^; KavBiBatcu? y.aXoujAlvcuq s^u/s, "cwv Bk 'iz'Kty.wv y.aTaAovwv v^px^v, oi £v S'' t)piy,Y) cpcypMo sy. -TuaXaioö VSpuv:«'., '^toWoi TS y.ocl SpiJTOi OVTS;. y.v xat 'lAAypitÖv, äBew; uJTSpov y.al ippo6p;a raAAä -TZCAiopy-ia ey-äTEpct čIacv, ou rccTEpcv, cuBe kq to zsStov y-aToß^vai TOA[Xv^,cfavT£?, ettsI ohok -^v T'r,v 'Pwjj^atwv 'xaTa-Ö^c-v St. 46. 39 xw^rcrs oI ßäpßapot oüxoi. cu ;ji.v;v ouok ^-poiTM irotafAbv "bcpov ^^ä-vovtäi Btaßeßv;-y.ots; Iv. xo5 xävtoc H-®' e^f-^pc^O-tv i^.^r^iai. Üyi;ot ol 'rbv vsviy.tjy.cTs:; ^aXaj^rav XY;'7Ä|JI.£V0! s^s^i^; «ira'^Ta y,al wAiv -csiy^oixaj^'/i^avTS^ siXov, y.ÄtTCsp aTpaTuoTwv epoypav e5(0U5Äv, 'J cirspov cvop-a* 'ö -rptoTt^ piv Opay.tov twv TcapaX^wv Ict'cI, toö Bu^ovclcy oie/si 65bv Y;;x£po>v Sucy,a(5sy.a. STAOV «UTTjV TpcTw TouoBe. ol piv zAetaTO'. žv ou7)<(i)p(a;(; irpb cou Trep'ßoAou joa^ «UTCU; sxpuJ^av, ^Ai'vc. Be Ttvsc ^a^ zuXa^ vevojjtsvoi, at 7:pbc avw/ovTa sbtv t^A'ov, touc ev Tate £xaA;sct 'Pw.uaiouc '^vtoyAcuv. u^vOTOwrJaavTS^ Oi aTpaTtwTaj, o^oi ':b evTOtu^)-« ^uAay.r/jpisv st/ovj oy TASI'GU^ «yTOu; vj y.aO-wpwvTO eTvai, av£AC|;,£VOi xa CTTA« d^ta^iv €7:' ayfou; azavTsc. ol ßapßapct crico) avecjipfi^ov, $6y.'/;c7tv TOiq ŽTCisufftv 5^'. Sr, otuTOu; -jTa^wY'/jv y-a^wpptoBT^y-o-isc /wpcösi* y.as ol 'Pwp^Tot I; TVJV oiw^iv ^y.TcsxTwy.cTfic 7:cppo) tou tou TrspißcXoj | I-^evovto. «va^tavTSC oyv ct v/. Ttov svc^pwv p. 443. TWV 3;(oy.öv-wv vsvij/svct žairr;-a nohv/ e^; tvjv -TC^Xiv cJiy.sTt erciouv. Äva<7Tp£(5^avTec T£ y.al ol ssy^siv Soy.oDvxs; ap.^ißcXoy; v^Sr, -ouq 'Pwp^tou; -rrsTTOt-•rjvTÄ'.. ou; B'O axavca; o». ßap^Äpci Siac>-0-£'!pav7£? i:£pißcXo) T^pccrsßaXXcv, ol $£ 'tT,^ T^cXzbi^ ciy.'/^TCpsc 'Twv !7Tpa'wio>':(T)v ^yvaixso); l7':£pr,|;.£voj, vivovraj piv sv ttcXX^, y.al w; Se tou^ c-rriov:«^ sy. xwv 7:ap6vT(j)v r^pyvcvTO. y,al xpwTÄ piv ^Aaiov Tfi y.al irt^cav l-rrl irXeTc-rcv 0£pp//}vavT£c twv Tsiyop-a^^oyvTiov y.aTlyfiov, y.od X(>S-a)v ßoXatc TravŽTjp.cl £; ay-rou; /pwp.£V0' -roö ^bv y.{v$yvov cy jj.ay,pav t:ou I^s- VOVTO. tTzzi'za 5£ auTOu; irX'/;^^^', ßeXwv o\ fJapßapci ßiacap^vo: iy.Xtzsiv t£ 'zy.q irSkh .r.e"- T^vavy.a^av y.«l y.Xtp.ay.a; 7:epi.36X(.) ipswavTsc y.aToc y.paTCc r^v •::čX'.v etXov. ävopa; (jiv ouv r.t'^ny.y.'.^y/Cfsio^c t£ y.al p.yp{cyc sy-O-yc äravrac sy.tcivav y.al -TravTa "ra ypi^p-ÄTa TcatBa; ^k v.xi vyvatxac £v Äv$pa7:c$wv ^rsTOirjvtai Xo^w. y.atTOt Ta TpcTSpa oy$£p.ia; -/jXty/'«; soci^avTO, äXa' ay7o{ ts y.as ol wup.p.cp{ac -j*^; sTEpa^, SC o-roy or, Pcop.aiwv ezcs/.vj^av /.wpa, Toy^ irapaziTTTOv^o:; a^avTai; rjgr,oov ly.teivav. (osts yV' '/jTrep *JXXypuov Tc y.al (-)pay,cov s-jti, v£y,po)v £;jizX£ü)v sttj TXSTCTCV ÄTÄfwv Ysvicd^!. ly.Tsrvov Ss TOUC xapaziTCTOVTa; CWTS St^si OUTS Sipami cuTe Toi aXX(|) £i{i){>-6':i TpoTuo), aXXa cy.cXor«; Izl TTJ? vyj^ 7rr/^ap.£voi || s^^ypoTÄTa, P« 444. c^eiq «y^oy? s; -ca ';:oir,7ap.£vot, £7:1 'coutwv ^hf ßia ttoXX^ tou; Sst- Xaioy; IxaO-tsOv, t^v f7y.oXcr(i>v a'/.[/.r,v vXoyroiv ^b pi<70v žvdpcvTS^ (jjÖ-oOv-s^ T£ a'xpi I; twv avO-po)7:o>v Ta fi-fz-ÄTa, o'yTW ajTOU^ Siaj^p-^j^aa-ö-at r/E(oyv. xat ^ux« §£ TtÄ/sa T£TTapa žtj ^xttittov £c 7f,v y.aTcpyqavT£c ot ßapßapo». outci. i"* aytwv t£ yfi^ol^ y.ocl iroba^ twv yjxwicotoiv $£ap.£yovt£;, sit« p07:ax0(^ «'jtoy; y.ata xoppt;^ Iv^cXfi/s^TÄTa r^aio^mq^ cr, y.yvac o^£{c tJ oiXXo Tt -O-ripiov $'icp^cipov. aXXoy^ $£ S6v t£ ßoucri y.al TpcJaToic, oaa I- tä TraTpia tjO-yj wc f/AicT« sT/ov, h toT^ Bwp.aTi'o'.; y.aO-stp^avTS^, cy8£p.ia cV£7:(jjL'7:paaav. oyTO) p.£v 2y,Xocßr,vol toyc ivtyx^vta; as; dvr,pcyv. aXXa vyv ahxoi te y.ai o\ ty;;; STSp«;; 5uplp.op(ac, (0!;7:£p to) tcov a'i[;^to>v p.£0-yovte; to ivb-ivže "^^toyv TWV 7:apa:t£::Ta)y.6TO)v Tiva^, xal ar' ayToy p.ypia5a; ai)(p.aXo)T(i)v lra-;'0(/^v0t apiO-p-oy y.p£{cacu; st:* oty.ou ar£y,op.tcr0^57av aT:«VT£;." Prokopij omenja tudi v svojem spisu „De aedificiis", IV, c. ii (Corp. script, hist, ßyzant., XVJII, rec. Dindorf, p. 304), da so Sloveoi vzeli 40 Št. 45, 46, 47.__ mesto Toper, ko pravi: ., eori H -tq ev wXtq apyaia, Toxspo; ^vo.aa, ■i) t^iv peT^pa TreptßaXXe-cat iv. tou s-üt^Aewrov, AÖfcv Ss auT^ Iza^^sa-nj-AiT« £pO-[cv et/sv. Oü Sr^ ou e.uxpotr^sv X-AXa^Tjvoi^ ßapßapotq eäXw." Št. 46. 549. Vojaki cesarja (Justinijana), ki so bili v Ravenni in po drugih mestih, so dobili iz nova pogum ter sklenili, da hočejo dobro stražiti svojemu vladarju njegove kraje. Tisti vojaki pa, ki so sledili Veru*) in drugim voditeljem, so se bojevali s sovražniki (z Goti) ter bili premagani. Bežali so, kamor so mogli. Ko se je zvedelo, da pride poveljnik German,®) so se zbrali v Istri ter tu čakali njegove vojske. Procopii De bello Gothico, 111, c. 39 (Corp. script, hist. Byzant., XVH, rec. Dindorf, p. 448): „ . . . oT? S'r, axaat d-apTvjjavTsc o: tou ßactXsw; c-cpaTCö ev t£ 'l^otßsvv^ -/«1 zoy äXat; crsffcriv XsXsT^a«'. tstu^i^-asv, s^sXttiSs; ^x^- pc-ÄTa xa yw^hx ßactXsT sq 'zh };.a((ov Tr,v ^'^YX^*'^ r£p};^vbv ßa!7tA£üc Opay.'/;; oAr,; aTpaT^jYbv y.aTa5'rir;(7ap.£vo? c6 -jtcaaw '::p6-£pov. Si; or, iq yficoiz £A^(i>v TO) t(T)v A£,y.uov cr^paTo). y.a^a 7.paTo; t£ vr/ij^ac <7/£5ov Tt a7:av-a; i'y.TStVc, y,A£c; t£ [^iY'^ spY^y 'outou c 1 epjj^vb:; sc TcavTa; dvO-pd)- TTO'JC y.al B'.a^£pcv-wc £c toutou; 87} tou; ßapßapouc '::£pi£ßaA7v£t0. $£'.y.a(vovT£c cuv auTOv, (7)!7::£p r/05 £?prfva'.. ly.Aaß'/}vol, ajxa 0£ y,al $6va;xtv dHtoACYOKatr^v auTOv STzaYfi^'ffat 0(6;A£V0t, aT£ -Trpbc ßa^'.Aito; at£AA6|j.£vov k'ld 'J^o-fAav ':£ y.al Tot^^ouc, 080Ö piv tUyh^ Itzi (-jäajaAovty.r^v ^tAt/o^ko^ ic ok to -TtcBtov -Aaraßr/vai ouyitj £':cA,ao)v, d'AAcc opY^ Ta 'lAAüpt(7)v $5ajx£t«^avT£; £v AaA'Aa-rria Iy®''®'^'^^* Br( 6 I'£p[;.avb; dopovT'.7-r,c7a^ Tcaotj IX/^YY^^^S '7) (JTpaT'.a ^u^xfiu&cO-a;, o)?. r,jx£patv büotv yjtfipov 600u iv{>-£v0£ tij; £~t t'/jv 'kaaiav dpcd(x£vc;. aaaa t'^ autw huv£77£{;£ Tr/T, vocYicavTi Ira7:ivaict)c Tbv ßiov B'.a[;.£tpY5cra(70a'. ..." „BaaiXsu? Bs toT; ^uj/Trscroucri TsptojBuvoc -^z^c^^Mq 'IwavvYjv žy.£A£'j£, Tbv B'.Ta- p. 454. Aiavou |x£v l'£p|xavcu 3s Y^-I-'-ßp^''^ 'louaxivtavto -S-aT^pw toTv Tsp- (Aavcy -jvatSoiv to) ^TpaTW ':c6':aYav. IrtsTÄTr^v iv €v«. outcc 6 GTpaTO^ p.oipo'; twv ßapßöcpwv y.a-ca/sxp.ßoc-voüjiv ajx^l *A$p'.avo'j -Jj^fis Ixi Opay.Yj; £v jjts^OYewt; -^iiTat, -drives •/i{j.£po)v 6$bv ß'j^avTso'j 3t£ycu5«. xal "upojco [iiv yc«)p£Tv ot ßccpßapoi ou'aIti sTyov. AEi'av ^ap p.evcvT£^ 3£ auToO r^::£tvovTO toT^ '::oA£;j!.ioi; iq y,£tp«c isvai, tcutoi^ 8s auxot? atc--O-r^aiv WTSp^v 5 'PWJ/Ä^WV CTpaib^ •rojcs'.; 3r, izjctidjasvoi tsT; ßÄpßapoi;, ;jioipa ts autwv £vtu/,cv-:£<; tivi y.al sSariva'lo); ^ X£tpa<; SX-O-CVTS^ itplti^avTO. y,al twv jxsv 7coX£;a(wv -rzcXXou; IxTSivav, 'Pw^^.atwv §£ twv aiy [/ax(btwv jar/a v. sisao^cravto /pvjji.^, to ts Kwvjtävtiävoö supovtc; p. 457. ot Si Jiapßapoi t^ jJXX'/j Xsfa S'^r' oty.ay a;:öx,ciAfcrd-Y;(7Äv." St. 48. Okoli 550. (Frankovski) kralj Teodebert (L) piše (bizantinskemu) cesarju Justinijanu ter mu naznanja, da je prejel njegovo pismo. Ker se zanimlje, po katerih pokrajinah vlada (Teodobert) in katera ljudstva so mu pokorna, zato mu poroča, da si je srečno podvrgel Turinge') in pridobil Cfr. Oregor. Hist. Franc., lil, 4, 7. - Prokopios, de bcUo Goth., IV, 25. St. 48. 45 njih pokrajine, kajti, njih kralji so v tistem času izumrli. Tudi so pod njegovo oblastjo Severni Švabi'), Zahodni Gotje'), prebivalci Francije, severna stran Italije"), Panonija*), Saši ter Jiitlandci''), ki so se prostovoljno podali. Od Donave in panonske meje pa do bregov (Severnega) morja se razprostira njegovo gospostvo.") [, ... feliciter sub-actis Tkoringiis et eorum promncHs adguisitis, extinctis ipsorum tunc tempore regibus, Norsavorum itaque gentem nobis plačata maiestate, colla subdentibus edictis ideoque, Deo propitio, Wesi-gotis, incolomes Franciae, septentrionalem plagam Italiaeque Pannoniae cum Saxonibus, Euciis, qui se nobis voluntate propria tradiderunt, per Danubium et Umitem Pannoniae usque in oceanis litoribus custodiente Deo dominatio nostra porrigetur."'\ Ker ve iz njegovih (Justinijanovih) pisem, da ga veseli, ako katoličani napredujejo, zato mu pošilja to priprosto naznanilo. Ob enem želi, da bi (Justinijan) gojil staro prijateljstvo prejšnjih knezov in naklonjenost, o- kateri je (Justinijan) večkrat govoril, naj služi v skupno korist. Datum manjka.') [Duchesne, Hist, Franc, script., I, 862. —Bouquet, Recueil Jes historiens des Gaules et de la France, IV, 59. — MG. Epist., III, 133.] ') O teh Švabih govorita Gregor. (Hist. Franc., V, 15) in Paul. diac. (Hist. Langob., II, c. 6). — Glej tudi zgoraj pod št. 43. - Agathiae, Hist, I, c. 4. — Ann. Mett. ad a. 748 (MG. SS., I, 330) navajajo: „ ... fines Saxonum, quos Nordosquavos vocant." ') Gl. Gregor. Hist. Franc., Ill, 21, 23. ') Gl. pod št. 41 in 49. *) Da je bila Panonija ali pa vsaj kak njen del pod oblastjo rečenega fran-kovskega kralja, nam tega drugi pisatelji ne poročajo. Le Agathias pripoveduje (gl. pod št. 44), da je Teodebert poslal poslance k Langobardom, ki so takrat stanovali po Panoniji, ter jih hotel pridobiti za svoje namene. ') Zeuss (Die Deutschen und die Nachbarstämme, str. 146 in 501) dokazuje, da so bili tu omeiyeni „Eucii" prebivalci po Jütlandiji. •) Frankovska oblast je proti severovzhodu segala nekaj časa do Labe. (Cfr. Ravennatis anonymi Cosmographia, ed. Pinder et Parthey, p- 28: .. in qua Albis patria per multos annos Francorum linea remorata est".) Franki so torej najbrže nekaj časa gospodovali tudi po nekaterih slovanskih pokrajinah in ondotni Slovani so bili frankovski podložniki. Tak frankovski podanik slovanskega rodu je bil prej ko ne v svoji mladosti poznejši slovanski kralj Samo. ') Najbrže 1. 548. se je polastil frankovski kralj Teodebert I. večine Beneškega, tedaj severne Italije (gl. št. 41 in 44), a 1. 551. je bil že mrtev (gl. št. 49). 46 Št. 49, Št 49. 551/) . Nekoliko prej (tedaj pred letom 551.) je zbolel in umrl frankov-ski kralj Teodebert, kateri si je bil brez truda podvrgel nekaj krajev po Liguriji, Kotijske Alpe in pa večino Beneškega. Franki so namreč porabili priložnost, da so se brez nevarnosti polastili nekaterih krajev, za katere so se Bizantinci in Gotje med seboj vojskovali. Po Beneškem je Gotom ostalo le malo mest, ker primorske kraje so si podvrgli Rimljani (Bizantinci), vse druge pa Franki. Ko so se Bizantinci in Gotje med seboj vojskovali, se niso mogli žoperstaviti novim sovražnikom. Gotje in Franki so se sešli, pogovorili se med seboj ter se pogodili tako, da naj vsak izmed njih v miru obdrži to, kar ima, in da se ne bodo med seboj vojskovali tako dolgo, dokler traja boj med Goti in Bizantinci. Ako bi Totila premagal cesarja Justinijana, potem bi se Gotje in Franki pogodili tako, kakor bi obema ugajalo. Tako je bilo med njimi sklenjeno. Za Teodebertom je prevzel vlado njegov sin Teodebald. K temu je poslal cesar Justinijan poslanca Leontija, ki je bil Atanazijev zet in senator. Pozval je Teodebalda, da bi se ž njim zedinil zoper Totila in Gote, ter zahteval od njega, da bi odstopil tiste kraje v Italiji, katerih se je po krivici nanagloma polastil njegov oče Teodebert. Procopii De belic Gothico, IV. c. 24 (Corp. script, hist. Byzant., p. 586. XVII, rec, Dindorf, p. 586 in 587): .jSsuBißspTc? Ss, 6 paY'j'ti)v ap/'/)vbc, ou TOAAO) ep'^pocO-tv avO^ptüZwv '^©av.cio voato, Aiycupiot^ t£ yjopia axxa y,al "AX-jret^ KoüTiai; JUVSTJWV -a TTCAX« ovosvt TTOVW kq aravt.jv^v ^cpou OTCTsXrj Troi'/jaa.asvc^. TT,v vap ac/cXiov TWV jAo/Oj-^.svtov cr/.sCav o\ ^^dr^yoK cuy^tpi'av zoiq ey^ivwv aütol «/.ivBivo)^ szXoi-oyv. y.ai FoxO-ot^ jjtsv 'jvoXwp.ata oXC^« SV Bivsciai? Sisjxttvs. TÄ {jlsv ^ap l-rrt-O-aAatJc'ci« /wpia Ta es ä>sA« urc/sipt« crei^7iv a-navTa r.vndr^^no TČ FCTO-WV -TTO/sSJ^-OV xövSe ^^rep {Jioi sX^Tt'd'. tpb^ axx'/jxcjc $ia«£pov-(ov -troasp-tcu^ oy syväjiivwv stratac-o-^'. y,«tvcu?, Föt^^oi Tc y.ai i<; Xo^ou^ «XX-^/Xci^ ^^vtact, /.al jji/pt [jiv 5v Foxd-oi Tipb; TSV xoXe^i.ov Sia^spoisv. ey.axspou? wv 'Trepie^svo'^TO sv/.patsiq p. 687. r^crü^Y} ixevs'.v, Trpb; äXXiJXoü; TroXsp-tsv | ewat. tjv 5s -^z ßaaiXso); ^ccs 'IcuGTtvtavou TTspis^cC-O-Ät TtoTi/xav TO) xoA£|;.o) lu^ßa^Yj, TY;vixa$c FOTO-C'J^ Te "/«1 «^paYT-'J? Bio'.y.T^jffÄff^ai xauTa, STCT, äv Huvowsjv |y.at£po'.^ ^ov.vj. «XXa TauTa {A£V Tf,£8 ttjv osucißfiptc-y äö^v^v G 7:-:cu; cu Sy; cTaXoi te y.al ol FepixavoO xäTSs; 'fi^cv^-zo. otzsp tw TA'i^^O-st -jwv iroAe.uicov zotpa ttoav eXactJouiJ^vot -/(op-Sjcat fXEv chzdi^ ojxöjs cuäaf/^t Tcf/ucav, özuO-cv Be asi [asvov-tč^ twv ßapßapwv tou? azoAetzct/ivou; eai'vovto, y.a KOAXouq [Jt.£v ayxwv ey.TSivov, Ttva? 3e y.ai {itOityXzX ET:£[A4'av. cDSsv [jisvTOt ot ßäpßapot ou-oi tä $£iv« eBpauav. £v Taurfl ire xf^ ASYjXacta /povou Tt iaey« ^oaa-vpf^iavTs; i^.tjy.o; -ra^ jjlsv 6o5u; v£y.pü)v eTrXTjaav araaaq, ecavBpazoSicavtsi oz <ä:vapi^(xa itAr^O-t) y.ai Xvjiaaf^^voi £6|ji.7ravTa, ouBsvb^ (7(j>'!atv dvrtcriaTOuv-oc, et:' owoi; tey.ciAWiVjaav §uv aeix ouSe ^^p Staxcp{)-;^.£uo|jivouq roTai^bv "lorpcv cca^ svsSpEÖcac 'Pwj^aToi Y^ aAA(|) tio ßi^cffafj^Vai Tp^Tro), E-ÄSI IV^-ÄISei; «UTCU^ jjLiJ-S-apvv^cavTE; ü-TCiSe^avTO y-al Bt£•::3p^;J^£U7av oh p.[y.p5p.'.(70-ot ysy^'^^I^''^'* ^-^^äA^ yap E/Äcrf) y.Äta craTyjpa /pucrcöv v; [jwj-O-tocri; ^v . . „ . . . o{i Tc7.Xtj> Be uccEpov §uiAtAö£y_ty.bv ££0|yiv0t<; 593^ otpa'ciav £•; izt Fi^xatBa; 'IcucTtviavb«; ßa^iAsu; ezef/^^v, ezEV£Yv«'>v Fviiratcr'. Sy.AaßTjvwv Ttva^ ztzI Trovr^pw 'Ptoj^-aitov {AcTä ta«; ^uvO-i^y-a? Biaßtßacai -TcoTa'/bv "I^-pov." Zastran datiranja glej opazko I. pod št. 49. Št. 5L 551.') Jordanis na dveh mestih poudarja, da so takrat Bolgari, Antje in Slovčni neprestano napadali rimsko (bizantinsko) državo. Enkrat pravi, da napadajo Bolgari, Antje in Slovčni vsak dan rimsko državo, v drugič pa trdi, da zarad njih grehov razsajajo sedaj Veneti, Antje in Slovčni') povsod zoper nje (zoper Rimljane). Jordanis Romana, § 388 (MG. Auct. antiqu. V», 52): „Hi sunt casus Romanae rei publicae preter instantia cottidiana Bulgarum, Antium et Sciavir.orum." Jordanis Getica, § 119 (MG. 1. c. p. 89): „nana hi (sc. Venethi). .. ab una Stirpe exorti, tria nunc nomina ediderunt, id est Venethi, Antes, Sclaveni; qui quamvis n u nc, ita facientibus peccatis nostris, ubique deseviunt." Št. 52. 551.») Jordanis piše 0 Slovanih: „Na drugi strani Donave leži Dacija, katera je vencu enako zavarovana od visokih gorä. Na njih levi strani, katera se razprostira proti severu, od izvira reke Visle se je naselilo po neizmernih prostorih Ijudnato pleme Venetov. Čeravno so njih imena različna z ozirom na razne rodove in kraje, vendar se najbolj zovejo Slovčni in Antje. Slovčni bivajo od mesta „Novietunensis" in od močvirja „Mursianus'* pa do Dnestra in proti severu do Visle. Namesto mest imajo močvirja in gozde. Antje pa, ki so med njimi najhrabrejši, se razprostirajo tam, kjer nareja Črno morje ovinek od Dnestra do Dnepra, kateri reki sta druga od druge za mnogo dni hoda narazen." Jordanis Getica, § 34, 35 (MG. Auct antiqu. V^ , p. 62, 63): „Intror-sus illis Dacia est, ad coronae speciem arduis Alpibus emunita, iuxta quorum sinistrum latus, qui in aquilone vergit, ab ortu Vistulae flurainis per in-mensa spatia Venetharum natio populosa consedit. quorum noraina licet nunc per varias farailias et loca rautentur, principaliter tarnen Sclaveni et Antes nominantur. Sclaveni a civitate Novietunense et laco qui appel- ') Jordanis je končal svoj spis o gotovski zgodovini 1. 551. Najbrže istega leta nekoliko mesecev pozneje je izvršil tudi svojo razpravo o rimski zgodovini. (MG. Auct. antiqu., V» , p. XV.) O Venetih, Slovčnih in Antih sem pisal v Izvesyih Muz. društva za Kranjsko Vin, 77 i. d. ") Zastran datiranja glej dotiJno opazko pod št. 51. latur Mursiano usque ad Danastrum et in boream Visda tenus commo-rantur: hi paiudes siivasque pro civicatibus habent. Antes vero, qui sunt eorum fortissimi, qua Ponticum mare curvatur, a Danastro extenduntur usque ad Danaprum, quae flumina raultis mansionibus ab invicem absunt,"*) št. 53. Okoli 551. Istra in Beneško sta bila takrat pod oblastjo gotovskega kralja Totila.') Št. 54. 552.') Narzet se je napotil z vso rimsko (bizantinsko) vojsko, ki je bila neizrečeno velika, iz Solina nad Totila in Gote . . . Ko se je približal Beneškemu, je poslal poslanca k frankovskim poveljnikom, ki so zapovedovali tamošnjim posadkam, ter zahteval, da bi jim (Rimljanom) kot prijateljem dovolili prehod. Frankovski poveljniki so Narzetu odgovorili, da ne dopusti tega na noben način. Povedali *) Iz teh besed je razvidno, da so Veneti (Slovani) bivali že takrat, ko je Jordanes živel in pisal, to je okoli 1. 551., po neizmernih prostorih („per inmensa spatia") ter bili jako mnogoštevilni, a vendar so bili le eno samo ljudstvo („Vene-tharum natio", ne pa „nationes"). Imeli so razna imena ter se delili v več razrodov, med katerimi so bili najvažnejši Sloveni in Antje. Če pravi Jordanes, da se posebno (principaliter) imeniyejo Sloveni in Antje, hoče s tem reči, da ni njegov namen, da bi naštel po imenu vse slovanske razrode, emuč samo dva najbližja in najbolj znana. Razen Slovenov in Antov so živeli v šestem stoletju brez dvoma še nekateri drugi slovanski razrodje. Ime Venethi, s katerim Jordanes zaznamuje Slovane sploh, ni domače slovansko, temuč je bilo v rabi pri Germanih. Jordanes trdi, da prebivajo Slovčni od „civltate Novietunense" in od močvirja „Mursiano" pa do Dnestra in proti severu do Visle. O Antih pa pravi, da se razprostirajo med Dnestrom in Dneprom od Črnega morja proti severu. Dokazano je, da je „lacus Mursianus" močvirnati svet blizu Oseka v sedanji Slavoniji. O tem je med drugimi pisal Rosier (Ueber den Zeitpunkt der slav. Ansiedlung an der unteren Donau, tiskano v Sitzungsber. der phil.-hist. Classe der kais. Akademie, 73. Bd., Str. 86—88). „Civitas Novietunensis" je nekdanje mesto Noviodunum ob dolenji Donavi blizu njenega izliva tam, kjer je setiaj mesto Isakči. Slovčni SO se torej okoli 1. 550. razprostirali po Sremu, Banatu in Valahiji od mesta Oseka pa do izlivov reke Donave. Na jugu so segali do Save in dolenje Donave. Tudi so živeli med vzhodnimi Karpati in Dnestrom do Visle. Sloveni, ki so prebivali po Sremu in Banatu, so bili kolikor toliko sosedje Langobardom, ki so živeli po Panoniji med Dravo in Donavo, in Gepidom, ki so stanovah na zemlji sedanjega vzhodnega Ogrskega in Erdeljskega. Glej št. 68. ter dotično opazko ravno tam. Tu opisani prehod se je vršil le malo časa pred odločilno bitko pri vasi Tagini 1. 552. 50 St. 54. niso pravega vzroka, da se namreč upirajo posebno zarad frankovskih koristi in zarad svoje naklonjenosti do Gotov; pač pa so navedli nekak navidezen izgovor, da pelje (Narzet) s seboj tudi Langobarde, njih najhujše sovražnike. Totila je mislil, da ne bodo mogli Bizantinci potovati poleg obrežja Jonskega zaliva (Jadranskega morja), ker imajo ondotne plovne reke jako obširne izlive, in zato tudi ni nikjer mogoče hoditi po tamošnji zemlji. Toliko bark pa tudi nimajo, da bi jim bilo mogoče prebroditi z vso vojsko Jonski zaliv (Jadransko morje). Ako bi se pa le malo vojakov prepeljalo čez, bi lahko z ostalo svojo vojsko vsakikrat odgnal tiste, kateri bi izstopili. Tako je mislil Totila ter dal razne ukaze, katere je Teja izvršil. — Ko je bil Narzet v veliki zadregi, je svetoval Ivan, (nečak) Vitalijanov, ki je poznal ondotne kraje, da bi šla vsa vojska naprej poleg obrežja, katero je bilo v njih (v bizantinski) oblasti, kakor se ježe prej omenilo; sledilo naj bi jej nekoliko bark in mnogo čolnov. Ako bi trume dospele do izliva kake reke, bi napravili iz čolnov most čez njo in vojska bi potem hitro in lahko šla na drugo stran. Kar je Ivan nasvetoval, je ugajalo Narzetu in na ta naČin je dospela vsa bizantinska vojska do Ravenne. Procopii De bello Gothico, IV, c. 26 (Corp. script, hist. Byzanc., p. 697. XVIi, rec. Dindorf, p. 597, 600, 60 r in 602): „Napele SI i'A ilaXoV/wv öipac T(i)T{AÄV TS xat FoT-Ö-syc "ijsi -iravTl T^) 'J'o);Aa^ti)V cTpocTwo, ^.SY^XW Orspouw;: CVTJ ... ^KTTEIBY; ŽS lUvsTi'wv avyo-atto I^^VSTO, TWV «l>p:rff(i)v TOÜ? t^YSJ^.SVÄ^, p. 600. ci To>v iy.£(vr, paYYtov ivt/.« ^^ rč':{>-w; euv&i»; rr.v y.(i)Ay|A'/;v roisT^r-O-at, Ii Tiva 06 /iav suTCpocrwrov Scjacrav SIVÄI Äp&ßsßXtjfJiivoi, ov. TOuq coiTi p, 601. . . . TÄO-a Ss Tw-rf/va^ iirr^'/avaTO, oiof^^voi 8ia -rTjc TrapaXiaq tou icvioü *Pw{;.a(otc jr^-o'js Suvala £CfiCr{)-a'. -rr^v -^zcpeiav rcicT^i^t, i7U£l vauji^^cpc. TOTaj^-Ci Tra.airA'/j^^'sT; žvtauO^a ixßoAa; E/OVTC^ a-rccpEU'a zocnxr.cczi TrapE/cvrat cTva? 'zk /wpia* vauc autouc Tcaa-jT«? to w; ^jy-^a^a ^yu^f^ fijcr'rs 3t; a^fpdou; TavTl TW (j'rpa'cw Sia7:op^p.£'JiCr^at TOV 'loviov y.0A^0v, vjv M y-aT* vauTOvAwvT«:, auTOj; av TW y-aTaXcrao cTpaTO) TWV I'OT^WV TOÜ- ey.acTCTs aizo^oii'-vcvrac "rrcvti) o^^svi avaraiXsts. TCiauT^ p^v ouv '6 ts TojtO^a; iTrYjVve/.Xj xauTa '/.al 6 Tsta? Iroiti. Napc^ 3£ Ai'av a,v.Y;/avoi5v':'. 'IwavvYjc b B'.TaXiavou. twv '/(dpitüv ijATrsipwc s/wv, ::ap'(;v£i '::avTl im CTpa-o) p^v xa^a tV ::apaA(«v Uvat, y.atYjy.oojv c^icvf CVTWV, WC crpo^sSviAwTat, TOW Tf^^c avd-pwTTWv, ^rapay.o/sCu^'VeTv Twv vr,wv Teva? y,al ay.aTOyq ToXXa;. ezsiBav ^i? ^ ^TpaTc; £ul Ta^^ twv lucTaj^-wv fiy.ßoAat^ ^hmxM^ Y^^'^P^cv i/, töv sowstwv tcOtwv tw tou 7:oTa|-«.ou poO-i'w evapjxc JajAsvot, p. 602. pacv i2v y.at «7rovu)TEpov TTCtiJijaivTO tv}v 6 j^v 'IwavvYj; Taura -^rapi^vsi, ::£(^sTai Nap?^^, y.al t|AaV'/.wv Sk Ta^jAaTtov ^rposcmjy.^Ts." Ibid. Ill, c. 21 (1. c. p. 186): „ . . . Aaßpavs^aq, "Avtk);; a^>Y(p TaHtap/o;;." Št. 57. Okoli 555.3) Med stavbami cesarja Justinijana se nahajajo take, katere je bilo treba postaviti v bližini reke Donave zarad barbarskih napadov na ondotno zemljo. Prodirala so sosednja ljudstva, kakor Huni, Gotje, prebivalci Tavride*) in Scitije®), Slovšni in drugi, potem narodi, *) Okoli 1. 553. je Prokopij spisal četrto knjigo o gotovski vojski. Za takrat TC^ja tedaj tudi ta geografični opis. Pravilno ime se je morebiti glasilo Dobrogost. Prokopij je spisal svojo razpravo o stavbah še le potem, ko je dovršil ■svoje knjige o perzyski, vandalski in gotovski vojski, kar omenja sam v De aedif. I, C. 1 (1. C. p. 171) z besedami jK>t Xs^rcoXo-^oup-evq) iv toT; ö;cip täv «oXijiwv Ss- •«i5Xü)Tai XA^otc.'* Svoj spis o rečenih vojskah je morebiti končal že leta 553. Kmalu potem Je začel sestavljati spis o stavbah. Na nekem mestu (De aedif., IV, c. 11, 1. C. p. 304) omenja, da so Sloveni le nekoliko poprej (»oö TcoXXtji g(ispoo9-ev") vzeli mesto Toper, kar se je zgodilo leta 549. *) Tavrida, sed^ polotok Krim. Scitija se je zvala sedanja Dobrudža, to je zemJja med dolenjo Donavo in Črnim morjem. 52 Št. 57. katere zovejo stari zgodovinarji na vozeh se pomikajoče ali okrog blodeče Sauromate, in drugi divji rodovi, ki ondi sem ter tja pasejo ali pa so se stalno naselili. Prav blizu trdnjave (Palmatis) je (cesar Justinijan) iz nova postavil trdnjavo Adino, ker so ondi barbarski Slovčni neprestano prežali na tamošnje popotnike, skrivoma jih iz zasede napadali ter naredili ondotno okolico nepristopno. Sezidal je tudi trdnjavo Tilikion in pa grad, ki se nahaja na njeni desni strani. Na ta način je utrdil po Mysiji (Moesiji) breg reke Donave in njegovo okolico- V Scitiji je najprej trdnjava sv. Cirila, katero je cesar Justinijan na novo popravil, kolikor mu je čas pripuščal. Unstran te je bila neka stara trdnjava, Ulmiton zvana» katero so ondotni barbarski Slovčni dolgo časa rabili za svoj sedež, ko so pustošili po njeni okolici. Trdnjava je bila vsa razrušena in nič drugega ni ostalo od nje, kakor samo ime. Ko je bila od temelja vsa prenovljena, je postala tamošnja zemlja varna pred napadi in nakanami Slovčnov. Procopii De aedificiis (^spt y.Tta[j.aTwv) IV, c. i (Corp. script hist. Byzant.,XVIII, rec. Dindorf^ p. 264): „IIsXävo; [jä-^'X vr,l a-apa^y.süw 'ff.oyß-Tf^o'f TS etvat '/.at y.ivBivwv |;!.£v«Xtov «ts/vw; SjATÄstov. -jau-rb 2s hzi TO^ Mcuj-ivtavcO ßacriXsü)^ Xc^w ^auXoTatw Stai^.stpvjaacr-f^at . . . "i'SY^- vrjXa'. "^ap ST:Ä5CÜ)C TIW TS TOTafJt-ou "JcTpou '/.ai T^ ev^svBe Sia 'cu? Ivxeijjtivoj; if, /wpÄ ßapßapcu; ava^xv). ž^-vtj yotp avr^ vs-Tovouvta oia7.£y.X'/}p(i>TÄi OOvv'.y.Ä 'ze. xäI Toc^tx«, y,«: tsc Iv Ta6po'.(; y.al Ta ev av-ratpei, y.al oaa ^xXaßr/Vol y,al ocä a)%Xa, slcs Zaupcj^^žca? ajjia|oß{ou!; site TaO'ja or, e/.aXouv Ta s^^/rj c'i taiv bicpiwv -a dp^ajoia':«, y,al tX xi aXXo •^YjpiwSe; ÄvO'p(i)T(ijv vgvoc T} vsjjtsjO-ai, IvtäöOÄ Ibid. IV, c. 7 (l. c, p. 293): „ . . . Oy «YX^"^ spc6piov "ASiva y.at-i^eiliaxo^ ezel Siy^vs/.s^ SwcXcr^-O-avovTsc XxXaßirjvot ßapßapot iv-auO-a y.al žveSpsuoVTS^ y.6y,pü{Ajji£vti>^ a-\ TOUC T^SS lovca? aßata e-^rctoüv TÄ IXSI'VY; ^(wpta. y.al «pojptcv še TO TiXiXitüv toxc^cp-v^CÄTO, y.al airoO Iv aptjTepa äsij^^vov epyj;.«. O&toi) |i.ev 'Aca MuffcTc tSc 5y'jp(>){ji.äta c*:::: ts tt}? «'attj; toö ■jcotajji.oÖ "ictpsu e:7xe y.«l tauty)? zXyj^tov. Irl ^7,60-at; $s to Xoittov evO-a ^poup'ov TTOWTOV KüpiXXo'j a^iou ICTTIV, oy-üsp TÄ zerovr^xoTa TW xpovw «ivwy.oBo- {j^t^aato cuy. axrj}jLeXr,;ji.ev(o; ^loyuttviavb^ ßaajXeuc. ittsxetva ts äutcu r,v j^sv ly, iraXatoy o^ipwjjta, OyX,u'.Twv Svojjt-a, ßapßapwv ily.XaßY;vü)v ew /povou {j-ijy.o? sy.£{vYj ta^ |v£$pa^ ':;e7v0'.y;y.6t(t)v, biatpißi^v ts autoo-i ItI jJi^y.potatov la^tjy.otwv, lpir;{;.6v ts aavtatraa». ^«^ci oy^ev «yTOö CTt {xr, to Svojca, IXeXeiTrro Iti. oXov TOtvyv i% 'O^S{ju£X'!(i)v IXs6<)-£fa ty;c twv sy.Xaß/jvwv l^i^scsw; Te xal* iTtßoyXij; xaTs^TT^jaTo eTvat Ta ly.si'vY) /o)p{a." / » Št. 58. 556. V vojski med Bizantinci in Perzijani se je takrat med bizantinskimi četami hrabro boril Suarunas*), ki je bil slovčnske narodnosti, Agathiae Histor. lib. IV, c. 20 (Corpus script, hist. Byzantinae, ed. Bonn., p. 249): „ . . . -cuapouva; -c'? Sr.Aaßo; -v zavreXo)? TOU; ^^iv YÄp o ck vsuo^ y.al "^'.zyj^rfict-izz^ a Br, tco sVi^-O^ai 'lAAupicu? Bs y.al Bpay-'/jV 5a*(;v, ci**; B* 5v Ia y.5A-ou tcö Movioy |X£'/pt ta rpoa!7Te;a, Iv toi; 'EVaä^ ts y.p:a y.at at a^iat tpa^rsjat at apvupaT at s^w t^; TC^Xetoc, y.ai ::ap£96XaT-Tov tcts; r.opxixz tou t£txoy; toö ©so^oatXÄoy at cy^oXal y.at et 7:p0T{y,Tcps<; y.at ol opi'Ö'.aol x«l Tca^a >5 tjyäXyjto;, t$o)v Be 5 ßa<7tX£u; Sti ecri^jtivoyctv ot ßapßapot, sy.sXeuffs BsXi^aptov TOV T^aTpi'y.tov lEsXd-stv y.aT* auTwv sTsptov T^q (jy^y-Xn^vCy. 6 $e BsXt^rapto; eXaße ra^av tyjv tr^ov, tv^v T£ ßa(7iXiy.r,v y.al toö 'itc^ty.oy y.al twv £ua^'o>v ot'/.{a'/}v y.at l7:otr,7s owjatov y.at r^^^cxrzo 7:ta^£iv autwv ttvaq y.al ^oveOstv. y.at ix^xfiujs 5£v$pa '/al cypsffO-at ^t:ro-ev to5 l^epyitoy autwv, y.al b/. tou avsjAoy xovtopTO^ i"::avo) to>v ßapßapwv. ot 8s vcfjitcravTs^, ott TcXf^O-oq aoXy stjtvj e^yyov y.al yjXO-ov Ta ;x£py; toö i^io'j stporovfy.ou £t; tb AlxaTov. jxaO^ivTs^ be £y. twv xaTacry-o^wv, oti 'xapa^yXay.vj -üoXXv} eitiv tl^ Ta T£(/^r/ Ka)fftavtivoy7:6Xso);,|j7;X'0'cv st? ta |xepr, T'CoypouXoO y.ai'ApxaBioy^^cXew; y.a\ toO d^iou p. 234. 'AXs^avBpoy Zoy-rraptov y^l £,a£tvav iy^t tapay.aO-yiiasvoi eio^ to äy^ov 'itat/jx. (jieta Ik t^iv loptv to'j ecvjXO-ev 6 ßaotXfiu^ y.ai ttävtsc t^; z6X£0)c ouv a^tw iv 2r,Xyjxßp{a £7:1 tb y.tbat tb tčt/o? to {jwcxpov, oO-ev o\ ßapßapoi eiayjao-ov. y.at ifjietvsv 6 ßas'.xey; iy.sX eo>; tou auyoyotou pir^vd^- xat ot ßapßapot l^o) Tvj; xdxeo); ^tepisTcoXsuov toy Auvouotou. Aoti:bv sxeXeucsv 6 ßaoiXeu? "nAoTa Btot- tipujxva, &5TS a~£X-8'£iv 9i<; Tbv Aavoößtv y^t dxavTv-aai toti; ßapßapot^ ^epvoOui xal xoX£}ji.Y;eat auTOuc. toüto ßapßapot Trapey.^^Xsira^^ Bta Tps^ßsyToO axivSyvw^ lacat auToy^ Tepacrai tov Aavoyßiv. MouffTivov, tov ave'^ibv auToO y.al xcupo^aX^i;v, xat Biscwosv a^Toy^." Ta Justin je bil nečak cesarja Justinyana. Ko je ta umrl, je postal Justin njegov naslednik. ') Curopalates so se zvali dostojanstveniki, ki so živeli na dvoru bizantinskih cesarjev. Morebiti so imeli skrbeti za postavljanje in popravljanje palač ali pa so bili vojaški poveljniki. Victoris Tonnennensis episcopi Chronica ad a. 560= post consu-latum Basili anno XX (MG Auct. ant., XI, 205): „Bulgares Thraciam-per-vadunt et usque ad Sycas Constantinopolim veniunt, Sergium patriciuni, qui dudura Africanae fuerat dux militiae, capiunt simuique et distrahunt. Sed patricii Belesarii armis fortiter debellati pariterque fugati Danuvium transierunt.*' *) Št. 70. 568, dne 2. aprila. Dne 2. aprila leta 568.') na velikonočni ponedeljek so Lango-bardi pod vodstvom svojega kralja Alboina zapustili Panonijo, kjer so prej najbrže 22 let®) prebivali. Pred svojim odhodom so z Obri sklenili zavezo in pogodbo ter jim za večne čase odstopili svoja dosedanja bivališča v Panoniji, ako se v teku dveh stoletij ne povrnejo. Napotili so se s svojimi ženami, otroki in vsem svojim premakljivim imetjem v Italijo.*) V jeseni istega leta, ko je nastopila druga indikcija, so začeli ropati po italskih tleh in leta 570. so bili že gospodarji ondotne zemlje. ') Iz vsebine tega citata je razvidno, da to, kar Viktor, škof v afrikanski Tunniini, pripisuje Bolgarom, je bilo prav za prav delo Hiinov in Slovenov. Zastran letnice zaslužita Malalas in Theophanes več vere, kakor pa oddaljeni Viktor, ki je, kar se tiče kronologije, tu in tam premalo natančen. (Cfr. MG., Auct. ant., XI, 180) Langobardi so zapustih Panonijo leta 568., ne pa 569. Prvo letnico navajajo razni viri, kakor Origo gentis Langobardorum in pa Paulus diaconus. Da so Langobardi prišli v Italijo leta 568., je razvidno tudi iz dveh pisem papeža Gregorja I. Ta papež je pisal dnč 1. junija leta 595. Konstanciji, soprogi cesarja Mavricija, med drugim tudi to: „Viginti autera iam et septem annos ducimus, quod in hac urbe (sc. Roma^ inter Langobardorum gladios vivimus." (MG., Epist. I, 328.) — Isti papež je pisal meseca julija leta 603. cesarju Foku med drugim tudi naslednje besede: „Qualiter enim cotidianis gladiis et quantis Langobardorum incursionibus ecce iam per triginta et quinque annorum longitudinem premimur, nuUis explere sugge-stionis vocibus valemus." (MG., Epist. II, 404.) — Ako odštejemo v prvem slučaju od 595 število 27, v drugem pa od 603 število 35, dobimo vsakikrat 568. *} Gl. dotično opazko pod št. 36. — V nekaterih rokopisih Čitamo, da so Langobardi 42 let prebivali v Panoniji, v drugih 40, v tretjih pa 12. A kaže se, da so ta števila napačna, pač pa pravo tisto, katero navaja Hist. Langob., cod. Gothani C. 2 (MG., SS. rer. Langob., 9), namreč dva in dvajset. Vprašanje je, po kateri poti so se langobardi pomikali iz Panonije v Italijo. Takrat je Panonija na jugozahodni strani segala do italske meje. To nam potrjuje tudi Paulus diaconus (Hist. Lang. II, c. 9) z besedami: „ ... ab orientali vero parte, qua Pannoniae coniungitur (sc. Italia).® In da natančnejše vemo, kje je to, piše isti pisatelj, da ima Italija ondi širok in popolnoma raven vhod („et largius patentem et planissimum habet ingressum"). Ta vhod je brez dvoma sedanja Vipavska dolina. — Čez črto, kjer sta se 1'anonija in Italija stikali, je držala iz Panonije v Italijo rimska cesta^ katera je služila Že prej raznim narodom, ki so silili na Apeninski polotok. Brez dvoma so se po tej cesti pomikali Langobardi, ko so šli v Italijo. Kjim je bilo treba le prestopiti panonsko-italsko mejo in že so bili v _. št. 70.^_____^ Origo gent. Langob. c. 5, (MG. SS. rer. Langob., p. 4): „Ipse Albuin adduxit Langobardos in Italia, invicatos a Narsete scribariim; et mo vit Albuin rex Langobardorum de Pannonia mense Aprilis a pascha indiciione prima. Secunda vero indictione coeperunt praedare in Italia. Tertia autem indictione factus est dominus Italiae." Historia Langob. cod. Gothani, c. 5, (MG., SS. rer. Langob., p, 9): „Eo tempore cum exire coeperunt Langobardi a Pannonia, tunc fecerunt pactum et foedus amiciciae Abari cum ipsis Langobardis, et cartam. con-scriptionis, ul usque ad annos ducentos, si eorum oporte esset Pannoniam requirere, sine omnia bella certaminis ad eorum partem ipsam terram relaxarent. Et in Italiam^ in quam ipsi perrexerant, usque ad plenos ducentos annos in eorum auxilium essent parati. Et movisse Albuin rex Langobardorum de Pannonia exercitu sue valde copiosuni mense Aprile in pascha, indictione prima; secunda vero indictione incipiente coeperunt predare finem Italiae, tercia autem faccus est dominus Italiae," Marii episcopi Aventicensis Chronica. (MG., Auer, ant., XI, 238): „Anno III. cons. lustini iun. Aug. Ind. II (— 569 p. Chr.). Hoc anno Alboenus rex Langobardorum cum omni exercitu relinquens atque incendens Pannoniam suam patriam cum mulieribus vel omni populo suo in fara Italiam occupavit, ibique alii morbo, alii fame, nonnulli gladio interempti sunt." Odlomek iz neke notice tridentskega škofa Sekunda. (MG., SS. rer. Langob., 25, op. 3): „ ... Et in hoc supra memorato anno (sc. 580) fuit bissextus, residentibus in Italia Longobardis ann. 12, eo quod secunda indictione in ea ingressi sunt mense Maio. Acta.sunt supra scripta omnia in civitate Tridentina in loco Anagnis, presedente Agnello episcopo anno expleto. Ego Secundus servus Christi scripsi hec conversionis sacre rele-gionis mee anno 15, imperii Tiberii anno primo, mense lunio, indict, i 3." Italyi. Razume se, da za tak korak ni potreba nad eno leto časa. (Cfr. Rutar v Letopisu Matice slov. za leto 1885, str. 298.) Ker so Langobardi iz Panonije lahko prišli kar naravnost v Italijo in sicer po stari rimski cesti, ki je pedala iz Ptuja Čez sedanjo Ljubljano in Hrušico v Vipavsko dolino in potem v Oglej, zato ne morem pritrditi tistim, ki so v svoji domišljiji rečenemu narodu odkazali pot skozi Korik, po katerem so morebiti še takrat Franki gospodovali, potem čez Predel v Nadiško dolino. Neverjetno je, da bi bili Langobardi napravili tak nepotreben ovinek in sicer po krajih, ki niso bili nič kaj pristopni. Menda niso bili tako nespametni, da bi bili namesto krajže, boljše in varnejše poti brez potrebe izbrali daljšo, slabejšo in manj sigurno. Kar se je zgodilo v l, 2. in 3. indikciji, namreč da so Langobardi zapu-stivši Panonijo šli v Italijo in se je polastili, to nam Marius Aventicensis kar na kratko poroča k drugi indikciji. Reči moram, da zgoraj omenjena notica škofa Sekunda ni brez kronolo-gičnih napak. Vprašanje je, če jih je napravil škof Sekund sam ali pa poznejši prepisovalci njegoviii spisov. Taka napaka je n. pr. ta, da je Sekund spisal to notico v prvem letu cesarja Tiberija meseca junija v 13. indikciji. Prvo leto cesarja Tiberija je trajalo od 4. oktobra 578. pa do 4. oktobra 579.; trinajsta indikcija pa 10" Pauli diaconi Historia Langob , H, c 7. (MG. SS. rer Langob., 76): „Tunc Alboin sedes proprias, hoc est Pannoniam, amicis suis Hunnis') contribuit, eo scilicet ordine, ut, si quo tempore Langobardis necesse esset reverti, sua rursas arva repeterent. Igitur Langobardi, relicca Paanonia, cum uxoribus et natis oninique supelleccili Itaüam properant possessuri. Habita-verunt autem in Pannoniam annis quadraginta duobus. De qua egressi sunt mense Aprili, per indictionem primam, alio die post sanctum pascha, cuius festivitas eo anno iuxta calculi rationera ipsis Kalendis Aprilibus fuit, cum iam a Domini incarnatione anni quingentt sexaginta octo essent evoluti." Historia miscella, lib. XVI, (Migne. Patroiogiae, Ser. lat, Tom. XCV, p. 998): „Hujus imperii (sc. Justini II.) anno undecimo, qui est annus di-vinae incarnationis 568, indictione prima in ipsis Kalen. April, egressi sunt Longobardi de Pannonia." lohannis diaconi Chroaicon Venetum. (Monticolo, Cronache Vene-ziane, I, 63): „At vero dum essent revoluti anni ab incarnatione Domini quingenti quadraginta*), Longobardi Venetiam, que prima provincia est Ytalie, penetrarent.^ Chronicon patr. Aquil. primum. (Rubeis, Mon. ecci. Aquil., App. p. 7): „Cujus tempore (sc. Pauli ancislitis Aquil.) Longobardi a Narsete patricio ducci Italiani intraverunt, quorum historiam Paulus historiographus, qui fuit natione Givitatensis, diligentius scribit " Danduli Chronicon, lib. V, c. [i, pars 13. (Muratori, Script, rer, Ital., XII, 94): ^Alboinus igitur recepta legatione Narsetis Pannoniam de-seruit an. Domini DLXVJII., postquam XLII, annis ibi constiterant, ea con-ditione, quod si eos redire contingeret, Hunni possessiones sibi restituerent." Št. 71. 568. po 2. aprilu. Ko je langobardski kralj Alboin dospel do italske meje, se je napotil na goro, katero so baje po njem začeli imenovati Kraljevo goro.') S te gore, ki je stala na meji Panonije in Italije, je bilo mo- od septciTbra 579. do septembra 580. V prvem slučaju je bil mesec junij leta 679., v drugem pa 580. — Druga napaka je, ko pravi, da .so J-angobardi prišli v Italijo meseca maja v drugi indikciji, tedaj kta 569. Če bi si bili Langobardi nato v enem mesecu osvojili Italijo, bi bilo trajalo njih gospostvo po rečeni deželi do takrat, ko je Sekund to spisal, le 11 let, ne pa 12, kakor trdi v svoji notici. ') I. e. Avaribus. ') Kronist je sicer zajemal iz Paula diacona, vendar je na tem mestu zapisal napačno letnico. *) Katera je ta gora, ni znano. Ne more se za gotovo trditi, da bi bila Nanos. Še manj verjetno je, da bi bila Matajur. Kdor misli, da je ta Kraljeva gora sedanji Matsgur, bi moral tudi trditi, da je zemlja ob gorenji SoCi bila del Panonije. Nžgbrže pa kralj Alboin ni lazil na kako posebno visoko goro, ker je lahko tudi s kake nižje pregledal velik del Furlanije. goče pregledati del italske zemlje. Na tej gori so baje živeli divji voli. Ko je Alboin brez ovir prišel na Beneško, prvo italsko pokrajino, ter do mesta ali pa prav za prav do grada Čedada, je začel misliti, komu bi zaupal prvo deželo, katere se je bil polastil. Italijo zagrajajo na severu in zahodu gore in le čez prelaze in gorske hrbte je mogoče priti vanjo; proti vzhodu pa, kjer se dotika Fanonije, ima ta dežela širok in popolnoma raven vhod. *) Beneško sega od panonske meje pa do reke Adde. Beneškega se dotika Istra in oboje je prav za prav le ena pokrajina. Glavno mesto Beneškega je bil prej Oglej, sedajpa je Čedad. Alboin je postavil čez Čedad in njegovo okolico svojega nečaka Gisulfa,'') ki je bil tudi njegov maršal.*) Ta si je z dovoljenjem svojega kralja izmed Langobardov izbral več posebnih rodovin ali farov, katere naj bi ž njim prebivale. Nato je postal furlanski vojvoda. Od svojega kralja si je izprosil čred plemenitih kobil ter je bil tudi uslišan. Pauli diaconi Hist. Langob., H, c. 8. (MG., SS. rer. Langob., 76): „Igitiir curn rex Alboin cum omni suo exercitu vulgique promiscui multi-tudine ad extremos Italiae fines pervenisset, montem qui in eisdem locis prominet ascendit, indeque, prout conspicere potuit, partem Italiae contem-platus est. Qui mons propter hanc, ut fertur, causam ex eo tempore mons Regis appellatus est. Ferunt, in hoc monte brsontes feras enutriri. Nec mirum, cum usque hue Pannoniam pertingat, quae horum animantium ferax est. Denique retulit mihi quidam veracissimus senex, tale (| se corium In hoc p. 77. monte occisi bisontis vidisse, in quo quindecim, ut aiebat, homines, unus iuxta alium potuisset cubare." Ibid. c. 9. i 1. c. p. 77, 78): „Indeque Alboin cum Venetiae fines, quae prima est Italiae provincia, sine aliquo obstaculo, hoc est civitatis vel potios castri Foroiulani terminos introisset, perpendere coepit, cui potissimum primam provinciarum quam ceperat committere deberet. Siquidem omnis Italia, quae versus meridiem vel poti us in eorum extenditur, Tyrreni sive Adriatic! maris fluctibus ambitur. ab occiduo vero et aquilone iugis Alpium ila circumcluditur, ut nisi per angustos meatus et per summa iuga montium non possit habere introitum ; ab orientaU vero parte, qua Pannoniae coniun-gilur, et largius patentem et planissimura habet ingressum. Igitur, ut diximus, ') Ta širok in raven vhod je sedanja Vipavska dolina. Po Paulu diaconu jc Spadalo KranJ.sko razen Vipavskej^a k Panoniji. ') To jü takrat, ko je i'aulus diaconus spisal svojo zgodovino Langobardov, tedaj v drugi polovici osmega stoletja. Mogoče pa, da to ni bil Gisulf, temuö njegov oče Grasulf. \ Marpahis ali marepahis, langobardski izraz, sestavljen najbrže iz mar konj in pa his — dečck, paž. Marpahis ali strator je bil konjski varuh, nadzornik konj in hlevov. Fara, langcbardski izraz, ki pomenja rodovino ali vrsto. Besedi fara in baron imata isto koreniko. . dum Alboin animum intenderet, quem in his locis ducem constituere deberet, Gisulfum, ut fertur, suum nepotem, virum per omnia idoneum, qui eideni strator erat, quem lingua propria „marpahis" appellant, Foroiulanae ciritati et totae illius regioni praeficere statuit. Qui Gisulfus non prius se regimen p. 78. eiusdem civitatis et populi suscepturum edixit,nisi ei||quas ipse eligere voluisset Langobardorum faras, hoc est generationes vel lineas, tribueret. Factumque est, et annuente sibi rege quas obtaverat Langobardorum praecipuas prosapias, ut cum eo habitarent, accepit. Et ita demum doctoris honoreni adeptus est. Poposcit quoque a rege generosarum equarum greges, et in hoc quoque liberalitate principis exauditus est." Ibid. c. 14. (1. c. p. 81): „ .. . Venetia enim non solum in paucis insulis, quas nunc Venetias dicimus, constat, scd eius terminus a Pannoniae finibus usque Adduam fluvium protelatur. . .. Venetiae etiam Histria conectitur, et utraeque pro una provincia habentur, Histria autem ab Histro fliimine cognominatur. Quae secundum Romanam historiam amplior, quam nunc est, fuisse perhibetur. Huius Venetiae Aquileia civitas extitit caput; pro qua nunc Forum lulii, ita dictum, quod lulius Caesar negotiationis forum ibi statuerat, habetur." Andreae Bergomatis Historia, c. i. (MG. SS. rer. Langob., 222): „Igitur Langobardi introierunt Italia per Foroiulanorum terminum. Alboin napoti sui Gisolfi Foroiuli concessit et reliquis nobiles Langobardi." (^Ex Paulo diacono.) Johannis diaconi Chronicon Venetum. (Monticolo, Cronache Vene-ziane, I, 59): „Siquidem Venetie due sunt, prima est ilia que in antiqui-tatum hystoriis continetur, que a Panonie terminis usq'ie ad Adda fluvium protelatur, cuius et Aquilegia civitas extitit caput, in qua beatus Marcus evangelista, divina gratia perlustratus, Cristum Ihesum dominum praedicavit. secunda vero Venecia est ilia, quam apud insulas scimus, que Adriatic! maris collecta sinu, interfluentibus undis, positione mirabili, multitudine populi feliciter habitant." Chronicon patr. Aquil. primum. (Rubeis, Mon. eccl. Aquil., App. 7): ^Et dieti Longobardi, primo in Forumjulii intrantes, Civitatem Austriam, quae tunc Castrum Forojuliense dicebatur, depopulaverunt, et totaliter destru-xerunt. . . Venetiae quippe duae sunt. Prima est ilia, quae in antiquitatum historiis continetur; quae a Pannoniae termino usque ad flumen Danubii'), in qua etiam Istria complectitur, protelatur: cujus Aquilegia olim civitas famosa caput extitit, quae etiam caput Italiae vocabatur. Secunda Venetia est, quae apud insulas maris Adriatic!, ex coilectione populorum, primam Venetiam propter rabiem Attilae et deinde Longobardorum .. . infra aquas fundata est." Chronicon patr. Aquil. alterum. (Rubeis, Mon. eccl. Aquil., App. 9): ,Et primo (Longobardi) Forumjulii intrantes, et quod post Attilae nequi- ') Prav za prav reka Adda. tiam tam in Aquilegia quam per ducatum Forojulii reformatum fuerat devastantes, primo Civitatem Austriam, quae tunc ut supra dixi Castrum Forijulii appellabatur, destruxerunt... Legitur, quod duae sunt Venetiae. Una, quae in antiquitatum historiis nominatur, et ista a Pannoniis finibus, in qua etiam Istria continetur, usque ad fluvium Danubiura') terminat. Alia vero, quae nunc mari Adriatico conjungitur, et in aliis maritimis insulis, quam post eversionem Aquilegiae, quae primae Venetiae fuit, incolae habitare coeperunt." Danduli Chronicon, lib. V, c. ii, pars 13. (Muratori, Script, rer. Ital., XII, 94): »Qui (Longobardi) cum ad extremes Italiae fines pervenissent, montem ascendit (sc. Alboinus), ut contemplaretur Italiam, qui mons pro-pterea Mons regis appellatus est. Et postea ingressus Venetorum antiquam provinciam, in Forojulii, quae in ostio ejus est, Ghisulphum nepotem suum ducem constituit." Št. 72. S68, po 2. aprilu.^) Ko sö prišli Langobardi v Italijo, je zbežal „patriarh" Pavlin iz strahu pred njimi iz Ogleja na otok Gradež, kjer se je nahajalo z visokim zidom utrjeno mesto z mnogimi cerkvami. Tu sem je tudi spravil svetinje in zaklade oglejske cerkve. V cerkvi sv. Vitala je shranil ostanke dvainštirdeseterih mučenikov, v cerkev sv. Marije je dal prinesti ostanke svetih devic Evfemije, Doroteje, Tekle in Erazme, v cerkev sv. Ivana evangelista pa trupla sv. Kancija, sv. Kancijana in sv. Kanci-janile. Ko je hotel rečeni patriarh iti z množico ljudstva v razrušeno oglejsko mesto, mu je povedal božji glas, kako so zbežali oglejski meščani zarad grozovitosti Langobardov v gradeški grad ter prinesli s seboj trupla sv. Kvirina, Hilarija in Tacijana.') Ta novica ga je tako razveselila, da je popisal ta prenos ter določil, katere dneve naj se obhaja god teh svetnikov. Osmi dan po binkoštih naj se praznuje god dvainštirdeseterih mučenikov, praznik sv. Hilarija in Tacijana naj bo dne 14. februarja, mašnika Kvirina dne 29. maja, sv. Kancijanov dne 30. aprila, god svetih devic pa dne 3. septembra. Pauli diaconi Historia Langob , II, c. 10 (MG., SS. rer. Langob., 78); „Aquileiensi quoque civitati eiusque populiš beatus Paulus patriarcha praeerat. Qui Langobardorum barbariem metuens, ex Aquileia ad Gradus insulam confugit secumque omnem suae thesaurum ecciesiae deportavit." Cronica de singulis patriarchis nove Aquileie (Monticolo, Cronache Veneziane, 6): „Paulus siquidem precessor eius (sc. Heliae), hostile periculum ') Adda. ') Po prihodu Langobardov v Italijo. ') Po Dandulovi kroniki (VI, c. 1, pars 14 in 15) je patriarh Helija shranil ostanke naštetih svetnikov po gradeških cerkvah. Gl. pod št. 78. non ferens, Longobardis advenientibus, cum omni thesauro ^cclesi<5 Gradus se contulerat, alferens secum corpora sanctorum martyrum Hilari et Taciani et reliquorunj. p. 40. Chronicon Gradense (Monticolo, 1. c. p. 40 in 41): . . qui (Paulus) sanctissimus patriarcha corpora sanctorum in eisdem nove Aquileie ^cciesiis honorifice condivit: in ^cclesia sancti Vitalis quadraginta et duo martyrum || p. 41. corpora dignissime tumulavit; in ^cclesia sanctQ Mari^ corpora sanctarum vir-ginum Eufimie, Dorotheij. Tecl^ etErasm^ diligenter collocavit; corpora autem sanctorum Cancii, Ganciani et Gancianill^ in ^cclesia sancti Johannis evangeliste celeberrime composuit. cumque idem venerabilis patriarcha ad destructani Aquileiensium civitatem cum populi multitudine ire disponeret, divina re-velatione sibi innotuit qualiter cives Aquileie sevissimam Longobardorum rabiem in Gradense Castrum fugientes beatissima corpora sanctorum Quirini, Illari et Taciani et ceterorum secum asportaverunt. hac itaque revelatione non parum illarescens et translationem eorum scripsit et natalicii diem con« stituit celebrari; in octavo die pentecosten nataie quadraginta et duo mar-tirum instituit, natalicia sanctorum lilari et Taciani sexto decimo kalendas marci), Quirini sacerdotis quarto iialendas iunii, sanctorum Cäncianoruni pridie kalendas madii, nataie sanctarum virginum tercio nonas septembris.** Ibid. L c. (p. 49): „Paulus siquidem processor eius (Heliae), hostile pe-riculum non ferens, Longobardis advenientibus cum omni thesauro ecclesiQ Gradus se contulerat, afferens secum corpora sanctorum martirum Ellari et Taciani et reliquorum, defuncto vero Paulo in ^cclesia Gradense umato, cuius sepulchro.m usque hodie ibi manct,. . Johannis diaconi Chronicon Venetuni (Monticolo, I. c. p. 62)^ yKodem tempore Romanam ecclesiam vir sanctissimus, Benedictus papa, regebat, Aquilegensi quoque civitati eiusque populiš beatus Paulus patriarcha preerat, qui Langobardorum rabiem metuens, ex Aquilegia ad Gradus in-sulam confugit, secumque beatissimi martiris Hermachore et ceterorum sanctorum corpora, que ibi humata fuerant, deportavit et apud eundem Gradensem Castrum honore dignissimo condidit, ipsamque urbem Aquilegiam novam vocavit.^ Ibid. 1. c. p. 63): „...prima illarum Gradus dicitur, que dum constat altis menibus ecciesiarumque copiis decorata sanctorumque corporibus fulta, quemadmodum antique Venecie Aquilegia, ita et ista totius nove Veneiie caput et metropolis fore dinoscitur." Chronicon Venetum vulgo Altinate (MG. SS, XIV, 13): „Paulus patriarcha fuit natione Romanum, Ipse condivit in ecclesiis Gradensem sanctorum corpora; in ecclcsla sancti Vitalis quadraginta et duo martirum cum ceterorum aliorum per muris circuitum; corpora sanctarum virginum in ecclesia sancte Marie; corpora sanctorum Cancianorum in ecclesia sancti Johannis euangeliste. Aquilegensi quoque civitati deslructa, cum eisque populo Paulus patriarcha fuit, itemque iturus per revelationem sanctorum que ad euminvenit; qui Longobardorum rabiem metuens, ex eandem Aqui-legia ad Gradum insula confugit secumque beatissimi martiris Quirini, Hillari et Taciani at ceterorum sanctorum corpora deportavit et apud eandem Gra-densem civitatein cum hoiiore dignissimo condidic in ecclesia sancti lohannis baptiste, per hanc revelationem quod ad eum Pauiuni patriarcha invenit. Composuit sive ipse scrlpsit Translationem sanctorum corpora, festivitatibus et natales illorum constituit: quadraginta et duo martirura octavo die pen-tecosten; natalitia sanctorum Hillari et Tatiani sexto decimo Kalendas Marcii; natales Quirini sacerdoti quarto Kalendas lunii; natales sanctorum Cancia-norum primo die Kalendas Madii; sanctarum virginum terti.o Non. Septembris." Ibid. 1. c. (p. i6): „Tempore quod lustinianus Romanum Imperium feliciter regebat, in Italia Totilam Gotorum regem superavit legemque Romanam instituit, his diebus') vir sanctissimus Benedictus papa Romanam sanctam regebat ecclesiam, Aquilegensi quoque civitati eiusqiie populo Paulus patriarcha preerat, qui Longobardorum rabiem metuens ex Aquilegia de-structa ad Gradum insulam confugit secumque beatissimorum martirura Hellarii et aliorum sanctorum corpora deportavit et aput eandem Gradensem civitatem honore dignissimo condidit, ipsamque novam Aquilegiam nomi-navit. Paulus primus sedit, fuit nacione Romanus; qui vixit in eadem ecclesia patriarchas an. 13." DanduH Chronicon, V, c. ii, pars 13 (Muratori, Scriptores rer. Ital. XII, 94): „ . . . ubi (in Foroiulio) hie Paulus Aquilegiensis episcopus sedem tenebat, qui Longobardorum adventum abhorrens ad Castrum Gradense pro-fugit cum corporibus sanctorum Hilarii et Cantiani et aliorum sanctorurn et omni thesauro ecclesiae." Chronicon patr. Aquil. primum (Rubeis, Mon. eccl Aquil., App. p. 7): „Hie Paulus patriarcha, timore eorumdem Longobardorum ductus, cum thesauro et reliquiis ecclesiae ad Gradum insulam se contulit, quam novam Aquilegiam appellavit." Chronicon patr. Aquil. alteram (Rubeis, 1. c. App. p. 9): „Hie Paulus patriarcha timore eorumdem Longobardorum cum reliquiis et thesauro ecclesiae se ad Gradum insulam contulit, quam novam Aquilegiam appellavit," Št. 73 568, po 2. aprilu.') Duhovnik Geminijan je prenesel iz Trsta na otok Gradež trupla dvainštirideseterih mučenikov, katera je našel med zidovjera razdrtega mesta in ondotne cerkve. Iz Ogleja pa so spravili na rečeni otok trupla ') Tu se marsikaj ne ujema. Cesar Justinijan je vladal od 527—565, papež Benedikt I. pa od 574—578. Gotovski kralj Totlla je bil premagan leta 552., patriarh P:ivlin pa je zbežal na Gradež leta 568. ') To se je zgodilo po prihodu Langobardov v Italijo. SV. Kancijana, Kancija, Kancijanile, Evfemije, Doroteje, Tekle in Herazme ter jih z veliko častjo shranili po gradeških cerkvah. Chronicon Gradense (Monticolo, Cronache Veneziane, 37): „Ea namque tempestate cuidam Geminiano presbitero divina revelatione in-iuncrum est ut in Tergestina civitace destructa inter muros ecclesi^ et muros destructQ civitatis corpora sanctorum quadraginta et duo martyrum diligenter perquireret. Quibus inventis, cum quibusdam suis comprovincia-libus ad Aquilegensium destructam pervenirec civitateni; perquirentes reli-quias sanctorum invenerunt ibi corpora sanctorum martyrum Gancii et Canciani atque CanciautUe nec non et corpora sanctarum virgin uni Eu-fimi^, Dorothee, Tecle et Erasme, quas omnes reliquias, ut ei revelatum fuerat, secum defferentes, cum maximo honore in Castro Gradensi infra ecclesias dignissime condiderunt." Chronicon Venetum vulgo Altinate (MG. SS. XJV, ri): „Gemi-nianum presbiterum quod ad eum Deus revelavit, ut in Triestina destructa civitate venirent, ut inquireret sanctorum corpora quadraginta et duo martyrum infra muros ecclesie et muros destructe civitatis, ut per luga cul-minum toti quod pueri erant in ecclesia stantem propter metum paga-norum in hoc loco toti fuerunt precipitati; cum Aquilegia venerunrt, in-quisierunt Gancii et Cancianum et soror iUius Gancianilla, et quatuor alie sanctarum virginum, Eufemia, Dorothea et Tecla et Erasma. Tota hec sanctorum corpora cum multitudinem aliarum, quod ad eum presbiterum in revelatione venit et ad eum locum ostendit, Venetici toti omnes, quod hie destructe civitati venturi fuerunt, presbiterum Geminianum ad illorum locum ostenditur. Supra corpora sanctorum multitudo marmoreis lastis*) invenerunt, snbtus eas traxerunt, in Gradensem civitatem illas adduxerunt, cum maximo honore in Gradensis ecclesiis retinuerunt," Danduli Chronicon, V, c. 11, pars 14 (Muratori, Script, rer, Itai., XII, 94): „Eadem clade (Longobardorum) vir devotus Geminianus presbyter de Trigestina urbe iam in solitudinem reddita corpora XLII. martyrum divina revelatione inventa auferens, et de Aquileia sanctorum Can-tiani, Gantii et Gantianiilae et sanctarum Euphemiae, Dorotheae, Teclae et Herasmae corpora in Grado portavit." St. 74. 568, po 2. aprilu. Langobardski kralj Alboin je pripeljal s seboj v Italijo ljudi raznih narodov, katere si je sam podvrgel ali pa se je to zgodilo že pod njegovimi predniki. Mnogo krajev po Italiji, po katerih so njih ') „I>astis'' namesto „lastris". — I.astrum je po Du Cangeevi trditvi „basis'* ali „pes columnae". potomci še okolL leta 790. prebivali'), se je potem imenovalo po do-tičnih narodih, kakor po Gepidih, Bolgarih, Sarmatih, Panoncih, Švabih Norikih in drugih. Pauli diaconi Historia Langob., II, c. 26. (MG., SS, rer. Langob., 87): „Certutn est autem, tunc Alboin multos secum ex diversis, quas vel atii reges vel ipse ceperat, gentibus ad Italiam adduxisse. Unde usque hodie eorum in quibus habitant vicos Gepidos, Vulgares, Sarmatas, Pannonios, Suavos, Noricos sive aliis huiuscemodi nominibus appellaraus " Št. 75. Najbrže leta 568.*) Istrsko ljudstvo se je zarad barbarskih napadov napotilo na Koprski otok ter si tu postavilo svoja stanovališča. Na čast takratnemu katoliškemu knezu so istrski prebivalci imenovali takrat ustanovljeno mesto Justinopolis. Danduli Chronicon, lib. V, c. 8, pars i (Muratori, Script, rer, Ital., XII, 84): „Huius tempore Istriorum gens barbarorum invasionibus graviter afflicta in C ap ra ri a m insula m secedunt et domos construunt et in glo-riam catholici principis fundatum oppidum Justinopolim vocaverunt." Št. 76. Okoli 569. Obri so po Dolenji Panoniji pregnali Rimljane, Gote in Gepide ter se sami polastili rečene pokrajine.') ') Nekako v tem času je spisal Paulus diaconus zgodovino svojih rojakov. 'J Dandulus omenja, da se je to zgodilo za oglejskega škofa Štefana, ko je v Carigradu vladal cesar Justin I. (518—527). — Tej trditvi nasproti se mora opomniti, da je takrat gospodoval po Italiji in tudi po Istri Teodorik, kralj Vzhodnih Gotov. Njegova oblast je bila tako velika, da bi se tuji barbari ne bili upali napasti njegovih dežel. Razmere med istrskimi prebivalci in takratno gotovsko vlado v Italiji so bile povoljne, kar je razvidno iz nekaterih Cassiodorovih pisem. Neverjetno je, da bi bili koprski prebivalci imenovali svoje mesto po tujem vladarju, ne pa po domačem. Kaj takega ne bi bili storili že iz strahu pred Teodorikom. Zgoraj omenjeni napadi so se vršili za cesarja Justina 11., ki je vladal od leta 665—578-, ko je bila Istra pod bizantinsko oblastjo. Takrat ne bi bilo težavno koprskim prebivalcem, da bi bili imenovali svoje mesto po cesarju Justinu. Leta 568. so iz Panonije prišli Langobardi ter se polastili skoraj vse Italije. Prebivalci oglejskega mesta so zbežali pred njimi na Gradež Brez dvoma so tudi istrski prebivalci takrat pred Langobardi iskali zavetja na otokih in tik morskega obrežja, kjer jih je grška vlada lažje varovala, kakor pa v notranjih delih istrskega polotoka. (Cf. Rubeis, Mon. eccl. Aquil., 163.) ') Pod oblastjo Obrov je živelo mnogo Slovčnov. Ko so ti Obrom pomagali pregnati Rimljane, Gote in Gepide, so množili svojim gospodom njih slavo in moč> sebi pa pridobili mnogo zemlje, po kateri so se potem naselili. Conv. Bag. et Garant., c. 3. (MG, SS., XI. 6): „ ... seu quomodo Huni (sc. Avares) Romanos et Gothos atque Gepidos de inferiori Pannonia expulerunt et illam possederunt regioneni." Ibid. c. 6. (I. c. p. 9): ^Sed post annos nativitatis Domini 377 (sie!) et amp)ius Huni ex sedibas suis in aquilonari parte Danubii in desertis locis habitantes, transfretantes Danubium expulerunt Romanos et Gothos atque Gepidos." Št. 77. Od 569. do 571. Za oglejskim patriarhom Pavlinem je sledil Pro bin, ki je bil izvoljen od duhovščine in ljudstva, katero je vsled langobardskega navala pribežalo na Gradež. Probin je bil rojen v Bäneventu. Kot patriarh je vladal eno leto in osem mesecev.') Umrl je na Gradežu, kjer je bil tudi pokopan. Pauli diaconi Histor. Langob., 11, c. 25 (MG. SS. rer. Langob., 86) „Paulus quoque patriarcha annis duodecim sacerdolium gerens, ab hac luce subtraccus est regendamque ecclesiam Probino reliquit." Ibid., III, C. 14 (1. C. p. 100): „Mortuo vero apud Aquileiampatriarcha Probino, qui ecclesiam unum rexerat anno, eidcm ecctesiae sacerdos Helias praeficitur." Cronica de singulis patriarchis nove Aquileie, (Monticolo, Cro-nache Veneziane, p. 6): „... defuncto vero Pdulo et in ecclesia Gradensi humato, cuius sepulchrum usque modo ibi manet, Probinus Gradensium, id est nove Aquileie rexit ecclesiam " Chronicon Gradense, (Monticolo, 1. c., 42): „Huic (Paulo) successit Probinus, qui in cadem nova Aquileia metropolitanam rexit ccclesiam annis II, mensibus VIll." Ibid. p. 49: „... defuncto vcro Paulo ... Probinus Gradensem, id est nove Aquileie, rexit ecclesiam." Johannis diaconi Chronicon Venetuni, (Monticoio, p. 68): „ . .. huic (Paulo) successit Probinus." Ibid. p. 69 : „Mortuo vero apud Aquilegiam patriarcha Probino, qui ecclesiam uno rexerat anno. . Chronicon Venetum vulgo Altinate (MG. SS., XIV, i 3): „Cui (Paulo) successit Probinus in eadem nova Aquilegia patriarcha; qui rexit ecclesiam an. 2, men. 8. Fuit nacione similiter Romanus ') Nekateri viri nam poročajo, da je Probin vladal eno leto, drugi pa, da je bil predstojnik svoji cerkvi dve leti in osem mesecev. Če pomislimo, da je njegov prednik Pavlin, ki je pastiroval 12 let, nastopil svoje dostojanstvo leta 557. ter tedaj umrl 669., Probinov naslednik Helija pa bil izvoljen leta 571., je jako verjetno, kar piše ))andulus, da je vodil gradeJiko cerkev eno leto in osem mcseccv. ') Probin je umrl na Gradežu, ki je blizu Ogleja („apud Aquileiam*\ št. 77, 78. 77 Ibid. (MG, SS,, XIV, 16). „Probinus, qui fuit natione Beneventanorum, Ordinarius Romane ecclesie, sedit in eadem nova Aquilegia patriarcha an. i." Danduli Chronicon, V, c. 12. (Muratori, Script, rer. Ital., XII, 95): „Probinus episcopus Aquilegiensis consecratus est anno domini DLXIX. Hie in Benevento natus et Romanae ecclesiae ordinatus, postea constitutus a catholico clero et populo '), qui propter Longobardorum invasiones in Grado confugerant, hoc tempore electus et intronizatus est." Ibid. V, c. 12, pars 6, (1. c. p. 96): „F'urente namque iiac persecutione probinus episcopus dum sedem tenuisset anno uno, mensibus VIII in Grado vitam finivit ibique sepultus requiescit." Chronicon patr. Aquil. primum, (Rubeis, Mon. eccl. Aquil., App. p. 7): „Probinus Paulo successit, qui uno anno apud Gradum vixit.'' Chronicon patr. Aquil. alterum, (Rubels,!, c. App. 9.): „Probinus patriarcha Paulo successit, qui apud Gradensem insulam uno anno vixit et migravit ad Christum." Št. 78. Od 571 do 586. Za oglejskim patriarhom Probinom je leta 571. sledil Helij a. Bil je po rodu Grk, vzgleden po svojem obnašanju in zaradi svoje učenosti na glasu. Ker so bili takrat pokrajinski škofje s svojih sedežev pregnani, niso lahko prišli k volitvi. Zato so le tisti škofje, ki so ostali na Gradežu, skupno z ondotno duhovščino in ljudstvom postavili Helija za „patriarha".') S to izvolitvijo so hoteli ustreči želji (bizantinskih) cesarjev, katerim se niso po zgledu Rimljanov in Ravenncev nikdar izneverili, pač pa bili vedno nasprotniki Langobardom. Patriarh Helija je postavil na Gradežu cerkev na čast sv. Evfemiji. Tu je zbral sinodo, katere se je udeležilo vse beneško ljudstvo po Furlaniji in Istri od Verone pa do Panonije.') Na podlagi spisa patriarha Pavla je Helija pokazal zbranemu ljudstvu trupla svetih devic Evfemiji, Doroteje, Tekle in Erazme. Ta trupla je potem z veliko častjo prenesel ') Probin ni bil izvoljen od katoliške duhovščine in katoliškega ljudstva, kakor trdi Dandulus, kajti bil je razkolnik prav tako, kakor njegov prednik Pavlin ali pa njegov naslednik Helija. ') Omenili smo že (gl. št. 64), da se je že oglejski škof Pavlin ali Pavel prej ko ne začel imenovati patriarha. Kakor se kaže, so tudi njegovi nasledniki, kakor Probin, Helija in drugi, obdržali ta naslov. Rimski papeži jim niso priznali tega dostojanstva. Sinoda z dnč 3. novembra leta 579-, kateri je bajd predsedoval patriarh Helija, je izmišljena in dotični zapisnik ponarejen. Vendar je mogoče, da je rečeni Helija sklical kdaj kako sinodo. Ni pa verjetno pri takratnih političnih razmerah, da bi se bilo te sinode udeležilo .vse beneško ljudstvo po Furlaniji in Istri". V rečeno cerkev.') V isto cerkev je tudi spravil ostanke sv. Hilarija, Tacijana in Kvirina. Dalje je Helija dal napraviti nekoliko cerkva na otokih, ki se nahajajo med Gradežem in mejami caorlske škofije.*) Na prvem otoku blizu Gradeža je postavil cerkev na čast sv. Petru.') Tu je tudi ustanovil ženski samostan. Na sosednjem otoku, ki je šest milj dolg, sta bila dva moža skrita, ker sta se bala grozovitih poganov (Langobardov). Enemu je bilo ime Barban, drugemu pa Tariles. Prišla sta bila iz mesta Trevisa. S seboj sta spravila svoje pohišje in druge potrebne stvari. Mati božja jima je bajd razodela, da želi v rečenem kraju imeti cerkev. Ona dva sta to naznanila patriarhu, kateri je takoj nato začel staviti cerkev na čast Materi božji na tistem mestu, kjer so našli temelj in druga znamenja (nekdanje) cerkve. Tudi je tu ustanovil moški samostan, v katerem je rečeni Barban postal prvi opat Po tem opatu so tudi začeli imenovati ondotni otok.') Barbanov tovariš se je povrnil v svojo domovino. Ko je zvedel, da so barbari v sužnost odpeljali njegove sinove, je umrl takoj od žalosti. Zunaj mestnega zidovja je Helija postavil majhno cerkev na čast sv. mučeniku Vidu. Na sredi otoka nad (gradeškim) mestom je stala že dalj časa cerkev, posvečena sv. mučeniku Menu.^) Na nekem drugem otoku ne daleč od razrušenega mesta Ogleja je stal nekdaj poganski tempelj, posvečen maliku Behel-u. Stavbo tega tempeljna, ki je bila občudovanja vredna, je razrušil grozoviti Atila. Helija je na mestu poganskega tempeljna postavil cerkev na čast svetemu mučeniku Julijanu.") Na sosednjem otoku, ki se zarad ondi stoječega lesenega „fora'") zove Anfora') ter je tri milje dolg, je Helija postavil cerkev sv. Petra in pa samostan. Po sredi je potok (morski vodotok) rezal ta otok. ') Trupla sv. Evfemije, Doroteje, Tekle in Erazme je patriarh Pavel leta 668 shranil v cerkvi sv. Marije (gl. št. 72); Helija jih je pa, kakor se kaže, dal prenesti v novosezidano cerkev sv. Evfemije. ') Caorle je mesto na Beneškem blizu izliva reke Livenze v Jadransko morje. ') Ta cerkev je stala na otoku St. Pietro d' Orio, ki se nah^a od Gradeža proti severozahodu. ■•j To je otok Barbana od Gradeža proti severovzhodu, kjer je sedju sloveča božja pot. ') V katoliški cerkvi se praznuje en svetnik tega imena dni 2. aprila, eden pa 11. novembra. ") To je sedanji otok S. Giuliano, kjer se še vedno nahaja cerkev sv. Julijana. Beseda „forus" pomenja med drugim tudi kraj, kjer se grozdje tlači. ■) Ta otok je blizu izliva Avše v morje, ki dela sedaj nekoliko časa mejo med Avstrijo in Italijo. Nato je prišel Helija na otok, ki se zove Buso') ter je eno miljo dolg. Tu je bil grad, v katerem je prebivalo mnogo ljudi. Atila je dal grad razrušiti in požgati, prebivalce pa do zadnjega vse pomoriti. Na naslednjem otoku je Helija ustanovil cerkev sv. Andreja in pa ženski samostan. Ta otok je šest milj dolg. Na koncu mu luka dela mejo.®) Helija je vladal 14 let, 10 mesecev in 21 dni*) ter bil pokopan v cerkvi sv. Evfemije. Pauli diaconi Historia Langob., III, c. 14. (MG., SS. rer. Lan-gob., 100): „Mortuo vero apud Aquileiam patriarcha Probino, qui eccle-siam unum rexerat anno, eidera ecclesiae sacerdos Helias praeficitur." Ibid. III, c. 26 (I. c. p. 105): „His diebus defuncto Helia Aquilegensi patriarcha, postquam quindecim annos sacerdotiura gesserat, Severus huic succedens regendam suscepif ecciesiam." Cronica de singulis patriarchis nove Aquileie, (Monticolo, Cro-nache Veneziane, I, 8): „ ... post annos V his omnibus suprascriptis per-actis in ipsa sede metropolitana Gradensi, defunctus est supramenioratus Helias patriarcha, qui annos pontificatus rexit XIIII et raenses X dies XXI et sepultus est in ecclesia beate Eufemi?." Chronicon Gradense. Cod. Vat. Urb. 440. (Monticolo, Cronache Veneziane, I, 42): „Dehinc (sc. post Probinum) Helias, egregius patriarcha, Gradensetn regendam suscepit ecciesiam. ipse in eadem ecciesiam sancte Eufimie iuxta nominis proprietatem fabricare precepit, nam quod grece Eufimia, latine bona forma') sonat, in eadem quoque ecclesia congregata multitudine episcoporum a Verona usque Pannoniam, cunctoque Venetie populo convocato, generaleni sinodum celebravit. ipso namque tempore corpora sanctarum virginum secundum quod a reverendo Paulo patriarcha scriptum fuerat perquirens, omnibus revelavit, quibus cunctis qui erant in prefato concilio risis, celeberrime ipsa corpora venerati sunt." Ibid., Cod. Vat. Urb. 440. (1. c. p. 46, 47): „Idem quoque sanctissimus p. 46. Helias patriarcha in littoribus, que a Gradensi civitate usque Caprulanum episcopium discurrunt, quasdam edifficare fecit ecclesias in primo littore, quod iuxta Gradensem adesse dinnoscitur civitatem, basilicam in honore Dei et sanctissirai Petri apostolorum principis edifficare precepit, ubi et ceno- ') Majhen otok pri izlivu reke Avše v morje. ') To je otok sv. Andreja med Porto Buso in Porto Lignano. ') Dandane.s ni mogoče razsoditi, je li res patriarh Helija postavil vse naštete cerkve in samostane ali pa se marsikatere naprave drugih oseb njemu pripisujejo. ") Večina virov (Cronica de sing, patr., Chron. Gradense ter Danduli Chronicon) trdi, da je Helija vladal 14 let, 10 mesecev in 21 dni. En vir (Chron. Venet, vulgo Altinate) ne omenja dnevov, Paulus diaconus in pa lohannes diaconus pa navajata nekako .okroglo" število, namreč 15 let. Napačno je število, katero nahajamo v obeh Chron. patr. Aquil. ') Prav za prav „bona farna". bium pueilarum adesse ordinavit. in secundo quoqae littore, cuius longitudo p. 47. per sex exrenditur miliaria, || in quodam eiusdem littoris heremi loco duo viri ibidem manentes inventi sunt, quorum alter vocabatur Barbanus, alter vero Tarilessus dicebatur. idem namque viri paganorum fugientes rabiem, de Tarvisio cum omni sua suppellectile illic latitabant, quibus ecclesiam in honore sancte Dei genitricis Marie, ut fuerat revelatum, prenominatus pa-triarcha facere precepit. ad quem cum isdem patriarcha pervenisset locum, veluti ibi reppererunc signa eiusdem ccclesie fundamenta iniecit, ubi et monachorum cenobium adesse nec non et Barbanum abbatem fieri ordinavit; huius namque socius ad propria remeavit." Ibid Cod, G. Ill, 10 V knjižnici patriarhalnega seminarja v Benetkah., p. 46. (Monticolo, Cronache Veneziane, I, 46, 47, 48): „Idem sanctissimus Helias patriarcha in littoribus, que a Gradensi civitate usque ad Capruilanum episcopatum discurrunt, quasdam basilicas sanctas hedificare fecit, in primo quidem littore, quod adesse dignoscitur iuxta Gradensem civitatem, ecclesiam in honorem sancti Petri apostolorum principis edificare iussit, ubi et monasterium pueilarum ibidem adesse instituit, que quidem post illorura p. 47. ingressum a nemine amplius |{ in vita videbantur, sed post illorum obitum cadaver eius in medio ecclesie populo ostendebatur. ceterum notabis quod in secundo littore, cuius longitudo per sex miliaria extenditur, in quadam parte eiusdem littoris duo viri ibidem latitabant, qui non inventi reperti sunt; quorum unus vocabatur Barbanus, unde et ab illo sene Barbano locus ille usque in presens Barbanus dicitur; alter vero Tarilessus nun-cupabatur; qui plane ibi latuerant ut paganorum rabiem declinarenl, vene-rantque de civitate Tarvisina, nam et cives eiusdem Tarvisine civitatis fuerant, detulerantque illuc omnem illorum suppellectilem el omnem fami-liarem substantiam quam possederant, quibus in honorem sancte Dei genitricis Marie ecclesiam, ut eiusdem fuerat revellatum, facere isdem Helias patriarcha devote curavit. ad quem locum cum isdem patriarcha simul cum istis viris ire disposuisset, ibidem, sicuti illi predicerant, signa et funda-p. 48. menta II eiusdem ecclesie in eodem loco reperta sunt, ibique statim ecclesiam fundavit ct erexit, ubi et monachorum cenobium adesset et ibidem perpetuo instituit, nec non ibidem Barbanum abbatem fieri ordinavit. alter vero sotius ad propria remeavit eo quod nimia filiorum coacervatione refertus in seculo fuerat^ quos quidem barbarorum servos eifectos audiverat et pre dolore statim diem postremam clausit." Ibid. Cod. Vat. Urb. 440. (I. c. p. 50): „ ... post annos quinque hec omnia suprascripta peracta in ipsa sede metropolitana Gradcnse, defunctus supramemoratus Helias patriarcha, qui annis pontificatum rexit XIIII et mensibus X diebus XXI et sepultus est in ecclesia beate Eufimie." Johatinis diaconi Chronicon Venetum. (Monticolo, Cronache Veneziane, I, 74): „His diebus cum essent anni ab incarnatione Domini DLXXXVIII'), defiincto Helya patriarcha Aquilegensi, postquam quindecim annos sacerdotium gessserat, sepultus est apiid Gradenseni metropolym in ecdesia sancte Euphymie." Chronicon Venetum vulgo Altinate. (MG. SS., XIV, 13): „Huic (sc. Probino) successit Helias dehinc patriarcha, eadem Gradensem regendam suscepit ecclesiam; qui in predicta civitate novam sancte Euphemie eccle-siarn iuxta nominis proprietatem fabricare precepit — nam quod Grece „euphimia", hoc Latine„bona forma" sonat — ibique sinodum congre-. garit. Ad Verona usque Panonia cum totum Foroguliensium et Hystrie partis, cum cunctum populum Veneciarum in eadem ecclesia, que ad honorem sancte Euphemie ipse patriarcha edificavit, itemque sinodavit. Cunctum populum demonstravit corpora sanctarum virginum Eufimia, Dorothea; proprie iste sorores fuerunt. Cetere alie similiter Tecla et Herasma soro-ribus a sanguinitate proprie pertinuerunt iuxta expositionem scri'pti Pauli patriarche. Corpora earum sanctarum virginum condiderunt in eadem sancta ecclesia cum maximum honore. Super septem lastis'), que in Aquilegia de-structa civitate supra illarum corpora quod (hie) invenerunt, in eadem ecclesia sub sex condiderunt. Septima autem in quattuor columpnis supra illarum sanctamru virginum altare composuerunt. Corpora sanctorum Qui-rini. et ceterorum in eadem ecclesia ad cornu sinistrum altaris per confes-sionis, itemque ad illorum honore ecclesiam fecit, et ibi condierunt sanctorum corpora. Per unumquemque altaria consecravit per commentum Pauli et Probinus patriarcha." Ibid. (I.e. p. 14, 15) : „Iter totis autem littoris quod sunt in unura p . 14. per longitudo retinnendum da Gradensem civitatem usque ad Caprules episcopii castelliim, primum lito iuxta Gradensem civitatem fecit sive ediffi-cavit Helias patriarcha ecclesia ad honore sancti Petri apostoli, ibique monasterium puellarum consrituit. Item littore tenet miliaria sex; supra eodem littus sive civitatem locum inventum fui: heremi concussu remocioni habitaculum. Viri duo hie stantem erat, unum nomine Barbanum, alium Tarilesum. De Tarvisio civitate fuerunt; sed' propter metum paganorum ..in eodem loco fuerunt reconditi con omni illorum sumptibus sive supra-lectile. Sancta virgine Dei genitricem Maria in eodem loco ad illorum revelavit, ut ad suum honorem ecclesia iussit edifficare. Illos autem venerunt, nunciavit revelationem dominus Helias patriarche; ipse cum illos ad eum locum invenerunt insignia iter inposita. Cepit statim dominus patriarcha cum ipsis ecclesiam fundare, secundum quod invenerunt insignia posita. Constituit hac monasterium virorum monacorum, aba autem Barbanum ordinavit Remeavit Tarcelsus ad propriam seculariam. Helias patriarcha || p. 15, ^ , .') Ta letnica je napačna. Helija je umrl leta 586. •) „Bona farna". ') Lasta = lastra. Beseda „lastrum" zaznamenuje podslavec pri kakem stebru (gl. Du Gange, Gloss.) V italijanščini pomenja „lastra" kamenito čveterokotno ploščo- 11 multitudinem proprii eodem monasterium" per ventanii preceptum lar-giuno, per partes monachos in hoc monasterium ceperunt se congregare. Concessit autem Helias patriarcha monasterium Barbanu apelari nomine, quia primum fuit Venecie. Foris muros civitatis edifficavit sive fundavit ecclesia parva ad honorem sancti Viti martiris; ad medium autem littore supra eadem civitatem ab antiquitus ecclesia parva fuit dedita ad honorem sancti Menne martiris. Templum paganorum, quod ad Behel ydolum ali-quantulum erat stantem non longe ab Aquilegia destructa civitate, mirabile fuir habente lapideis tabulis sive lapidibus preciosis, mira res edifficii, que a sevissimo Atila destructa fuit. Helias patriarcha ilium templum ydolorum ecclesia edifficavit ad honore sancti Juliani martiris littore secundo, que Stat supra littus sancti Petri. Monasterium est constitutum in eo litus. Propter quod iter forum fusteum erat stantem, altitudinis magne habentem, Anforis Utas 3pc)atur; tenet miUaria tres; riro conßnit*) medium. Terc'mm littore venit; Budes apelatur. Iter fuit civitatis Castrum; multitudinem populi diversitatum in eo castelium fuerunt habitantes; crocias®) per illorum usali consuetudo gens universe in manibus fuerunt portantes. Quod toti in unum ad Aquilegia antiqua civitate venerunt, ante item civitatis portam totas ctocias^ quod in manibus portantes erunt, iter ponebantur, et populi introeuntes erant in civitatem; existimabantur omnes, ut karris multitudo illas crocias portare non potuerunt. Ilium eadem castelium a sevissimo Atila, nefandissimum paganum, destructum fuit et incensum; et tota gens interfecit a maiore usque ad minore: ita nullus remansit. Eo autem littore tenet miliario uno. Littore quod istum est stantem supra ita similiter Budes apelatur. Item Helias patriarcha ecclesia fundavit ad honore sancti Andree apostoli ibique monasterium pueiarum constituit. Eo Uttore tenet miliaria sex. Hunc finit portum." Ibid, (1. c. p. 16): „Per Augustinum et Romanum generabile concilium secundum canonicorum ordinem electus et ordinatus a Constantino-politano pontifice et suorum episcoporum et ad Romanum universalem pontificem et ad suorum episcoporum') dominus Helias Gradensis patriarcha, et suorum posteri patriarche per nomina et ordinem sive per na-cionem hie scripta sunt. Helias dehinc patriarcha tercius eamdem Gradensem regendam sus-cepit ecclesiam. Fuit nacione Grecorum; qui vixit an. 14 et men, 10." *) Morebiti bi tu moralo stati „ventarii" ali pa „venteni." „Iter" stoji tu morda za „inter". ') Fusteum = ligneum (lesen). *) Confinit = terminatur (je omejen), *} Po razlagi v MG. SS. 1. c. pomenja „crocias" palice, ki imajo podob j križa, ali pa morebiti tudi križe. •) „Usali" stoji tu za „usuali". Noben drug vir ne omenja, da bi bil Helija res na ta način izvoren in posvečen, kakor se tu poroča. _______ št. 78._____^83 Ibid, (1. C. p. 38, 39): „Littore vero proximum hie civitatis (sc. Gra-densis) edifficaverunt ad invencionem domini patriarche Helia due ecclesie, 39. una ad honorem || sancti Menen martiris et alia sancti Viti. Templum quo-que paganorum, quod ad Behel ydolum nomine dicitur, aliquantulum erat adhuc stantem non longe ab Aquilegia; ydolum ilium templum eccle-siam edifficaverunt ad honore sancti Juliani martiris. Litore secundo ediffi-cavit ecclesiam ad honorem sancti Petri apostolorum principis; ibi mona-sterium constituit, Tenet eodem litus miliarias tres; Anforis litus apellatur. Tercium litore Budes apelatur; ibi fuit ciritatem Castrum, que a paganis destruxerunt; tenet miliario uno. Quarto vero littore similiter Budes appe-"latur, ibi fundavit ecclesiam ad honorem sancti Andree apostoli; ibique monasterium puellarnm constituit. Eo Üttore tenet miliaria sex; hie similiter confinivit portum." Chronicon patr. Aquil. primum. (Rubeis, Mon. eccl. Aquil., App. p. 7): „Hellas patriarcha sedit annis XXII." Chronicon patr, Aquil. alteram. (Ibid. p. 9): „Mortuo Probino suc-cessit ei Elias patriarcha, qui sedit annis XXII." Danduli Chronicon lib. VI. c. i. (Muratori, Script, rer. Ital., XII, 97): „Helias Aquilegiensis episcopus renunciatus est an. Dom. DLXXI. Quo tempore cum provinciales episcopi a sedibus suis puisi pro novi praesulis eleetione eonvenire minime potuerunt; sed qui remenserant in Grado, una cum elero et populo hujus ecclesiae eonvenientes, hunc natione Graecum, moribus et scientia cireumspectum, pontifieem elegerunt, eredentes propterea votis imperialibus satisfacere, a cujus imperii obedientia, una cum Romanis et Ravennatibus nullo tempore defecerunt, et contra Longobardos, requi-rentibus patritiis ab imperio missis, continuo affuerunt." Ibid., lib. VI, c. pars 10. (I. c. p. 98): „Hoe tempore itaque Helias venerabilis episcopus ecclesiam sanctae Euphemiae in domum pro sua habi-tatione in Grado construxit." Ibid. lib. VI, c. r. pars 14 (1. c. p. 102): „Helias itaque de Aquilejae episcopo factus novae Aquilegiae patriarcha, assistente synodo corpora sanctorum Hilarii et Tätiani et Quirini martyris ecclesiae sanctae Euphemiae, quam ipse construxerait, dignissime collocavit." Ibid, pars 15 (p. 102): „Similiter sanctorum Cantii, Cantiani et Can-tianillae membra in ecelesia s. Joannis evangelistae hie pontifex cum honore deposuit. .1 Sanctarum vero virginum Euphemiae, Dorotheae et Teclae ac Herasmae ossa in ecelesia sanctae Mariae solemniter tumulavit. Corpora etiam XLII martyrum in ecclesia sancti Vitalis cum venerabili devotione recondidit." *) Chronicon Gradense (1. c. p. 41) in Chronicon Venetum vulgo Altinate (1. c. p. 13) trdita, da je že patriarh Pavel dal prenesti ostanke dvainštirdeseterih mučenikov v cerkev sv. Vitala, ostanke sv. devic Rvfemlje, Doroteje, Tekle in Erazme v, cerkev sv. Marije ter trupla sv. Kancija, Kancijana in Kancijanile v cerkev svetega Ivana evangelista. Gl. št. 72. Ibid, pars i8. (1. c, p. 103): „Hie patriarcba templum quoddam paga-norum in honorem Bethel in contiguo litore situatum in mpnascerium puellarum sub sancci Petri apostoli vocabulo transmuravit; et non procul in vidna insula monasteriuin monachorum in honorera sanctae Mariae construxit, ubi sibi revclatum fuerat, quod Barbanum appellavit, quia vir catholicus Barbanus nomine, qui cum Tariiesso socio suo de Tarvisio illuc confugerant, constitutus ibi prirao abbas fuit." Ibid., pars 22, (I. c. p. 103): „Eodem tempore (sc, a. 586) Helias vene-rabilis patriarcba elapsis ab intronizatione sua annis XIV, mensibus X^ diebus XXI diem suum clausit extremum, et in ecclesia sanctae Euphemiae, quam ipse construxerat, sepultus est." Št. 79. Nekako med 573 in 583. Po smrti langobardskega kralja Kief-a O so bili Langobardi deset let brez kraljev. Gospodovalo jim je 35 vojvodov, izmed katerih je vsak imel svojo pokrajino. Tako je n. pr. vojvoda G i s u 1 f vladal po Furlanskem. Ti vojvodi so plenili po (katoliških) cerkvah, morili duhovnike, razdirali mesta, pobijali prebivalce ter pod svojo oblast spravili večino Italije, kolikor si je že ni Alboin podvrgel. Iz koristolovja je bilo mnogo plemenitih Rimljanov umorjenih; drugi pa so bili med Lan-gobarde razdeljeni tako, da so jim morali dajati tretjino svojih pridelkov. Pauli diaconi Htstoria Langob., II, c. 32 (MG. SS. rer. Langob., 90): ^Post cuius (sc. Gleph) mortem Langobardi per annos decem regem noh, habentes, sub ducibus fuerunt Unusquisque enim ducum suam civifatem ob-tinebat: Zaban Ticinum, Wallari Bergaraum, Alichis Brexiam, Eoin Trientuni Gisulfus Forumiuli. Sed et alii extra hos in suis urbibus triginra duces fuerunt. His diebus multi nobilium Romanorum ob cupiditatem interfecti sunt. Reliqui vero per hospites divisi, ut terciam partem suarum frugum Langobardis persoWerent, tributarii efficiuntur. Per hos Langobardorum duces, septimo anno ab adventu Alboin*) et totius gentis, spoiiatis ecclesiis, sacerdotibus interfectis, čivitatibus subrutis popuHsque, qui more segetum cxcreverant, extinctis, exceptis his regionibus quas Alboin ceperat, Italia ex maxima parte capta et a Langobardis subiugata est." Št 80. Med 574—578.') Malamoški dožd Beat se je napotil z nekaterimi tribuni in pleme-nitaši k rimskemu papežu Benediktu (I.) ter ga prosil, da bi povzdignil Cfr. Marii Aventic. Chronica ad a. 573. *) To je leta 574. ') Papež Benedikt I. je bil posvečen dn6 3. junija leta 574.; pokopali pa so ga da6 31. julija leta 578. gradeški grad v Novi Oglej ter ga postavil za metropolo vsemu Beneškemu in vsej Istri. Naznanil mu je imena nekaterih patriarhov, kateri so po razrušenju oglejskega mesta brez apostolskega dovoljenja imeli svoj sedež v gradeškem gradu. Ti so bili: Mar celi j an, ki je prvi vladal v Novem Ogleju 19 let, prej pa postavil v razrušenem Ogleju belinjski samostan; dokler je živel, je imel oblast čez ta samostan; ostal je menih, če tudi je imel škofovsko čast; tudi je dal napraviti, cerkev, katero je posvetil Mariji Devici. Za njim je sledil Marceli n ki je vladal v Novem Ogleju 15 let. Za tem je prišel Štefan, ki je v rečenem gradu vodil svojo cerkev 12 let, 3 mesece 15 dni. Njegov nasledaik je bii Maver (Mavrencij), ki je v/adal 4 leta in 5 mesecev. Za njim je prišel Macedonij, ki je kot pastir skrbel za svojo cerkev 16 let, 5 mesecev in 6 dni. Ta je postavil nä Gradezu cerkev sv. Ivana. Vse te može je treba dostaviti k številu škofov, ki so vladali od časa sv. Marka pa do Niceta, ki je živel takrat, ko je bil Oglej razdejan-Tudi so dobili palij od rimskih papežev v tistem kraju, kateri naj bi se odslej zval Novi Oglej. Nato je rimski papež Benedikt v zboru devetintrideseterih (osem-najsterih) škofov določil, da naj se gradeško mesto zove Novi Oglej ter postane metropola čez Beneško in Istro.') Temu so potrdili vsi navzoči škofje iii kardinali rimske cerkve. Ko je papež poklical k sebi dožda in njegove spremljevalce, je izrekel v posebni listini, da naj bo odslej gradeška cerkev metropola vsemu Beneškemu in vsej Istri. Ta-, mošnja duhovščina in ljudstvo naj svobodno volita svoje škofe. Po izvolitvi naj jih dožd one pokrajine umesti v službo. Nato pa naj imajo sufragani pravico, da jih posvetijo. Ko je vse to izvršeno, naj pridejo k rimski stolici po palij. Vse to je papež s posebno listino podelil doždu Beatu in vsem njegovim naslednikom. Nato je Pavla, kardinala rimske cerkve, ko so gä izvolili tribuni in plemenitaši, ki so došli z doždom Beatom, in ko ga je dožd umestil v službo, papež posvetil v patriarha, podelil mu - palij ter ga poslal v Novi Oglej. Chronicon Gradense (Monticolo, Cronache Veneziane, p. 37—40): p. 37. „Hisdem autem temporibus Beatus dux Metamaucensiura cum quibusdam tribunis et nobilibus ad universalem Romane j sedis pontificem nomine p. 38. .Benedictuni adgressi sunt iter, at quem cum pervenissent, suppliciter fusis precibus, quatinus Gradense Castrum novam Aquileiam institueret et tocius Več razlogov govori za to, da so ta naredba papeža Benedikta I. in druge njegove tu navedene določbe izmišljene. Patriarh Pavel ali Pavlin jc bil razkolnik ter je umrl že leta 569. O omenjeni papeževi naredbi se ni ohranila nobena listina in tudi vsi starejši zgodovinski viri molčd o njej. Pisatelj Beneške kronike je porabil nepristno listino, katero je baje poslal papež Pelagij II. škofu Heliju, ko nam je poročal o tej papeževi naredbL « Venetie et Hystfie metropolim ordinaret deprecabantur. nomina quoque patriarcharum qui post destructionem Aquilegensium urbis sine aJicuius apostolici concessione in prefato Gradensi castello sederant reflerebant, dicentes: Marcellianus patriarcha ipse primus in eadem novam Aquileiam sedit annis XVIIH, qui prius fecerat monasteriuni Beligniense in destructa Aquileia; quod etiam monasterium sub proprii dominii iure quamdiu vixit retinuit. huic autera successit Marcellinus, qui annis XV nove Aquilege rexit ecclesiam; post quem Stephanus in eiusdem castri ecciesiam sedit annis XI( et mensibus IH et diebus XV. huius quippc successor extitiC Maurus, qui in eadem ecciesia prefuit annis IUI, mensibus V; post quem Macedonius per annos XVI et mensibus V et dies VI ibidem extitit patri-p. 39. archa, qui ecciesiam sancti lohannis apostoli et evangeliste {| in eodem castello fundavit. hos autem in numero episcoporum, qui a tempore beati Marci usque ad Nicetam, qui tempore destructionis Aquilegensi prefuit ecclesie, connumerari credimus nec non ab apostolice sedis pontificibus cun> palii benedictione in hanc quam petimus novam fieri Aquileiam destinati sunt. Tunc idem sanctissimus Benedictas summus Romane sedis pontifex, benignitatis clemencia motus, digniseorum condescendit precibus, communi-catoque XXXVIIII episcoporum concilio, Gradensem civitatem noyam Aquileiam constituens, ex collaudatione supradictorum episcoporum et omnium sanctc Romane ccciesie cardinalium tocius Venetie et Hystrie metropolim ordinavit, accersitoque duce et qui cum eo erant: per privilegii, inquit, preceptum sancte Romane ecclesie et collaudatione ac confirmatione omnium istorum fratrum, tam episcoporum quam cardinalium, tocius Venetie p. 40. nec non et Hystrie Gc&densem Jj eccicstam metropolim yobis ordinamus; eiusdem vero presulis electionem clero et populo liberam faciendi tribuimus facultatem. prefate preterea regionis duci post factam electionem investi-cionis potestatem committimus, qua ab ipso duce accepta, eiusdem suf-fraganeis consecrandi licenciam concedimus. quibus expletis, ad huius sancte Romane ecclesie sedem ad pallii benedictionem suscipiendam properare iniungimus. Hec omnia per privilegii paginam duci Beato et cunctis eius susces-soribus concessit, ad huius rei confirmationem recto, ut supradictum est, ordine quendam Paulum cardinalem sanctc Romane ecclesie, facta electione ab ipsis tribunis et nobilibus qui cum Beato duce aderant, a prefato quoque duce accepta investicione, patriarcbam consecravit atque cum pallii benedictione in novam Aquileiam cum eis remisit." p. 55. Cronica brevissima originis patriarchatus Gradensis (Monticoto, 1. c. p. 55 in 56): ^Hisdem autem temporibus Beatus dux Methamaucensium cum quibusdam tribunis et nobilibus suis ad universalem Romane sedis pontificem, nomine Benedictum, aggressi sunt iter; ad quem cum perve-nissent, suppliciter fusis precibus quatenus Gradense Castrum novam Aqui- legiam institueret et totius Venetie et Istrie metropolino ordinaret depre-cabantur. tunc idem sanctissimus || Benedictas summus Romane sedis pon- p. 56. tifex, benignitatis dementia raotus, dignis eorum condescendit precibus, comunicatoque triginta novem episcopornm concilio, Gradensem civitatem novara Aquilegiam constituens, ex collaudatione supradictorum episcoporum et omnium sancte Romane ecclesie cardinalium totius Venetie et Istrie metropolim ordinarit, acersitoque duce et qui cum eo erant: per privilegii, inquit, preceptum sancte Romane ecclesie et collaudatione et confirmatione omnium istorum fratrum tam episcoporum quam cardinalium totius Venerie nec non Istrie Gradensem ecclesiam vobis metropolim ordinamus, eiusdecn vero presulis electionem clero et populo liberam faciendi tribuimus facultatem; prefate preterea regionis duci post factam electionem investitionis potestatem committimus, qua ab ipso duce accepts, eiusdem suffraganeis consecrandi licentiam concedimus; quibus expletis, ad huius sancte Romane ecclesie sedem ad palii benedicionem suscipiendam properare iniungimus. Hec omnia per privilegii paginam duci Beato et cunctis eius succes-soribus concessit, et ad huius confirmationem recto ut supra dictum est ordine declarandam, quendam Paulum cardinalem sancte Romane ecclesie, facta electione ab ipsis tribunis et nobilibus, qui cum Beato duce aderant, a prefato quoque duce accepta investitione, patriarcham consecravit atque cum palii benedictione in novam Aquilegiam cum eis remisit." Chronicon Venetum vulgo Altinate (MG. SS., XIV, ii, 12 in 13): p. 11. „Beatus dux Matamaucensis cum omnibus tribunis Venetie ad Romam adempti sunt iter, ut ad sancte Romane j| sedis pontificem nomine Benedictum, p. 12. universalis orbis apostolicum principem. Quod ante pontificem venit dux, inquisivit ad eum, nove Aquilegie civitatis Gradense ut metropoli institeret secundum veteris Aquilegie civitatis consuetudo; et ostendit ad eum no-mina por.tificum per ordine, quod retro tempore in eadem civitate ordinati fuerunt, usque ad Niceta, eadem civitatem presul, secundum illius Benediti pape dictum sive ostensione, quod ipse illius factum habet. Post quam civitatem destructa fuit, nomina quinque patriarchis, que, predicta destructa, absque nullius episcoporum confirmacione in nova Aquilegie habitantes fuerunt et de illius diocesi iussione sive potestate fuerunt iuxta precessu apostolicis et vestris successorum. Nomina illius patriarchis ita sunt hec illis quinque: quod fuit Marcellianus, quia ipse sedit in nova Aqui-legia Gradus metropoli civitate an. 19. Iste fecit sive retinuit in Aquilegia destructa monasterium Bilegnum; ecclesia fecit ad honore sancte virginis Marie; monacum fuit, sed episcopi fungeretur honore. Cui successit secundus Marcellinus; sedit an. 1 5. Post hie successit Stephanus; sedit an. 12, men. 3, dies 15. Maurentius an. 4, men. 5. Macedonius sedit an. 16, men. 5, dies 6. Ipse fundavit ecclesiam sancti lohannis evangeliste et apostolum in Gradus. Isti quinque episcoporum compotens facti sunt, in ilorum script! sunt ordine, quod retro tempore constituit beatum Petrum mittens Aquilegie esset episcoporum Marcum suum discipulum et Hermachora cum ceterorum usque Niceta; quia ipsius tempore descrucCa fuit civitate. Postquam destructa fuit,' predicti supra isti quinque episcoporum, quod per nomina dicti sunt, de nullorum episcoporum^ quod supra dicitur, laude fuerunt illis habere; set Romanc sedis apostoiic/s poiictfices cransnjcceöatcum paiiris benediccione. Benedictus namque, sanctissimura et benignissimum pontificem, dux Metau-maucensem Beatum cum omnibus tribunis quod ad eum inquisitum habet, per confirmatione in Gradensera civiiatem raetropolitanum pontificem consilium fecit decern et octo episcoporum; laudavit et confirmavit per priyi-legii preceptum subscriptionem pape sive toti istorum episcopi Paulus car-dinalis de duodecim ordinalibusRomane sedis ecclesie, constituerunt nove Aquilegie Gradus civitate metropoUtanum esset; instituerunt totius Venecie fieri, iramo et Ystrie, „scilicet ad regendam ecclesiam atque cum Dei timore ,^dispensandam, emissa vobis preceptione concedere debemus. Quapropter „vestri compatentes merori necessitudini, per ilium precept! seriem supra-„scriptam civitatem Gradensem tocius Venecie fieri cum omnibus vestre „ecciesiis pertinentibus et Ystrie metropotim perpetuo confirmamus.«') Sub-scriptione et confirmatione episcoporum sub illius scripsit et confirmavit privilegij preceptum gardinalis Romane universalis ecclesie, que archipres-p. 13. biterii sive || episcoporum in illorum ordine conpellentur, cum triginta alii presbiterorum. Concessit Benedictus papa, Beatus dux cum otnni populo Venecie metropolitanum patriarcha Gradense nove Aquilegie civitatis ut eligeret, et dux investiret, ut per manu Romane sedis pontificem investi-tionem acciperet, et ilium debet consecrare^ et cum privilegii preceptum per concilium cum laude et confirmacione episcoporum et cum palii bene-ditione in Aquilegie nove civitatis Gradus metropoli revertere." Št. 81. Nepristno.*) Med 574-578. Papež Benedikt (I.) piše gradeškemu patriarhu [,,Gradensi patriarc/iae^] ter mu naznanja, da mu je (papežu) pisal eden izmed njegovih (patriarhovih) rojakov, z imenom Ivan, zastran možitve nje- *) Morebiti „cardinalibus" ali pa „ordinariis''. — Že Rubels (Mon. eccl. Aquil., col. 203) je dvomil, da je bil Pavel prej kardinal rimske cerkve. Iz pisma papeža Pelagija I. do patricija Ivana .smemo sklepati, da je bil prej menih. (Gl. St. 64.) Ne more se trditi, da je bilo v Rimu za papeža Benedikta I. dvanajst kardinalov. ') Tu je pisatelj dva stavka od besede do besede prepisal iz nepristne listine, katero je baje papež Pelagij 11. poslal škofu Heliju. (Gl. št. 84.) ') «Oardinalis" namesto „cardinalis*'. ■•i Papež Benedikt I. ni pisal takega pisma gradeškemu patriarhu, ker je bil ta, Icafcfr nam je znano, razkoinifc. Mogoče je, da je kako tako pismo pos/a/ gradeškemu patriarhu kak poznejši papež tega imena. št. 81, 82. 89 gove še živeče hčere. Njena rajnka sestra je bila zaročena z nekim mladeničem, ki se zove Štefan. A ni se omožila, ker je prej umrla. Nato ga je (papeža) rečeni Ivan vprašal, ako se more še živeča hči omožiti z imenovanim mladeničem ali pa ne. Tudi je trdil, da se je to vprašanje zdelo njemu (patriarhu) dvomljivo. Papež odgovarja na to, da mož in žena postaneta še le takrat eno meso, ko sta se med seboj po krvi zvezala [„ . . . non aliter viruni et mulierem posse fieri ununt carneni, nisi carnali copula sibi cohaereant^] Krvno sorod-. stvo se ne napravi z golimi besedami. Tudi poljub še ne naredi sorodstva, ker ne učini nikakršnega mešanja krvi. Zato rečeni Ivan lahko dä svojo drugo hčer v zakon tistemu, kateremu je bil namenil prvo. Zakaj naj bi se jima branilo, kaj takega, česar ne prepoveduje sveto pismo. Tudi posvetne postave ne omenjajo ničesar o osebah, katere še niso stopile v sveti zakon. Datum manjka.') — „Lex divinae."- [Gratiani decr. C. XXVII, qu. 2, c. i8 (Pithoeus, Corp. iur. can., p. 364). — Man si, Cone. coll., IX, 863. — Migne, Patrol, ser. lat., LXXII, 683. — Jaffč, Reg. pont. Rom, ed. 1885, št. 1046.] St. 82. 578. V četrtem letu') vladanja cesarja Tiberija Konstantina se je zgodilo, da je skoraj stotisoč S1 o v čfio v pustošilo po Traciji in po drugih pokrajinah. Ker so Slovčni razsajali po Grškem, ker so tudi od vseh drugih strani pretile nevarnosti in ker Tiberij ni imel nobene za vojsko sposobne trume, da bi jo bil poslal proti enemu delu sovražnikov, še manj pa proti vsem — vsaj mu še ni bilo mogoče, da bi se bil postavil nasproti zoper vzhodne bizantinske sovražnike (zoper Perze) — je poslal poslance k Bajanu, voditelju Obrov, s prošnjo, da ne bi bil odslej več sovražen Bizantincem, pač pa naj bi blagovolil podpirati njegovo državo. Nato ga je izpodbujal, da bi pričel vojsko s Slovčni. Ti so mnogokrat pustošili binzantinsko zemljo, a sedaj naj rajše mislijo, kako bi branili svojo domovino. Ko bo pretila nevarnost njih hišam, bodo nehali pleniti po binzantinski zemlji. S tem poslanstvom pa cesar Bajana še ni pregovoril. Zato je poslal k njemu Ivana, kateri je nehal biti poveljnik čez otoke ter začel vladati po ilirskih mestih. Ta je tedaj prišel na panonsko zemljo, potem ') Papež Benedikt I. je vladal od 3. junija leta 574. pa do 31. julija leta 578 ') Bizantinski cesar (ßactasö;) Justin II. je leta 575. postavil Tiberija za so-vJadarja ter mu dal naslov xojoap (Theophanes, Chronographia, ed. Boor, p. 247.) — Četrto leto Tiberijevega vladanja kot xaraap je bilo torej 578. pa pripeljal Bajana in obrske trume na bizantinska tla, prevažajoč barbarsko množico na tako zvanih dolgih tovornih ladjah. Tako je bajž prišlo na binzantinsko zemljo okoli šestdeset tisoč jezdecev oklepnikov. Odtod jih je peljal (Ivan) skozi Ilirijo, potem se napotil ž njimi v deželo Scitov (v Dobrudžo) ter nato sklenil, da bi šel zopet čez Donavo s tako zvanimi ladjami dvovesljačami.') Ko je kakan dospel na drugo stran reke, je začel takoj požigati slovžnske vasi, pokončavati polja ter jemati in odpeljavati vse, kar se je dobilo. Nobeden izmed ondotnih barbarov se mu ni upal postaviti nasproti, ubežali so v gosto zarastene gozde. Napad Obrov na Slovčne se ni izvršil vsled cesarjevega poslanstva ali pa, da bi se bil Bajan hotel izkazati Bizantincem hvaležnega zato, ker mu je bil cesar jako naklonjen, temuč samo vsled njegove (Bajanove) osebne surovosti. Voditelj Obrov je poslal poslance k Dau-rentiju in drugim slov&nsiim starejšioam z naročilom, da bi ubogali Obre ter jim dajali predpisani davek. Daurita®) pa in drugi voditelji so odgovorili: »Kdo izmed ljudi, katere obsevajo solnčni žarki, je tako mogočen, da bi nas premagal? Navajenismo, da si lastimo tuje zemlje; ne pa, da bi se drugi osvojili našo. Taka bode naša navada, dokler bo kaj boja in kaj mečev." ') — Tako predrzno so se izrazili Slovčni, isto tako ošabno so odgovorili tudi Obri. Temu je sledilo zmerjanje in sramočenje; nazadnje so se ti barbari, ki so bili divje in ohole nravi, začeli prepirati. Slovčni niso mogli brzdati svoje jeze ter so k njim došle poslance umorili, kar se je seveda tudi naznanilo Bajanu. Ta se je večkrat spomnil rečenega čina Slovfinov ter tajno gojil sovraštvo do njih. Jezilo ga je tudi to, da ga niso ubogali, (da bi se mu bili podvrgli). Vse to je tedaj storil, da bi si pridobil na eni strani cesarjevo naklonjenost, na drugi strani pa blaga bogato deželo, kajti Slov Sni so večkrat oropali zemljo Bizan-tincev.*) Menandri Protectoris Fragmenta, c 47 et 48 (Historic! graeci mi-p. 98. nores, ed. Dindorf, II, p. 98—100), c. 47: „ . . . y.ai o3v ev Tsieicžs Tp'ßo- ') Severno mejo bizantinske države sta delali takrat Sava in dolenja Donava. Obrska vojska se je iz Panonye naprej pomaknila proti jugu v Ilirijo, nato proti vzhodu po bizantinskih tleh skozi Mezijo (sedanjo Srbijo in Bolgarijo) v Scit|jo (sedanjo Dobrudžo). Odtod je bilo treba iti čez Donavo v sedanjo Valahijo, kjer so bili v šestem stoletju Sloveni naseljeni. ') Tu imamo enkrat obliko „Daurentios", drugikrat pa „Dauritas'. Nam je Ii tu misliti na dve osebi ali pa samo na eno? ') Te besede in pa razni dogodki nam kažejo, da Slovžni niso bili tisto mirno in krotko ljudstvo, kakor ga opisujejo nekateri pisatelji devetn^stega stoletja. Pokrajine, po katerih še dandanes nahajamo Slovane, so si morali ti s .silo prilastiti; zastonj jim navadno nobeden ni dal ničesar. *) Iz vsega tega sledi, da so bili Sloveni lela 678. nezavisni od Obrov ter tako oblastni, da se niso bali umoriti njih poslancev. Okoli 60.000 mož močna obrska vojska jih ni mogla prisiliti, da bi bili obljubili Bajanu pokorSčino. št. S2. 91 jxsvoy toiJ xp6v(iu, -/.al -rwv iq iroAtTstac ?:p£iyߣ(ov Tcspt evvja/o^^Tj- pivtov, oi^to) 'CS ©£pc;jlivou toO stiou 7:oX£j;.ou ii:* aBi^Xotc, xa^a Ss to xstccptov Ttßspfcy KojvaTavTivou Kabapoc; ßa^t/Uta? £v 2y.7vo:ßY)vöv e-ö-vo; I^^Xft tto'j ytXtaSwv ly.ocxbv Opäxvjv y.ai aXXa xcXXa /vVjtcroccd-ai." Ibid. c. 48 : v.epaVCcpivYj^ ttj? 'EaascSo«; Otto Sy.aötß'/jvwv xat dTcav-a- jroas aXXsTcaAX'i^Xwv otS»':^ £:n;ptri[/.£va)v twv y.tvSuvwv, 0 Tißspio? cuSajAwc 36va,u:v s'/wv oüo£ Tpb^ xwv dt^ntTraXwv, iJ^i^jXt ^^ xal zpbc zacrav, ciStfi oTc^ t£ o>v iroXsfjt.cic cTfiüiv'JzavcwE^eiv to) dtva tcuc ewcy? tcoXeixoüs; tä;'Po)iJ.aiwv SuvatAstc, 7:p£crߣ6£'cat o); BaVavbv -:bv -cwv 'Aßctpwv, Tr,viy.aOT:o! ou ly^ovxa "Kpix; 'Pw|^.0ttcucj j| aXXwc 3s y.aO-' -/^fjiac 'TTcXiTsta iO-e- p. 99. Aovta St/O-sv eu-B-u^; sy. Tijc auTCu l^t^spbu ßaciXeta;. TauTtj tci y.at Teilet v£ oE'jxbv xaTa Sy.Xaß'^voiv ä'paiO-at ttoXsi^-ov, av OTcccrot vr^ 'Pa)|x«{a)V or,ou(j;, Totc oiy.sio!^ avO-sX'Aorj^vot y.ay.oT?, c7;apy,£7a'. ts ßouX6rJ^£vot ttj iraTptia y.aTa to |;.aXXov, ^raiaaiVTO |A£V toQ ty)v Tto.uaVy.r/^ 7vS'/;XaT£tv, ol 8s repl t^c oiy,£ta; tov •a'vs'jvov dcvass^ovtai. tou kxcapo; to{vuv "coidvb« w; autcv ctcfaavto; zpscßs'lav, oÖTt TiTzd^TiCV/ b BaVavoc. dxTcs.u'ÄSTai S' ouv i%\ toOtco IwavvYj^, o<; Syj twv vt^jwv Tr,v ap/r,v Tr^vty.aöTa xat Ta? 'IXXupiSa; iO-'jvstv iXocyt zoXsic. oStc? '::ötpa-Yev6[jt.£vcc ev Ilaiovia t^ Z^p?) pteTi^jVo^ev £; t-i^v 'Pw;xa{wv auTov t£ tov Bawvbv xai T«? TWV 'Aßaptov $üvi[jL£ic, £v täT; Sr, XE^oj^^vatt; oXxact izoty.paii; toc ßapßoipty.ä Staßißaaa; ttXt^^O-tj. y.at XevsTat aj/^l t3cc ^^Kjy.ovT« yiXtaBa^; l7?r:sü>v -d-topay.ocopwv £? T^v 'PtojJLaitov Sia'::opO-iA£u{)-r;Voci. iv\H-evS£ au^ic Sta ttj^ iXXuptwv Bta^av^v, s^Ta TT,v Zy.uO-wv doiy.ojAsvoc, IjjiTraXiv Si£X\)-£tv irapsffy.E'iacfi tov "ItjTpov žv Tat? y.a-Xoy|X£va^ twv vswv. iTcstor^ ^e l'X£paiwO'Y; to y.a-' ^JVT'apu TOÖ p£t^pcu, TTÄpa/pfyiJia Ta? t£ £V£7:ii/7:pa twv 2xXaßy;vwv y.al satvETO toü? d^cpcj!;, rjY£ £^£p£v airavT«, oOBsvot; ttw twv ^-/Etffs ßapßapwv 0-app>;<7avTÖ^ ol ž? £X'B-£tv, TCc Xaota Se y.at '/,aT7;p£(p^ t^; 'öXy;;; y.aTa::£!p£'jY0Twv. r, Si twv !A.ß:crfd)iebcner Sh'iinf[}citeii gefnUen wax, bie ^riecje, lücli^e bon allen Seiten au§9c[n'od)en twarcn, borue(}m(id) bei; J^vieg mit beu "ißetferu nebft atleu anbeten Bizantinski cesar Justinijan je umrl dnč 14. novembra leta 565, (Ivan iz Ephesa, V, c. 13.) Njegov naslednik je bil Justin II. Deseto leto Justinovega vladanja je bilo 575., osmo leto vladai\ja kralja Leovigilda pa 576. Tu je tedaj nekoliko nesoglasja v kronologiji. ') Johannes abbas Hiclarensis postavlja omenjene napade Slovenov in Obrov v leto 575. ali pa 576. Znano nam pa je, da ima ta pisatelj v svojem spisu mnogo napak glede letoštetja. (MG., Auct. ant, XI, p. 209, 210.) Tako med drugim trdi, da je Benedikt (1.) postal leta 573. (v resnici 575.), Pelagij (H.» 576. (v resnici 579.) in Gregor (1.) 587- (v rcsnici 590.) rimski papež. Razlika med njegovo in pravo kronologijo znaša v teh slučajih dve ali tri leta. Ako to diferenco upoštevamo tudi pri tisti letnici, pod katero navaja omenjene napade Slovenov in Obrov, pridemo k letu 578. ') Cesar Justin II. je umrl meseca oktobra leta 578. Devet dni pred svojo smrtjo (dn^ 26. septembra) je postavil Tiberija za samovladarja. (Tneo.phanes, Chronographia, ed. Boor, 248; Ivan iz Ephesa, III, c. 6, Schönfelderjev prevod, str. 101.) _ •__št. 83, 84. ■ 93 Ijarbavifdjeu 93i5ttei-u, bic gegen baž mädjtige Siomevrcid) aiifgeftanbeu luaren. SSoit afien ©eitcn mar ei- bebvoI)t; oud) und) bem Jobe ;3u)tiu'iJ festen fie ftd) tüiber i^n niir itoc^ itm fo mct)v, befonberž bie ftud)müvbigcit Söltevfd^afteii ber Slabeti ('Ecy.Xaßivot) unb bevjeiiigen mit gcfvčiiifelteu obev langen |)aaren, mcld)e Sluaren ("Aßapsi) genannt teevbeu. ®efonberž aber, feitbem er ©elbftbe^ ^errfd^er goüorben njar, gaben fic il)m aud) nid)t einmal fur^c — üon ben ©erlisten unb Šerid)ten, bie uou allen Orten l)er fid) über il)n on» Ränften. — ®ielc, SSorne^ine foiool)l afe ©eringe, bebanerten i^n nnb fogten : Unter jd)teercu Seiben unb in fd)timmen Xagcn ift bie ^)legierung an biejen gefonimcn. ®ci Slac^t nnb 2:ag geriet^ er in Säm)jfe unb Sorgen, um |)eerc überall l)cr cinjuiomrneln unb fie nad^ allen Seiten l)in jn Dielen Kriegen anä» äufenben."') Št. 84. Nepristno.') 579, dne 20. aprila. Papež Pelagij (II.) dovoli oglejskemu patriarhu Heliju [^Heliae Aguilegiensi patriarchae"-] vsled njegove prošnje in enoglasne želje njegovih sufraganov ter zastran grozovitosti besnečih Langobardov, da gradeški grad postane metropola čez vso Beneško in vso Istro [„ ... quatenus Gradense Castrum totius Venetiae fieri et Istriae metropolim'^]. Ako bi se kdo predrzni! uničiti in razrušiti to naredbo, naj bo izobčen. ,^Data XII. kal. Maii, imperante Tiberio Constantino caesare augu-sto." — „Condecuit apostolica."" [Danduli Chronicon, VI, c. i, pars i2 (Muratori, Script, rer. Ital., X") 99)- — Ughelli, Italia sacra (ed. 1653), V, 35. — Rubels, Mon. eccl. Aquil., col. 238. — Mansi, Cone. coll., IX, 924. — Kandier, Codice dipl. Istr. ad a. 579. — Bullarium Roraanuin, ed. Tomasseti,. I, 157. — Jaffö, Reg. pont. Rom., št. 1047 (232).] ') Prav za prav bi bilo na mestu, da bi bil tu natisnjen izvirni tekst v sirskem jeziku, ne pa nemški prevod. A tega mi ni bilo mogoče storiti, ker ne znam sirskega. Tisti izmed čitateljev, ki so se priučili sirskemu jeziku, lahko primerjajo nemški prevod z izvirnikom ter se prepričajo, je li prvi popolnoma zanesljiv ali ne. ') Že Rubeis (1. c. col. 243 i. d.) je dokazal, da je ta listina ponarejena. ') Ako bi bila ta listina pristna, bi bila izdana med 27. novembrom leta 578. iker takrat je bil papež Pelagij II. posvečen), ter 3. novembrom leta 579. (ker ta datum ima zapisnik izmišljene gradeške sinode). 94 Št. 85. Št. 85. Nepristno.') 579, dne 3. novembra. Gradež. Helija, škof novooglejske cerkve {„Helias episcopus sanctae novae Aquilegiensis predseduje v novi cerkvi svete muče- Mice Evferaije na Gradežu civitate Gradensi"] cerkvenemu zboru, katerega se je udeležilo mnogo škofov,') duhovnikov, presbiterov in dijakonov. Helija pravi, da je imel le malo upanja, ko jih je sklical k zborovanju, kajti cerkev Gospodova zdihuje povsod pod težo bridkosti in divji narodi ne nehajo pustošiti pokrajine. Vsak dan je treba čutiti sovražni bič. Najprej je hunski kralj Atila razrušil oglejsko mesto, katero se pozneje zarad navala Gotov in drugih barbarov ni dosti opomoglo. Sedaj pa mesto ne more prenašati biča brezbožnega langobard-skega naroda. Zato naj sklenejo, da za zmeraj postane gradeško mesto metropola ter naj se zove Novi Oglej, kar je že tudi potrdil papež Pelagij, kateremu je že prej (Helija) pisal o tej potrebni zadevi. ergo consensu beatissinti apostolicae sedis papae Pelagii, cut jam ante comtnuneni nostrant descripsimus necessitatem, vestrae sanc-titati placeaU hanc civitatem Gradensem nostrum conflrmare per-petuo metropolim, novamque earn appellare Aquilegiam."] Na sinodi zbrani očetje so odgovorili, da vsi to enoglasno potrjujejo. Nato je presbiter Lavrencij, legat apostolske stolice, pokazal papežev privilegij,') katerega je notar Epifanij vzel v roko in prečital. (Za tem je v zapisnik uvrščeno nepristno pismo papeža Pelagija, dat. z dne 20. aprila 579.) Ko je notar prebral papeževo pismo, so izrekli vsi, da se strinjajo z ukazom papeža Pelagija in njegovim (Helijevim) nasvetom, da naj gradeško mesto postane metropola [^hanc Gradensem civitatem ve-stram metropolim perpetuis temporibus esie"]. Kdor bi se predrznil prelomiti to naredbo, naj bode preklet. ') Da je tu omenjena gradeška sinoda izmišljena in dotični zapisnik ponarejen, je dokazal že leta 1740. Kubeis (Mon. eccl. Aquil., col. 24S—2S6). Bilo bi odve«, da bi tukaj še enkrat navedel mnogobrojne razloge tega pisatelja. — Ker je ta zapisnik nepristen, zato imajo imena v njem navedenih škofov le relativno zgodovinsko vrednost. Izmislil si je refieno sinodo najbrže kak gradeški patriarh. Omenja se ta sinoda v nepristnem dokumentu, ki se pripisuje papežu Gregorju III. (gl. št. 209) ter potem v zapisniku mantovanske sinode iz leta 827. Razun gradeškega patriarha se je, kakor čitamo v zapisniku, udeležilo rečene -sinode še sedemnajst .škofov osebno, dva pa po svojih zastopnikih. Zato beremo v obeh kronikah oglejskih patriarhov, da je bilo na sinodi dvajset škofov zbranih. V teh dveh kronikah sta namreč všteta tudi tista dva škofa, ki sta na Gradež poslala samo svoje namestnike. ") Gl. št. 84. Potem predlaga škof Helija, da bi se na zboru omenile še nekatere cerkvene stvari, zarad katerih jih je sklical. Nato so zbrani očetje ponovili verske dogme, sklenjene na cerkvenih zborih v Chalcedonu,') Ephesu,*) Nicaeji') in Carigradu.*) Zapisnik cerkvenega zbora so podpisali: „^^(S/ia^ sanctae ecclesiae Aguilegiensis episcopus, Laurentius presbyter apostolicae sedis legattis^ Marcianus episcopus s. ecclesiae Opiterginae,^) Leonianus episcopus s, ecclesiae Tibomiensis,^) Petrusepiscopus s, ecclesiae Altinatis^) Vindemius episcopus s. ecclesiae Cejietensis^) Virgilius episcopus s, ecclesiae Patavinae,^^) Joannes episcopus s. ecclesiae Celejanae^^^) Clarissimus episcopus s. ecclesiae Concordiensis, Ki je bil leta 451. ') Leta 431. *) Leta 325. *) Leta 381. — Kar se tiCe občnega cerkvenega zbora v Carigradu leta 553. ki je obsodil »tri poglavja", se v tem zapisniku kar čisto nič ne omenja. En dokaz več, da je zapisnik ponarejen. Opitergium (sedaj Oderzo) je bil na Beneškem od Trevisa proti severovzhodu. Tibumia ali Teumia je bila na tleh sedatijega Koroškega v tistem kraju, kjer dandanes stoji vas St. Peter im Holz ne daleč od špitala. Že Plinius (Nat. hist, III, 24, 146) in pa Ptolemaeus (Geogr., II, c. 13, § 8) omenjata to mesto. Tu je bila škofija že proti koncu starega veka v dobi sv. Severina. Cfr. Letopis Mat. Slov. za leto 1897, str. 27—29. Razkolniškega škofa Petra omenja tudi papež Gregor v svojem pismu iz leta 595. (gl. št. lil.) *) Altinum (sedaj Altino) je od Benetek proti severu. ®)Ecclesia Cenetensis je bila v Cenedi. Tako.se zove sedaj majhen kraj med Bellunom in Trevisom blizu mesta Vittorio. V prejšnjih Časih je bila Cefteda večja in znamenitejša. Grški pisatelj Agathias jo omenja v svoji zgodovini (U, C. 3; „ .. . Kdv^a r.ö?,«"). - Rubeis (Mon. eccl. Aquil., col. 259) ter za njim Kandier (Cod. dipl. Istr.) in pa Alonticolo (Cronache Vencz., 7, op 5) mislijo, da je pisava „Ccssensis" bolja od „Cenetensis" ter menijo, da je bila dotična škofija na nekem malem otoku blizu Rovinja, ki seje nekdaj zval ^CisBa". Po mojih mislih gre prednost pisavi „Cenetensis". — Nikakor ne morem pritrditi tistim, ki iščejo to škofijo v Sisku na Hrvaškem (MG. SS. rer. Langob., 610) aH pa v Sežani na Krasu (Giannoni, Paulinus II, Patr. v. Aquileia, 38, op.). Patavium, Patavina urbs, sedjy Padova na Beneškem. *') Celje na južnem Štajerskem. — Vir, ki nam je ohranil ime celjskega škofa Ivana, je ponarejen. Če pa pomislimo, da so nekateri drugi škofje, ki so v rečenem viru našteti, okoli leta 579. v resnici živeli, kar se da iz drugih zgodovinskih dokumentov dokazati, bi smeli domnevati, da tudi ime celjskega škofa Ivana najbrže ni izmišljeno. Prej ko ne je kompilator zapisnika o gradeški sinodi vzel imena naštetih škofov iz kakega pravega, okoli leta 579- spisanega vira, ki pa seje pozneje izgubil. Kakor se -vidi, so vladali v Celeji v šestem stoletju ško(je. Ker pa je prav verjetno, da so okoli leta 579. po celjski okolici razsajali Obri in Slovenci, zato si lahko mislimo, da je celjski škof Ivan že pred prihodom sovražnikov, morebiti že leta 568. zapustil svojo stolico ter utekel na otok Gradež, kjer so se takrat zbirali beguni tudi iz drugih krajev. Ravno to bi smeli trditi o škofu Vigiliju, ki je imel 96 8t. H5. Patricius episcopus s. ecclesiae Emonensis,^) Adrianus episcopus s. ecclesiae Polensis^) Maxentius episcopus s. ecclesiae ^uliensis, 'j Severus episcopus s. ecclesiae Triestinae^) Solacius episcopus s. ecclesiae Feronensis,'^) Joannes episcopus s. ecclesiae Parentinae,^) Aaron episcopus s. ecclesiae Avoriciensis^) Marcianus presbyter locum faciens viri heatissimi Ingcnuini episcopi s, ecclesiae se-cundae Rhetiae^) Agnellus episcopus s. ecclesiae Tridentinae^^) Vigilius episcopus s, ecclesiae Scaravensis superveniens in sancta synodo^ Laurentius presbyter superveniens in sancta synodo locum faciens viri heatissimi Fonteii episcopi s. ecclesiae Feltrinae^^^) Marcianus episcopus s. ecclesiae Petenatis superveniens in sancta synodo." Dalje so na zapisniku navedena imena naslednjih presbiterov: „Laurentius, Emarus, Sergius, Dorotheus, Laurentius, Albinus, Leo, Marcianus, Severinus, Lucillus, Castus in Provincialis." yjimperante domino nostro serenissimo Tiherio Constantino augusto^ anno imperii ejus V. eodem consule^ sub die III. nona-rum Novembrium, indictione tertia decimal [Dan dull Chron., lib. VI, c. i, pars 13 (Muratori, Script rer. Ital., XII, 98). — Ugh e Hi, Italia sacra (ed. 1653), V, 34. — Rubeis, Mon.' eccl. Aquil., col. 237. — Mansi, Cone, coil, IX, 923. — Kandier, Codice dipl. Istr, ad a. 579.] svoj sedež v panonski Scarabantiji (v sedanjem Šopronju na Ogrskem), in kateri je tudi omenjen v zapisniku izmišljene sinode na Gradežu. Takih begunov je bilo takrat veliko na obalih Jadranskega morja. Znano nam je, da je neki Ivan, ki je prišel iz Panonije, bil postavljen za škofa na gradu ;,Novas'' ne daleč od Kopra. (Gl. št. 127.) Kmona, sedaj Novigrad (Cittanuova) v Istri. Dotičnega škofa pozna tudi Paulus diaconus (Hist. Langob., III, 26.) Sedaj Pulj v Istri. *) Julium Carnicum, sedaj Zuglio pri Tolmezzu v Karniji. *) Sedaj Trst. Sedaj Verona na Beneškem. ') Sedaj Poreč v Istri. O Kje je bila ;,Avoriciensis (Avonciensis) ecclesia", ni znano. Ne zdi se mi prav, da bi prvi izraz nadomestili z besedo „Aguntinensis" ter iskali dotično cerkev pri Lienzu na Tirolskem. Prej bi smeli misliti, da „Avoriciensis" stoji namesto jjAzolensis" ali »Acilensis", kar bi pomenjalo škof^o v Asolu na Beneškem. (Glej tudi št. 103.) Kcclesia secundae Rhetiae ni druga, kakor sabenska cerkev pri Brixenu na Tirolskem. Gl. tudi št. 102., kjer je omenjen najbrže isti škof „Ingenuinus, episcopus sanctae ecclesiae Sabionensis". •) Trident na južnem Tirolskem. '") Scaravensis (Scaravaciensis) ecclesia je bila v nekdai\jem panonskem mestu, Scarabantia imenovanem (sedaj Šoproiu). Feltria (sedaj Feltre) poleg reke Piave na Beneškem. ") Sedaj Pičen (Pedena) v Istri. Primerjaj tudi izpiske iz raznih drugih virov: Cronica de singulis patriarchis Nove Aquileie (Monticolo, Cro-nache Veneziane, I, p. 5—8): „Temporibus Tyberii Constantini augusti p. 5. Hellas patriarcha Aquileiensis in Gradensi castro ecclesiam sanct^ Eufemi^ fabricari precepit, ibique synodum congregavit. in qua synodo quicquid de Calcedonense concilio dubitabatur, pulsa dubietate, confircnatum est, ibique statuit, ^cclesiam Gradensem caput et metropolim totius provinci^ Histri-ensium et Venetiarum, cuius Veneciij terminus a Pannonia usque ad Adam fluvium protelatur,') j| ^pistolamque pro his statutis accepit a beatissimo p. 6. papa PeJagio, consentientibus unirersis episcopis iam dictarum provinci-arum . . „Cui (sc. Probino) succedens memoratus Heiyas patriarcha, hec qu(j supra scripta sunt ordinavit, et iam dicta corpora sanctorum (sc. corpora sanctorum martyrum Hilari et Taciani et reliquorum) in miro ordine lo-cavit, domumque sibi a fundamentis fabricari precepit, asserens in |j synodo p. 7. supra statuta: karissimi fratres, intervenientibus malis nostris cottidie hostile perpetimur flagellum; et iam pridem ab Atila Unorum rege Aquileia civitas nostra funditus destructa est, et postea Gothorum incessu et CQterorum barbarorum cassata, vix aspirans, sed et nunc Longobardorum nefand^ gentis flagella sustinere non potest; quapropter dignum ducit mansuetudo nostra, si vestry placet sanctitati, in hoc castro Gradensi nostram confirmare metropolim. quo dicto omnibus placuit episcopis, et facto libello statut^ su^, id est de memorata Calcidonensi synodo et de hac ipsa sede, subter manibus suis conscripserunt, id est primus Hellas patriarcha, id est deinde Marcianus episcopus sanctcj qccleslq Opetergine, Leonianus episcopus Tybor-niensis, Petrus episcopus Aitinatis, Vindemius episcopus Cessensis, Bergullus episcopus PatavinQ ^cciesi^, Joannes episcopus Celeian^, Clarissimus episcopus Concordiensis, Patricius episcopus Emonensis, Adrianus episcopus Polensis, Maxencius episcopus luliensis, Severus episcopus Tergestinus, Soiacius episcopus Veronensis, lohannes episcopus Parentincj QCclesiQ, Aaron episcopus Avonciensis, Ingenuus episcopus secunde Reti(j, Agnellus episcopus Tridentlnus, Vigilius || episcopus Scaravaciensis, Fontegius episcopus Pel- p. 8. trensis, Marcianus episcopus Petenatis, Laurentius presbiter, et Martinus presbiter, atque Emerius presbiter provinciates, et presbiteri ceteri, tarn raetropolitani quam et plebani; omnes isti suprascripti consentierunt, et omnia in eodem loco confirmaverunt.'^l Chronicon Gradense (Monticolo, Cronache Veneziane, I, 48, 49): „In eadem vero sinodo, quam supra memoravimus, quicquid de Calcedo- P- 48. ') Cfr. Pauli diaconi Hist. Langob., II, c. 14. Pi.satelj te kronike je imel pač, kakor se kaže, zapisnik izmišljene gradeške sinode pred seboj, vendar je tu in tam po svoje postopal. Vei stvari je izpustil, tako n. pr. večino imen navedenih presbiterov. Ime padovanskega škofa Virgilija je premenil v ^Bergullus" itd. nensi dubitabatur concilio, pulsa ambiguitatej confirmatum est, ibique statuit Qcclesiam Gradensera caput et metropolim totius proviiicie Hystriensium et Venetiarum, cuius Veneti(2 terminus a Pannoniam usque ad Adam flu-vium protelatur, epistolamque pro his statuiis acceperunt a beatissirao papa Peilagio, consencicntibus universis episcopis iamdictarum provinciarum." p. 49. »Cui (sc. Probino) succendes memoratus Helias patriarcha, hec que suprascripta sunt ordinavii; et iam dicta corpora sanctorum ibi miro modo ocavit domumque sibi a fundamentis fabricare precepit, asserens in synodo supra statute: karissimi fratres, intervenientibus mails nostris cottidie hostile perpetimur fiagelJum, et iam pridera ab Atila Ungarorum rege Aquileia civitas nostra funditus destructa est, et postea Gothorum incessu et cete-rorum barbarorum cassata vix aspirat. sed nunc Longobardorum infande gentis flageila sustinere non potest; quapropter dignum ducit mansuetudo nostra, si vestry placet sanctitati, in hoc castro Gradense nostram confir-mare raetropolim. quod dictum omnibus placuit episcopis, et facto libello statut^ su^, id est de memorata Calcedonensi synodo, et de hac ipsa sede et omnium supradictorura supter manibus suis conscripserunt, id est primus Helias patriarcha, deinde Marcellus') episcopus sanct^ (»cclesi^ Opitergine, Leonianus episcopus Tyborniensis, Petrus episcopus Altinatis, Vindemius episcopus Cesscnsis, Bergullus episcopus PatavinQ QccIesiQ, Johannes episcopus Celeian^, Ctarissimus episcopus Concordiensis, Patricius episcopus Emonensis, Adrianus episcopus Polensis, Maxencius episcopus luliensis, Severus episcopus Tergestinq ^cclesiij, Soiacius episcopus Veronensis^ Johannes episcopus Parentine ^cciesiQ, Aaron episcopus Avonciensis, Jngenuus episcopus secunde ReciQ, Agnellus episcopus Tridentine QcclesiQ, Vigilius episcopus Scaravaciensis, Fonteius episcopus'Feltrensis, Marcianus episcopus Petenatis, Laurencius presbiter qt Marinas presbiter atque Emerius presbiter provinciales et ceteri presbiteri tam metropolitani quamquc et plebani; omnes isti suprascripti consencierunt, et omnia in eodem loco confirmaverunt.«') p. 62. lohannis diaconi Chronicon Venetuin (Monticolo, Cronache Ve-neziane, I, 62, 70, yt): in quo etiam loco (sc. in Gradensi castro) post paucum tcmpus Helyas, egregius patriarcha, qui tertius post Paulum regendam suscepit ecclesiana, ex consensu beatissimi pape Pelagii, facta synodo viginti episcoporum, eandem Gradensem urbem totius Venecie metropolym esse instituit." „ . . . eidem ecclesie (sc. Gradensi) sacerdos Helyas preficitur, qui hec p. 70. que super scripta sunt ordinarit, domumque sibi a fundamentis edificavit el iam dicta corpora sanctorum miro modo collocavit, asserens in synodo supra statutum: karissimi fratres, intervenientibus malis nostris, cottidie hostile perpetimur flagellum; et iam pridem ab Atila Unorum rege Aqui- 0 Zapisnik gradeške sinode in pa Cronica dc sing. patr. imata ime Marcianus nc pa MarcellUvS. V To jc skoraj doslovno prepisano iz »Cronica de sing. pair. Nove Aquileie". legia civitas nostra funditus distracta est et postea Gothorum incessu et ceterorum barbarorum cassata, vix aspirans; sed et nunc Langobardorum infande gentis flagella sustinere non potest; quapropter dignum ducit man-suetudo nostra, si vestre placet sanctitati, in hunc castrum Gradensem nostram confirmare raetropolym. quo dicto omnibus placuit episcopis, et facto libello statute sue, id est de niemorato Calcedonense synodo et de ac ipsa sede, subter manibus suis conscripserunt, id est primus Helyas pa-triarcha, deinde Marcianus episcopus sancte ecciesie Opetergine, Leonianus episcopus Tyborniensis, Petrus episcopus Altinatis, Vindemius episcopus Cessensis, Bergullus episcopus Pata'vine ecciesie, lohannes episcopus Celeiane, Clarissimus episcopus Concordiensis, Patricius episcopus Emonensis, Adri-anus episcopus Poiensis, Maxentius episcopus luliensis, Severus episcopus Tergestine ecciesie, Solatius episcopus Veronensis, lohannes episcopus Pa-rentine ecciesie, Aaroa episcopus Avonciensis, Ingenuus episcopus ]| secunde p. 71. Recie, Agnellus episcopus Tridentine, Vigilius episcopus Scaravaciensis, Fon-tegius episcopus Feltrensis, Martianus episcopus Petenatis, Laurentius presbyter et Marinus presbyter atque Emerius presbyter provinciales, et ceteri presbyteri tarn metropolitani quamque et plebani; omnes isti suprascripti . consentierunt et omnia in eodem loco confirmaverunt." Chi-onicon patr. Aquil. primum (Rubeis, Mon. eccl.Aquil., App. p. 7): „Tunc Helias ab errore revocatus,') de praedicti papae Pelagii consensu, viginti episcoporum synodum convocavit, et Gradensem insulam, quae ut praedicitur, Nova Aquilegia appellata fuit, totius Venetiae instituit metro-polim." Chronicon patr. AquiL alterum (Rubeis, ). c. p. 9): „Hie (sc. Helias) de voluntate b, Pelagii papae synodum XX episcoporum fecit: et ibi de voluntate praedicti Pelagii Gradensem ecclesiam, quae nova Aquilegia ut praedictum est appellata fuit, totius Venetiae metropolim ordinavit." Danduli Chronicon, lib. VI, c. i, pars 10 (Muratori Script, rer. Ital., XII, 98): „ ... consuitu et decreto Pelagii papae II. episcoporum concilium celebravit (sc. Helias) in ipsa ecclesia sanctae Euphemiae, quam, translata sede, totius Venetiae et Istriae metropolim auctoritate papali de voluntate synodi instituendam proposuit, prout ex infrascriptae constitutionis tenore, quam, ut nascentis ecclesiae dignitas apud posteros memorabilia habeatur, sicut in authenticis et vetustissimis codicibus reperimus, singulariter descri-bemus." — (Potem sledi sinodin zapisnik.) ') Iz pisem papeža Pelagija II. do gradeškega patriarha Helija je razvidno (gl. št. 92, 93 in 94), da je bil ta še leta 585. vdan razkolništvu. Ni nam znano, da TsL bil kdaj preklical svojo -moto. Št. 86. Neverjetno.') (579, dne 3. novembra.) V tistem času je patriarh Helija, kateremu so tudi pritrdili prj (gradeški) sinodi navzoči škofje, duhovščina in ljudstvo, uredil ali pa na novo ustanovil šestnajst škofij po Furlaniji, Istri, Dalmaciji in Beneškem, tako n. pr. na Krku, v Osoru in Pičnu. Na Beneškem je osnoval šest škofij ter ukazal, da naj v vsaki škofiji duhovščina in ljudstvo volita škofe, kakor je to že določil papež Benedikt I, in potrdil s posebnim pismom. Beneški dožd naj za vedne čase ima po teh škofijah pravico investiture in intronizacije. Chronicon Gradense po Cod. G. III, lo v knjižnici patriarhalnega seminarja v Benetkah (Monticolo, Cronache Veneziane, I, 43): „tunc Hellas patriarcha cgregius cum omni ilia eplscoporum multitudine ac deri et populi collauJatione orclinavlt et constituit et de novo erexit XVI episcopatus tam hiter partes loci Foroiuliensiura nec non et Histrie et Dalmatie regiones, videlicet Veglensem, in Apsaro, in Pathena, quam in Venetiarum partibus. in hac quidem regions Venetiarum sex episcopatus fieri instituit, quorum sane electione.s uniuscuiusque parochie ') clero et populo commitens ut pax et universalis unitas cleri et populi perheniter servaretur et contentaretur de suis electis, quemadmodum a beato Benedicto primo papa sanctitum fuerat nec non ex privilegii scripto per eundein erat confirmatuin; porro duci Veneto investitionem et intronizationein perpetuo concessit." Chronicon Gradense po Cod. Vat. Urb. 440 (Monticolo, p. 43):-„tunc Helias, egregius patriarcha, cum omni illa multitudine episcoporum ac cleri et populi collaudatione ordinavit sedečim episcopatus inter Foro-gulensiuni nec non et Hystrie sive Dalmatiae partes, videlicet in Vegla, in Apsaro, in Pathena; in Venetia autem sex episcopatus fieri constituit, quorum clectiones uniuscuiusque parrochie clero et populo committens, sicut a beato Benedicto sancte Romane sedis antistite fuerat sanccitum, nec non et privilegii scripto confirmatum, duci investicionem concessit." p. 13. Chronicon Venetum vulgo Altinate (MG. SS., XIV, 13, 14): „Per hoc sinodale concilium, cum conlaudatione clericorum, cum tocius per partes p. 14. populi a Verona usque ad Panonie finem et in totura Forogulensium || sive Hystrie partis cum Pola et Parentina civitatibus et in capite Sciavanie, quod est civitates nomine Pethena, alia Vegla, tercia Absaro, constituit et ordinavit dominus Helias Gradensem patriarcha per tote istorum provincie ') Navedel bi lahko več razlogov, iz katerih bi se moglo sklepati, da je to, kar nam kronike o teh zadevah pripovedujejo, večinoma izmišljeno in neresnično, ali pa vsaj neverjetno. =) Prav za prav „episcopatus". ^iecem et sex episcoporum. In Venetia autem constituit sex episcoporum fieri. Dux concessit invesiitionem, populo autem lectionem." *) (Potem našteva Škofije po Beneškem, katere je baj€ ustanovil patriarh Helija.) Št. 87. 580.') Obrski kakan Bajan je v tem letu k (bizantinskemu) cesarju Tiberiju poslal Targitija, kateri naj bi od njega (od cesarja) zahteval vsakoleten davek v znesku 80.000 denarjev („voiAtai^.itTwv").') Nato je prelomil pogodbo, katero je bil sklenil z rečenim cesarjem v začetku njegove vlade, šel z vso svojo vojsko k Savi ter se utaboril med Sirmijem in Singi-4unom®). Da bi se bil mogel polastiti Sirmija, je hotel napraviti most öez Savo.°) Vendar se je bal bizantinske posadke v Singidunu, katera je bila jako vajena gibati se z ladjami po rekah. Bajan se je napotil z vsemi svojimi pešci čez Sremski otok"*) ter prišel do Save. Ko so to opazili Bizantinci, ki so bivali po ondotnih "mestih, so bili močno prestrašeni. Sethus, poveljnik v Singidunu, je h kakanu poslal poslance, kateri naj bi ga~ vprašali, kaj namerjava, da je prišel do Save, ko sta se vendar med njim in Bizantinci sklenila mir in prijateljstvo. Tudi naj mu rekö, da mu (kakanu) ne pripusti, da To je „electionem«. Obri so se polastili Sirmija le prav malo prej („:tp6 tivog ßpaxyxäToo xaipou"), kakor je postal .\tavricij bizantinski cesar. (Theophylaktos, I, c, 3.) — Tega prednik Tiberij je umrl meseca avgusta leta 6S2. (Theophanis Chronogr. ed. Boor, I, p. 652.) — Ivan iz Ephesa (VI, c. 32, p. 263) trdi, da so Obri dve leti oblegali mesto Sirmij; načeli so torej z obleganjem leta 580. Na nekem drugem mestu pravi isti pisatelj (VI, C. 24, p. 255), da so Obri postavili most čez „Donavo", da bi oblegali Sirmij, v tretjem letu Tiberijevega vladanja, tedaj leta 5S0. *) Beseda no mišma znači podobo in napis na kakem denarju, dostikrat pa tudi denar. Ta beseda pomenja v grščini večkrat to, kar latinski izraz „solidus". Nomisma je lahko zlat denar ali pa tudi srebrn. *) Povedali smo že, daje bizantinski cesar Justin II. leta 575. postavil Tiberija za sovladarja. Ko je Justin leta 578. umrl, je postal Tiberij samovladar. Tega leta je Tiberij s kakanom sklenil mir in prijateljstvo. Primerjaj št. 82. ') Sirmium nam je iskati v sedanjem Sremu pri mestu Mitrovici. Singidunum je sedanji Beligrad. *) Ivan iz Ephesa nam pripoveduje, da je cesar Justin II. poslal Bajanu mehanikov in tesarjev, kateri naj bi mu naredili palačo in kopel. Ko so to izvršili, so hoteli iti v svojo domovino. A kakan je sedaj pokazal, za kak namen jih je potreboval. Prisilil jih je, da so mu morali napraviti most Cez ^Donavo". Potem so Obri zahtevali od cesarja, da naj jim da mesto Sirmij, katero je ob reCcni (1) reki, ker drugače bodo pustošili njegovo državo. Ker jim cesar ni tega/dovolil, so postavili še en most čez reko. (VI, c. 24, p. 254, 255.) ') Sremski otok je sedanji Srem, kije na treh straneh omejen od rek, namreč od Save, Donave in Drave. bi brez cesarjevega dovoljenja napravil most čez reko. Kakan je nato odgovoril, da ne misli sestaviti mostu zato, da bi Bizantincem škodoval, temuc zato, da bi se napotil nad Slovšne. Ako bi šel čez Savo ter prehodil potem bizantinsko zemljo, bi prestopil Donavo na tistem mestu, kjer ima bizantinski cesar mnogo ladij pripravljenih za prehod. Tako je že prej') postopal na korist bizantinskemu cesarju ter pri tej priložnosti osvobodil in podaril Bizantincem mnogo tisoč bizantinskih ujetnikov, katere so Slovčni gnali v sužnost. Rekel je, da so se mu Slovčni zamerili, ker nočejo plačevati davka, katerega jim je bil naložil, in ker niso sprejeli obrskih poslancev, katere je bil k njim poslal.') To je tedaj vzrok, da je prišel k Savi. Nato ukaže, da bi Sethus sprejel njegove poslance ter jih poslal k cesarju, od katerega bi zahtevali, da naj pripravi ladje, katere bi rabil (kakan) pri prehodu čez Donavo,, kadar bi hotel iti nad Slovčne. Zatrdil je, da je voljan priseči pri tem, kar je Obrom in Bizantincem najsvetejše, da ne misli narediti Bizantincem in mestu Sirmiju nobene škode in da je hotel most napraviti samo zato, da bi se napotil nad Slovčne. Vse to se ni zdelo verjetno niti Sethu, niti Bizantincem, ki so bivali v Singidunu. Tudi so vedeli, da niso zadosti pripravljeni, ker so imeli le malo vojakov in tudi ne zadosti brzih ladij, kajti ta nastop (Obrov) se je izvršil nanagloma in nepričakovano. Ob enem je začel kakan žugati in prisegati, da se ravna po mirovnih pogodbah, sklenjenih med njim in Bizantinci, in ker gre le nad Slovčne, ki so sovražniki njegovi in Bizantincev, hoče tudi narediti most. Nato je še grozil, da bi takoj pogodba prenehala ter bi začel vojsko z Bizantinci, ako bi se kdo predrzni! streljati na tiste, ki bi postavljali most. Nato so Bizantinci, ki so bivali v Singidunu, zahtevali od Bajana, da naj priseže, da v resnici ne namerjava nobenega napada na bizantinsko zemljo. Bajan je prisegel najprej po obrskem, potem pa po krščanskem načinu. Nato je Sethus poslal obrske poslance v Carigrad k cesarju Tiberiju. Kakan je med tem časom postavil most čez Savo ter hotel izvršiti svoj namen prej, kakor bi mu mogel cesar delati kake zapreke. Ko so obrski poslanci prišli v kraljevsko mesto (v Carigrad), so zahtevali od cesarja, da bi dal kakanu in obrski vojski na razpolaganje ladje, na katerih bi šli čez Donavo nad Slovčne. Ker se kakan zanaša na njegovo (cesarjevo) prijateljstvo, namerjava napraviti most čez reko Savo, da bi potem uničil Slovčne, ki so sovražniki njemu (cesarju) in Obrom. Ko so obrski poslanci to naznanili cesarju, je ta izprevidel takoj kakanov naklep in namen. Ker se hoče polastiti mesta Sirmija, ') Bajan se je delal, da hoče nekako po isti poti iti nad Slovčne, kakor 1.578. Glej št. 82. Leta 578. so Slovčni, kakor je bilo že povedano, še celo pobili obrske poslance. Glej št 8i. nareja most, da bi prebivalci ne mogli (po reki) dobivati potrebnih stvari ter bi vsled gladu morali njemu prepustiti mesto. Cesar se ni zanesel na mir, kateri je bil sklenjen z Obri; vendar tudi ni preskrbelSirmiju potrebnega živeža. Ne samo, da ni imel zadosti vojske, katero bi bil poslal nad Obre, temuč je sploh kar čisto nie ni imel pri rokah, ker so imele vse njegove trume opraviti v perzijski vojski po Armeniji in Mezopotamiji. Vendar se je delal, kakor da bi ne vedel, kaj kakan naraerjava. Rekel je, da sam misli napasti Slovene, kateri so po bizantinski državi požgali mnogo krajev. Sedaj tudi ni pravi čas, da bi se jih Obri lotili, ker Turki razsajajo okoli Cher-spna') ter bi takoj zvedeli, ako bi (Obri) šli čez Donavo. Za sedaj naj počakajo ter drugikrat izvršč ta napad. V kratkem času zve (cesar), kaj Turki namerjavajo, ter potem to naznani kakanu.') Obrskemu poslancu ni ostalo prikrito, da je bilo namenoma izmišljeno, kar je povedal cesar, ki je upal, da jim (Obrom) s Turki napravi strah. Kazal se je (obrski poslanec), da je istih misli, ter obljubil, da pregovori kakana od njegovega naklepa. Ta poslanec je namreč vedno najbolj nagovarjal in izpodbujal kakana, da bi se vojskoval z Bizantinci. Ko je dobil mnogo darov, katere je zase zahteval, je zapustil kraljevsko mesto. Ko je potoval skozi Ilirijo v družbi nekaterih Bizantincev, so ga ubili S 1 o v č n i, ki so takrat pustošili ondotno zemljo.") Čez nekoliko časa je prišel drug kakanov poslanec v Carigrad ter naznanil, da je most čez Savo že narejen. Bizantinci ne morejo braniti Bajanu, da bi ne oblegal Sirmija. Tudi jim ni mogoče pomagati • mestu ali pa pripeljati ondotnim prebivalcem živeža. Najboljše je, da cesar ukaže svojim ljudem, da zapusti Sirmij, ter ga potem odstopi Obrom, ker ne kaže, da bi zarad te malenkosti začel vojsko s kakanom. Cesar je obrskemu poslancu sicer odbil njegovo zahtevo, vendar so Obri kmalu potem dobili Sirmij v svojo oblast. Cesar namreč ni imel nobenih pravih čel, da bi jih bil poslal Sirmiju na pomoč. Menandri Protectoris Fragmenta, c. 63—66 (Historic! graeci minores, ed. Dindorf, II, p. 121 —131) '') ') Cherson je bilo mesto na Krimskem polotoku 'j Ivan iz Ephcsa (VI, c, 33, p. 261) pripoveduje, da cesar Tiberij ni hofel odstopiti Obrom mesta .Sirmija, pač pa jih je želel odpraviti z raznimi izgovori in obljubami. Skrivaj je poslal tudi poslance k Langobardom in drugim narodom, da bi napadli Obre od zadaj. ') Iz tega stavka je razvidno, da so Sloveni takrat razsajali po Iliriji. Morebiti je to isti naval, o katerem govori Ivan iz ICphesa v svoji Cerkveni zgodovini. Glej št. 88. ■") Tu navajam le tiste odstavke iz ohranjenih spisov Menandra Protektorja, v katerih se .Sloveni omenjajo. — Razun Menandra nam tudi Ivan iz Ephesa (VI, C. 24, 30, 31, 32 in 33, str. 254, 261, 262 in 263) pripoveduje, kako so se Obri polastili Sirmua. Dotiini odlomki Schönfelderjevega prevoda so tudi natisjeni v Vjesfniku Zemaljskog arkiva u Zagrebu, I, str. 117—120. 104 Št. 87. t p. 122. Ibid. C. 63, p. 122—123: „ . . . y.al auTOt; (/.stoc xdrCt^ -rfj? 'Aßapwv ^pa- Tia; Tsjfj S'.i I'tpfAtavv;; TopsydfXiVo; vi^jov, xocpa-^iVveTo:'. xaxa xbv ^aov -rc-'ratAsv. 5ta':apa/{)£VT(i)v 3s -cwv Iv to?;; xoAe^t Tauxaic 'P(ö[j.a'tov y.ai to c-jwor^savTiov, TÄÖ TS $V Zi^VtjBovt jTpar/jYCy, ^^ijO-ou TcESvop.«, STefAoevTC;; -Trpbq TOV Xaf^vov y.al l^repWTwvTc; c, v. STJ 7.al ßouXoiJLsvo; eip/^vr,? ßsßafa; TS -Aal ctXta; cuv£crt(;)crt;q «DTW TS y.cct TCV ilacv a©{y.£TO ajAa 5s Xe- w; ou ve^ypouv £-7_£'.pouvTo^ auTOu tov -jccTaj^-ov, ouy. i7:iTp£-ovT0? cA(o; TOÖ auT0y.p7.T0p0;* ou 7.aT3c 'Pwy-attov Tt ^T^ ßouAST-O-at ttjv "^l^upav, äaXw; os y.äta iiy.Xaßvjvwv /wps-v, y.al 5'.az£pÄtc6;j^svo; tov Xaov sti-pä^vtiiv ts ty)v auo-l^ tov "ijtpov st^ßvicscffai v.ofz a{ftö>v, 7:Xo«i)v aut(0 ■rroAAwv -nrapa tou 'Pw;;,ct{wv autoy.patopc; 1; tV' S'.ötßaaiv 7;apajy.£ua':^oia£v(ov. to'jto Y^P ^r, y.ai TpOTspov ::pb; /ap-.v to5 ßaaiAso); zpa^at, y-Äi ■7:oAAa; cdyjim- A(o-:(dv sy, TTJ? 'P(i);ji.a!<üv v-^- «y.AaßT,voT(; SeBouAwjASvwv ^As-jÖ-Epa; auO-i? ÄZoScuvat. «.öv $£ ußpt^'fl'ai ;;iv IXeys z^cb; auTwv ou jSouXo/jivwv TO v CTOfXsv-a; Trpbc «utwv «vy^p^jO-äi. $ta täutä T£ ^jy-siv e; tov ^äovj y^t stii tout(i> rpe^ßii^ eyixsujs ss^aax^^ai rap* autoo tov xyjo-ov ctax'/jsof^ivou; 5t' äotoö w; tov ce'j-oy^ätopa, /.z; aityjtovtjc; y.ät« tov "ictpov «jtoi tä TiXoto: 5ia~£patouj{>Äi jjiXXovTt y.axa ily.Xaßv;vo>v. oy.vuecv t£ IXsvsv s/siv £To{;/(o; Tou; vo[;.^oiJL£vcuq ;;,£';i'oToy; Tuapa t£ ^Aßäpai? y.ai opy.ou;, tiva y.ata 'pw;;,a'!(ov xata r/j; i^tpiaiou ^öxsw; [j.yjy,avwiji.£vo; ßAc(ßr,v, axx' stci tfj tcd eovolt; twv «y.aäß>;vwv tvjv ßoyxocto täötä ou i^iv oüts «utm outs tot? sv -tv^^^sov. soöy^t 'po)[j.a(o'^. 5k oüt£ ■^^ÄpÄr/.suviv ty.avYjv r/^stv oi6|A£vot, cTpaTiwToiv ts oXi^wv auroi; ^apövTWV y.ai 5po-p.aooiv v£wv ToXXöv ou 7:apou^(T)v, o'a Tf,; x-vy^^sw; TauTtj; e^ai^vr,? t£ y.ai azpoT-Soy^vJ'J^fo; Ysyot/ivy;;, afta ts toö Xayavoy 5ia::siAsTv apJa^Asvou xas ^ia^jtapiipa^t^aj, ccuTo; liiv Tai; Tcpb; ''P(i)|j.afou; ivo' «TuvO-vixat;, xata bs twv lauroö ts y.ai 'P(l);J^a^wv T^oXeiJ-ftov Xy-Xaßvjviov -/wpwv o'jy. a^s^STai Toy Ipyou TV); •^soupwjsti);* ..." p. 125. Ibid. c. 64 (p. 125): „"O-'. actxo;/£v(,>v twv zpso-ßswv toiv 'Aßapwv dq rJjv ßftaiXiBa, y.al «(touvtwv tov auToy.pXTopa ^rapacy^uacai Ta; vau; tw Xavavco xal t^ c'pa'lta twv ^aßapwv I; Tbv "ictpov 3taßr,aoj^ivr, xata i;y.Xaß'r,vwv, 9-appcovta v^p V N t ^ p n \ \ r \ % A» \ 0 f s s ^ t ^ tsß tfor, tov Xayavov £c t'/;v ©lAiav tr,v auTOu ti^v ^Si^upav ts s; tov Zaov ep^xi^sjO-ai 7:cTa('/.bv xai ßcuXijffa! Toi»; y.c.voy; ayTOu t£ y.a: 'Pwj/afwv 2xXaßv;vov; sy'pHai, tauta a-ravvetXavTwv süd^b; i^iv tb £'7:'./^£(pyj;j!.a y,al Tr,v Ivvoiav toO Xa^avou B'ivvci) c7a9co; 6 «uToy.piTwp, w; tt,v TuoXtv to i!'!p;/',ov s;£X£iv ßouXojjtevc; Ip^äsct^o ty,v ^£5upav attoy-wxyjai ßc'jx6(x£vo; tr,v twv avay/-«''wv £i(7y.ojji.i5v5v, o^tw; x'.|j.o) za-pacr/jffcjTo Tvjv xoXtv. ob y-^p V-" Sazava; i; aÜTr,v TrpoaTrcO-ifASVo;, T^ rpb^ 'Aßx^C'j^ i^Jrppwv. iropwv Js TrpaT«?;, CJT; ^rpb;; TJ;V 'Aßapwv 56vaiAtv avT'.Ta5o[ji.£Vv;c, aXX' ouBe oX-yi^TY;; oXw; uTrapy^ouair;; a'jTw, Täv-wv tüv <7TpaTi(i)tr/.tT)v y.aTaXoyojv i; tov 7:pb; Usp7a; -roXsj/ov Iv 'Apj^-svia t£ y.at t^ Ij.icTf t(7>v croTa,u.ü>v lv/;ff/cAy;;x£vu)v. aTrsxpocTtsjstTO 5'^O^sv (b; ch ruwoij^a; to ßou-X«üO-£v t(T) XaYav<|). ecaoxs ßouXsc^at {/iv y,ai auTo; y.aTa IxXaßv^vwv auToO; •/wpijca!, rcXXa -rije 'PwjAaiwv s-ütv-paTsia? o'/joyvTwv obv. etvat Ss rijc ezt/sipv^^e«? TOV y.aipbv *Äßapot; (7u|j.9£povta, To6p'/.ü>v vjByj Trspt Xepcwva £C':ca':c'::£B£uyivwv y..ou ty,v xpövo'j S'.avotav -^vo^irsff^a' Toupy.wv || Svj e^oooy ty;v svvoiav s/otsv, p. 126. 7.al tajtr^v ttoi'i^asiv tw Xavivto. ta^ta ohy. eXaO-s tov twv *A,3ip|A>icr£ ttj; fiaoiXi'So;* y^i auvs^Yj y.aia t^v ixaupiwv aütov sio3s6ovta j/stk twv trpori^-^ovttov oxi^wv 'pwjj-aiwv trpb^ twv y.a-aTp£y^6vTü)v TV -/(ipav Xy.Xaßv;vwv avaipE^^T^vat." Št. 88. 581. V tretjem letu po smrti cesarja Justina (II.) in vladanja zmagovitega Tiberija') se prokleto ljudstvo Slovanov napravi na pot, prehodi vso Helado ter tesalske in traške pokrajine. Osvoji si mnogo mest in trdnjav; pustoši, požiga, ropa in gospodari po deželi ter biva v nji popolnoma svobodno in brez strahu kakor v svoji domačiji. To je trajalo štiri leta in sicer tako dolgo, dokler je imel cesar opraviti s perzijansko vojsko, kajti poslal je vse svoje trume na vzhod. Na ta način so dobili Slovani prosto roko v deželi, v njej bivali ter se po njej razširjali, dokler jih ni Bog pregnal. Pustošili, požigali in plenili so prav tja do (Dolgega?) zidovja ter si z ropanjem pridobili vse cesarjeve črede — mnogo tisoč — in tudi črede drugih. In glej! Do današnjega dnč, kateri je v letu 584., bivajo, posedajo in počivajo v rimskih (bizantinskih) pokrajinah brez skrbi in strahu; pleneč, moreč in požigajoč so obogateli ter imajo mnogo zlata, srebra, konjskih čred in orožja; vojskovanju so se priučili celo bolje kakor Rimljani (Bizantinci). Ivan iz Ephesa, Cerkvena zgodovina, VI, c. 25. (Iz sirskega jezika na nemščino prevedel J. M. Schönfelder, str. 255): „33on bem 33oIfe bei' Biatftn unb ber 35er^eenmg, bic fie in ST^racicn anrid}tctcu im brittcn üicßienuigig^ ial}re be§ fricbfertigen ^ibcriu^. Cesar Tiberij je začel kot samovladar vladati dnč 26. septc mbra leta 578.; devet dni pozneje, to je dnž 4. oktobra, pa je cesar Justin umrl (Ivan iz Ebhesa, III, C. 6; Theophan. Chronogr. ed. Boor, I, 249). Tretje leto Tiberijevega vladanja je segalo od oktobra 580. pa do oktobra 581. Ker je neverjetno, da bi bili Slovani na zimo pridrli na bizantinska tla, zato lahko trdimo, da seje izvršil tu omeiyeni naval leta 581. Slovani so potem ostali na tuji zemlji Štiri leta, ako ne dalj. V tistem času, ko je Ivan iz ICphcsa pisal svojo cerkveno zgodovino, to je leta 584., so še bi val i > posedali in počivali brez skrbi in strahu po bizantinskih pokrajinah. 106 Št. S8, 89 ;3nt bvittcu 3a()re bcž Sobcž bc« taifcvS ^^iiftimiž mib bev 8{egierimg be§ ficcjrcid)«! StiberiuS jog baž tocriuiiiifcljte Solt bev ©laüen aiiž, burd)5og gatij .^clfag, bic tl)cf)a(ifcf)cn itiib tl)rncit(^ctt ^roDiiijeii, na^m öiele ©täbfe uub StaftcHc ein, üer^cevtc, l'cvbvanutc, pliiitbcvte imb £c()crrfd)tc baž Saiib itiib i»of)ntc borili gniij frči iiiib oljiic «Jiird;t, luic iii feinem eigene». baiierte «icr 1" Imiflc a(S bcr taifer mit bcm ^crferfvieg bcf^iiftigt war iinb alte feine .f)ecvc nad) bem Orient fdjictte. J)aburd} flatten fie im Sanbe freies 6ewot)ntcn eš uub breiteten fid} balb bavin anS, biž @ott fie (^iuanS) morf. V TTW-OTE y-aV auTOuq CTpaTSOoajjivo)v ^(sv^vo^oTSi; STUYX^''^''» ^^ avexpaEsv «rb TOÖ 'z^iyouc (] -roAi; «ZUTCÜ'I TOU; avTt-eicfiAe'^'aaa (o)^{Vpoc vAp ACITTOV -^v, v.ai Ta TT,; 'Oi^ipac sirs^woy^v) ol itAsC-ctot y.ät£a-0-cvt£c, Y..£c«c, twv xt^z yipwv ou xap* u::c)^(«)py;jäv, vjzsp £b£ßaa£v y^i ta |a£v tvj; tcts «zpcc^ox-'z/tou, y.al '0-v;pt(i)3ou<; oüto) cuv£t£'a£c{)-y;' ..." Iz tega stavka lahko sklepamo, da so Sloveni že prej včasi prišli pred mesto Solun. Praznik sv. muČenic Hione, Irene in Agape je dnč 3. aprila. Št. 90. 584,') poletje. Slovčni, katere je našuntal obrski kakan,') so opustošili večino bizantinske zemlje, pridrJi trumoma do tako imenovanega Dolgega zi-dovja,®) tu razsajali ter pobili mnogo ljudi. Cesar je bil v strahu ter je hotel obvarovati Dolgo zidovje. Kar je imel vojaštva okoli sebe, ga je peljal iz Carigrada, kakor da bi hotel napraviti v naglici veliko trdnjavo okoli mesta. Komentiol*) pa, kateremu je bilo izročeno vojaško poveljništvo, je prišel v Tracijo ter pregnal slovčnske množice. Dospel je do reke Ergina, napadel Slovene nepričakovano in z veliko močjo ter jih mnogo pobil. Zato je cesar tega poveljnika takoj na novo poslal zoper sovražnike ter ga odlikoval na razne načine. Komentiol je nato še v istem poletju zbral bizantinske čete, napotil se proti Drenopolju ter naletel na Ardagasta,") ki je imel pod seboj veliko množico Slo-včnov ter peljal s seboj mnogoštevilno četo ujetnikov in bogat plen. Ko je Komentiol v rečenem mestu prenočil, je prišel drugi dan na vse zgodaj k trdnjavici Ansinu ter se z barbari hrabro bojeval. Ti so bili premagani ter pregnani iz Astike; tudi je takrat bizantinska hrabrost napravila ujetnikom vesel dan. Poveljnik je zapel zmago poveličevalno pesem ter (ondi) postavil spomenik. Theophylacti Simocattae Historiae, I, c. 7, § t — 6 (ed. C. de p. 52, §1. Boor, p, 52, 53): „ . . . 'O Y^p TWV sO-vo^ STracii^civ, xat 'tcasTj-:« 'Vwjjiatwv v?,; «TToy.sfpsTÄi, yjx'. twv Max-pwv iJi/pt y.a/vcu,a£vwv -zziyß'f^ oTa Bii*:-g 2. aO-pöov zpouJiaXovTEc Tai? Sd/s^i toVjv a-spvx-ovTai fövov. oib xa* SsSiw? ßaiT'.AEu; -zk Mav.pa Sts^pcypT^cs -CEr/'^] xai la; zspt twv aTpaTWiAaTtDv •7:atqO'3(; aTZc^YjYs ^ro/vsw^, wjTrsp a^toAOYW'caTCv spyjxa xb aaw ay-ocrj^iSsov jAYj/av^-§ 3. TOTS 075, TOTS KojJtsvTioAo; oby, -za^iapyjxv rrc^TsisT«! XÄTa ts Tr,v Thcophanes pripoveduje to med dogodbami, katere so se vršile leta 584. Bizantinski cesar Mavricij je moral obrskemu kakanu v posebni pogodbi obljubiti, da mu bode plačal vsako leto po 100.000 žlato^', ne pa 80.000, katere so njegovi predniki daijali Obrom. Vsled tega kakan ni smel napadati grške zemlje. Ker se tedaj sam ni mogel vojskovati, je pregovoril Slovene, da so leta 584. udarili v Tracijo. Ti Slovčni niso bili zavisni od Obrov, pač pa i\jih dobri prijatelji. Ako bi bili podložni Obrom, bi bil kakan prelomil z Bizantinci .sklenjeno pogodbo, ko bi bil poslal svoje podanike pustošit bizantinske pokrajine, ter izgubil pravico do povečanega letnega davka,, katerega je dobival iz Carigrada. Slovčni so večkrat pridrli do Dolgega zidovja, tako n. pr. leta 551. in 559. Komentiol je bil bizantinski poveljnik,, ki se je v Traciji vojskoval s Sloveni, na Vzhodu pa s Perzi. ") Reka Ergines (sedaj Ergine) je bila v južni Traciji ter se je izlivala v Hebros (sedaj Marica). •) Ardagast = Radogost (?) ') Ansinon ali Ensinon (?) je bila trdnjavica blizu Drenopolja v Tračni. '} Pokrajina Astika je bila med Marmorskim in Črnim morjem. št. 90 109 bpi'ari'f e-TT'.wv a'x£Xa6v£'. twv Sy.XauYjvwv tce TrXijO-y;, «iipty/^cTTat xäI xata xcv 'Ep-fjvi'av, otito) '/.äao'jjjävov -rroTap-öv, y.al aSovti^^Tw^ toTc SxXau'/jvot; y.apT&pw^ Itciti-O-ctä! xai -O-ävcztov 7:oXyv toT^ ßapßapo:; ^"sa/čS^assv. $ta TCt to^zo y.ai c'rpa- § 4. 'C7)Yb(; bzh TOO «Uvoy.paTOpo^ aiSO-tt; j^cipsTOVYjd-sl^ airocrsXXsTai v.cd 'P|;.a!,VaT; ^ciai^ Xctf/.'tupyvetät t/,v ts toö -ttpatasvtou tV ttapa Xe^cijivyjv |{ evozXov p. 63j § 5. «TcofepsTÄi.STTÄ 7:gpi6vTj TW -ö-epei Ta«; ffuva^pcfea; SuvÄjxsiq i^l tv' !ä5ptävo6:toxtv (poitä y,«l cuvtufx^''^^ 'äp^ayä^rw itttcupojjisvü) -^rxtjo-'r; 2y.xa'j'/;vö)v iroXX« «Ypa; ts oci^^iaäXwtwv acioXoY^Ta-ra; '/.at Xei'ac Xa^y.-rrpx^* ^ictvuvtTSpsujac ts r^y.s 7:Xr,<7(ov Avcivou toO ^poupby y.ai vgwi/w^ ^ot^ ßapßötpoii cu^TrAsv^Tai. TO 8s ::oXs,aiov sy.poycÄTO -/.al i<; ) Kralj Autari je vladal od 584—590. V tem času se je torej izvršil napad v Istro. Z ozirom na to, kar pripoveduje Paul. diac. v trenji knjigi, pogl. 26. in 29., bi smeli trditi, da je Autari najbrže leta 587. poslal svojo vojsko v Istro. št. 97, 98, 99. 119 Pauli diaconi Hist. Langob., HI, c. 27 (MG., SS. rer. Langob., 107): „Hac tempestate rex Authari ad Histriam exercituni niisit; cui exercitui Euin dux Tridentinus praefuit. Qui post praedas et incendia, facta pacem in annum unum, magnann pecuniam regi detuierunt." St. 98. 588.0 Trume Getov ali Slovčnov, kakor jih tudi imenujejo^), so jako močno pustošile po Traciji. Theophylacti Simocattae Historiae, III, c. 4, § 7 (ed. C. de Boor. p. M 6): „ . . . ^b zk J'čT'.y,dv, -ray-rbv c' siirsW al Toiv a^sA»!, Tzzpi -:rjV Opx/.r^v ic -s y.ap-ipbv rAyj;.3;{v=v':o . , . Photii in Theophy]actum summaria (ed. C. t/e Boor, p Št 99. 585 ali pa 590. (Ravennski eksarh Smaragd ali pa Roman) piše frankovskemu kralju Hildebertu (IL) ter ga prosi pomoči zoper Langobarde. Med drugim mu tudi omenja, da mu je že v prejšnjem pismu, kakor se spominja, poročal, da so mu (eksarhu), ko je hotel oblegati mesta Farmo, Reggio*) in Piacenzo, tu nastavljeni langobardski vojvodi kar hitro v Mantovi prišli naproti, hoteč se podati pod oblast svete (bizantinske) države. Eksarh pravi, da jih je nato sprejel kot podanike rečene države ter dobil njih sinove kot talce. Potem se je vrnil v Ravenno ter nato O Theophylakt je vpletel notico o tem navalu med dogodbe, katere so se po Theophanu vršile leta 688. ') Theophylakt misli, da so se Sloveni nekdaj Geti zvali. On je menil, kakor se kaže, da so bili Geti, ki so svoje dni prebivali po Daciji, pradedje Slovenov. Primerjaj o tem tudi Thcophylactos, VII, c. 2, § 5 in VI, c. 6, § 14. Sploh so pa bizantinski pisatelji radi dajali Slovanom in drugim narodom ter njih pokrajinam stara, a takrat že kolikor toliko pozabljena imena. Nekateri so v tem oziru šli jako daleč. Srbi so jim bili Triballi, Bolgari Mysi ali pa Odrysi, Rumuni Daki ali pa Geti, Albani Akarnani itd. Oi»'eček, Gesch. der Bulg,, str. ^i.) To pismo je iz leta 585. ali pa 590. Ako beseda „Romanus", ki stoji v nadpisu, znači ravennskega eksarha Romana, ki je za Smaragdom leta 590. dobil njegovo dostojanstvo, je bilo pismo spisano v tem letu. Če pa omenjena beseda zaznamuje le rimskega cesarja, kakor n. pr. v nadpisu nekega drugega pisma tistega časa (gl. MG., Epist., III, 145), tedaj bi smeli misliti, da je pismo spisal eksarh Smaragd leta 585. *) Reggio je mesto v severni Italiji med Modeno in Parmo. Od Parme proti severozahodu je mesto Piacenza. 120 ■ Št 99, 100. sklenil iti v Istro nad nasprotnika Grasulfa.') Ko je dospel v rečeno pokrajino, mu je prišel mladi vojvoda Gisulf, sin Grasulfov, naproti, da bi se s svojimi velikaši in z vso svojo vojsko, kakršna je bila, popolnoma vdano podal pod oblast svete (bizantinske) države, boteč na ta način pokazati, da je boljši kakor njegov oče. [„ . . Ravenna re-meantes^ in Histria frovincia contra kostem Grasoulfi delihera-vtmtis ambulare. Quam provinciam venientes, Gisoulfiis^ vir ma-gniflcus, dux. fllitis Grasoulfi^ in iuvennale aetata meliorem se patri cupiens demonstrare^ occurrit nobis^ iit cum omni devotione sanctae reipublicae se cum suis prioribtis et integro sua exercitu sicut fuit, subderet-^] Datum manjka. [Duchesne, Hist. Franc, script., I. 871 — Bouquet, Recueil, IV, 88. — MG., Epist, III, 147] Št. 100. Najbrže leta 590.') Ko se je patriarh Sever povrnil iz Ravenne na Gradež, se je sešlo deset škofov v Maranu®) k sinodi, na kateri so Severa zopet sprejeli kot oglejskega patriarha, ko je v posebnem spisu priznal svojo napako, da se je v Ravenni pridružil tistim, ki so zavrgli tri poglavja.*) Naslednji škofje se niso vdali razkolništvu: ^) Peter iz Altina, Kla-risim (iz Concordije), Ingenuin iz Säbena, Agnel iz Tridenta, Junior iz Verone, Horoncij iz Vicenze, Rustik iz Trevisa, Fontej iz Feltra, Agnel iz Asola, Lavrencij iz Belluna, Maksencij iz Zuglia in Adrijan iz Pulja. Na patriarhovi strani pa so bili Sever (iz Trsta), Ivan iz Poreča, Pa-tricij (iz Novega grada), Vindemij (iz Cenede) in Ivan (najbrže iz Celja).®) Mogoče je, da je tu omei\jeni G»"asoulfus isti, o katerem govori Paulus diaconus (Hist. Langob., II, c. 9), ki ga pa imenuje Gisulfa. ') Leta 586. je bil Sever postavljen za oglejskega patriarha. Eno leto je bil v Ravenni, odkoder se je povrnil na Gradež najbrže leta 587. ali pa 588. Nato je bila sinoda v Maranu in sicer morebiti leta 589. ali pa 590., na vsak način pa pred letom 591., ker meseca januarja tega leta seje bil Sever že ločil od katoliške cerkve (gl. št 101). V tistem času, ko je bila sinoda v Maranu, je v Concordiji vladal škof Klarisim, v Trevisu pa Kustik. Kaže se, da sta oba kmalu potem umrla, ker leta 691. nahajamo v Concordiji škofa Avgusta, v Trevisu pa Feliksa (gl. št 102\ *) Marano je blizu morske obali med Ta^jamentom in Avšo ne daleč od avstrijske meje. Patriarh Sever se je v Ravenni združil z rimsko cerkvijo, a se poiineje zopet ločil od nje (gl. št. 96), kar dokazuje tudi pismo papeža Gregorja Velikega do njega (gl. št. lOlV ') Prav za prav so pa le vedno ostali razkolniki. •) Celjski Škof Ivan se omenja v zapisniku izmišljene sinode na Gradežu, ki je bila baji leta 579 (gl št. 85). Prej ko ne je ta Ivan takrat živel na Gradežu ali pa v kakem drugem varnem primorskem kraju, ne pa v Celju. Pauli diaconi Historia Langob., IIF, c. 26 (MG. SS. rer. Langob., p. 107): „Post haec facta est sinodus decern episcoporum in Mariano, ubi receperunt Severum patriarcham Aquilegensem dantem libellum erroris sui, quia trium capitulorum damnatoribus commuiiicarat Ravennac. Nomina vero episcoporum qui se ab hoc scisniate cohibuerunt haec sunt: Petrus de Altino, Clarissimus, Ingenuinus de Sabione, Agnellus Tridentinus, lunior Veronensis, Horontius Vicentinus, Riisticus de Tarvisio, Fonteius Feltrinus, Agnellus de Acilo,') Laurentius Bellunensis Maxentius luliensis et Adrianus Polensis. Cum patriarcha autem communicaverunt isti episcopi: Severus, Parentinus lohannes, Patricius, Vindemius et Johannes " Landulpht Sagacis Additamentum ad Historiam miscellam (Migne, Patrolog,, Ser. lat., XCV, 1151): „Post haec facta est synodus decern epi- ' scoporum in Mariano, ubi receperunt Severum patriarcham Aquilegiensem, dantem libellum erroris sui, quia trium capitulorum damnatoribus commu-nicavit Ravennae. Nomina vero episcoporum qui se ab hoc schismate cohibuerunt haec sunt: Petrus de Altino, Clarissimus, Ingemutius de Sabione, Angelus Tridentinus, Junior Veronensis, Horontius Vicentinus, Rusticus de Travisio, Fonteius Feltrinus, Angellus de Aitillo, Laurentius Beiiiniensis. Maxentius .luliensis, et Adrianus Polensis. Cum patriarcha autem communicaverunt isti episcopi: Severus, Parentinus, .lohannes patricius,^) Vindemius, et Joannes." Johannis diaconi Chronicon Venetuin (Monticolo, Cronache Vene-ziane, I, 74, 75): „Post hec facta est synodus decern episcoporum in Ma- p. 74. riano, ubi receperunt Severum patriarcham Aquilegensem, dantem libellum erroris sui, quia trium capitulorum dampnatoribus communicarat Ravenne. nomina • vero episcoporum qui se ab iioc scismate cohibuerunt hec sunt: Petrus de Altino, Clarissimus, Ingenuinus de Sabione, Agnellus Tridentinus, j| lunior Veronensis, Horontius Vicentinus, Rusticus de Tarvisio, Fonteius p. 75. Feltrinus, Agnellus de Acilo, Laurentius Bellunensis cum patriarcha autem communicaverunt isti episcopi: Severus, Parentinus Johannes, Patricius, Vindemius et Johannes." Chronicon patr. Aquil. primum (Rubeis, Mon. eccl. Aquil., App. 8): „Sed convocata synodo X episcoporum in Mariano, idem Severus dans erroris sui libellum, a fratribus benigne in patriarcham receptus est. Flpi-scopi autem, qui dictae synodo interfuerunt, sunt hi : Petrus de Altino, Clarissimus') de Sabione, Angelus Tridentinus, Junior Veronensis, Orontius Vicentinus, Laurentius Bellunensis, Rusticus de Tarvisio, F"onteius Feltrensis, Angelus Cenetensis, Maxentius Juliensis, et Adrianus Polensis." ') „Acilio" je sedanji Asolo, ki se nahaja od Trevisa proti severozahodu. Že Plini) (Hist nat. III, 19, 130) je poznal to mesto ter ga imenoval A c e 1 um, Ptolemaej (Geogr. Ill, C. 1, § 20) pa ga zove 'AksSov. Pri mestu Asolu so našli že več rimskih spomenikov z napisi. ♦) Pisava „Parentinus, Johannes patricius" je napačna, ker Johannes patricius" ni ena sama oseba, „Parentinus, Johannes" pa tudi ne dve. ') Tu je ime „Ingenuinus" izpuščeno. Danduli Chronicon, lib, VI, c. 2 (Muratori, Script, rer. Ital., XII, 104): „Post haec facta est synodus X episcoporum in Mariano, ubi receperunc hunc pairiarcham dantem libellum repudii erroris siii. Nomina vero episcoporum, qui se ab hoc schismate cohibuerunt, sunt haec, Petrus Aitinas, Clarissimus Concordiensis, Ingenuinus Sabionensis, Agnellus Tridentinus, Junior Veronensis, Herontius Viceiitinus, Rauracius Tarvisinus, Joannes Fel-trensis, Agneihis de Asilo, Laurentius Bellunensisj Maxentius Juliensis. et Adrianus Polensis." Št. 101. 591, meseca januarja. Papež Gregor (L) piše oglejskemu škofu Severu [„Severo episcopo Agtiileiensi^] ter mu pravi, da se je Gospod jako veselil, ko se je on (Sever), ki je prej hodil po krivih potih, zopet obrnil na pravo stezo. A še bolj se je užalostil (Gospod), ker je na zadnje (Sever) zapustil pot resnice. Manjši greh je, če kdo ne ve za resnico, kakor pa, če jo spozna in se vendar odvrne od nje. Vse kaj drugega je, če kdo kaj stori v nevednosti ali pa vedoma. Kakor se je (papež) veselil, ko je bil (Sever) prej združen s cerkvijo, a še bolj sedaj obžaluje, da se je ločil od katoliške družbe.') Veleva mu vsled ukaza najbolj krščanskega gospoda (cesarja Mavricija), da pride s svojimi tovariši^) [,,cum tuis sequadbiis^^] do apostolske stolice, da se na sinodi, katera se skliče z božjo pomočjo, razsodi to, kar se jim zdi dvomljivo. Registrum Hadrianum: Indictio IX, cap 16.— »Sicut gradimtem^- [Edit, G ussa n vi 1 la e i (1675), M aurinorum (1705) ct M on. Germ, (1891): Lib. I, ep. 16. — Jaff<ž, Reg. pont. Rom. št. 1084 (718). Mansi, Concil. coll., IX, 1038.] Št. 102. 591. Prošnja beneških in recijskih škofov do grškega ce-carja Mavricija Tiberija. [^^Suggerendiim domino nostra cle-mentissimo ac ptissimo domno Matiricio Tiberio kumiles Vene-tiarum vel Secimdae Retiae Ingenuinus, Maxentius^ Agnellus, Fonteius^ Laurentius, Agnellus^ Felix^ Augustus, junior et Ho-rontius episcopi.^] V prošnji poudarjajo imenovani škofje, da jih pač sedaj zarad njih grehov stiska jako težak jarem (namreč langobardski), vendar niso nikdar omahovali v pravi katoliški veri. Nikoli niso pozabili njegove (bizantinske) svete države [^nec oblitl sumus sanctani rem publicatn Oglejski škof Sever je bil eno leto v Ravenni, kjer seje združil s katoliško cerkvijo. (Gl. št. 96). Ka sinodi v Maranu (okoli 590) se je pa zopet zedinil z raz-kolniki. (Gl. St, loo.) Nekatere teh tovarišev nam navaja Paul. diac. III, 26. (GJ. št. 300.) .^t. 102. 12:1 vestram^'-], v kateri so nekdaj") mirno živeli in s katero bi se z božjo pomočjo zopet radi kmalu združili qua olitn quieti viximus, et adiuvante Domino redire totis viribus festinamus"]. Ko je vladal rajnki cesar Justinijan (L), je razsajal po cerkvah vsega sveta prepir zaradi treh poglavij, to je zarad pisma škofa Iba iz Edesse, potem zarad osebe škofa Teodora iz Mopsuestije ter zarad spisov škofa Teodorita iz Cvra, katere je občna sinoda v Chalcedonu') sprejela. Rimski papež Vigilij in skoraj vsa duhovščina so izrekli, da se nauk teh poglavij ne sme zavreči, ker to bi bilo zoper občno sinodo v Chalcedonu.') Papež Vigilij je po vseh pokrajinah poslal svoja pisma ter s prokletstvom zagrozil tistim ljudem, ki bi obsojali tri poglavja.') Posamezniki so sicer polagoma zavrgli vsled cesarskega pritiska* nauk (treh) poglavij; čestitljivi predniki po njih pokrajinah (po beneški in recijski), podučeni po (papežu) Vigiliju, pa tega niso mogli storiti. Po zgledih prednikov so se ravnali sami (namreč prosilci) in pa izročeno jim ljudstvo, delali v vseh zadevah po definicijah chalcedonskega cerkvenega zbora, branili nauk (treh) poglavij ter se ločili od tistih, ki so ga zavrgli. Kartularij Smaragd \,,Smaragdus gloriosus chartularius'^Y) zarad te zadeve večkrat razžalil njih očeta, ranjkega nadškofa Helija [spätrem nostrum sanctae memoriae Heliam^ arckiepiscopum Aqui-leiensis ecclesiae'].") Ta pa je po njih nasvetu prosil, da bi najprej sklical vse svoje soduhovnike (škofe) ter potem šel k njemu (k cesarju), da bi razsodil to zadevo. Njegova (cesarjeva) blagosrčnost je to sprejela ter ukazala Smaragdu, da ne sme zarad združitve (z rimsko cerkvijo) nadlegovati nobenega duhovnika \,ut nullatenus quemqiiam sacerdotum pro causa communionis inquietare praesumeret'], temuč je treba počakati, da bodo premagani divji narodi in da bi potem prišli vsi duhovniki (oglejske) cerkvene pokrajine do svobode pod (bizantinsko) oblastjo [,quousque compressis gentibus, ad libertatem omnes sacerdotes concilii sub sancta re publica pervenirent"]. Pozneje je umrl rečeni nadškof Helija. ■") Prosilci pravijo; da so se nato ') Pred letom 568., to je pred prihodom I-angobardov v Italijo. ') Ta občna sinoda je bila leta 451. ') Papež Vigilij ni hotel 1. 563. v svoji pismeni odloCbi obsoditi Teodora iz Mopsuestije, Teodoreta iz Cyra in Iba iz Edesse, začetnike treh poglavij.- Rekel je, da so že umrli in da jih je že Bog sam sodil. (Križaniž, Zgodovina sv. katol. cerkve. 1,149). Privrženci treh poglavij so vsled tega mislili, da stoji papež Vigilij na njih strani, *) O teh pismih nam ni nič znanega. ') Kartularij (chartularius) je bil v šestem stoletju, kakor je razvidno iz Paula diac. (Hist. Langob.), predstojnik vojske. Paul. diac. imenuje Smaragda vedno le eksarha. ') Tu vidimo, da so razkolniški škofje smatrali oglejskega vladika za svojega nadškofa. Papež ga imenuje le .škofa. ') Namreč leta 586. IL'I St. 102. sami z vsem svojim ljudstvom trudili v tistih dneh, (ko je Helija umrl), da bi prišli predenj (pred cesarja). Tudi so pridno zanj molili. Pozneje je bil Sever posvečen za nadškofa oglejske cerkve ordinato in sancta Aguileiensi ecclesia beatissimo archiepiscopo nostra Sez^ero"]. Koliko sramote, krivice in bičanja je moral pretrpeti, ko so ga s silo privedli v Ravenno in vrgli v ječo, to je (cesar) že brez dvoma slišal. Prosilci pravijo, da so bili jako užaljeni, ko so čuli, da je moral njih oče in nadškof \,.patrem et archiepiscopum nostrum'''\ prestati take nadloge, kakršne se niso nikdar godile pod krščanskimi knezi (bizantinskimi cesarji). ') Tudi so takrat (prosilci) zvedeli, da je poslal papež Gregor Severu njegov (cesarjev) ukaz, da mora (Sever) zarad združitve priti v Rim \„Nam in hoc tempore iterum cognovimus, reverendum papam Gregoritim ad eiusdem patris nostri exhibitionem misisse cum sacratissima vestrae pietatis iussione, ut pro causa ipsa commu-nionis ad Romanam deberet civitatem deduci'-' \ Prepričani so bili (prosilci), da so dobili njih nasprotniki ta ukaz od njega (od cesarja) po zvijačnosti. Potrti in žalostni so že skoraj obupali. Njih metropolit naj bi bil sojen od takih ljudi, s katerimi se niso hoteli nikdar zediniti ne sami, ne njih predniki in ne njih ljudstvo, odkar traja ta prepir. Zato jim je moral nadškof večkrat s prisego potrditi, da v njih nena-vzočnosti ničesar ne sklene zastran združitve. Tako vneti so vsi ljudje po njih škofijah \^omnes homines plebium nostrarum"^ zarad te stvari, da bi rajši umrli, kakor pa se vsled združitve ločiti od stare katoliške cerkve. Ohraniti hočejo svojo katoliško vero ter se ravnati po vseh naukih chalcedonskega cerkvenega zbora. Prosilci pravijo, da je sklep njih cerkvene pokrajine [„totius concilii nostrae parvitatis"]. katerega so že tudi naznanili svojemu očetu in nadškofu, ta, da se hočejo zastran združitve obrniti do njega (do cesarja), kadar bodo barbari premagani [,,co«/r//o Dei iudicio ittgo barbarico'-"] in bode čas ugoden. Ko bodo užugani divji narodi, mine vojaška sila in povrne se stara svoboda. Sedaj naj vlada premirje (v verskih zadevah); kadar pa pošlje (cesar) svoj ukaz, hočejo priti pred njegov prestol ter tu dati popoln račun o svoji veri in združitvi. Vendar ne morejo priznati kot svojega sodnika tistega človeka, s katerim se prepirajo in s katerim se nočejo združiti.') V cesarskih postavah je določeno, da nobeden ne more biti sodnik v svoji zadevi. V navzočnosti krščanskih knezov (bizantinskih cesarjev) so se vsakikrat poravnala različna verska mnenja; upati je, da se to tudi sedaj izvrši. ') O tem postopanju govori tudi Paul. diac. (Hist. Langob, III, 26). Gl. št. 96. ') Gi. dotiSno pismo papeža Gregorja 1., spisai^o v januarju leta 591. (Št. 101. ') Namreč .s papežem. St. 102. 125 Ako bi se pa Zgodilo, da bi bil njih nadškof prisiljen se združiti z rimsko cerkvijo, ni upati, da bi vladala potem pravica, pač pa najhujše nasilstvo. Nato omenjajo prosilci, da so takrat, ko so bili posvečeni, pismeno obljubili svojemu posvečevalcu, da hočejo ohraniti zvestobo sveti (bizantinski) državi \,.nos fldem integrant sanctae rei piiblicae servatii-ros^lGotovo ve (cesar), da so mu bili do sedaj vedno zvesti Ako ne odstrani (cesar) s svojimi ukazi sedanjih stisk in nadlog, ne bi se več nobena njih škofij zarad posvečenja obrnila do oglejske cerkve, ako bi kdo izmed njih umrl. Ker so galski škctje v bližini, bi se zatekli brez dvoma zarad posvečenja k njim in metropdlitanska oblast oglejske cerkve, katera je pod njegovim (Mavricijevini) gospodstvom, bi potem nehala. \ySed quia Galliariim archiepiscopi vidni stmt, ad ipsorum sine dubio ordinationem accurrcnt^ et dissolvetur me-tropolitana Aquileiensis ecciesia sub vestro imperio constituta^\-") Nekaj enakega se je že pred leti začelo vršiti, ker takrat so postavljali galski škofje svoje duhovnike po treh cerkvah oglejske nadškcfije, namreč po bekonski, tiburnijski *) in avgustanski^) \^quod ante Ti škofje so živeli veCinoma po zemljah, po katerih so gospodovali Lango-bardi. Vendar so brez dvoma skrivaj prisegli zvestobo bizantinskim cesarjem, katerim so bili v/, verskih in narodnih oxirov bolj naklonjeni, kakor pa svojim pravim vladarjem, ki so bili arijanskc vere in germanske krvi. Kolikor toliko nam ta stavek potrjuje, da Gradež in primorski kraji so bili leta 591- pod bizantinsko oblastjo, ostali del Beneškega pod langobardsko, srednji in severni dci alpskega sveta pa pod frankovsko. Nekako od leta 54«. pa do 656. je bila tudi večina beneške zemlje pod frankovskim gospostvom. '>0 bekonski .škoiiji se je že veliko pisalo; vendar še sedaj ne vemo natančno, kje je bila. Bollandus (tom. I, febr. f. 669) misli, da je treba namesto „Bcconensi" Citati „Breonensi" ali „Brennensi« ter išče to cerkev blizu Brennerja na Tirolskem, kjer so za Rimljanov živeli Breones, Briones ali Breuni. BoUandu so pritrdili Rubeis (Mon. eecl. Aquil-, col. 191) in drugi. Bollandova hipoteza ne more veljati, ker ni bilo nikdar blizu Brennerja nobene škofije. — Alojzij Huber je hotel dokazati, da je treba citati „Petenensi" ter misliti na solnograško cerkev. (Glej njegovo razpravo „T)ie ecclcsia Petena der Salzburger Urkunden", tiskano v Archiv f. Kunde österr. Gesch., XXXVII, str. i—103, ter njegovo delo «Geschichte der Einführung u. Verbreitung des Christenthums in Südostdcutschland, II, str. 131—160.) A reči se mora, da se njegova trditev ne strinja ?. zgodovinskimi dogodki. Dokazano je, daje v Solnogradu ustanovil škofijo sv. Rupert še le na koncu sedmega stoletja. — Hansiz (Germ, sacra, I, p. 94) pravi, da je treba namesto Beconensi Citati „Be-tovensi" ali pa .^Betoviensi", kar bi pomenjalo pt uj s k o cerkev. Istega mnenja sta tudi Resch (Ann. Sabion., sacc. VI, not. 187, p. 412, 413) in pa Glück (Die Bis-thümer Noricums v Sitzungsberichte der phil.-hist. Classe in Wien, 1855). Ti poudarjajo, da se črke c in kakor tudi w in m ali z» v starih spisih vslcd sličnosti lahko zamenjajo. Poetovio je stal nekoliko časa v Panoniji, potem so pa mejo premaknili, da je bil v Noriku, tedaj v isti pokrajini, kakor Tiburnia. V Ptuju so že v tretjem in četrtem stoletju vladali škoije. — Med naštetimi hipotezami je zadnja še najverjetnejša. Tiburnijska cerkev je bila na Koro.škem tam, kjer je sedaj l.urnsko polje. -) Augustana ecciesia je ccrkev v Augsburgu na Bavarskem, annos tam fieri coeperat, et in tribus ecclesiis nostri concilii, id est, Beconensi, Tiburniensi, et Augustana Galliarum episcopi con-stituerant sacerdotes"]. Ako ne bi bil takratni knez (cesar) Justinijan (I.) s svojim ukazom odstranil nevarnega gibanja, bi se bili polastili galski duhovniki vseh cerkva oglejske nadškofije. [^Et nisi eiusdem tunc divae memoriae yustiniani principis itissione commotio partium nostrarum remota fuisset^ pro nostris iniquitatibus pene omnes ecclesias ad Aqtiileiensem synodum pertinentes, Galliarum sacerdotes pervasirant."\ Ker pa je on (cesar Mavricij) vedno skrbel za mir v cerkvi ter z božjo pomočjo krotil prepirajoče narode, zato upajo (prosilci), da njih prošnja ne bo zastonj. Kdor bi ga (cesarja) hotel kako drugače pregovoriti, nima pred očmi ne božje sodbe in ne koristi njegove države. Blagovoli naj (cesar) milostno sprejeti to prošnjo ter delati s svojimi ukazi na to, da dobi oglejska cerkev zopet mir \.pro quiete matris nostrae Aquileiensis ecclesiae'-]. Podpisali so se: „Ingenuitius, episcopus sanctae ecclesiae Sa-bionensis,') Maxentius^ episcopus sanctae ecclesiae yuliensis,') Laurentius, episcopus sanctae catholicae ecclesiae Bellunatae,'} Augustus, episcopus sanctae catholicae Concordiensis ecclesiae,") Agnellus, episcopus sanctae Treientinae •') ecclesiae, Agnellus, episcopus sanctae Acelinae'^) ecclesiae. Junior, episcopus sanctae ecclesiae catholicae Veronensis,') Fonteiu^, episcopus sanctae Fel-trinae'') ecclesiae, Felix, episcopus sanctae Tervisianae ecclesiae,^) Horontius, episcopus sanctae catholicae ecclesiae Vetetinae}'- "') Datum manjka. ") ') Säbcn blizu lirixena na Tirolskem. — Beseda „Sabionsnsis' stoji v Sir-mondovem prepisu, Baronius in Harduinus imata „Secundae Retiae". Sedaj Zuglio pri Tolmezzu v Karniji. ') Belluno na Beneškem. ') Concordia na Beneškem. — Kaže se, da je ta Augustus še le pred kratkim časom postal škof v tem mestu. Pri Paulu diac. (Hi.st. Langob. III, 26) in v raznih kronikah je omenjen „Clarissimus", ki je bil brez dvoma Augustov prednik. Trident na Tirolskem. *) Asolo na Beneškem od Trevisa proti .severozahodu. ') Verona. ") Feltre na Beneškem. ') Trevi.so na Beneškem. Pri Paulu diaconu (Hist. Langob., III, 26) in v raznih kronikah je omenjen Rusticus, ki je bil brez dvoma Feliksov prednik. '") Vicenza na Beneškem. ") Ta prošnja je bila spisana brez dvoma leta 591. kmalu polem, ko je oglejski škof .Sever dobil od papeža Gregorja pismo, v katerem mu je veleval, da naj pride vsled ukaza ce.sarja Mavricija s svojimi tovariši v Kim k sinodi, katera se ima .sklicati. Sever in drugi razkolniški škofje pa niso marali iti tja ter .so se rajši obrnili kar naravnost do cesarja v Carigrad _ _ _^ 102, 103. 127 [Baroni i Annales eccl. ad a. 590, št. 28. — Harduinus, Acta conciliorum, III, 524.. — Rubeis, Mon. eccl. Aquil., col. 273. — Mansi, Cone. coll., X, 463. — MG. Epist., tom. I, 17.] Št 103. Najbrže leta 591. Cesar Mavricij piše rimskemu papežu Gregorju (I.) ter mu naznanja, da so mu poslali škofje istrskih pokrajin [„cpiscopi Istriensium provinciarum"] po nekaterih duhovnikih tri prošnje. Prvo prošnjo so sestavili škofje tistih mest in gradov, katere imajo Langobardi v svoji oblasti {^quos Longobardi tenere dinoscuntur"]') drugo oglejski škof Sever z ostalimi svojimi škofi [,.aliam Severi, Aqtiilciensis episcopi, aliorumque episcoporum, qui cum illo sunt"'\^) tretjo pa rečeni Sever sam [„tertiam solius eiusdem Severi^' [. V vseh teh prošnjah je zapisano, da je poslal (papež Gregor) k Severu in vsem drugim škofom vojake z enim tribunom in enim ekskubitorjem') | quibus omnes dixerunt, tuam beatudinem milites ad illos trans-misisse cum uno tribuno et excubitore^\ ter jih silil, da bi prišli k njemu v Rim zarad svojih nazorov, katere imajo o naukih svete katoliške cerkve. •■) Rečeni škofje ga (cesarja) prosijo, da bi jim bilo za sedaj premirje dovoljeno [,,inducias ad hoc sibi fieri"] in da bi jih ne silil (papež) priti v Rim. Kadar pa bode čas ugoden, se radi hočejo napotiti v Carigrad [„ad hanc sacratissimam urbem'- j ter mu (cesarju) povedati, v čem so si needini. Ker so mu (papežu) sedanje zmešnjave po Italiji znane in ker se je treba ozirati na časovne razmere, zato naj za sedaj nikar ne nadleguje rečenih škofov, temuč naj jih pusti pri miru za tako dolgo časa, dokler se ne premenč okolnosti po Italiji ter ne pridejo še ostali istrski in beneški škofje do starega reda (namreč pod bizantinsko oblast). Takrat mu bo lažje s svojimi govori poravnati različnosti v verskih zadevah. ') Glej št. 102. Drugi dve prošnji sta se izgubili, ') Tu nam je misliti na tiste škofe, ki so bili pod bizantinsko oblastjo, v prvi vrsti na Istrske. ") Ekskubitorji(excubitorcs) so bili bo Prokopiju (Anecdot. p. 28) stražniki na cesarjevem dvoru (o! žv saXaxtq) ^uXaxs;), po Theophylaktu (III, c. 11) pa cesarjcvi telesni stražniki (o! laS gapiXiw; omiiaTotföXaxs;). Njih načelnik se je zval „comes excubitorum", kateri je bil prvi za cesarjcm ter predstojnik vojski, tribunom in vikarjem (Const-Porphyrog., Decerim., I, 93: toTs tnpaxt&Tai; y.al iptßoAvots «al P'.y.a-pioij). Zato se je večkrat zgodilo, da je kak comes excubitorum postal cesar. Cesarji Justin I., Tiberij in Mavricij so bili prej comes excubitorum. ■•) V prošnji, katero so beneški škofje poslali cesarju Mavriciju, ni omenjeno, da bi bil papež Gregor po.slal nad Severa in druge škofe vojakov pod vodstvom enega tribuna in enega ekskubitorja. Trditev „omnes dixerunt" je torej pretirana. 128 St. 103, 104. Datum manjka. *) [Baronius, Annales eccl. ad a. 590, št. 28. — Hariiuinus, Acta conciliorum, III, 527. — Rubeis, Mon. eccl. Aquil., col. 278. —Mansi, Concil. coll., X, 467. — MG. Epist^ torn. I, 21. — St. 104. 59K') Ko se je (bizantinski cesar Mavricij mudil blizu Herakleje,^) so ujeli njegovi stražniki tri Slovene, ki niso imeli pri sebi niti mečev, niti kakega drugega orožja, le kitare so nosili s seboj. Cesar jih je vprašal, kake narodnosti so, kje prebivajo in zakaj se mudč na rimski zemlji. Oni so odgovorili, da so po rodu Sloveni, da prebivajo na meji Zahodnega oceana*) in da je (obrski) kakan do tja poslal svoje poslance z namenom, da bi ondi nabral pomožnih čet, hoteč si pridobiti tamošnje narodne poglavarje z bogatimi darili. Te darove so njih rojaki pač sprejeli, a odklonili pomoč ter rekli, da jim je pot predolga in pretežavna. Oni sami (omenjeni trije Sloveni), ki so sedaj njegovi (cesarjevi) ujetniki, so bili poslani h kakanu, da mu to naznanijo. Petnajst mesocev so že na poti. Kakan, ki je pozabil na pravice poslancev, jih ovira da se ne morejo vrniti. Ko so čuli, da rimsko ljudstvo jako slovi po svojem bogastvu in svoji človekoljubnosti, so porabili ugodno priložnost, da so prišli v Tracijo. Pečajo se s svojimi kitarami, ker se niso navadili nositi orožja. Njih zemlja ne pozna železa in zato je njih življenje mirno in brez bojev. Naučili so se na lire brenkati, ne pa delati šuma s trombami. Vojska jim je neznana in zato je pač naravno, da se jim zde godbene vaje veliko ljubše. Cesar je vsled teh besed pohvalil dotični narod ter gostoljubno sprejel nje same, ki so bili k njemu pripeljani. Čudil se je njih telesni velikosti in pravilnosti njih udov ter jih nato poslal v Heraklejo. To pismo je bilo najbrže spisano leta 591.; na vsak način pa pred mesecem julijem leta 592., kakor je razvidno i/ pisma papeža Gregorja I. do ravennskega škofa Ivana (gl. št. 105). ') Theophanes pripoveduje to med dogodbami, katere so se vršile leta 591. ") Herakleia ali Perintho.s se je zvalo neko mesto na severni strani Marmor-skega morja. Ta Zahodni ocean je Baltiško morje. Po Theophylaktu so dotični Slovčni potovali 15 mesecev, po Theophanu pa IS. iMisIim, da tem trem Slovenom ne bom delal krivice, ako trdim, da niso bili godci po poklicu, pač pa vohuni v službi Slovenov ali pa Obrov. Omenjeni Slovčni so trdili pred cesarjem, da jih ovira obrski kakan in se torej ne morejo vrniti v svojo domovino. Ta izgovor ne velja. Kakan jim je lahko delal ijapreke, dokler so bili na njegovi zemlji; ko so pa stopili pri Savi ali Donavi na bizantinska tla, .so imeli odprto pot, ako so hoteli iti v svojo domovino. Ako so imeli res >St. 104. 129 Theophylacti Simocattae Historiae, VI, c. 2. § 10—16. (Ed. C. de Boor, p. 223, 224): „T^ Ss ucxspafa avSpEc Tpeti ^ly.Aa-jYjvoi 'o -yivo; jAr^Ssv g 10. V. <7tov5p^y izcptßaxxc'/svc. opyavtov ziht'i'T/ 61:0 twv tcö ßa^ixeco^ OTra-r-TTiffTwv yjJhx^a'. autcic -x oo^xioc^ y.al aXXc 'jt cucsv i-s<5ipovTC. c [j.v/ ouv §11. liTipöi'Cf. TI TO autwv, y.al -irö« Ta^ ciaTptßa; ly.A-^jpwcavTO, -:£ aWav r^; 7:spl TSU? TÖTTOU; avaa-rpo^vj;. ot os Tb [ASV si^vo^ i'fÄjav § 12. •;r£^vy.£vai ilxAa'jyjvo» rpb; w tspi^ati tč t^ö out'.y.ou (|>y.r,y.£vai 'Uy.-Ävoü, tcv ok X^vävov i^s/p'. TO)v auTolH. Trpsjßst; ly.-iwSj^/i/acO-Äi s::! cjaaov^ [Myi\j.o\j ^uvajjiso)? cwpä T£ TvGAAa toTc sfVväpya'.; ^lAOTiiri^^ra^O-at. Toy; ;jiv cuv ta owpa g 13» T'/jv auT(T) a-oy.vaistv T£ «UTOÜ; TÄ jxv}/.-/; r^; 5$o'.rop{ac w? c£ TCV Xccvavov era-rro^TSiAacv^-Ä'. «jtous ey.sivcu; TC-u; laAojy.oTa; Ä7:5A5v(a; u-xsi^iJiv r/ovTcuc* zfivTfiy.Äßty.a T£ [ji.Y;7t TY;V 6cbv ciavu^at. TOV $£ X^v^vsv ŽztAa^-cj^^vov Toö vöji.ou T(OV zpsff^čtov ScYi^-aTWcc. y.wAOjr/jv a{»TOtc; TV;; avaCčj^tO);. § 14. auTOuq T£ T(iW e^Woc av.r^v.ooTa^ ts -i^'aoütw y,al ^üvOvIVptoTCta j "A(av, p. 224, w; £C7T'.v ci-eiVj £uy.X££C7TaT5Vj T'>jV £yy.c([p:av ■Trpb; T^ y.uH-äpa; T£ e-TütolpscrO-at $ta TO Totc c7<;);A!zai zsptßaA- § 15. ass'-f)-«», ri^c «utotc ayvooo^r,^ tov obvjpov y.avtiijjvsv tov £{p'/)vo:tov y.xl äotä- oiaotov ::ap£yo,y.£v^; tov ßtov ajtotc, a'^paic '£ /.xta'^a'aasoffxi 'rrsp'.xaxs^/ ouy. siootäc caa7:'.y?tv- o*c y«p 0 -roxsiao; r,v av.orop'/jtoc, sty.oto); av ssaa/.ov aypotspa -to; 'j7C£ivat Ta T'^q 6 |j.£v ouv a-jTo-Apirtop £r'. toT; pvji'htct to ®uAov § 1 ÄYÄptÄVS;: ijSt'ou £)c£tvoy; öcyTOu; Toug a-^cc TOIV j^Äpßapwv ivTcTuy'/jy.oTa; ayt(t)j {)'au|xäoa{; tc to6to>v twv ;xzt(«)v to ijiiys^*^^; •asy®''^®?^^ -atawv i; tV' 'IIpay.astav touto^; 7:ac£7:£i;.7:£t0." Photii in Theophylactum summaria. (Ibid. p 12): „ . . « 7r£p( tc«>v Tp'.o)v ^y./»aßy;v(t)v twv y.'.{)apa; £T:'.^£po;j.svo)v, zi v/. twv |A£p(ov tou 'üy.savoy Ta^yovto "pb; tov xay^'^^'' a-jte^taa^)-»'.- o" v.äi lv£cavl7^)'/;u«v >raupty.«o tm ßa^tafit." Theophanis Chronographia ad a, M. 6083 ( 591 a. Chr.) (Ree. C. de Boor, p. 268, 269) : „ . . . t^ o£ uotspata ävops? 'CceTc ly.Xauivol to namen, da bi bili prišli v svoje domače kraje ob Baltiškem morju, zakaj niso sli k dolenji Donavi, kjer bi se bili obrnili proti severu ter potem ves čas varno potovali po slovanski zemlji? Zakaj so jo udarili proti jugovzhodu tako daleč, da so na zadnje prišli do Marmorskega morja? — Rečeni trije Sloveni so rekli bizantinskemu cesarju, da njih zemlja ne pozna železa in da njih rojaki niso vajeni vojskovanju. Tudi ta trditev je brez prave podlage. Obrski kakan se je obrnil do omenjenih .severnih Slovanov ter jim pos'al še celo mnogo darov, ker je hotel med njimi nabrati pomožnih Čet. Ako bi bili dctičnt Slovani res tako malo bojeviti, kakor se je povedalo cesarju Mavriciju, bi obrski kakan ne bil iskal med njimi bojnih trum. — Tudi je neverjetno, da bi si bili Sloveni ob Baltiškem morju izbrali tri godce 7a svoje poslance, katere so poslali v tujo državo Kaj niso imeli boljših ljudi, kateri bi jih bili zastopali na dvoru obrskega kakana? Iz tega, kar nam Theophylakt tu pripoveduje, je razvidno, da se je obr.ski kakan prizadeval, da bi bil pridobil na svojo stran tudi tiste severne »Slovane, ki so bili nase\jeni ob Baltiškem morju. Vendar se ti niso ž njim zvezali, ker se jim je baj(5 pot v južno Kvropo zdela pretežavna. Trditi smerno^ da so takrat v obče prijateljske razmere vladale med Slovani in Obri. 130 St. 104, 105. j;/o3£VTt aiCY^pojv -^rspiJaAAOjj.iV&t, Orb'Pwi^xuov ßajT«- I^ovTs;. 6 OS ßÄfftAiU? i^ffo'ra, zoO-sv xt sTsv y.cd ttoO t«; ^'.jcTptßa; iroioövtc; Zz Y£vo; zs^u/.svcst ixXxjivct* Tpb; -M riXe'. os toy $UTI'/.0'J (j>y,'/;y.£y:«i M'xsÄVOü* -TSV os Xavxvov ^pb; outcu; TTS'A'^a'. y.ai $ropa -oT; s^fvipyai; p. 269. 7'My'/ Tcy auTo» y.aTa !1 cs zy^^x^'/oi auTiov jtvTOu; tm Xa7av, oTt oj ^JVÄVTÄI o'.a ':b (j.Y;y.o; vt,z OO&J ^Tsf/.a'. ay'M sv.-cov.atcsy.a "^ap s^aay.cv -rroirj^a^O-a' cociuopiav y.al ouTo) TOi; 'P(0(;.a(0ir TrspirsasTv ok Trspiospsjilat wc sioo*:«; octaä TCipi- -rivd, v/j; aytwv ÄYVOOJ7Y;C TO oi$-/5pov. 5 auToy.pzTfop -rviv -wS y.'XK tä lAs^si^^r, -oy ^tcoi^.j^to; ay-(ov, s-atvs^ac si; 'llpay./xSixv äutoIic Anastasii Chronographia tripertita. (Ed. G. de Boor, p. 165) : J,Anno imperii sui (sc. Mauricii) nono . . postera quoque die viri tres, Sdavini genere, nil aliquicl ferreum baiulantes a Romanis detenti sunt ci-tharas tantum ferentes. imperator autem interrogabat tarn, unde essent, quam ubinam habitatio eorum existeref. qui genere quidem se aiunt esse Sclavinos, circa finem vero Occidentalis habitare Oceani, chaganum autem ad se lega-tionem niisisse et munera principibus gent»s suae auxiliandi sibi contra Romanos, taxiarchas autem suos direxisse rationem reddituros chagano, quia non possunt propter itineris longitudinem mittere illi auxilium: decern et octo enim menses asseverabant in itinere se fecisse ec ita Romanos adiisse. porro citharas ferre tamquam non videntes quemquam suorum armis in-dutum, regione sua quid ferrum sit ignorante, imperator autem tam aetatem admirans quamque moles corporis eorum collaudans hos HeracUam misit." Historia miscella, lib. XVII. (Migne, Patrologiae. Ser. lat, XCV, p. 1009): „Anno imperii sui (sc. Mauricii) nono. . . Postera vero die viri tres, Sclavini genere, nil aliquid ferreum bajulantes, a Romanis detenti sunt, citharas tantum ferentes. Imperator autem interrogabat, tam unde essent, quam ubinam habitatio eorum consisteret. Qui genere quidem aiunt se esse Sclavinos, circa finem vero occidentalis habitare Oceani. Chajanum autem ad se legationem misisse, et munera principibus gentis suae, auxiliandi sibi contra Romanos gratia. Taxiarchas autem suos se direxisse rationem reddituros Chajano, quia non possunt propter itineris longitudinem mittere iiii auxilia. Dccem enim et octo menses asserebant in itinere se fecisse, et ita Romanos adiisse. Porro citharas se ferre, tanquam non videntes quemquam suorum armis indutum, regione sua quid sit ferrum ignorante. Imperator autem tam aetatem admirans, quam moles corporis eorum laudans, hos misit Heracliam " Št. 105. 592, meseca julija. Papež Gregor (I.) piše ravennskemu škofu Ivanu ter mu med drugim omenja, da je to, kar mu je (škof Ivan) pisal o zadevi i str- St. 105, 106. 131 skih škofov \,de causa vero episcoporum Nistriae'zvedel že prej iz ukazov, katere je dobil od najpobožnejših knezov \„a piissimis principibus" |,') ki so mu zapovedali, da naj za sedaj še ne začne s silo zoper nje (istrske škofe) postopati \„quatemis me interim ab eorum compulsione suspenderem''] Papež pravi, da ga njegova (škofa Ivana) gorečnost in marljivost jako veselita in da mu je zato hvalo dolžan. Obljubuje mu, da hoče zastran tega pisati svojim vzvišenim gospodom [^serenissimis dominis*].') Dalje piše papež, da ne kaže pošiljati milodaiov \y,elemosyrtam^^\ pogorelemu mestu razkolnika Severa \Jncensae civitati Severi scis-matici'-']') že zato ne, ker ta pošilja na cesarski dvor zoper njega (zoper papeža) naperjena darila [„guia quae contra nos praemia in palatio mittat^] Pa tudi, ko bi tega ne delal, je treba premisliti, da pravoverniki prej zaslužijo usmiljenje, kakor pa sovražniki cerkve. Takoj zraven je mesto „Fanum",') kjer je veliko ujetnikov. Tja je hotel (papež) že v preteklem letu poslati milodarov, česar se pa zarad sovražne vojske ni upal storiti. Registrum Hadrianum: Indictio X, cap 32. — „Quod multis scriptis."' |Edit. Gussanvillaei (r675) Lib. II, ind X,ep.32. -Edit. Mauri-norum (,1705): Lib. II, ep. 46. — Kdit. Mon. Germ. (i8oi): Lib. II. ep. 45. — .laffž. Reg. pont. Horn., št. i rq8 (833). — Mansi, Concil. coll., IX, 1101.] Št. 106. 592.') Kakan je hotel, da bi mu (bizantinski) cesar povečal pogojeni davek.") Ko ga pa ta ni hotel uslišati, je takoj začel vojsko. Ukazal je Slovčnom, da bi napravili mnogo čolnov, s katerimi bi brez težav prestopil reko Donavo.') Singidunski meščani so po mnogoštevilnih ') Namreč od bizantinskih cesarjev. — Papež Gregor je namreč velel oglejskemu škofu .Severu in njegovim tovari.šem, da naj pridejo v Rim. (Gl. št. 101.) A bizantinski cesar Mavrlcij je pi.sal papežu, da naj istrsko škofe pusti pri miru, dokler se razmere po Italy i no premenč. (GI. št. 103.) Namreč bizantinskim cesarjem. — je li papež spisal to pismo ali ne, ni znano. Ohranilo se nam ni. ') Ta razkolnik je brez dvoma oglejski .škof Sever. V Italiji je več mest tega imena in zato ni mogoče reči, katei'o bi bil papež imel v mislih. ') Theophanes pripoveduje to med dogodbami, ki so .se vršile leta 592. ') Leta 583. se je moral bizantinski cesar Mavricij zavezati nasproti obrskemu kakanu, da mu bode na leto plačeval po 100.000 zlatov. ') Ti .Sloveni, o katerih se tu govori, so takrat brez dvoma živeli po .sedanjem Banatu in Sremu ter bili podložni Obrom. Že okoli leta 550' so bili po teh krajih, kakor nam je znano, Slovčni naseljeni. 132 St. 106. napadih uničili delo Slovenov ter z ognjem požgali njih izgotovljeno brodovje, Zarad tega so Slovčni začeli oblegati mesto, katero je prišlo v skrajno nevarnost, in tamošnji prebivalci so imeli le malo upanja, da bi se rešili.') Čez teden dni pa je kakan velel Slovčnom, da naj nehajo oblegati mesto ter naj pridejo k njemu. Slovčni so to tudi storili. Ko je nato kakan dobil od oblegancev dva tisoč zlatih darejkov, z zlatom okovano mizo in mnogo obleke, je pustil mesto v miru. Pozneje je prehodil pet parasang^) ter postavil svoj tabor pri Sirmiju, mnogoštevilnim Slovčnom pa je ukazal pripravljati les, da bi potem šli čez reko Savo. Kakan je vodil vso zadevo. Slovčni so napravili čolne ter prebrodili Savo. Nato je kakan velel enemu delu svojih trum iti naprej, da bi tako napravil strah nasprotnikom; sam pa je prišel peti dan v Bononijo. *) Nad kakana je cesar poslal Priska, svojega poveljnika v Evropi. Theophylacti Simocattae Historiae, VI, c. 3 et 4 (Ed^ C. de Boor, C. 3, § 9. p. 225, 226): „'() Xa^avoc s^rcvO-vjy.a: ao!!/?5Žvč'.v tä; <;uv"f>r,y.3£C tov Ka{- s-JT:.! oz h ÄÜioy.paT(i)p tsi^ acvci^ tcO ßapßapou (otwv cur. ioiio-j ßa/vTca, p, 22G. avTsA^iJ.fiaVc ZÄpa'JTt'Aa j| t'ov zöasjj.ov, y.xi ouv b Xavävo? toT; w7./xC(uv;vo;; Trpcc- c. 4, § 1. TOtTTSt a-AOitiur/ TrX/^O^y; tcv.-aivča!)-«!, "pb^ Sa^ac.v oyoir, tbv "larpov tteh'W,-vicv. c\ pi.£v r/jc i^iYYO^®''®? cr/.-^jTCps;; a^Vpsai; xtcl Ttov ^v.Aa'j/jVwv tou; § 2. TTCVCU; arji^ovtat y.al 7:ypl 7:apčb'3c;7av tä zpb<; vau-'.xav lob-zm TÜ TOUTO z&a'.cpy.ou^i TYjV ^'^c-ffßova et ßapßapoi, r, 5s ttoa*; -cucj^^aTOV a.£voc 7:£vt£ CTp«T07:£5£U£T«i «va ts -tp;;.tov t£ -xAaur^vrov luaoupy^tv tapi^xsia'isv, ozwi tov ^^otajvov tov acydiaivov -xov vautt)sa6|x£vo; o'.a-§ 0. 0 y.b ouv trpb; tr,v i-^cij-patitav •r,z£'!7£t0, y. {jjv5po;/.ov t;aa{o'.c g 7. zy-^iyt^fiyoi'.. 5k ^ipa, vxal Tvj Hovwvia Tipoffoy.tAet 0 0£ a'jToy.paTwp CTpa^-^v^v /£'potov£t tv); Kupjou'/;; tov llp^oy.ov ajtor/i5{(«) $'jv:(;a£', gyia^pa;a; autov." Theophanis Chronographia aJ a. 6084 ( 592) (Ree. C. ole Boor, p. 269) : „ louTCt) TM £T£t 5 Xä^^vo^ sCv^TSt ^cpoffl)Y^y.ac Ta^c cuvO-'i^y.«'.; Aa;Aßav£!v, ') Iz teh besed je razvidno, da je obrski kakan, ki se je leta 583 polastil Singiduna (sedanjega Belega grada\ pozneje zopet izgubil to mesto. Dareikos se je zval neki zlat denar pri starih Perzijanih. En dareikos jc veljal 20 atiskih srebrnih drahem. ') Parasanga seje zvala perzijska milja, kije obsegala tri četrtine zemjepisne milje ali pa 5519 m. Bononia (sedanji Vidin) je bilo mesto ob Donavi v nekdanji Meziji. št. 106, 107, 108. 133 o Si au-zov.piTtop -col)? Xcvoyq -cou flapjapou ou r.ctpsSelci-^o. oia TOOTO 6 Xa^ävo; zxAiv -bv v.a; xoXtopy,cT -rvjv iit-f^iSova y.ai GTpa-roTTsSeOst y,5 v.'äcc, /ipa^t xpbc TTjV AcpojTcXov -jrapa^ivs'«'.. 0 ouv Xa^avoc 'PwjAaVy.Yiv i-Triccpa- § 6. Titav ^'eyvw/.s y.ÄVTSöiUv ^rpe^yßsi; w; cbv llp-cy.ov i^lrsij.^sv. av| ar6p;aT0. . . . j| . . . ':ou?(»)v StaTTcpatwOevtwv ^(^v /vC^wv, y.al tt,; § 13^ p. 232. 3apüvc;;.£vrjc uTcb Tij; BIÄAS^SW^j TO) {fpaost '.r,v cj-pr^^P'"*!'' ® Hp{cy.oc y.al ßapßapojc Acvci; cuv/wpr^civ. cüy.cöv Äv()-yT:ofCpÄV tf, zpOTrsTSia i:apa?/6- § 14. '/.a'x t(T)v ^y.AÄ'jr,v(ov apaaO-at zoasjaov »^.t; y^P 'Aßapwaic ts y.al 65r,|Aa, o-rrwc ASia? s^iy.up/^asisv, jascouity;; vyy.Tb; TT^v sfo^ov iiJ.-jzocsOsrai. 0 j;.£V cyv Tai? c'i'Sffi twv ovetccŽTMv /aipssv siTCtov tf, TS toö ^)-p6Acu § 2. ccö uzvcu, Vzxou Y^P-''^? e^ttfiac -yjv ^UY'V' Yoyv 'Pwi^aioic b ßapßapoi xal azoßa; r/jc T«"ou y.aTa7ya':df$'/;v rf,v acza- isTÄi. £7:£l s£ £v o'jv "ApcaYaaTo; iTcp&TspcUt tcTc id-aSa zpb; tcuto y.sy.TYj'xsvo; "y;v ^yatv. ffy.ajCTspac ?e "U/TJ? cy^ATrsaoy^r,; ay-ro), 7:p£p.v(i) [j.t'^fKQ'z^M § 4. oivBpoy Tivb; 7w£pi7:(T':£'. 6 Japgapc?. svTsijO-iv Tot; B'(.V/,oyc(v -i^r^pai/a y.al i^aXa £yy,Tcv, £? [j.y; xoTaj/o; auT(T> uw-n^p'®? '^h'^o^ivr ciay/jHa; Y^-p axociBpacy^i tov yiv-$uvcv. et |A£v ouv 'l^wp.aToi -JTA-i^^^-r, Xy.Aayr|Vwv || |;,aya''pa? ::oiY;5a|;.£vo! BiT-irvov Tr,v § p. 233r a'a^l tov *ap$ayactov $tat£{avov :ai /wpav, £v£pa£' ts ^uAwv toü; u^yp'^j^svta; "itoi-•/j^avTSc s; lJu'CavT'.ov srsiA^rov." Ibiil. c 8 (p. 234—236): ,,tcivjv b ilp';c7.c£ xpar/jcraq toT; aöyoi^ k fia- § 3, p i;34. ffiasa a'ü£7:£.u.'^£ ta twv -irovtov izi/iipa tpiaxoctoic cvij.fpxzocc zr// xctav, ttpotayov T£ TCyTwv TOV TaT'!(;.3p TTpoECTTjCaTC. 6 [Asv oyv TaT{;j.£p T'^; iq liy'^vTiov ^wopsia; jj § p. 235-ax*5p/cT0, 'iy.iri 0£ 'Oi-'ipa -y.XayTjvoic -xsptTy/wv I; a$6y.r,T0v y.aTaY''v£Ta'. y.ivcyvov i^astran izrazu „-jdv rsxixcrv TroXsjiov'' gl. žt. 98. iH» St. um. [Aioo'jsr,; vip rz-XO-o); v.CfX ^^oovtecoc r/.ibi ^Tpa-o-eOiJOvTt, y.at tvjv /AÖ-r,v s 5. t'^c itrrou, to japfiapcv i-tri-jil^sta!. jiovj^; totvapcöv twv ti 'po)- (aoiit.)'/ rpo^fü'. (as*:* oai'yojv 5 'i^t'v'tp, a^/^o-ups^ ts twv jsap^iapcov sc ja'y« 0a«{>p0u •/.jjtizttttiv. ^sps'.v vap oux l/wv ';r,7 avtt- ;ae':(o7:5v j^«//')'' »p-xttto ttpic ti y.ätp^ät; ficaatc i^.oa'.; ä-s^px § 6 fiv Twv cüv 'l'(o;Aai<">v i^rtY'.vcyivwv ctsi^wv $'.av<«)7avT(«>v TOV TaTtjAsp, § 7. ttpb; toü; aoi^tgv s/sipoipycyv tcv 7:o"a5{;.ov. ty;; toivjv xb y.xpTspbv y.pÄTsOc: TO)V -7./vÄjr,v(T)v ©ivov T£ TTCXUV i-spyaoa- (ačvot, x£vtr,/.0vta japßapouc [^(o^pv^^avts; irxvfjuäv trpbr tov yapoiy.a, as^v § j?. |;.avy.r,v ox'o t(ov )üy.aajy)v(ov 6 ouv 'rat'!y.čp to tto); «y.so:«- •aivcc ic liy'wävt'.ov y;y.sv ««»oaovojtztrjv 7rfovo;rr,v iztospoiASvoc. to'.vj^poOv 6 äutcy.pat('>p it:! tct^ auvy-upyjoaoiv to tsu i^ivcs^cv ava tt,v zoaiv s7:«vvy- /'.wS T£;>.5Vo:, e'.TOC TCU Asoi TX; vAevr^pia? «''»'/^tc T:oir,ca|uvo; TO ^U-.OV iroor^jaotspa souvjt'. ta tpo::ata.'' § y. „'() 05 TTCAsy.apyo; llpicy.o; I?:! y.aTaoy.o7:y} ^rpo^V.^siv avBpa^tv l/iXeucv. vji^spa 02 ojuTep«, y.al oy ^'i^vw žva tou; /.wp^u; tvoasy/.?" o'jxoOv dc ta -itpo^w toO § 10. 'llatjäy.iä itotajaou s; l(.>»>tvoy zci-io^)-^'. rv// jii^totv to> \\a£5ivop(.) ^pooteta/sv. 6 p. 236. |A£v oyv 'AAs;«vopoc tov ^siTova |j zotäiaov ivTu^f/av-», i^y.AayvjvoTc. 0? 02 ji;čp3«poi -tvoasiatäv {vcaoxjuvo'. o6iv tcb^ ta -a'/jclov tsvä'j^ srt ti r);v ya'/jv tt,v ^11. liapi'iapsv t'vjv a-rrc^uyv' i~oioyvto. oi os to6touc ivi}(£{poyv iasTv. s-rrsl tt/ 1x61 cyvvi'vovtät, ^tsotttitttouo: 3yoy.atayo>vi'ot(i> y.axro' xai 5v oio'ao)/s£v a-rrav to • ' ll'l I»« cyvTaY;/^, Si O-ättov 6 'AAs;a:v$po; OxslvjvÄYi tou? 'IVoiAafouc toö t£A[/«to^, 0 >5 12. owv \'\'A£Ha'/opo; 0 "ai{ap/o; "rrep^oTOiyJoa; tov '/öpov ^apäo'.56vai toutouc s^ei-paTO TTypt* r, os OAO^ vooY;X£yc|A£vrj TV;; ^Yf®^ y.aT£;j/aA{)-:jy.s6£T0 y.izl § 13. !\A4Havop<|> Ta t'^; i-üißoA^c oyy. 3uocy.i;j.a. TOivyv avv-p, iv. to>v Xpt- OT'.zvwv t^xa«'. -roTe ri^yy-to;, twv Jiap^iapwv j^iy^v. cuxoi; zpb^ touo «üTCfj.o"aav-To roO-ev toT; 2aA(.>y.6oi to y^voc. o\ fiapjapoi ic arovo'.av y.aTaTTszTtoy.oTs; ^VÄVÄToy ya(p2'.v T-x"; y.o'Aaoeotv, w; -Trspi aAAOTpbu TOU owjJ.aTo; Tac sy. TWV § 1, p. 236. Ibid c. 9 (p. 236—239): „ö 0£ oi£;|,2i t2 a7:avTa y.ott oi/jAcY/,®'' e-fAs^Toy Ta irpaYP'.aT«, oaoy.wv utto Moyowy.tov tov p^Y^ ') ."iapßÄpfov o<»)vrj Toy; 6w0)YpY;;jiv0y; ursivot'.. toutov tov Moyowy/.ov $vay*Aiu2o{)-ai ;;4Ta rapaoaY','^«^ Tptay.ovTa, TOyc $5 aXovTa; iy.^siA'i-at £';:t y.ocTOjy.oxr, Tf,c 'P6)|Aau.>v ^yva;;.2wc, ay.Yjxoivat t2 y.at Ta TTäpl tov *ApoaYaoTov y^Y®''®'^ |A'./.pou $U!7Tyyr,-§ 2. [aatä. "«p'^jvi! t£ aopoav tr,v £t:i<7tactor/ ^roi/joa^o^ai tov t£ ßapßapov žasiv p. 237. a$oy.r,T(|> rqz £"'.{>£02(0;. b piv oyv 'AXs^avopOf T.apa tov Ifptcy.ov f 3. '^cli; J^apJixpoyi r,vsYx?.TO, 0 $2 7:oA2|;.ap'/oc avatpsos'. tojtov; zap£$OTO. Y''''STa'. y^^'^'' TTpb; TOV 0Tp:tTv;Ybv 5 lV,raio iy,i\'-fOz b ßxpSapo;; y.al Bts^siO'. l(p(ox<«> Ta t; soiooy 0£vay.'.,£iv 0 I to ^iappapov. s^rv/apo)? to(v'jv 0 Ilpioy.oo toyc ') ^cn. h latinske besede rex, gen. regis = kralj St. 108. 139 Ac^su; c(»)pci; Tc tcv yjjTOjxoArjV.Ova Ai-Ttava; s-^av^čAi«'.^ pjcč^otc icaTraTY;?«' Toütov e-ns-irojj.c-s» ^cv gapiiapov. v.T. oJv b IV^z^it; ^ 6. zpb; Mou70)y.i5v ^{viTat «bst ".t xA'j^jOr, azb toutcj I'ASIV, OTCO); TCI»; T^Tu/Y^y.cT-a; -ivspl Tcv Wpca^a^TOv c cuv spr^^tdv t'. § 6. ooy.(i)v ta u-uc tyjc a^rarr,; a'jtco y.axtuoy.sva soiooj j/ovo^vaa, c^^coc c i izmz ttspl tbv \\p0aya7t0v cta^ior/jtai. i'aätcv tsivjv tcpo; tct; ttcvtri^ov;« aa- ßwv, y,a'. -pcry.ojTTOu; Tp'.äy^ov:«, si; -o avTizspav -rou zoTaj/oO -TrapaYfvt*:»'., sv svywptoj llac-ipisv 5 y.aTa-zo e; iioihvou aTrr^p/iTC- § 7. ty;; «':ap c l'-zj^rai: «vr,p twv zxizkr^is'avb'byt y,ai'!/«; tt,v [u- ao'jjr,; ';7}s vuy.to^ 'irpo? tov tcov 'ivo|aau«>v 7:o'a£;aapyiv y^'stäi, y.«l iy.a^ov staita^ ctci^a-i lAX/atpa; tcu; 7:p6; tt, ^y.o::^ ,'iapßapoj; oasa-isv. TCivuv 5 Gvparr^Y^ic avipa; ciay.sciou; to) tariap'/M AAeczvcpf«). § 8. srsl o£ -o 'l'ti>;AaVy.ov Ux^Trtpwj) izA'/java^e TrcrxjAÖ», svsBpav tov \\"A£cavcp5v i J'rjrrir'c vyxro^ TCjvjf^^öv y^yc^w/^rr ii '^^p^ctpcri TÖV § üxvcv cvTsc STu^y.ÄVOv ts ^-^^ovot«; Atxv twv svu-v{o)v ÄVTe(/0VTC>. s oš Fv^'^a'.c TOüc l^apßapou; StÄ^-^J-stpciv | y.-xxn^wn^fzo. Tpir/j 3s ouAax'O, y.at Tt [/.ty.pov § 10, p. L'38. ;;,iT3t!;x3tc y.ai Trpöc t/jv ivE$pÄV Yi''^!-'--''^? uTrz^avji -sü Xiy^ou 'AXs^avBpov, cuv cit^jva; -c»^// llacr-picv tt&täjaov y,ai C7yv{>r([;,z AaJSwv -£ y.ai oiu; I't: Tcüc fiapßapcyc £/d)p'/}j£v. IT». toivjv TWV J/^pJiapor; zpccroi^.r'.ojvTwv Tfo 'Aßapiy.wv ctjjj^aTwv žBioo-j c Tio 'AXeqötvBpw to h ce 'AA£;av5po; § ll. ird^'zx^ Tct«; i'iapßäpot; Otvcj y.otl uwf^; Tr,v izzl ck twv ay.aTÜov Y£70V£V ŽYy.pa-Y)c, '::p6; TOV aTparr,YOV £y7:£|j,T£ Tvjc sxtßcA^; Ta; cpjxä^ Itcitsivgjv. b llp'^Ty.o; Tpts/iA'ou; apa;AiVOc y.ftl Siav£ijjta; £t; -a %'Aiva vVi Ilac- § 12. dpiov ctiVi^^aTO. y.al Sf^xa ;;.£co6aY)!: vjy.TOc xfj £$6$(j> zapsr/ov tV^v ivapE'.v. c iA£v oüv ßäpjiapoc y.aTOtvo; c Tpu^ov y.a- § n. i;£y.A{vovto, sixa tf^ truppdtrTOVTa'. y.at v/j -xapcivia t«; eu'::paEta; vo{>£Ücrav':£; ota^po'jpä; y.at/;iiiAr,'7«v, r,v ay.ouAy.av cuvy^O-e;; tt, TzaTpwi) owv^ äto- y.a/ssTv. to |jiv ouv v£vty.r,;j.£vov cuva{)^po'.oO£v di:vtitaaavt£6£t ' P(i)y.a'!cic tr,v £^ooov jj 15. .y,al r|V 5v dvTioojic /«As-WTSpa ttjc et^itsj^ew;, £t y.r, 0 FsvTwtov Ta; Ti; ■7:£p'.7T'/i<77.i^.£vo? ty;; £y.py.TT,cčv. sc iwÖ-ivoO os c Ilpt^y.c; touc 1| p. 239- av£cy,oACTiJ£v, väI $yj y.ai tiväc tou cttaiti/oD zty-pioc si^octi^toosv." Photii in Theophylactum summaria. (Ed, C. tie Boor, p. 12): „-pEcßsta T£ \AJixpti)v zpo; y.al csa tm 'Apoa^a^TO) t/, tt;; 'Pwj/awov a^rvjvt/is-s Suvaj/swc, st; ok y.at zx y.ätä tov ^/c^x^x^h. ts tcu twy-acwv Ta^'.ap/o'j 'AXsravopcy, y.al avopa^a^^ia 'l\o;j.a{(07j y.at ^y.Xaß'/jvwv dva'!p£7tc, =5006: TS -y.Aay^vtov y.aTa Theophanis Chronographia ad a. M 6085 593 a. Chr.) (Ree. C de Boor, p. 270, 271); 55'IVjt(i) t<;) £T£'. b ÄÜToypaTwp Maupiy.to^ tov llp-oy.ov p 2:0. 140 At. 108. 7JV TravÄic TÄT^ 'IVoiAaVy.at; £T:1 TOV "la^psv r0T«;A0v wc:- TZ l/.AÄUtvwv ^lÄTZspiffÄ'. y,(0A'jC7;. ToyTou Sš SXOOVTO; i::! -rov Aopoa-oXov, c Xx- ;AaO(.)v rpscßit; -po; y.5:t '/.arriTtÄTC! 'l'wfAabu; i'votpctv tm sicöv-a;. 6 ck a-sao^sito, c''. ou -p ^ApSa^a^tto 6 5k 'xobava^toc toü y,'v56vou ab^j-ojuvo; vn-irou t= v-jtj.vcu iziflai; 5ta{7(tv^2tä!. ol ss ^.vsaövts; ly.axj'.vwv -xal tyjv zepl tov'apoa^astov oaTSjj.GVTs; T£ y.pxTvJ^ÄVTS? TTO/nXOÜ? st^ TO I^ulIavTtov i'TTsy.rov 'laTiVip^^;. ^ TaTt'iaip sy.A'jTw; tv",v -opciccv ttotoo'/ivc; y.at et; yi^^'/jv y.al tpj^rjv i-Ä'Otccru; -xal TT, TpiTT, Qjipa ::AT,iVr, i-v.Aauivwv sriT'^^HvTai auTor v.al SsiXia ^euywv s!; to iju'^avtiov -^y.cv, cl be auv äuto) rf/.pät {hc^i -pt^jsoioiv. 6 8s llpwy.o? sie toc sc(«'>tspy. t(t>v iiy.aau'.vwv s/wps;. tyj^«'.; es avy;p trj; twv xpwt'.avwv 'jzdoyoyf autcf/.oAsT Trpo; 'Pwjaäiouc y.al tr,v cwBcv tcT; OrecsiEsv. y.al twv ßapßapwv i/.patvj'jäv l^'/jTs 3s y.al Nbucsiy.iovj tov p'^ya twv ßap,3«piovj «rfj tpiaxovtä (rr^ sia^eiv. -jrpc^oc'a 3s tco tov t:c.t:e5-».ov 6 llp^y.oi; vjy.to; eopwy.st t6v ivfcutjvy.iov ois^x^apjasvov tf, sxitaoiov yxp 2opty;v toö i3bu aoz/.^oO ccöpTa^sv y.al tsötov (7'jAXaß6;;.svo; ^wvtä cövcv ::oauv ev Tst; ("iap^Äpo'.; stpYa-raTO. TCoAXf^i; Se ai^^AaXw^jta? y-pÄTr^cravTSi; Tous-ij -/.al sauT&u; ly.BsSwy.acr/. 'jjvocSi-poi'J^J-svTsc 3= Ol [iapliapol toT; voV/z-riV-CfTiv sc'^TavTav v.al r^v av r, avT{5of7'.; yaXsTTOKipa t^; 7rpoü::apEav Jiapßzptov xA-^jO*/; x/.y-o-^fuynziT.. h oz ozc^rr^'fo: ij ^csiJI-st -iv: T^'/.TrAfj Tvjc (jTpaTtac TO cur^vicv OTTsf/^ACcTTSv. irsl ok V-V^VT«; ÄI CV-vxy^i; TTiiO-vjviot, £7:1 ßapßapc'J c tcov^OC'.ÄAOCI TOV" Theophanis Chronographia ad a M. 6086 (— 594 a. Chr) (Ree. C. de Boor. p. 272): „toitw tm tou ifpir/ou craA'.v tcv "brpcv y.a-^A«-j'iovTOc y,al T« ^xAauivwv Trpai^ejjavTo^ y.xi ZOAAT^V T(O avo:T:£;;.6avTo;, s ja^'./vsuc tov 'CaTi'iaspx ^p'oc llpi'7y.ov ':Tap«y,£A£6£Tat äjtoft-i TOV y£i;A(ova O'.aTpT'^ai tou; y.a'.pdv. ot ol toOto y.ötsc avT^Ae^ov, w? oüy. svos/stoü toutc TA-i^i)-/; t(T)v f/cpjaptov y.Äi TO :roAs;A(av OTr-tvac ty;v /(»)pav y.al Ta 'iu/r, a^opvjTa. c llpir/.oc Ao^oic z'.-fkzvotc Izz'.cvf äotoii: sy.st yji[j.oizon v.a'. tyjv toö ßä^raewc y.ea£uc'.v zar^pw^ai." Anastasii Chronographa tripertita. (Ed. C. de Boor, p. 167): ^Duodecimo imperii Mauricii anno, cum Priscus iterum ad Histruni per-venisset gentesque Sclavinorum depraedatus fiiisser, hand njodicam imperatori (praedam) direxit, imperator autem misso ad Priscum Tatemere iubet toto illic hiemali tempore commorari Romanos, quo comperto Romani contra-dicebant asseverantes, id non posse (ieri propter coplas barbarorum et pro eo, quod regio esset sibi satis ad versa. Priscus vero verbis persuasoriis llexit COS ibidem hiemare iussionemque principis consunimare.** Historia miscella, lib. XVII (Migne. Patrologiae, Ser. lat., XCV, p.roi 1) ,,Anno 12 imperii Mauricii, cum Priscus iterum ad Islrum pervenisset, gentesque Sclavinorum depraedatus fuisset. baud modicam imperatori de-duxit praedam. Imperator aufem misso ad Priscum Tatemere, jubet toto Die hi emali tempore commorari Romanos. Quo comperto Romani contra-dicebant, asseverantes id non posse iieri propter copias barbarorum, et pro eo quod regio esset sibi satis adversa. Priscus vero verbis suasoriis flexit eos ibidem hiemare, jnssionemqne principis consummare." Št. 111. 595, meseca julija. Papež Gregor (T.) piše istrskima škofoma Petru in Provide nci ju \Petro et Provideniio episcopls de Histrid'*-\% da ju z ') V nekaterih virih se omenja k letu 579. in 590. razkolniški škof Peter, ki je vladal v Altinu. Glej zgoraj pod št. 85 in 100. — Oba, Peter in Providencij, sta navedena tudi v nekem pismu oglejskega patrijarha Ivana do langobarUskcga kralja Agilulfa. Gl. št. 144. 144 Št. Ill, 112. velikim hrepenenjem želi spraviti v naročje svete vesoljne cerkve ter v njej ž njimi združen živeti v složnosti. Ne dvomi, da se to zgodi, ako se resnično potrudita, da se jima razjasni to, o čemer dvomita. Zvedel je (papež Gregor) od svojega notarja Kastorija [^Castorii notarii me/-'I,') ko se je povrnil, da bi rada prišla k njemu (k papežu), ako se jima obljubi, da se jima ne bodo delale nobene sitnosti Papež pravi, da jako želi in ju ljubeznivo vabi, da bi se potrudila k njemu ter se ž njim pogovorila, kaj je pravo in Odrešeniku dopadljivo. Rad jima pojasni to, o čemer dvomita, ter upa, da se jima njegovo pojasnilo vtisne tako, da bi jima v bodoče ne ostalo nič več dvomljivega. Kar so določili štiri svete sinode in pa njegov prednik, papež Leon (I.), po tem se ravna tudi on (papež Gregor) ter se nikakor noče ločiti od te vere. Prideta naj k njemu, ker se je lažje pogoditi osebno kakor pa pismeno, da bi se zopet združila s sveto vesoljno cerkvijo, ko bi slišala dokaze. Zagotavlja ju, da ju dostojno sprejme ter potem milostno odpusti. Nato jima še enkrat zatrjuje, da se ne bode delala niti njima, niti komu drugemu kaka nadlega ali pa sitnost, ako bi kdo prišel k njemu (k papežu) zarad te zadeve (zarad treh poglavij). Skrbeti hoče, da se povrneta brez škode, in sitnosti, kadar bodeta hotela, naj se že zedinita s sveto cerkvijo ali pa ne. Registrum Hadrianum: Indictio XII, XIII, c. 93 (Ind. XIII, c. 49). — „Deus^ qui laetatur.^ [Edit. Gu SS a n vil I a ei (1675): hib. IV, ep. 49. — Eiiit. Mauri-noriim (1705): Lib. V. cp. 51. — Edit. Mon. Germ., Reg. ep. Greg. pp. (1 891): Lib. V. ep. 56. — .laffč. Reg. pont. Rom., št. i 372 (1 003). — M an s i, Goricil. col)., IX, 1231.1 Št. 112. 595. Bavarski vojvoda Tasilo, katerega je frankovski kralj Hildebert (11.) postavil za vladarja, je šel s svojo vojsko v pokrajino Slovencev, jih premagal ter se z bogatim plenom vrnil v svojo deželo. '') ') Ime tega Kastorija nahajamo večkrat v raznih pi.smih papeža Gregorja. Frankovski kralj Hildepert II. je vladal od leta 575 — 596. Leta 595. je povzdignil Tasila v bavarskega vojvoda. [Cfr. Herimanni Augieftsis (Contracti) Chro-nicon ad a. 595 (MG. SS. V); Sigeberti Gerablaccnsis Chronographia ad a. 593 (MG. SS. VI'|. Kmalu potem, ko je Tasilo postal vojvoda, šel je nad Sloverce, kar se je zgodilo n^brže že leta 693. ') Jasno je, da so se takrat Slovenci že razširili do bavarske meje, katero nam je iskati tam, kjer je razvodje reke Drave in Mure na eni, Rience in Salice pa na drugi stani. Tudi bi lahko trdili, da so se Slovenci v tistem času že precej dobro udomačili na svoji novi zemlji, katera je postala njih lastnina, kar že besede ,in .Sclaborum provinciam" dokazujejo. št. 112, 113. 145 Pauli diaconi Historia Langob., IV, c. 7 (MG. SS. rer, Langob., 118): „His diebus Tassilo a Childeperto rege Francorum aput Baioariam rcx ordinatus esc. Qui mox cum exercitu in Sclaborum provinciam introiens, patrata victoria, ad solum proprium cum maxima praeda remeavit." St. 113. 595. V tem letu je bizantinski cesar Mavricij odstavil poveljnika Priska ter na njegovo mesto povzdignil svojega brata Petra. Ker Prisk iz prva ni o tem ničesar vedel, je zbral svoje trume ter šel čez reko Donavo.') Vojakom je postalo bivanje na slovčnski zemlji že neznosno. Prisk se je bal, da ne bi se barbari nanagloma prikazali ter mu ne vzeli plena. Ko je obrski kakan slišal, da so Bizantinci zapustili slovensko zemljo, se je jako začudil. Poslal je poslance k Prisku ter hotel zvedeti, kaj je vzrok temu odhodu. Bizantinski poveljnik ga je hotel kolikor mogoče z besedami premotiti. Rekel je, da mu je bilo naznanjeno, da kakan namerjava v treh dneh napasti bizantinsko vojsko, potem, da je Slovčnom ukazal prestopiti reko Donavo, ter, da se jezi In je nejevoljen. ker je bizantinska vojska imela srečo. Sedaj so odgovorili obrski poslanci, med katerimi je bil tudi Targitij, da so kakanu, ki se po krivici jezi nad Bizantinci, odsvetovali vojsko. Nato je Prisk h kakanu poslal svojega poslanca in sicer zdravnika Teodora, kateri ga je pregovoril, da se je z Bizantinci pomiril. Prisk je kakanu odstopil del plena; zato pa je ta dovolil, da je bizantinska vojska, ko se je vračala domov, šla po njegovi zemlji. Tudi je kakan od bizantinskega poveljnika dobil 5000 ujetih barbarov (Slovčnov). Pozneje je bizantinska vojska prišla v Drizipera, poveljnik Prisk pa v Carigrad. Theophylacti Simocattae Historiae lib. VI, c. 11 (Ed. C. de Boor, p. 242—245): „ . . . 6 a^ro/S'-pctovsT tsv -rrcXsijLapyov, y.al Vov «SsAcbv p. 242, § % (ilsTpo; CS övö;xc£ ajxo)) -/^ysiaovx ^tTw VPwjAÄi'wv r.oizi'zca ouva;v.i(i)v. 6 i^iv cuv llpwy.cc 'TO'jtwv cuxw SuiiTJC/TO, '/at CUV TZ? TCV § 3. SusavaG/st-i ^ip ta -ra'/jiVr, tr,v tp'.Jt,v r.foc ßapßapcv */u)pÄV ilt^U'. YÄp [Avj TW? iHxTC'.vÄfo)? o\ fiapßapci r/jv Asiav aTroiucv;«;. b 3s Xav^vo? § 4. «7Hr,y.cio; TOU Tr,v a^ccßac.v Aiav iQ-aujAa^^sv sTTÄ d^YS^^^? Uchy.o-f cji^rsy.'is ava^ejcso); rr,v at-iÄv vai/ojj^voc. c j^iv ouv IIp(cry.o; d-rzs- w? oT6v -is TCT? Aovotc 'CV X«y«vov. 3s Tpstc, v.al 'OY- § YSA-O-'/; llp(ay.w ;/£AA£tv cisY/.S'pstv -bv Xayavcv toi? Buvap^aiv 'C^^-scrO«'., TÄ 3s -rwv lÜy.AajYjvwv TTAYJO-yj r.^oz'^i'zztvt tcv "Jcrpov -<0 7ap s/aAsraivsv hz'/,iztv TS A{«V sv£u3oy.'.jj.r,0-s(<7a'.? xatc 'PojjAaiwv cuvay^^'.v. Q ,u£v cyv ci TS twv .Sapßapwv AO^'XBSC TM Xctyxvo) ^ctpf^vo'jv ^rapaXisiv § 6. Tedaj na južno stran Donave. 146 Št. 113. § 7. xcv zoAij/ov i'oÄjy.ov yip {j.yj ivoi/.wc auTbv y^cAiXai'vs'.v M^wjj.atctc. p 243. TOivjv 6 IlpiG'/.o; Trpsvji'.v w; tcv Xav^vcv cvo|/.« äutm), Tr,v ÄVOpÄ OsEtdv TS y.al £ü£"'!Si>0/vCVj T'^V lÄ'pSV, TT^V £A£uO-£pov. p. 246, § 20. outoc 5s '/.paTOcib^ xpbc Xst^jsvdv v-^ivz'o ... I • • • ä-scovto toivjv 'PwjixTc. TOüi; sa^xwy.o-:«; TO) Xayavo) Jij^pßapouc, -wv AO'.T:O)V 'Aaoupwv auibv TOi'/j^ax-r'Ot S'.aAjsuj; a;;.5i'(ioAov. aq^^vJff^c tcivuv C Xavivos tr^v Ttov ßapJ>ap(ov § 21. a::coo7iv y/>pav sStooy 'cot^ SiaSacsaiv. outw j^iv cuv Ci zsvTi yjX'.xoctq lixpl^apcov TO) TCpoty.a /.3CvaJaA6|j.£voi si:: -ra Apt'^fespa •^ivo'fxxi. c Zl CTp«- xci'/.i'o -roiv^p^^'' ^ M^ypiy.ior Tto lIpiV/.o) IjjiifAOSTO cc-aajaftji -vs sut;^)-^'!«; autov -ir^ptsgaaacv d^uvstw; atro^s^w/to-ra to) ^apjapco tyjv a£i'«v." Theophanis Chronographia ad a. M. 6087 (= 595 a Chr.) (Ree. C. de Boor, p. ü-y^): ^z 3av. TOivjv & TTSpl TOuTwv TTsbq Tcv XxY^vov BtiBcop^v TCv iMTpbv aY/'.- voia y.a't <7yv£a£'. y.£y.cc|XT,;j.£vov. . . . 6 ci Xay^voc TÄUTÄ a'/.Y;y,0{oc XÄI jzoYSAa^a: £orj?£ Tvjv £?p'/ivr,v dcYS'.v, Bi '::pia'.pej£{ llpby.oj, si -zi -O-iXr, twv Aafupwv tbv Xor/avov 6 $£ Hpi^xo; Tr^v «TriBojy.« XaY^'^w uTsp Btx- ^ÄCiW;. Ta os AÄ^'jpa -ravTa Aaßwv ay.'.vB6v(«)c Tbv ^CTa(Abv Bts-rrspaasv. 5 oz Xäyävo^ t7.üta BsSdt'j^.svo; t^-jO-T/ ;uyaat»>v v-äI c lipby.o; cl^ Hu^avticv 6 os lIsTpo; Photii in Theophylactum summaria (Ed. C. de Boor, p. 13): „ . . . OTTto; I[p{t;y.o; azo/^£ipcTov£TTÄt T(T) Bcjva». t(o XaY«v(j) a-rrb to>v ISy.AÄj-•<^v(i)v Aivac, y.ai IlsTpo; avTiy^stp^TOvs'TÄi cTpar^Y^^ iiT/TfC' y.«l -nepl OcoBojpcu tcu Tps^^so); toO ctocaivtc^ 7:pbc tov XaYOtvov Oirb tcO Upicy.cj, tv5; t£ ttspl autbv r.a'.ody.^ '/.? Tyzöc ® Turc; ^JoyAS-vS TpjT^al; jaoisä'.; ^yv-vÄTTS^O-Ä'. Tr,v § 3. IC y.al c^awv y.al ypu7(cu. d-iroooiT^j^a; tt,: UstptvOcy c Itc tä Aci'wfcspa yivstäs, y.al -AaTaAizwv tx AptwCTTipa t^ § 1, p. 247. Ibid. c. 2 (p. 24^—240): . . • «"OA'.TTwv 7£ TY)'/ I;:' -ja su- ü)vy;Aa twv yo)pwv ts .Vlap'A'.avsy ^jv-j-svoj^.svo: TTCAst 'zpz^hvf § 2. -roO ffTpaTOzsSiy zposs-rarsv. y.ai ouv IvTyy/'*''®^'*' -y.Aayr,voT; Aiiav 'Pw;/.a{wv ^oAAif^v Ta-^ap y.ai "Ay.yc y.al xa-raTrpcvcjAsu- aavTs: auO^ir lAo^upx.'wvajv tohc aTu/'o^avsac, v 5s auTOic zzi ZCAACU § 3 ai^-a^wv irj a::o5y.sy'/i twv aa^ypwv. o>; Zk s^ctsvt^;; eßxe'iav tou; 'fw.aotcy; ct ßap-flÄpoi, stTÄ y.al $7:1 -bv ocv^v twv a7jAaXw':<.>v |':paT:ov':o. avaipet-ia: § 4. To(vyv Tf Twv äspivwv ai/f'.aAwTwv '^jßyjSbv szsi Ss cytrcsuy.To; toT; ßap,3apot; r, cyvavTvic-r, t«; a;Aa5a; cyvO-svTs; '::ep'.2?aXcv:o y^apay.a, a,u.a toT; § 5. -.X yyvata st; cb Tig? Txcpoy svaTToO-s^xevot. c'l 2s 'PwyvXiot rsTrXyiffiay.sTsc tcT; retatc (toOtö Yap xoXc gapßapo:; tb rsSff^-jTspsv ivojxa) oyx žO-ippouv £?? yß^^^ ža-jvsv icesissx^ ^äp ta Iv. toö/apav-o; few/ otts tow ßap^apwv äy.övtia § 6. -pcsp/čjASva. C Toivuv tsjtwv l-iriJTaToiv ('AAe?av5po? cvoj^.a aÜTw) zaTpio» twv p. 248. 'I*wixa{wv ^w/fj to«: svsy.sasiito || twv fewv y,a: v.atac'jr:ä5r,v § 7. twv :coasi^-iy.ö)v y.'.vsivwv a-äp cl 'pwr^abt a^roßavts; twv t::7:wv ^poff- § 8. ov-iAcu^t TW yapay.: sswoaiv ts y.ai avT£Aa;xgavov Tac twv f^sAw;. tr,; pxayy;; tci^ap&uv stap/oosvj; iy-atspa syva|;.s'.. ti; ewsziibrjci y.ai avit; i-zi {Ata; e::(ßa':v;: cyv/jvwi^ivY^; tw /apay.i /ai zepii^poupcyffr,? xh 3apf;apov, s 9. sua ctä; £7:1 taüt-^c tw q-^e- toü; ^arjoaj^ovtäc ^acev. vivsta'. t^vjv to-c ßapßäpo'.c Tb y.ay.cv aocus; vip r/Tsöi^sv cl 'PwjAa-ot twv ßapfläpwv -cbv yäpay.a. cl Bi ßäpßapoi aiciipr/AOTe; TOy TT.V idla^.T.o^ vf,; aiyiAaAwTfa; {ictpav Äxsff^aTTOv. Ol M*(otjtatoi ^-/y.paTwc 062 rou y.a; jAÖXt; Tobc Z£pt TOv i 10. yipay.a japfiapo-j; ar£y.t£ivav. s=UTepa ss -^ilji?«, '^£v'.y.tr(y.6T£; tw ^rTpaTr.y^» i;yvy.upVicavTa 5t5;f,£iC7av. zsiJ.rr.oP.o^ 5k c cTpaTr,Yb; y.aTa toötov Tbv ywp&v v=vcjUvoc št. 118. 153 •/,al Ta irA'/z'.^T. ttov Trpcd-cCVTwv lowv tov; avopava^^-^j^avra; Tr, § n. Zz ucTspaiÄ 7,uvr,7STSiv 6 UsTpcr irpb^ ^ACOC . . . c TOIVJV § 14. Ile-rpoc -r^v sv Svjj&v^j/wv jat, sipojv tcu a^Tcy.pxtcpsc, sti zf/.po); Ozc y-ÄTaTpu/i^A-v^c y.sraTratiT-ra' Tbv /Äpa/.Ä, xöfi T^s^pcj^ tstrapa-; ivaXXar^; s;:: T^tc t(T>v -y."Aaur,vwv hzoGi'7. Statp-Jia;. Ssy.a-n; cs '/il^ipo:, || y.al c aitcy.paTwp Motv- S 15, p. 2-p{y.to^ ßÄcf/vc'.cv lri5-cAr,v -cw auTaSOv^o) £vSr,;Av;cra'. zft Wpr/.r,* r,y.7jy.s=: vip c Twv -y.Aayr,vo)v Ta ii'j^Javr'.sv cp;;.a; Izi^spsiv. c cl ^ 16. CTpaxr^Yb; ly. tc-jto-j e::: ts Hi^tjO ^^''^Tai ^poyptGV, ti.ETa to^to zpbc Ta ZaXSaTra ÄCty.vstXÄt. c£'j"spa os 'OI-'-spÄ, Maipbv -zr^v TTÖA'.V OOITÄ, y.al B-ij-a TS Aa-rapy-b-j op^üptcv či; Noß»; cj-rpatc-sSc'jSTai. . . . c i^kv c5v llstpc; S 19. $jo Äva ib ^syovwc Ä^aip-i SVTCO^^^SV y.al žrl rr/y 0soBwpC'j 7;cXiv TÄ&pov r/apaEsv, u^rb zpw-rvjv Sk sto Iv -cfj Asvoi^ivr, Koup{r/.a cotta.'' Ibid. C. 3 (p. 249): „'f-v; C£ 'Oj/spa, v.otl sv 'Acv^i^-w -f, ttoXsi tä; szaVAS'.: S? l-^oisi'cti. ^xci Bs o\ ÄVTC^C cvtä rbv ^rpar-Tj^cv, -csO actso; uuvavTwcri TO) ll£':p(;> y.ai 'vT// Zipl xb -CUT^O iTrsTcir^vTO stco^cv. £v tm ':o'j';<|) Äzb rpi^J'jTspwv /povwv tiviov czAi-r/,bv S 2. cuvsTeTÄy.TO STTI ota^poupa TWV TTOASW;* z'jy.vÖTspov Y^p ^^p' -3£6t/;V -r^v zÖAiv c?a c'.ÄTT5VT£<; Ol ßap^Äpot y.aTso-rcO.a^ov," Ibid. c. 4 (p. 251, 252): ,Ss •^l-'ipx y.ai -irpo; tb oy.ozYi^at -ou; S 1, p. 2£ toa£}j.'!o'j; avSpÄC y/Aiouc suvs-caEsv. cü-coi sy.aTOVTOtc. oiy.a JJo-jXvapo;; zpc^/TrfcTouoiv. c« [X£v o'jv ßap^Äpo'., ocTS stpr^v/;; y.ai Xa^avt.) 07:06^7;;, ar£p'y,£piV.V(i>; S 2. i-rrotoövto -rrjV ßaotoiv 0: os M*tt);/aTo'. YV(o[rf, Toy oTpaTriYoiJ y.a^a -coiv fiapJläpo>v •;oT; dy.ov-i'ot; £y.£y^pr,v-:o. o» 81 BoüysY^?^- "P-^-f'S'-;" iH£T:£;^.7:ov rr,'^ -zi «;:£- y.r)puy.£60VT0 7.al zapYjvouv 'Po>:jLÄt2t; -^viv jj/r, c os ^oü ^jv^aYl^aTo; § 3. e^apyoc -npo; ^bv o':par*;Ybv Tps^jSs-c l^sTrsiATCEv a-izz otjv.ctwv oy.-rio TTSo-jy-ö^a TCJ /wpi'oy. y.al ouv 6 lIŠTpo; toü; £!pr,va'oy; aöyou; a-ojEi^aij-r/o; -oT; ■;:po{)-£oyo:v iBrjAo'j oov(;) jj.ayatpa; tou^ ßÄp^äpcu; Tapa/pv^j/Ä oAAuva». cl ix=v cyv lioÜAY^pO! S TTpbc; ^f-a/'^v w? ctov -js r,v <7ujJLopa;ä;;.£Voi ::pb; ';r,v i;.ä/;r,v yß^vz £V£!ai;3!v, -otl A-av Y;pti>V'/.w; GUVTa^ai^.iVOi O'jyV' r/vaYy.zoav. . . . 7:7p7.Y'-vovT3!i S 6, p. 2E Toivuv Irl Tbv XaYavov ol ßäcßapc. y.oii Tapr,y.o'Ao-j\Vr,y.£';a TrapaYyy-vcüi'.v ajTÖ». 6 oi5v ßapjapoi to; rbv FlE-upov 7:p£?£'.; iSsZiiJLTri y,al Trap^G-ircvoouvTi tco); auTto y.aTwveiBi^sv. c Zk lIsTpoc TOUC -rrpio^čtc aoyci; a:;£ß0'jy.0Ar,5£ vSK aYvo'.av S 7. Tou o&aAiJ.a-rc; 7:pc£0£p£-c. Bwpoir rotvjv Aay.-po-r y.x{ Ao:oupo)v ^v;;;.««'.;. [j.zzvrJAhr^i:', TOV ßapßapov 7:pb; süfjivstav. tstäp-v; br, r,ia£pa, y.xl ■:rar,otov tcs vstTcvo;; y.^l ivy.oj: o-ja- i? a£;a;j.£voc äv5pac i-hstöi^-sst s'.a7:£pä'.o3jo-ä' tov -rotaj/bv y.al $avo>;oa; xi twv -jco-a£ja{o)v y.'v^ijaato:. ol |a€v c3v tov 7:ota?/.bv oazop-t^iaiuoaj/svoi i;awoav a7r:(vt£r. c os § 9. tpö7:c; t'^c a/stiosw; outoc, elxo-io-ac tot; izl xatäoy.o7:f, cuvtättoiasvc'.; asi tä; vyy.t«; -ttotsis^a: tr,v ßasiotv, yjijipäc ss -j-vc.; trpoooi/ias'v. oü-ot tzoaav-v s 10. tf; 7rpot£pa{a blatsirctvjy.ots; tropsiav, sitä y.s/.o^sa/.ots; £7:1 tot; uzb to a'jy.oow; £t; ävattauxav tps'ov-ai 7:£p{ ttva -rcarj^by ac/jj;r,v. ::£pi bs tp{t-/;v § 11. TravTwv -AaO-c'jBovTOjv, y.al [xr, Ottovto; toö StaopsypouvTo; Ttvo;, a6/jj.y;v ot ßxpjapot, ÄTToJavTs; t:(vuv 01 lx.7saur,vol twv Tttttwv ivi/stpouv 'iu/ausiv 154 St. 118. • § 12. '/.aTÄ^wpot. 7.ÄI ^WYpr^O^iv-sq cl cst/vÄi5'. «vrjTä^cv^o ^isrs/sO-sTv, xot; § 13. 'P<');Aa{ci; ßsßo'jAvjTa!. cl cDv a-c^vovrs; crwT^jptÄV c Ils'.sxYa^TC; (^'jACij^ycc es JÜT^; zf,^ zAr,{>Jo; TWV ßacßxpwv) Ta; ^uvay-st^ xvaAaßcov riTxy.sC» ^laß^^si; ^TpÄT^TrcCsusTÄ'. V.ÄI ."JÄTC ÜAÄ:; »yy-puTTTeTat 5 1, p. 253. IbiJ. c. 5 'p. 253, 254): 5 cz sTsarrjVs;. b tS'j ay-v&y.paTcpoc acEAcö;, arsj- Bsy.'lj.Y-jÄ; •jTrsTvai y.SAiUs: TCV ttctäiaov ^tarepatcucO-ai stpä- TijjAa. )('.A{WV tjivjv tcv roTÄy.dv, äravT«; avÄ'.poO^'.v ol ßÄpßÄCC., J5 2. 0 iTparr^vb; Ta [aXXa cyy.5(.)v0v] T);'/ c'.aßa^'v, tva y.a:' cXivov TOV 7:oTa;j.bv irspxtoyj^^vc. '7:apavaAo)i/a TCT^ av';'.7vaA:'.c '/^VV^COV-Ä'.. CU-W 'tivjv cjvTateo);, itspl V? 3. 'V' '^'/jy^t'^ vcij zz'.aiJ.z^ o[ ßzpßapc. TracÄTaT-rov-a:, c'i cuv ' a-b -rwv -oj; ß^oßapsuc cl $£ ßapßapc: Ta zAvjOr, rJj; iy.-^zo^AZi^^ $ 4. Tojv ßiAcov ispc'.v arjvaT/^JÄVTs; ^P^ÄVÄ; TÄ; cf/^^ac ZXTÄAII^.ZÄVOUJ'.V. xvxi^tXzca TOIVJV 5 tsvTwv TÄ^iap/cc, ^v K-jpzvacTiv 6 A5V5; ^O^äcä; icioxzvr ßiAOuc yxp Izl «UTM, SV y.atow.) 7$ -rrXr.vo- vsYOVj'ac. -O-ÄvaTS' xjzoi • »7 i 4 'lt*il ■ • zpaYi-J-aTsOt'^c'.. y.al ojv ^riTTTwy.sTo; to'j llsspav^irTCj TpizsTiZ'. xpsc aTC^^yvYjv t; »c- Tcov ,vzpßÄp<..)v -iStßdtAcvCcC scvw TTo/.AM TTpbc ardcpÄ^'.v /wpir/ äutouc •/.«-r'/jvzvy.ajov. tt,/ ol cüociv i; y.ay.pxv y.vj o'ci ts ovts; "ci-^cajvvat to t?,; tttitou 7;/;sa6£'.v, < 6. TTpb; tov yiz^x'/.y. s-avl'^su^av. yivstä'. tovvjv t^ uctipa-'a ;j.sYaAr, ^tAäv/j toT; T:o5r,-"ou-'. to 0t07.t£u!;.3c, öOiV y.al avuco'!a - 3t23:t0';:ioo) y,ac t a tf,- cjy- i ii « 117 STTiTSiviTO. cu sspovTo; TOCVUV TOO OTA'.TIXOU Tr,v 7::av'.v TOU u$aTo; oVvw p 254. ;rj»)ouvto TO oi'^cc. -^j/fpä 01 'P'ty;, | y.«; to y.a/bv £;j.r,y.6v£t0. y.ai av y} ctpatii o'.6aw/»2v iz-xzy.^ £1 [ay; T'.r aXou; Tbv 'IlAjßay.i'av äutoT? sSsas;^ Tcc-ajAoy, ^ 7. TSTTapx; TtÄpacÄ'/Ya; xr.iyym, o^(i> ;;iv c-3v o: i; l(.){)-tvo'j ^ripiTv^/avouciv ^oät:. toivjv oi ;a£v -poy.a'lvavts; tz ^oväta toic /sia-j'. to ys(i)p aäouttou^iv, ol b'i iz'v.-y.v&oti; tätc /^p-iv ^puovto ooatx, äa'ao: at^'/^vtxouv tät; uopiä'.? to § 8. vay.z. ox ti;j.t:o'j; y::dvtoc to ivtirrspa; toj ttotäij.oo, y.a: ßapjipt.>v svy.p'j- 7:to|;.5v(.>v '.'ivitä'. ^.iv/st;^; tot; xy.ovtioic ^ap sßaaaov tcuc § 9. uopsuoi/.ivov? oi ßipjapoj. ouy.odv ä-otttou ocvo; zcau; irivfvcto. oyctv toivuv {vätipov r,v fas^i^äi avä';y.?;, toy 'joxto; a^s'.-stv y.xj ätto tcö o'/!/oy;; tov ßi'ov i-tcoa'.-i^v, ;;.£ta too üoäto; •j';:avta£tv y.o:l tov ^vxvatov. atocp 0'. 'l\o;j.atoi vaur/;7/;?a;/cvoi tov ■:;ot2;abv oisvvjcavto, y.^ta^wpov to t:oa£;.».tov § uk irst 0£ rpbc to avt'.zipa; to ottaitizov t:ap£y£vcto^ aOpoov ßapßapoi siril^-ii^^cvct t-4t; t/j; 0 lütpo; ic bu'wxvtiov Photii in Theophylactum suinmaria. (Ed. C. de Boor, p. 13): '0 0£ £joo;j.o; aoy-; r.z^l r7;q aTaiiac T«?; Suva- ^.i^/iv, apijT£{xv T5 y.ÄTÄ -y,aa"jy,v(ov v;TOt PsTcov TItäi ^ip Tb -äaäiov iy.x/vO'jvto.. y.at to)v Iv "'Acriv.c.) rr, Wo2y.(oa 7röa£'. II£T0(.> T£ v.cr. toTc zoa'täic St. 118. 155 GU'xßsi^rjy.iTwv, y.al wc IIipa^acrTCc o ^r^c "wv ly.XauvJvwv 9uA«pyc; av^pTiTai* •/.ai (iv^pa^aO-ia 'Pw|j.a{w7. crspt ty;? O'yucpt«; r/;; Trapay.oXcuO-Yjff^cr,^ talc *Po);Aa(fi)v y.al tcu UsTpou v.a'ca::oA£;r/]0-iv':oc uzb ^IxAaur^vo)'; lIci7y.o<; auO-:^ YI'VSTÄ; ižTpaTvj^c^." Theophanis Chronographia ad a. M. 6088 (— 596 a. Chr.). (Ree. C, de BooFj p. 274): „ . . . Talita cz b lU-poc to) ßac.As« y,aTq;;/jvuc7£v. sA'0-o>v 5k 'ixl Mapy.tavcj-OA'.v aTcojtO.Asi yOdyj^ zpoTcs/siv. cuto». -TrsctTu/ovtsc -y.Aautvot; * Pci)|;.ar/.r,v Ai'/;Aaj{av -ncAArjV tcitou^ tpiTOvcai* cl ßapßapoi tr^v ai/|jt,aXo)jm atco^saJavtc^ . . . y.al aiy|j.aa(jia; -toaayj; y.par^^tavts; ta 'po)-'/.«IV.a -jTrifftps'^av.'* Ibid. ad a. M. 6089 ( - 597 a. Chr) (p. 274 —276): „Tojtm tw p. 274. ST5'. Iletpcu toy stpaf/j^ou y.jvrjvcjvtoc, y,al ub^ avp-®'"^ auto> suvavtv^aavto;, tcv rdSa tcutcu sv SsvSpc.) sJsO-a^sv, xal dsop'^jtci; oojvat; ttoaac») ivo^tXeusto. 5 ol autcy.pat(i)p atcyfetct; y.al acopY^toic autbv TrsptijSaAs^^ ay.c6o)v -y.Aauiva sOvv; y.ata tcu Husavticj xivitcOai. c Ss llitpc^ ßiacray.evc^ si; \6Jia; zapiYSVito . . , I] . . . c£ (sc. c Hstpo;) i-rl y.ataay.s::?;' c\ ok P* 276. -rrapituv'^avcucrt jJouA^^?®^? api{V|;.2v. ci ok UcyA^apo: '{)-af'p5yvt£; t^ s^P'^'^Ti toy Xa^avoy aj;.£p(|;.vw; i^aŽ^ov o» tou; Bcu/svapou; tac ittcicuvto. zl $£ bsjayapci aucct£aa5ujiv «v$pa; £zta 7:apaivci>vt£c 'xy; trapaau^at t/jV £ipr,vr,v. to6t(»)v ay.ou!ravt£; 0: ::pctp£/ovt£; jj/r-vjcuj'. to) 5tpatr,Yo) tauta. 6 0£ atpatviYbc 'ior,- „cuož si autcy.patwp rrapsAO^, tcjtwv Se -TTOAsj^.iiu tpsTTOvtat 'P(0[j.aicu C'. 8k [iapßapoi cuy, IcitoHav autouc, i'va jrr, vty,o)vt£; y.ivB6vvvjcy.t'.. 7:£pa7avtsC ok ol 'J'to^AaTo'. a;y;j.aXw7(ac -t^ca'a'^^ £y.patr,cav y.al £t; ta s7:avs(£uEav. '::Aavr,\*)-£vt(i)v ck ttov ooy;yw7 y,al avuopo'.^ tozci; r£pir£Covt(i)v, £y,iv8üv£'j£ to 7tpat6::£Bov* ßaofeavtfi^ toivuv Bia tij; vyy.tb; Tzspituv/avouci to) 'ITai-ßay.ia •:rotai;.;, 'cpcTTcv ou i^aXtcT« «UTW ^a jjiivi^'^c •j^rsTOTCOtt^sv, S^rsp i^v y.Äi TÄvaA'^j^^s^' cy.oiri^jjo«; "^Äp aTcajYj:; TrcXew; y-a-ra xs Bpay.Yjv, y.al ttäv tc 'dvx'jp'.xbv, 'fi 'o-eo^uaay.to^ -ctov 0£!jja)voviy.a{ci>v jayjtpctroxi^ u-nsppaacvtw^ ursp^x-' •JTAOUTO) TS -Aal avO-pu)ro'.^ suO-sa-coi^ y.tzl CTOVSTOT^, y.«l XpicTTiavjxwtaTOi^, y.at a^tXw^ e-rsiv y*-'®^? sv y.apSta ßajiXsw; y.tvza'. t, ttp^/vS/O-sTcjä lAYi^poTroAt^ T5 Xap.-rrsiv axavcaj^cd^sv Tot^ Trpo-TcpT^i^ac.. y,ai OTS Tautrjq TCOV «Trpoc^Soy.niTwv zt, cu)^ t^ttsv ty;^ twv tsy-vwv isyrijav; tov to 'pwjxavv.bv y,pato; £väct£|;.pivov, y.aa£i 7:005 žautov t/;v «xacfäv twv ^y.xaßiviwv -ö-prjffy.ftiav, xat 0-y;pio)byj cuxtjvj "^ap auto) to i-o-vo^ a:rav, y.al xpoq/^la^ auTot; y,cd a^Ao^svfet^ tiväc ßäpßapou? ctpat£u5ai travta^ xa-a t^; '0-£0{)-£(a7;;. «I twv ^fiwpivcov hyj^o^'zo, Ndov SepEou utpatov 'ti twv Aio-koxwv y.al Atßuwv xata *Iov$a{(i)v t'o xplv c7;Xtca};.£vcv, l'$oja£v tootov y.al 7ü0Tap.ou; ^ap '/.al TTr;^«^ |y.A£Tt}/ai r,y.o6oa{A5v,"^) oT; 5v CTpaT07:£d£j!javT£5 -rrapsxa-'O'qcav, y.al tt^v cXr,v B'.* 'rjc T:ap(j)5£uaav, 'rcsžiov d^avtci^oO y,ata tov ^poct^jtrjv y.aT£(7TY;cav. Ibid. c. i 11 (p. 144) 1 Kai toffaüt'^ ^txyjo-u? tojjoutw tox^^ 't7}v osbv 3tav6crai ttpooeto/'o'r^ffav, q aj7.ctß6xtoc i^^vtojv, (be {^.sta tgccapac, vj y,al 7:pb? irivtfi 'ofjipa^ jiixs^ ta ivd-a^s vtataxajj^avoüfftvj y.avt£do-£v !i;j.£x£(yt£pov 7:£pl tyjv aut^; ^uxay.tjv $ia}a£t-vavtwv, aüt^ t^ vuy.tt ssutspa f|va'., vcfx{<7avt£; dy.£tvo t^ iroxst y.at£(rtr,y.£var bk Xoi::bv iwijfopo? btvju^afffiv, '/at nrxtjjiov ouoav tv^ t:cXiv €yvo)pwav, o>p;xr,aav žt: «utTjv c;ac\j'uj^,aoov 10; a£(i)v ap-a^wv, v-ai o)pouo|;.£vo<;. L'.to: y.al T(ü T£{x£'. Ta; xXtf^ay-a; ör»'cp<)-(ocravT£;, auTai "fap aÜToT; -Kpoy.aTaay.s-jaapivat 3'tßa5tas0vt0' ozXc^opoi ^ap autwv avtivai 7:ap£ßouX£ujavto, tots $yj t6t£ to xoufftov xal i^sy« tou a^bu 'Aö-Xooopou vsvevtjtaj. ') Že V slovenskem tekstu sera mnogo izpustil ter navedel le to, kar se mi je zdelo važnejše. V izvirniku naj tu sledč le nekateri odlomki. Izrazi i^Juvy/d-yjp.sv, S^vwiiev^, katere nahajamo tu pa tam v tem sestavku, dokazujejo, da se je pisatelj tega spisa takrat, ko so Sloveni prišli pred Solun, mudil v tem mestu ter lahko s svojimi očmi opazoval, kako so sovražniki zunaj mesta postopali. št. 120, 121. 163 Ibici. C. 113 (p, 144): ... (S)^ Se ^f^-s?« Xctzbv svetove», ol -O-Tjpsc sy.etvoi Vo W/o; axÄV y.6y,Xo) Trep'.OviSccv äaoaAwCj o)c S(iv£ov Vc X£Y6{A£VOV cpj^- XWptJJÄt TWV IwUXwV £^£A^£lv 'Jj £5(i>0>£V filJsXaCTai TT) 7:6)s£t, Ibid. C. 114 (p. 145): Töts $7; TOTfi wf-O-v; T/iXauyw; xb dvaptO-jj.Y;':ov tvA^O-o?* jŽTib "^ap t/5? aV.pocq tcu 7:pb; ^aXaffcav Tfir/cu«; tou iz^oq xfCfZoXät; jAS/pi tou i;!-paic; ToO ouTi'AoO -O-aXa^aav TE^'/OU;, öa::£p ^avarr;fcpo? 'j:£ctF^cv Tr,v •rcXiv, ou$£vbc To-Tvou 0-£t«)pcujjiivou -riji; Sv 6 ßapßapo«; oux «xccTfii, aXX' f,v «8£tv ävtI Vj BevSptov, v.tcccXa^ twv avxiTraXwv, aXX' Iti xäI CT£V0'/u)p0upivu)v, '/.ai w si«; rr^v alSpiov t^jmv i::vc£'.6rcu)v Ä^ux^ov ^ava-ov y,al xo ^Tt O^yjjLactcv cii r<[j.£pa(; £y.£{vyj<; cy jxovov -rspl 10 £ä6xXouv o)jsI TT,v aXXa y,al zXfiisTCt X{av Ic a^Twv xst -rrspi ':r,v ::äXiv fpoupia t£ y.at i:po«j'v£ia y.ÄTfiXafi^avov X£V^5(jl£vci ^rav;«, y,al y.«T£?{>(cv7£;j y.al XfiTCTOvovx'c, y.«! Ta uT^Xotza 7:cal y.ataratoOvTfic* c6y. £)rpy)'(^cv -rorfi x^?^*'^^ ßaXsiv Tfipl xr^v ToXiv, Y/ yß^X «y^ot«; Toiv aXX' dz' aXXv^Xcov, y.at 3:§i£$cb£uto; tc utovciy.cv xiov cwjaä-tov p.ifaoujjlsv« Ibid, c. 116 (p. 145): „ . . . BsO-cepov 2s ev dpiO-jj.w tujv ircXwp/.oivTwv d vap p.6vov tou; May.£56v«? aT:v "^iXtacs; dv^Tw. outo) j^.kv c3v J^WYp/jX^svTs; SiqxcT^ -Traps^ßovTC, c iv 'r6;jiit T-i^ :iČA£t TOU; Aac;'jpaY(0'/-^j^£v:a; ßapßäpo'j^ § 1. Ibid. c. 4 (I.e., p. 289): „6 Se Xävä'voc, zcfv t», tov «StTOxpäTOpa twv TJpE^ßsi; Maupr/.tov ersj^^tJ^iv, avaXoißeiv toI>; § 2. ?WYp'(jO-£VTa^ 6 Ss Mayp-iz-io? TÄt; TOO ßapßÄpcu y.ÄT<3C7:AaY£U y.al Totc XcYO'.? aT:oßouy.oXo6,y.iVo; St' IriiJioXiw; tw Ilpf^y.w -^psiJSTa^čv Ä7:c3o^vai Tob^ ^(üYfvjö-ivTa^ TO) XaY^vw 'AJapou;. OUTO) {xkv ouv azb TT^i; TOSASW; avsoBcvTO Tw Xäy^vw et ßäpßapoi." Photii in Theophylactum summaria. (Ed. C. de Boor, p. 16): „TSti-^TTr, [xa/v;, y.at viy.vj h'xiotT.c 'Aßäpwv, XÄ: aXoJcrt; TWV j^iv Po Anastaziju je padlo takrat 3000 Obrov, Ic 800 Slovenov, 3200 Gepidov ter 2000 drugih barbarov. Pravi vir je Theophylakt. Ta notica nam kaže, iz kakih narodnosti so bile Čete obrskega kakana sestavljene. Med ujetniki je bilo največ Slovžnov; primeroma malo je bilo Obrov, kateri so bili, kakor se vidi, kakanu posebno pri srcu. Med ostalimi barbari je bilo brez dvoma največ Gepidov. Mnogoličnost obrske vojske v narodnem oziru na? nehotii spominja na sedanjo avstrijsko armado, v kateri je sicer največ Slovanov, a vendar imajo v njej Nemci prvo besedo, Mesto Tomis (Töjv.j^ je bilo v Dobrudži pri Črnem morju blizu sedanjega mesta Constanze tam, kjer je sedaj vas Anadol-koj. 'Aßapcov tpt<7y^iA((i)Vj a)Jvtov $s ßapßapwv TSTpay-iayiAi'tov, y.ai l'ceptüv Sir/iXi'wv y.at Stay.ocj^wv, y,at Sy.Xaßfjvwv -//aiäSwv övr.i^' o>v 6 XaYavo<; d-aTi^ff«? TOV au-roy.pi^cpa -rou; ^wvp'/jxO-svTa; 'Agipou; tivsXaßsv." Theophanis Chronographia ad a. M. 6093 (— 6o( a Chr.) (Ree. C. de Boor, p. 282): „ o ok Kay^vc? 7:aX'.v cuvaO-pcfca^ iw tov "laTpov ^rapa^lveTai* y.at aujji.ßaXovTs; itoXejaov YjtTwvTai ot ßÄpßapoi y.at ei^ xoc psi-O^pa toö xotap.co a^rorv'ycvtat. cr'jva::oxxuvtai 5s toutoi^ 'am sy.xautvoi i:oaxo(. ^wvtä^ Ixpa-TTjSav 'Aßa'poa^ pisv TpKr/iXbu;;, (ly.Aouivou; hk 5y.Tay.odou; y.al Fv^TraiSa; xpifj-XiAt'oy;)') 8!ay.c Ilptay.o) d^oBoövai tw Xa^;avw -cclic; 'Aßdtpou? y.al (xövov,« Anastasii Chronographia tripertita. (Ed. C. de Boor, p. 174): „Mundi anno VIXCllI, divinae incarnationis anno DXCIII, imperii vero Mauricii nono decinao anno ... chaganus autem rursus potentatibus cumu-latis venit ad Histrum, et inito hello barbari superantur et in amnls fluentis necantur, pereuntque simul cum his et plurimi quoque Sclavini: vivos autem optinuerunt Avarum quideni tria milia» Sclavinos vero octingentos et Gipedum tria miJia ducentos, nec non et duo milia barbarorum, porro chaganus ad Mauricium imperatorem legatos misit captos recipere nisus. at ille nonduni comperta inclyta Romanorum victoria scribit Prisco, quo Avares chagano redderet tantum." Historia miscella, lib. XVII (Migne, Patrologiae, Ser. lat., XCV, p. 1016): ^Anno imperii Mauricii decimo nono . .. Chajanus autem rursus potentatibus cumulatis, venit ad Istrum, et inito bello barbari superantur, et in amnis fluentis necantur, pereuntque cum his plurimi quoque Scla-vinorum. Vivos autem obtinuerunt Avarum quidem tria millia, Sclavinorum vero octingentos, et Gepidum tria millia ducentos, nec non et duo millia barbarorum. Porro Ghajanus ad imperatorem Mauricium legatos misit captos recipere nisus. At ille nondum comperta inclyta Romanorum victoria, scribit Prisco, ut Avares tantum Chajano redderet". Št. 134. Okoli 601. Langobardski kralj Agilulf je poslal obrskemu kakanu rokodelcev, da so mu stesali barke, da je mogel potem podjarmiti neki otok v Traciji. Pauli diaconi Historia Langob., IV, c. 20 (MG. SS. rer. Langob,, 123): „Hoc quoque tempore misit Agilulf rex cacano regi Avarorum artifices ad faciendas naves, cum quibus isdem cacanus insulam quandam in Thracia expugnavit.^ ») Besede ^SzAaoivoug Ö& exxaxocioug xal Fv^T^acSac -upioxtXCoug« je izdajate^ dostavil, opiraje se na latinski prevod Anastazija bibliotekarja. V rokopisih jih ni. Št 135. 602. meseca februarja. Prisega nekega škofa'), ki se je odpovedal razkolništvu. V tej prisegi pravi dotični škof, da se je po daljšem preudarku svojevoljno odpovedal razkolništvu ter se zedinil z apostolsko stolico. Da se ne bode zdelo, da je to storil iz nečistega namena ali pa na videz, zato obljubuje (škofj njemu (papeževemu odposlancu), sv. Petru kot prvemu aposteljnu, njegovemu namestniku, papežu Gregorju [y,eitis vi-cario beatissimo Gregorio"], ter tega naslednikom, da se ne povrne nikdar več k razkolništvu, kateremu je po milosti svojega Odrešenika dal slovo, lemuč da ostane vedno združen s sveto katoliško cerkvijo in rimskim papežem. Zato prisega pri vsemogočnem Bogu, pri štirih svetih evangelijih, katere ima v roki, in pri svojih gospodih (bizantinskih cesarjih), ki vladajo državo [„atgue illius dominorum nostro-rum rempublicam gubernantium^], da ostane vedno združen s cerkvijo, h kateri se je z božjo pomočjo povrnil, ter v zvezi z rimskim papežem. Ako bi se, kar pa se ne sme zgoditi, ločil od te cerkve, bi zaslužil večno kazen in z začetnikom razkolništva naj bi trpel na drugem svetu. To prisego je (škof) narekoval z dovoljenjem svojih presbiterov, dijakonov in klerikov, kateri so mu (škofu) radovoljno sledili, se združili s cerkvijo in svojeročno podpisali to listino [„hanc cartulam"-\ Tudi sam (škof) jo je podpisal ter jo potem izročil njemu (papeževemu odposlancu). Registrum Hadrianum: Indictio I—V, cap. 215. — „Quotiens cordis.^ [Edit. Gussanvilaei (1675): Lib. X, ep. 31. — Edit. M a uri nor u m (1705): Appennix X. — Edit. M on. Germ. (1893): Lib. XII, ep. 7. — Rubeis, Mon. eccl. Aquil., 285.— Kandier, Cod. dipl. Istr. ad a 602. — Mainati, Cronidie ossia memorie storiche di Trieste, I, 15.] Št. 136. 602, meseca marca. Papež Gregor (I.) piše istrskemu škofu Firminu [„Firmino episcopo Histriae^Y) ter mu naznanja, da je dobil njegovo pismo in se jako razveselil, ker se je združil s cerkvijo, od katere je bil ločen vsled ščuvanja svojeglavnih in nevednih ljudi. Ko ga (Firmina) zapazi stari sovražnik, da se je odstranil od njega (od razkolnikov), ne bo ') Tako je nčubrže prisegel istrski (tržaški) škof Firmin, o katerem vemo iz pisma papeža Gregorja (gl. št. 136), da se je združil z rimsko cerkvijo. ') Firmin je bil škof v Trstu. Gl. št. 139. miroval ter ga še bolj zalezoval. Zato naj na vse načine skrbi ter se pripravlja, da odbije njih napade. Nobena želja, nobene grožnje, nobeno dobrikanje in nobena izkušnjava naj ga ne premoti in ne pripelje na staro pot. Sedaj, ko se je povrnil v naročje matere cerkve, naj dela jako pridno, da bode mogel izpreobrniti tudi druge. Škode, ki jo je napravil s svojim zgledom kot odpadnik, naj ne popravi samo s svojo izpreobrnitvijo, temuč tudi tako, da pridobi svojemu Gospodu še več ljudi, kakor pa mu jih je pogubil. Papež piše, da se hoče sedaj, ko se je ž njim združil, prav tako ozirati na njegove koristi, kakor na svoje. O nekaterih njegovih (Fir-minovih) potrebah mu je že poročal subdijakon Ivan {„^ohannes sub-diaconus"]^). Sveti Peter, h kateremu se je povrnil, ga ne zapusti. Pred kratkim mu je poslal (papež) neko pripravo [„faraturam unam'^] za svetinje sv. Petra, katero naj (Firmin) blagovoli sprejeti s tako dobrohotnostjo, s kakršno mu jo je poslal. Registrum Hadrianum: Indictio I—V, cap. 221. — y>Qwm re-demptor!^ [Edit. Gussanvillaei(i675): Lib. X, ep. 37. — Edit. Mauri no rum (1705); Lib. XII, ep. 33. — Eitil. M o n. Germ. (1893): Lib. XII, ep. i 3. — Jaffö, Reg. pont. Rom., št. 1863 (1466). — Rubeis, Men. eccl. Aquil. col. 284 (extr.). — Kandier, Cod. dipl. Istr. ad a. 602. — Mainati, Croniche ossia memorie storiche di Trieste I, 18. — Mansi, Concil. coll., X. 33-]. Št. 137. 602, poletje in jesen (Bizantinski) cesar Mavricij je v dvajsetem letu svojega vladanja zopet postavil svojega brata Petra za poveljnika v Evropi. Ko je vročina nastopila, je slišal cesar Mavricij, da (obrski) kakan nalašč odlaša z vojskovanjem, da bi potem nenadoma napadel Carigrad, kadar bi se bizantinske trume brez skrbi okrog potikale. Zato je ukazal svojemu poveljniku, da naj zapusti Drenopolje ter prestopi reko Donavo. Poveljnik Peter se je sedaj pripravljal, da bi šel nad Slovčne. Pisal je Bonosu ki je bil med člani cesarske telesne straže posebno na glasu ter ga je ljudstvo navadno imenovalo skribona'). Ta je moral v tistem času biti poveljniku Petru na razpolaganje. V" pismu do njega je Peter zahteval, da naj z vojaki preskrbi bizantinske ladje, s katerimi hoče ') Ta Ivan je bil subdijakon v Ravenni ter ob enem tudi papežev apocrisarius. ') Bonosus (Bmvcooos) je bilo ime nekemu Bizantincu, ki je kot 2Ian telesne straže služil cesarju Mavriciju. ') Naslov oy.ptpu)v (pisar) so imeli razni možje na bizantinskem dvoru, tako n. pr. Komentiol (cfr. Theopbylakt, I, 4, § 7), potem Bonosus in pa tudi Makrobij pod cesarjem Fokom (cfr. Theophanes, p. 297). prebroditi reko Donavo. Za podpoveljnika je Peter tem trumam določil nekega Guduisa.') Ko je ta prestopil reko, je uničil veliko sovražnikov, nabral mnogo plena ter si pridobil dokaj slave. Nato so se Bizantinci hoteli čez reko povrniti v svojo domovino, česar pa jim Guduis ni hotel dovoliti. Med tem časom je (obrski) kakan zvedel o napadu Bizantincev (na Slovčne) ter odposlal svojega poveljnika Apsiba z vojsko, da bi se bojeval z A n t i, ki so bili takrat zvezani z Bizantinci. Kmalu nato se je oddelek Obrov izneveril ter se hotel z bizantinskim cesarjem združiti. Ko je kakan to slišal, je bil osupnjen in v velikem strahu; prosil je odpadnike ter jim na razne načine prigovarjal, da bi se mu zopet pridružili. Ko je bilo še pozno v jeseni, je hotel cesar Mavricij prisiliti svojega brata Petra, da bi čez zimo s svojimi trumami ostal na slovanski zemlji. Bizantinski vojaki so se protivili cesarjevi volji in sicer prvič zarad pičlega plena (na sovražniških tleh), potem zarad pomanjkanja v ta namen potrebnih konj ter zarad množice barbarov, kateri so krožili po zemlji na nasprotni strani Donave'). Ker se je poveljnik hotel ravnati po cesarjevem ukazu, zato je med vojaki nastal jako velik upor. Mavricij je v raznih pismih zapovedal Petru, da naj bizantinski vojaki izvrš6 njegovo željo; a ti so se z vso odločnostjo ustavljali. Zato so prestopili reko ter jako razdraženi prišli v Palastol'). Mraz in deževje sta kmalu potem nezadovoljnežem še bolj razburila živce. To priložnost je porabil stotnik Foka, da je peljal bizantinsko vojsko proti Carigradu. Ker se je tudi v glavnem mestu ljudstvo uprlo, je moral Mavricij bežati v Azijo. Foka je v novembru istega leta postal bizantinski cesar ter je pozneje Mavricija ujel in ga dal usmrtiti. Theophylacti Simocattae Historiae lib. VIII, c. 4—7. (Ed. C. de Boor, p. 29 t—296.) Ibid. C. 4, § 9 (p. 291): „hzi Se Ewocrtw -cöv aüräSsXipov 5 ab-.cv.px'zwa Maapiy.io; lUtpov o'wpa-rriYiv irpssir^saTo Kupusv;;." *) Ibid, C. 5 (1. C., p. 292, 293): „ToO šk O-žpsa? dTOi^oVTO? ^'V®''®' Maopi-/.fw Tli aDT5-xpa-op! žriTTjOS? 5 Xav^tvo? tw itoX^h« waf^tr/STS, tr.iäq, ÜTüspps^ißoiJiivYi; x^? 'Pü)|j.a(ii)v sXriS-äs? äö^sa xivi^erei Tiv! toT? wepi xb Bu- ') Guduis (rouSoff;;) je bil za cesarja Mavricija podpoveljnik v bojih z Obri in Slovčni. ') Ker Theophylakt kmalu potem omenja, da je bizantinska vojska prestopila Donavo ter prišla v Palastol, smemo iz tega sklepati, da tu omenena „nasprotna stran reke Donave" je bila na njenem desnem, ne pa na levem bregu. Iz tega bi sledilo, da je takrat, ko je rimska vojska pustošila po slovenskih tleh, razsajala velika množica Slovčnov po bizantinski zemlji. ') Palastol (naXaoToXov) je bil utrjen kraj v Meziji blizu izliva reke Iskra v Donavo nasproti sedanjemu Islaš-u. .') Iz tega stavka je razvidno, da so se zgoraj naSteti dogodki vršili v pole-tenskem in jesenskem času leta 602. št. 137. 177 ^fltvT'.ov dxtcTaft). y.otl oyv tt^v 'ABpiavouzoXtv xaTaXt^tsTv tw ^fxsXsusTat || § 9, p. 25 ic£p{ TOV ^IcTpov TpoaTöCTTst Ta^ Btaßaas'.? -rrcii^craffO-at. b "jxb cuv IleTpCi; xaira § 10. Tvj^ SxXa'JTQvfa^ irXyjO-uoq tjTpÄXOZcSsusff'Ö'CE'. TCÄpeay.sja^sv ^'-^pa'ls ts Btovwtjo)- avvjp 3e cÜTC? Twv (jw^'.a':C(pyXay.(ov TCÖ ßaaiXswc Ixi^avijc, ov cxplßcova siw-O-s Ta TTX'IJO^ azcy.aXstv tou-rov iBIvjjs /.«t' dy.etvo y.atpou $w(y.ov£T5{)'Ät IfsTpco cto cr^par^j^o)* § 11. •?) Be TC5 fpafxi^.aTCq vjv If* w -ra; TWV 'Pw[^.a((i>v "/oprj^eiv TÄI^ oztoc 'ov -cTajj-bv Stavi^^ovrat. tcO es 6 fleTpo? tov TouScÖiv § 12, u't0(7tpar/;ycv ^poecttnjcato. toi'vüv b TouBouV«; tov trotaf^-ov ct^p-axi jjta^aipa; 'KK'fi^ri TcoXejJ-itov dvetXev, atx;j.«Xwoi'aq 0£ xp^Ä-CT^^caq -ttoXX^; {as-Y^CXtjv TsptßccXXsTat £'>/.Xsiav, ol t^ev o5v 'PcofAaTci Izavi^y-siv Sia xou Trcxai^-oö si^ xYjv eauxwv eireipwvco, 6 FouScöic ToöTo ttoisTv a^Tou? B(sy.t>>Xu£ «xap xa^ 'Pw^^a/wv 5 § 13. XaY*''®^ xbv 'A^t^ juxa tjTpaxo^rsBwv Sttco? xb TWV "AVXWV SioX^ffstev lO-voc, 0 a6iJ<,u.axov Twii^tc.^ stuy/ävev Sv." Ibid. c. 6 (1. c., p. 293^ ^94)- „T^O'J'swv Br, ^ivvoixfivwv, a^rotrTaTouJt xwv § 1, p. 2£ 'Aßapwv ttX'/,'^ xtva «IitojaoXsTv te auToxpstxopi y.ccrri-rre^/ovTO. T«paTT£Ta; c3v TO) dcy,o6!7[j.aT', 6 Xavacvo?;, y.al -jufiptBfi^^; ^v dvxtßoXwv xal ao^p:- CT£ua>v xoXXa^ avTif^-ETa^T^aj t^v a:ro!JTaT>;i7a<7av Suvaf.tv." 'Öpa^ TOtvyv jAcTorwpJvvj:; xa: Maup;x(o!> tou auTOtpaTopoc evo- § 2. /XouvTO^ tV; lUtpov £v xot^ xwv )iy.X«y/;viov 8uva|jL£{^ xbv tcö y/iii.wvo<; ivswttpitjiat y.atp6vj xwv tc 'Ptopt^tcov ßapuvojjiivwv ž-::! tt) tou ßaaiX^w:; Sia T£ TY)v X£(av «{j-rjV §ta t£ xr^v wcttou xaivSi'vwctv, Iti v® y.at Sia to TtX'ft'^ri ßapßapwv x£pty,u[jLaiv£'.y tV -/.ti^pav tr,v avtiTrlpa? tou "I^xpou, yjJtl I ToO CTpaTY)7cu TO ßacriXiy.bv xpaTOvovTo; irpcc-aYt^-®) axdaiq |jl£y(gty] toi^ aTpaT£6j/.a(rt P* 294. 6 ]x£v o3v ma'jpw'of; bta -rryxvwv auXXaßwv £r£t(^>-£to ll£Tpw touto zchq § 3. 'ptof/afou; tvotrjcao'o-at, c\ Bk <ž:vt:7:sptifft«vt0 -rrpb^ (juvtovcotipav «jčrrif^ajjjv. s'.b tov zctaj;.bv trapostxa)? Sisvi^^avto. Se toDto ^y^veto, dcixvoovtat žv lla-Xa^T^Xo), {A£YWTw d-ujAw Ta(; j^-sO-uffO-ivTeq . . Photii in Theophylactum summaria. (Ed. C. de Boor, p, 17): „otto)? Maupfy-tc^ IzictsXXz IleTpov ravTt Tpo^rto xiq Spr/.waq Süvaixe;? et? Tb avTcxlpa? TcO "IcfTpou ot«Tp{ߣiv, ozo); T£ ^zia z^zaiizzitz'f ijx^t^ t(T) Il£Tp(j). y.at cTact? tat^ 'Po)|jwwy.a ToO Tüpa'vvou 67:0 tou TrXijO-ou? avappr,0-ivtoc." Theophanis Chronographia ad a. M. 6094 (— 602 a. Chr.) (Ree. C. de Boor, p. 286): to(vüv [ji.£tc^a>p!v>;; (V)pa<; xataxaßcuaijcj ^cai Maupty-tou too ßaajXeo)? y,£Xe6ffavT0$ t« ll£tp(f> £v t^ twv SxXaujvwv ^^^^ 7:apa- y€tp.acrai, <5:vt£atv)(7av ol 'P ITlTpo) itcto/xei Sta 7c£pa(?a'. tov "IcTpcv, v.cd ') npaT5a = praeda. Cfr. št. 113. xa; cämotpofa? toä Xao3 eji rrji; töv Sy.Xocjivüv xibpa; äpiaxed-xi, szto^ [AT, SYII^-SSUCS atr^iustq (ivo^y-acd?, xoi; 'Pwj^xziot? sapacr/šjO-a!." Anastasii Chronographia tripertita. (Ed. C. de Boor, p. 176): „Mundi anno VIXCIIII, divinae incarnationis anno DXCIIII, anno vero imperii sui (sc. Mauricii) yicesimo . . . igitur autumni tempore accedence, cum Mauricius imperator iussisset Petro, ut In Sciavinorum regione populus hieraaret, restiterunt Romani, hoc facere non consentientes, tam propter equorum humiliationem quam propter quod copiosam circumducerent prae-dam, nec non et ob multitudines barbarorum, quae per regionem diffusae dinoscebantur; et seditionem meditati sunt, praetor autem indignatus contra populum in dementationera eos immisit. incidunt itaque pluviae creberrimae super populum et frigus multum. Petrus autem viginti milibus procul ab exercitu morabatur. Mauricius autem Petro per litteras molestus erat, ut Histrum transiret et hiemales escas populi de Sciavinorum sumeret regione, ne alimenta publica cogeretur Romanis praebere." Historia miscella, lib. XVII (Migne, Patrologiae, Ser. lat., XCV, p. 1017): „Anno vero imperii sui (sc. Mauricii) vicesimo . . . Igitur autumni tempore accedente, cum Mauricius imperator jusslsset Petro, ut in Sciavinorum regione hiemaret populus, restiterunt Romani hoc facere non consentientes, tam propter equorum humiliationem, quam quod coposiani circumducerent praedam, necnon et ob multitudines barbarorum, quae per regionem diffusae noscebantur, et seditionem meditati sunt. Praetor autem indignatus contra populvim, indemnatione eos dimisit. Incidunt itaque pluviae creberrimae super populum, et frigus multum. Petrus autem viginti millibus procul ab exercitu morabatur. Mauricius autem Petro per litteras molestus erat, ut Istrum transiret, et hiemales escas populi de Sciavinorum sumeret regione, ne alimenta publica cogeret praestare Romanis." Št. 138. Okoli 602.') Poslanci langobardskega kralja Agilulfa so se vrnili z obrske zemlje ter naznanili, da so z Obri sklenili mir za večne čase. Ž njimi je tudi prišel poslanec obrskega kakana, ki je bil namenjen v Galijo, da bi tu sklenil mir med Obri in frankovskimi kralji. Med tem časom so Langobardi, Obri in Slovani napadli Istro ter po njej ropali in požigali. Pauli diaconi Historia Langob., IV, c. 24 (MG. SS. rer. Langob, 125): „Hac tenipestate legati Agilulfi regressi a cacano, pacem perpetuara factam cum Avaribus nuntiarunt. Legatus quoque cacani cum eis adveniens, ad Gallias perrexit, denuntias Francorum regibus, ut, sicut cum Avaribus, ita ') Paul. diac. je uvrstil to med dogodke, kl so se vr.šUi leta 602. pacem habeant cum Langobanlis. Inter haec Langobardi cum Avaribus et Sclavis Histrorum fines ingressi, universa ignibus at rapinis vastavere." Danduli Chronicon, VI, c. z, pars i6 (Muratori, Script, rer. Itai., XII, 106): „Legati Agilulfi regis, unione firmata cum Avaribus contra Romanos, redeuntes legatum cazani illorum regis secum ducunt, qui ad Gallias ivit regi dicens, ut pacem habeat cum Longobardis, sicut cum Avaribus, quia eis confoederati sunt" Ibid., pars 17: „Eodem tempore Longobardi cum Avaribus et Sclavis Istriorum fines ingressi universa caede et igne consumunt." Št. 139. 603, meseca Junija. Papež Gregor (I.) piše patriciju in eksarhu Smaragdu [„Smaragda patricio et exarcho'^Y) ter mu omenja, da je že zdavnaj zvedel, s kako gorečnostjo je nekdaj podpiral božjo cerkev po Istri [Jn Histriae videlicet partibus''^] Zato mu tudi poroča, kar se mu (papežu) je pred kratkim časom naznanilo iz rečene pokrajine. Tržaški škof Firmin [^Firminus siguidem frater et coepiscopus noster Tregestinae antistes ecclesiae"] se je pred njegovim (Smaragdovim) dohodom [„ante adventum vestrae excelentiae^Y) odpovedal razkol-ništvu ter se združil s cerkvijo, potrjen po njegovih (papeževih) pismih,*) da bi stanoviten pstal v naročju prave matere cerkve. Ko je to slišal grade šk i škof Sever [„Severus Gradensis episcopus"], glavar raz-kolnikov, je hotel Firmina najprej z raznimi nasveti odvrniti od njegovega dobrega naklepa. Ker pa ni na ta način ničesar dosegel, je začel zoper njega (Firmina) k uporu hujskati njegove someščane. Koliko je moral Firmin vsled tega ščuvanja pretrpeti, lahko izvč (Smaragd) natančneje v svoji bližini. Pošlje naj ukaze svojim zastopnikom po Istri [,qui in Histriae partibus locum vestrum agere Deo auctore noscuntur^'') ter naj jim zapovč, kako naj branijo Firmina takih sitnosti ter skrbč za njegov (Firminov) prihodnji mir. Taka previdnost od njegove (Smaragdove) strani bi dobro došla tistim, ki so se izpreobrnili, in bi bila ugodna priložnost za tiste, ki hočejo to storiti. Pozdravlja ga po očetovsko ter ga ob enem prosi, da bi pokazal svojo gorečnost ') Eksarh Smaragd je bil naslednik Kalinikov. Leta 591-je bil kartular. Leta 599. je bil Kalinik še eksarh v Italiji, kar je razvidno iz nekega pisma papeža Gregorja do solinskega škofa Maksima, spisanega meseca julija rečenega lefa. (MG., Epist. II, 172.) Smaragd je bil prvikrat eksarh tudi že leta 585. To je bilo takrat, ko je bil Smaragd prvikrat eksarh. O tem govori Paul. diac., Hist. Lang., III, 18, 26. (Gl. št. 96.) ') Iz teh besed sledi, da je eksarh Smaragd prišel v Italijo še le po mesecu marcu leta 602. *) Glej pismo papeža Gregorja do škofa Firmina pod št. 136. V tej stvari še bolj sedaj, kakor nekdaj. Njegova pravovernost naj ga oboroži zoper tiste, ki so na krivih potih V njegovem (Smaragdovem) času naj se popravi tisti del cerkve, ki je odrezan po onih krajih (po Istri). Dobi naj plačilo za svoj trud, svojo pravičnost in svojo poštenost. Od božjega usmiljenja pričakuje (papež), da bodo tem bolj spoznali zunanji sovražniki njegovo (Smaragdovo) moč, čim bolj se ga bodo bali nasprotniki prave vere. Registrum Hadrianum: Indictio I—IV, cap. 262. — „Olim novi-mus." [Edit. Gussavillaei (1675); Lib. XI, ep. 40. — Edit. Maurinorui» (1705): Lib. XIII, cap. 33. — Edit.Mon. Germ. (1893): Lib. XIII, ep. 39. — Jaff6, Reg. pont. Rom., št. 1901 (1518). — Kandier, Cod.dipl. Istr. ad a. 603. — Maina t i, Croniche ossia memorie stroriche di Trieste,. I, 21. — Man si, Concic. coll., X, 364..] Št. 140. 603, od julija do novembra.') Boj med Langobardi in Rimljani') zarad hčere langobardskega kralja, katero je bizantinski eksarh v Ravenni imel zaprto. Kralj Agilulf je v zvezi s Slovani, katere mu je poslal obrski kakan na pomoč, začel meseca julija oblegati Cremono. Ko je dne 21. avgusta vzel in razrušil to mesto, je oblegal Mantovo ter se je polastil dne 13. septembra. Tudi je v svojo oblast dobil grad Vulturino') in mesto Brexillus.*) Vsled teh Agilulfovih uspehov je eksarh Smaragd izpustil kraljevo hčer, njenega soproga in otroke ter meseca novembra sklenil z Langobardi mir do 1. aprila leta 605. p. 125. Pauli diaconi Historia Langob. (MG. SS. rer. Langob., 125, 126): j,Erat autem his dtebus adhuc discordia Langobardis cum Romanis propter captivitatem filiae regis. Qua de causa rex Agilulf egressus Mediolanio mense Julio, obsedit civitatem Cremonensem cum Sclavis, quos ei cacanus rex Avarorum' in solacium miserat, et cepit earn duodecimo Kalendas Septembris et ad solum usque destruxit. Pari etiam modo expugnavit etiam Mantuam, et interruptis muris eius cum arietibus, dans veniam militibus p. 126. qui in ea erant revertendi Ravennara, j| ingressusque est in ea die Iduura Septembrium. Tunc etiam partibue Langobardorura se tradidit Castrum quod Vulturina vocatur; milites vero Brexillum oppidum igni cremantes, fugie- ') Da je tu letnica 603 prava, je razvidno posebno iz tega, kar nam Paulus-diaconus nekoliko prej v 27. poglavju pripoveduje. ') To je Bizantinci. ') Sedaj Valdoria na levi strani Pada med Cremono in Brescellom. Sedaj Brescello poleg Pada od Cremone proti jugovzhodu. runt. His ita patratis, reddita est filia regis a Sniaracdo patricio, cum viro ac filiis ac rebus cunctis; factaque est pax mense nono usque Kalendas Aprilis indictionis octavae." Št. 141. Nepristno.') Med 590—604. Papež Gregor (I.) opominja nekega človeka, da naj z zadostno stražo pošlje oglejskega lažiškofa Pavlina in tudi milanskega škofa h knezu (k bizantinskemu cesarju). Prvi, ki prav za prav še škof biti ne more, ker ni bil po kanoničnem običaju postavljen, bi ne mogel potem drugih zapeljevati; drugi pa, ki se je zoper staro navado pre-drznil prvega posvetiti, bi moral prebiti kanonično kazen. Datum manjka.') — „Istud est quod." [Gratiani deer. C, XI, qu. i, c. 20 (Pithoeus, Corp. iur.can.p. 217).— Mansi, Cond, coll., X, 438. —Jaffč, Reg. pont. Rom., št. 1943 (GCXU)] Št. 142. 607. Po smrti patriarha Severa je bil z dovoljenjem langobardskega kralja in furlanskega vojvoda Gisulfa na njegovo mesto postavljen opat Ivan kot patriarh v Starem Ogleju; na Gradežu pa je bil za škofa posvečen Kandidijan, ki je bil doma iz vasi Candiani pri mestu Rimini. Ivan, ki je bil razkolnik, je vladal v Ogleju dvanajst let (607—619), pravoverni Kandidijan pa na Gradežu pet let (607 —612). Pauli diaconi Hist. Langob., IV, c. 33 (MG. SS. rer. Langob, 127): „His diebus defuncto Severo patriarcha, ordinatnr in loco eius lohannes abbas patriarcha in Aquiieia vetere, cum consensu regi.c et Gisulfi ducis. In Gradus quoque ordinatus est Rotnanis Candidianus antistis." Landulphi Sagacis Additamentum ad Historiam miscellam (Migne, Patrolog., Ser lat. XCV, 1151): „His diebus defuncto Severo patriarcha, ordinatur in loco ejus Joannes abbas patriarcha in Aquiieia vetere, cum consensu regis, et Ghisulfi ducis. In Gradus quoque ordinatus est Romanis Candidianus antistes." Cronica de singulis patriarchis nove Aquileie (Monticolo, Cro-nache Veneziane, I, 9): „Huic (sc. Severo) successit Marcianus patriarcha. ') Po krivici se to pismo pripisiye papežu Gregorju L, ker je le odlomek pisma papeža Pelagija I. do patricya Veleryana. Gl. št. 66. ') Papež Gregor I. je vladal od leta 590. pa do 604. qui ecclesiam Gradensem rexit annis numero III, m. I, d. V. mortuo vero ipso apud Gradura, sepultus est in ecciesia beate EufemieJ) Huic (sc. Marciano) successit Candidianus patriarcha in ipsa supra-scriptä metropoli Gradensi, sub cuius tempore per consensum Agiulfi regis Longobardorum Gisulfus dux per vim episcopum in Foroiulii ordlnavit lohannem abbatem, in quo tres episcopi consenserunt, Deo sibi contrario, et eum consecraverunt;') tarnen postea per epistolam domni Bonifacii pape urbis Rome sub eandem metropolim Gradensem se subiugaverunt. defuncto vero Candidiano patriarcha apud Gradense Castrum, qui annis rcxit ecclesiam numero V. .. " Chronicon Gradense (Monticolo, 1. c., I, 50): „Huic (sc. Severe) successit Marcianus patriarcha, qui ecclesiam Gradensem rexit annis numero tribusj mense uno, diebus quinque. mortuo vero ipso apud Gradus, id est novam Aquileiam, sepultus est in ecciesia beate Eufiraie. Huic (sc. Marciano) successit Candidianus patriarcha in ipsa suprascripta metropoli Gradensi, sub cuius tempore, per consensum Agilulfi regis Longobardorum, Gisulfus dux per forciam episcopum in Foroiulii ordinavit lohannem abbatem, in qua tres episcopi consenserunt, Deo sibi contrario, et eum consecraverunt; tamen postea per epistolam domni Bonifacii pape urbis Rome sub eandem metropolim Gradensem se subiugaverunt. defuncto vero Candidiano patriarcha apud Gradense Castrum, qui annis rexit ecclesiam numero quinque ... * Johannis diaconi Chronicon Venetum (Monticolo, I. c., I, 76): „His diebus defuncto Severo patriarcha, ordinatur in loco eius lohannes abbas patriarcha in Aquilegia vetere cum consensu regis et Gisulfi ducis; in Gradus quoque ordinatus est a Romanis Marcianus antistis." Ibid. (I. c,, p. 77): „Defuncto autem Marciano, qui ecclesiam Gradensem rexerat annos tres, dies V, successit Candidianus.** Razen te kronike poročajo tudi Chronicon Gradense, Johannis diaconi Chronicon Venetum, Chronicon Venetum vulgo Altinate in pa Danduli Chronicon, da je bil po smrti patriarha Severa na Gradežu postavJjen za njegovega naslednika Marci j an, ki je potem v rečenem mestu vladal tri leta, en mesec in pet dni. Še le po Marcijanovi smrti je bil izvoljen Kandidijan. Nt^starejši zgodovinski viri ne poročajo za tisti čas kar nič o kakem škofu ali patriarhu Marcijanu na Gradežu. Po mojih mislih se nanaša to, kar nam našteti kronisti pripovedtyejo o gradeškem patriarhu Marcijanu, na oglejskega patriarha Marcijana ali Martenijana, kije bil naslednik zgoraj imenovanemu oglejskemu patriarhu Ivanu. — Tudi h nekega drugega razloga ne moremo Marcijana uvrstiti med gradeške patriarhe tistega časa. Znano je, da je patriarh Sever umrl leta 607. in da je bil leta 628. postavljen za gradeškega patriarha odpadnik Fortunat. Med letom 607. in 628. pa so vladali, kakor je iz raznih virov razvidno, Kandidijan 5 le^, Epifanij 1 leto, 3 mesece in 11 dni ter Ciprijan 15 let, 3 mesece in 20 dni. Vsi ti true so vodili gradeško cerkev 21 let in 7 mesecev, to je od leta 607. pa do 628. Tu nam tedaj kronist pripoveduje o patriarhu Ivanu, da so mu bili trije škofje naklonjeni ter ga posvetili v patriarha. št. 142, 143^___m Ibid.: „Candidiano patriarcha quoque defuncto apud Gradus, qui ecclesiatn Gradensem rexerat annos quinque ..." Chronicon Venetum vulgo Altinate (MG. SS. XIV, i6, 17): „Mar-cianus patriarcha, qui fuit nacione Pirani Ystrie, vixit in patriarchatu an. 3 et d. 5. Candianus patriarcha, qui fuit nacione Candiana nomine, proximus Rimani civitate,') vixit an. 5." Chronicon patr. Aquil. primum {Rubeis, Mon, ecci. Aquil., App. 8): „Post obitum Severi Johannes abbas cum consensu regis et Agisulphi ducis Forojuliensis in patriarcham in Aquilegia vetere ordinatur. In Grado quoque Candianus caput schismatis') a Roraanis instituitur.« Chronicon patr. Aquil. alterum (Rubeis, I.e. App. 9): „Defuncto Severo successit Johannes abbas, qui de voluntate Agisulphi regis Longo-bardorum in Aquilegia veteri factus est patriarcha. In Grado quoque Candianus .. . Qui Johannes sedit in Aquilegia annnis XII." Danduli Chronicon, VI, c. 4 ("Muratori, Script, rer. Ital, XII, 109): „Candianus novae Aquilegiae patriarchatum obtinuit anno Domini DCX.') Hic natione Annoniensis*) de vico Candiano a provincialibus episcopis, clero et populo in Grado eleccus et confirmatus esthujus ecclesiae patriarcha." Ibid., VI, c. 4, pars 3 (1. c. p. 109): „Post hoc dies Gisulphus Foro-julianus cum consensu Agilulphi regis Longobardorum Joannem abbatem in Aquilegia vetere, Candiano superstite, patriarcham eligi fecit, consen-tientibus solum tribus episcopis comprovincialibus, a quibus idem exora-tus est." Ibid., pars 9 (1. c. p. iio): „Candianus itaque patriarcha jam in hac ecclesia, ex electione Johannis exorto schismate, cum sedisset annis V moe-rore confectus in Grado exspiravit, et in ecclesia sanctae Euphemiae sepelitur." Primerjaj tudi zapisnik mantovanske sinode z dnž 6. junija leta 827. V njem je omenjeno, da je po smrti oglejskega patriarha Severa postal Ivan njegov naslednik takrat, ko je vladal langobardski kralj Agilulf; na Gradežu pa je bil heretik (!) Kandidijan posvečen brez dovoljenja svojih škofov ter proti kanoničnim postavam. Št. 143. Okoli 607. Ko so bili (Vzhodni) Gotje pregnani, so prišli v Italijo Lango-bardi, kateri niso nikdar (!) spoznavali pravega Boga. Pod njih oblastjo ') Campus Candiani in portus Candiani sta bila blizu mesta Rimini v Itaiyi. ') Trditev, da je bil gradeški patriarh Kandidijan glavar razkolnikov, je napačna. ') Letnica 610 na tem mestu ne more biti prava. *) Prav za prav „Ariminiensis". je Živel krivoverski opat Ivan, ki je k svojemu prvemu grehu dodal še hujšega, da je po zgledu prokletih razkolnikov raztrgal eno cerkev na dvoje. Prav tako je med Izraelci postopal hudobni Jeroboam, ki je zapustil božji tempelj, da bi molil ulita teleta, katera je dal napraviti ta brezbožni kralj. Zatožen in obdolžen krive prisege se je Ivan,') ko ga je ljudstvo izvolilo, uprl svojemu furlanskemu škofu Vivenciju') ter mu vzel njegovo dostojanstvo. Carmen de Aquilegia numquam restauranda, strophae 15—18, (MG. Poetae lat aevi Carol., II, p. 152): XV. Pulso Gotho Langobardus adiit Icaiiam, quern deus ad suam numquam perduxit noticlam, et sub quo Johannes abbas deguit heretius. XVI. Qui super nefanda nefas adiecit scelestius, ut secutus apostatarum darapnatorum heresim, ipse primus unam in duas scinderet ecclesiam: XVII. Quod Hieroboam malignus in Israel egerat, ut amisso templo dei adoraret vitulos, quos conflatiles erexit rex infidelisslmus. XVIII. Reus et periurus suo Viventio pontifici isdem Foroiuliensi lohannes in plebicula erectus atque rebellls presulatum arripuit. Öt. 144. Okoli 607. Odlomek pisma oglejskega patriarha Ivana do langobardskega kralja Agilulfa.') Piše mu nekako naslednje: „Kako edinstvo (s katoli- ') To je bil oglejski patriarh Ivan. Gl- št. 142. ') Ivanov sovrstnik na. Gradežu je bil Kandidijan, ne pa Vivencij. Mogoče je, da bi se namesto „suo Viventio pontifici" moralo nekako čitati „suo viventi pontifici', kar bi pomenjalo „svojemu živeJemu škofu". ') Po smrti oglejskega patriarha Severa (f 607) sta bila na njegovo mesto izvoljena dva moža. Na otoku Gradežu so izbrali za patriarha katoličana Kandidi-jana, v Ogleju pa heretika Ivana. Onega sta podpirala grški cesar v Carigradu in njegov eksarh v Ravenni, tega pa langobardski kralj Agilulf. Istrska obal je bila takrat pod oblasto bizantinskih cesarjev, Furlanija pa razen otokov pod gospostvom ________št ____m ško cerkvijo) se je bajö izvršilo, ako vladajo meč, biči, dolga pregnanstva in strah pred grozovitimi kaznimi? Uboge sufragane naše (oglejske) cerkve, namreč istrske škofe, so vsled odločnega zahtevanja Grkov z največjo silo prepeljali z gradeškega mesta v Ravenno, kjer jim še govoriti niso pustili. Škodljivi Kandidijan, kateri je zarad velikosti svojega greha") moral našemu predniku Severu obljubiti, da ne bo hlepel po višjem dostojanstvu, ker bi bil. drugače izobčen, je bil za škofa posvečen, ker se je na istem gradeškem gradu brezbožno izneveril materi cerkvi. Istrske škofe Petra, Providencija in Agnela, ki do sedaj še niso postali nezvesti sveti veri ter niso bili s Kandidijanom enakih misli, so privlekli vojaki po krivici in sramotno iz njih škofij ter jih prisilili, da so prišli k njemu (h Kandidijanu); ako bi bili ž njim istih nazorov, bi se bili približali prostovoljno, ne pa vsled sile." Proti koncu pisma naroča patriarh kralju, da naj dela, da se bode prava vera v njegovih časih vedno bolj razširjala tako, da ne bode po smrti nesrečnega Kandidijana več mogoče posvetiti enakega moža v gradeškem gradu ter še na dalje stiskati ljudstva. Ako z božjo pomočjo to izvrši, mu Kristus poplača njegovo pobožnost. [„Qualis autem unitas dicitur facta^ ubi spata, ubi claustra carcerum, ubi flagella fustium et ubi longa exsilia crudeliumque pcnarunt discrimina parabantur? Et miseri suffraganei ecclesie nostra, scilicet episcopi Histrie, cum summa vi et necessitate a Gradensi castro Ravennam compulsione districtissima ducebantur Qrecorum, necnon et inibi loquendi licentia negabatur. Atque Candidianus inutilis, qui se ob sui sceleris immanitatem ..., praefat^ sancte recordacionis a domno Severo decessori nostra sub anathematis interfosicione obUgatus est, ne ad pociorem gradum unquam accederet, quoniam a se eique corde faventibus in praedicto Gradensi castro, adul-terium matri ecclesie improbe ingerens, ordinatur episcopus. Et Petrus, Providencius seu Agnellus episcopi Histrie, qui adhuc fldem sanctam tenebant et Candidiano necdum consenciebant, de ecclesiis suis a militibus tracti et cum gravi iniuria et contumeliis ad eum venire compulsi sunt: si enim recte ei consencientes essent, voluntarie Uli consentire debuerant, non autem per vim...... Laborate et agite, quatinus et fides catholica vestris augeatur temporibus et in Gradensi castro, postquam infelix Candidianus langobardskih kraljev. Istrski škofje so bili iz prva taki razkolniki, kakor oglejski patriarhi. Kar se tiče Langobardov, so bili do Agilulfovih žasov arijanske vere. Ko je vladal papež Gregor Veliki (390-604), so se štirje istrski škofje pokatoličanili, namreč Peter, Providency, Firmin (iz Trsta) in še eden, kar je razvidno iz pisem reCenega papeža. (GI. št. Iti, 136, 139.) Ako razkolnik Ivan govori v svojem pismu o pravi veri, ima v mislih svojo vere, ne pa vero patriarha Kandidijana, kije prestopil v katoliško cerkev. •') Njegov greh je bil ta, da je postal katoličan. de hoc saeculo ad ^tema supplicia transmigravit, altera iniqua ordinatio ibi minime celebretur nec populus ille ampHus tribuletur. Et vere, si hec Domino auxiliante egeritis, quod primum est: Christus deus pietati vestre erit bonorum omnium retributor!^\ Datum manjka. [Iz zapisnika raantoyanske sinode, ki je bila dne 6. junija leta 827. Gl. B a r o n i us , Ann. eccl. ad a. 605, št. 6. — Tr oy a , Cod. dipl. Long., I, 560, št. 282. — Rubeis, Mon. eccl. Aquil, col. 416. — Mansi, Cone. coll., XIV, 495. — MG., Epist., III, 693.] Št. 145. Okoli 610.') Obrski kakan napade z veliko vojsko beneško zemljo. Nasproti se mu postavi furlanski vojvoda Gisulf z malo množico Langobardov. Obri ga premagajo ter pomorö skoraj vse njegove vojake; le malo jih uide. Gisulfova soproga Romilda najde z ubeglimi Langobardi zavetje pred Obri v obzidanem Čedadu. Tudi po drugih sosednjih gradovih, kakor v K o r m i n u, Nemah, Osoppu, Rtinu, Ragogni, Guminu in Iplisu, se Langobardi branijo, da ne bi prišli Obrom v roke. Ti ropajo in požigajo po vsej Furlaniji. Na zadnje začnd oblegati mesto Čedad. Vsled malovrednosti Gisulfove žene Romilde se Obri kmalu polastd utrjenega mesta ter ga oropajo in požg0, prebivalce pa pomord ali pa odpeljejo v Panonijo. Med ujetniki so tudi Gisulfovi sinovi Taso, Kako, Radoald in Grimoald, katerim se pa posreči, da uidejo. Romilda je morala s smrtjo poplačati svojo nepremišljenost. Na nenavaden način so bajö njene hčere med divjimi Obri ohranile svoje devištvo. Pauli diaconi Historia Langob., IV, c. 37 (MG. SS. rer. Langob,, p. 128. 128, 129): „Circa haec tempora rex Avarum, quem sua lingua cacanum appellant, cum innumerabili multitudine veniens, Venetiarura fines ingressus est. Huic Gisulfus Foroiulanus dux cum Langobardis, quos habere poterat, audacter occurrit; sed quamvis forti animositate contra inmensara multitu-dinem bellum cum paucis gereret, undique tamen circumseptus, cum omnibus pene suis extinctus est. Uxor vero eiusdem Gisulfi nomine Romilda p. 129. cum Langobardis qui evaserant sive eorum uxoribus et fiiiis qui in || bello perierant, intra murorum Foroiulani castri muniit septa. Huic erant filii Taso et Cacco iam aduliscentes, Raduald vero et Grimuald adhuc in puerili aetata constituti. Habebat vero et filias quattuor, quarum una Appa, alia Gaila vocabatur, duarum vero nomina non retinemus. Communierant se quoque Langobardi et in reliquis castris quae hies vicina erant, hoc est ') Paulus diaconus je uvrstil zgodbo o tem obrskem navalu med razne druge dogodke, ki so se vršili leta 610. in Cormones,*) Nemas,®) Osopo,'*) Artenia/) Reunia,^) Glemona.®) vel etiam in Ibligine,') cuius posilio omnino inexpugnabilis existit. Pari etiam modo et in reliquis castellis, ne Hunnis, hoc est Avaribus, praeda fierent, se comniunivere/) Avares vero per omnes Foroiulanorum fines discurrentes, omnia incendiis et rapinis vastantes, Foroiulanum oppidum obsidione clandunt et totis viribus expugnare moliiintur. Horum rex, id est cacanus, dum circa muros armatus cum magno equitatu perambularet, ut, qua ex parte urbem facilius expugnare posset, inquireret, hunc Romilda de muris prospiciensj cum eum cerneret iuvenili aetate florentem, meretrix nefaria concupivit, eique mox per nuntium mandavit, ut, si eam in matrimonium sumeret, ipsa eidem civitatem cum omnibus qui aderant traderet. Quod rex barbarus audiens, eidem malignitatis dolo quod mandaverat se facturum promisit eamque se in matrimonium accipere spopondit. lila vero nihil morata, portas Foroiulensis castri aperuit et ad suam cunctorumque qui aderant perniciem hostem introduxit. higressi vero Avares cum rege suo Forumiulii, universa quae invenire poterant rapinis diripiunt; ipsamque urbem flammis concremantes, universos quos reppererant captivos adducunt, failaciter tarnen eis promittentes, quod eos^ unde digressi fuerant, Pannoniae in finibus conlocarent. Qui cum patriam revertentes ad campum quem. Sacrum nominant pervenissent, omnes qui iam in maiori aetate constituti erant Langobardos gladio perimere statuunt, mulieres vero et parvulos captivitatis sorte dividunt. Taso vero et Cacco seu Raduald, filii Gisulfi et Romildae^ cum hanc Avarorum malitiam cognovissent, statim ascensis equis fugam axripiunt,. / Št. 146. Okoli 610.') Po smrti furlanskega vojvoda Gisulfa sta njegova sinova Taso in Kako prevzela vlado. V svojo oblast sta tudi dobila slovenski okraj, O Cormones je Kormin na Goriškem. Neraas so Neme (Nimis) od Vidma proti severu. ') Osopum je Osoppo blizu Taljamenta od Gumina proti jugozahodu. ') Artenia je sedanji Rtin (Artegna) od Gumina proti jugu. •) Reunia je Ragogna blizu S. Daniela na Furlanskem. •) Glcmona je Gemona ali Gumin na Furlanskem. 'J Ibligo je Iplis od Čedada proti jugu. ') Iz tega stavka ie razvidno, da so v začetku sedmega stoletja Langobardi bivali v Korminu, Čedadu, Iplisu, Nemah, Osoppu, Rtinu in Guminu. Njim so bili podložni prvotni prebivalci, ki so govorili latinski jezik. V Korminu, Iplisu, Čedadu, Nemah. Rtinu in Guminu ni bilo tedaj takrat Slovencev. Dandanes so ti krž^i furlanski, a ležč prav blizu slovenske jezikovne meje. Iz tega se dd sklepati, da Slovenci ob jezikovni meji med Korminom in Guminom niso izgubili dosti sveta in da se jih je na tej strani primeroma le prav malo pofurlanilo. •) Iz vsebine te notice je razvidno, da se je to zgodilo okoli leta 610. in sicer po Gisulfovi smrti (gl. št 145). Paulus diaconus jo je uvrstil med dogodke, ki so se vršili leta 610. in 611. 188__Št. 146- _ _ ki se je zval „Zellia", do kraja, „Medaria" imenovanega.') Ondotni Slovenci so morali furlanskim vojvodom plačevati davek do časov vojvoda Ratchisa. Jako veliko se je že pisalo in ugibalo, kje nam je iskati okr^ „Zellia" in kraj „Medaria". Nekateri zgodovinarji, kakor Valvasor (Ehre d. H. Krain, 11, 173 in 213), Muchar (Gesch. der Steierm., IV, 157), Dimitz (Gesch. Krains, I, 97), Beth-mann (MG- SS. rer. Langob., 13-0 in še drugi so trdili, da „regio Zellia" je sedanje „mesto" Celje na južnem Štajerskem. Drugi so mislili, da Zellia je Zilska dolina na Koroškem. Tega mneiya so bili: Linhart (Versuch einer Gesch. von Krain, II, 127), Pleteršnik („Najstareja doba slovenske zgodovine" v Geršakovi „Čitalnici"), Ankershofen (Handbuch der Gesch. des II. Kärnten, II, 39), Rutar ().etopis Mat. Slov. za 1885, str. 312), Krones (Grundriss der österr. Gesch., str. 14 5) in še vel drugih. Zeuss (Die Deutschen und die Nachbarstiimme, .str. 617) je bil mnenja, da Zellia je popačeno iz „Carniolia". Perger (Hormayr's Archiv f. Gesch 1828, str 513) išče imenovani okraj na Beneškem in sicer tam, kjer stoji mesto A solo in teCe reka Sile. Njemu je sledil Hormayr (Herzog Leopold, str, 19.) Kar se tiče kraja „Medaria", mislijo nekateri na vas Materijo v Istri (gl. Linhart), drugi na Slovensko Matrejo (Windisch-Matrey) na Tirolskem (Ša-fafik, Slov. starož., nemški prevod, II, 315), tretji na Modrinjo ves (MöderndorO v Zilski dolini na Koroškem (Janull, Carinthia, 1813» št. 27; Ankershofen; Rutar.) A ko bi 2ellia bila res Celje, Medaria pa Slovenska Matreja na Tirolskem ali pa Materija v Istri, bi iz tega sledilo, da sta Taso in Kako gospodovala od Furlanije pa do Celja in Slovenske Matreje, da sta tedaj imela v svoji oblasti vso Kranjsko, potem sedanjo Koroško in vzhodni del Tirolskega. To pa nikakor ni mogoče, ako pomislimo, da so Slovenci okoli leta 611. pri Aguntu na vzhodnem Tirolskem premagali Bavarce, ne pa Furlanov (gl. st. 147), in da so kmalu potem udarili v Istro (gl. št. 148). Ako bi se bila Taso ni Kako res polastila zemlje med Furlanijo in Celjem, ne bi bili mogli Slovenci napasti Tirolskega in Istre, ker bi jih bili v takih slučajih ovirali I-'urlani. Tudi bi bilo Slovencem kazalo, da bi ne napadali oddaljenih nasprotnikov na Tirolskem in v Istri, pač pa, da bi najprej pregnali tujce, ki so bili takorekoč v njih središču. — Dalje je treba pomisliti, da Celje je in je bilo mesto, ne pa »regio" (okraj), kakor piše Paulus diaconus. — Ako bi bila Zellia res Celje na južnem Štajerskem, bi iz tega sledilo, daje furlanska oblast do dobe vojvoda Ratchisa segala do Celja. Slovenci, stanujoči med Celjem in Furlanijo, tedaj tudi Kranjci, bi bili furlan.skim vojvodom plačevali davek. To pa ne more biti res, ker je vojvoda Ratchis, kakor trdi Paulus diaconus (VI, c. 52), napadel Kranjsko, pobil tu mnogo prebivalcev in opustošil deželo. Je li vojvoda Ratchis takrat napadel svoje podložnike po Kranjskem? — Znano je, da niso mogli okoli leta 610. furlanski vojvodi ubraniti Čedada pred obnsko silo; tem manj bi jim bilo mogoče kar sto let dolgo obdržati zemljo med Čedadom in Celjem. Nekoliko boljša bi bila hipoteza, da Zellia je Zilska dolina na Koroškem, Medaria pa Modrin ja ves. Če pa pomislimo, da so bili Furlani okoli leta 610. tako od ObroT tepeni, da so še celo izgubili svoje gla\'no mesto in da sta Taso in Kako za nekoliko časa postala obrska ujetnika, ni verjetno, da bi si bila, ko sta kot beguna pribežala v domovino, razširila svojo oblast še čez oddaljeno Zilsko dolino. Njuna naloga je bila, da sta se iz nova polastila Čedada in bližnje okolice. Tu naj opomnim, da v raznih rokopisih se ime okraja in mesta, do katerih je okoli leta 610. segala oblast furlanskih vojvodov, prav različno piše. Za okraj se • Pauli diaconi Historia Langob., IV, c. 38 (MG. SS. rer. Langob., p. 132): „Mortuo, ut diximus, Gisulfo duce Foroiulensi, Taso et Cacco, filii eius, eundem ducatum regendum susceperunt. Hi suo tempore Sclavorum regionem quae Zellia appellatur usque ad locum qui Medaria dicitur possiderunt ') Unde usque ad tempera Ratchis duelsidem Sclavi pensi-onetn Foroiulanis ducibus persolverunt." Št. 147. Okoli 611.') Po smrti bavarskega vojvoda Tasila so Slovenci premagali njegovega sina Garibalda pri Lienzu*) ter opustošili bavarske meje. Ko so nato Bavarci zbrali svoje moči, so vzeli sovražniku plen ter ga pregnali iz svoje dežele. Pauli diaconi Historia Langob., IV, c. 39 (MG. SS. rer. Langob., 133): „His temporibus mortuo Tassilone duce Baiuariorum, filius eius Garibaldus in Agunto a Sclavis devictus est, et Baioariorum termini de-praedantur. Resumptis tarnen Baioarii viribus et praedas ab hostibus ex-cutiunt et hostes de suis finibus pepulerunt." Št. 148. 611.^) Langobardski kralj Agilulf je sklenil z bizantinskim cesarjem mir za eno leto in potem še za drugo. Tudi s Franki je ponovil mir. Vkljub temu so S lo va n i napadli Istro, jo opustošili ter pobili mnogo vojakov. nahajajo oblike Zellia, Azellia, Agellia in Cagellia, za kraj pa Medaria, Meclaria, Mecharia, Melaria in Neclaria. Kaiže se, da se nam ni ohranilo niti eno, niti drugo ime v pravi, nepokvarjeni obliki. Strakosch-Grassmann (Gesch. der Deutschen, I, 319) misli, da Zellia in Medaria sta Cegle in Medana nad Korminom. Da je Medaria najbriže Medana, je jako verjetno. Kdor poüna pisavo v srednjeveških virih, ta vž, da je med m in ri kaj malo razlike in da je morebiti kak površen prepisovalec nehote namesto Medana zapisal Medana. Kar pa se tiče okraja, bi smeli misliti, da Zellia ali Cagellia je morebiti Colles, Collia (sedanji Coglio) = goriška Brda. Ako bi bila ta hipoteza prava, potem bi lahko trdili, da Taso in Kako sta se razen glavnega mesta Čedada tudi polastila bližnje slovenske okolice ter vladala Slovencem po zahodnih goriških Brdih do Medane. ') „Possiderunt" od glagola possido (— polastiti se česa, v oblast dobiti), ne pa „possederunt" od glagola possideo imeti v oblasti). ') Tedaj nekako do leta 740. 01. št 215 in 218. ") Paulus diaconus pripoveduje to med drugimi dogodbami, katere so se vršile leta 611. Mesto Aguntum je stalo ob Dravi nekako tam, kjer je sedaj Lienz na Tirolskem. Cfr. Letopis Mat. Slov. za leto 1897, str. 29, op. 4. ') Paulus diaconus, ki nam to poroča, takoj nato omenja, da je naslednjega meseca marca umrl tridentinski škof Sekund, kar se je zgodilo leta 612. 190 _ St 148, 149._ Pauli diaconi Historia Langob, IV, c. 40 (MG. SS. rer. Langob. 133): „Rex vero Agilulf pacem cum imperatore in annum unura iteraque in alterura faciens, cum Francis quoque iterato pacis concordiam renovarit Hoc nihilominus anno Sclavi HisViam, interfectis militibus, lacrimabiliter depraedali sunt." Št 149. Od 612. do 613.') Gradeški patriarh E p i f a n i j je bil po rodu Istran iz Omaka. Mož je bil prave vere ter dobro podučen v svetih spisih. Patriarh Helija ga je postavil za prezbiterja in notarja oglejske stolice. Dandulus pravi, da je Epifanij precej dobro izvršil svojo nalogo na gradeškem cerkvenem zboru.') Pod patriarhom Severom je postal prvi notar. Po Kandidijanovi smiti so na Gradežu izvolili Epifanija za patriarha tisti škofje, duhovniki in ostali prebivalci, ki so živeli pod rimsko (bizantinsko) oblastjo. Kot patriarh je vladal eno leto, tri mesece in enajst dni.') Svoje premoženje je zapustil cerkvi sv. Evfemije, kjer je bil tudi pokopan. Pauli diaconi Historia Langob., IV, c. 33 (MG. SS. rer. Langob., 127): „Candidiano quoque defuncto, apud Grades ordinatur patriarcba Epiphanius, qui fuerat priraicerius notariorum, ab episcopis qui erant sub Roraanis. Et ex illo tempore coeperunt duo esse patriarchae."*) Landulphi Sagacis Additamentum ad Historiam miscellam. (Migne, Patrolog., Ser. lat., XCV, 1151)' „Candidiano vero defuncto, apud Gradus ordinatur patriarcha Epiphanius, qui fuerat primicerius notariorum ab episcopis qui erant sub Romanis; et ex illo tempore coeperunt duo esse patriarchae." Cronica de singulis patriarchis nove Aquileie CMonticolo, Cro-nache Veneziane, I, lo): „...defuncto vero Candidiano patriarcha... successit Kpiphanius, qui sanctam ecclesiam Gradensem rexit annum I, mensem tres, dies XI; qui mortuus et sepultus est in ecclesia sancte Eufemie." Chronicon Gradense (Monticolo, 1. c. I, 50): , . . . defuncto vero Candidiano patriarcha . .. successit Epiphanius, qui sanctam ecclesiam Gra- ') Zastran datiranja gl. Rubeis, Men. eccl. Aquil., col. 295. V zapisniku izmišljene gradeške sinode iz leta 579. je omenjen tudi notar Kpifanij (gl. 85). ') Boljši in starej.ši viri navajajo, da je Kpifanij vladal 1 leto, 3 mcsece in 11 dni. Napačno je to, kar čitamo v obeh beneških kronikah, da je vodil svojo cerkev 5 let ter 3 ali 4 mesece. Primerja tudi dotično opazko pod št. 142, *) Zadiyi tu navedeni stavek, v katerem je rečeno, da sta po nekdanji oglejski cerkvi začela po dva patriarha vladati, se prav za prav nanaša na prva dva stavka dotičnega poglavja, kjer je omenjeno, da sta po smrti patriarha Severa bila izvoljena v Ogleju Ivan, na Gradežu pa Kandidijan. deiisem anno uno, mensibus tribus, diebus undecim gubernavit; qui mortuus et sepultus est in ecclesia beate Eufimie." Johannis diaconi Chronicon Venetum (Monticolo, I, 77): Candi-diano patriarcha quoque defuncto .. . ordinatur patriarcha Epyphanius, qui fuerat prinoicerius notariorurn, ab episcopis qui erant sab Romanis, et ex illo tempore ceperunt esse duo patriarche." Ibid. (Monticolo, I, 79): „Anno ab incarnatione Domini sexcentesimo secundo') Epyphanius patriarcha mortuus est, qui ecclesiam Gradensem rexit annos V et menses III." Chronicon Venetum vulgo Altinate (MG. SS. XIV, 17): „Epiphanias patriarcha, qui fuit nacione Ystro Umago, alie Sipars, Visit an. 5, men. 4, d. 10.« Chronicon patr. Aquil. primum (Rubeis, Men. eccl. Aquil., App. 8): „Candiano defuncto apud Gradum Epiphanius non sine schismate ordinatur: et ex tunc incepit nominari patriarcha Gradensis. Qui Epiphanius erat primicerius notariorurn Romanorum." Chronicon patr. Aquil. alterum (Rubeis, 1. c. App. 9): „Candiano defuncto ordinatur Epiphanius primus .. . notariorurn. Et tunc ortum est schisma, et incepit Gradus patriarcham habere." Danduli Chronicon, VI, c. 5 (Muratori, Script, rer. Ital., XII, no): „Epiphanius Gradensis episcopus laudatus est anno Domini DCXV.^) Hie natione Istriae de oppido Humaghi vir catholicus, et scripturis divinis satis eruditus, presbyter et notarius hujus sedis ab Helia patriarcha factus, in concilio Gradense officium sibi commissura sufficienter exercuit, et a Severo patriarcha postea primicerius notariorurn constitutus est, nunc vero ab episcopis, clero et populo, qui in devotione Romanorum existebant patriarcha in Grado electus et consecratus est, et propterea Gradensis deinceps appellatus est" Ibid., VI, c. 5, pars 4 (1. c. p. in): „Interea Epiphanius patriarcha cum sedisset anno uno, mensibus III, diebus II raoriens, suam ecclesiam heredem instituit, et in ea sepulturae traditur." Št. 150. Od 613. do 628. Po smrti gradeškega patriarha Epifanija je C i p r i j a n prišel na njegovo mesto. Rojen je bil v istrskem mestu Pulju. Po petnajstletnem vladanju') je umrl ter bil pokopan v gradeški cerkvi sv. Evfemije. Ta iefnica je napačna. ') Ta letnica ni prava. ') Cronica de sing. patr. in pa Chronicon Gradense navajata, da je patriarh Ciprijan vladal 15 let, 3 mesece in 20 dni; Dandulus je pa mesece in dneve izpustil ter navedel samo število let. Tudi obe beneški kroniki imata 3 mesece in 20 dni, a ob enem pa tudi 25 let, kar je na vsak način previsoko in tedaj napačno. Cronica de singulis patriarchis nove Aquileie (Monticolo, Cronache Veneziane, I, lo): „Huic (sc. Epiphanio) successit Ciprianus patriarcha ad regendam ccdesiam Gradensem, qui rexit ann. nunoero XV, m. Ill, dies XX, et hoc mortuo atque sepulto in eadem basilica, ubi süprascripti precessores hutnati sunt." Chronicon Gradense (Monticolo, I, 51): „Huic (sc. Epiphanio) successit Ciprianus patriarcha ad regendam ecclesiara Gradensem, qui earn rexit annls numero quindecim, mensibus tribus, diebus viginti, et hoc mortuo sepultus est in eadem basilica (sc. beate Eufimig), ubi süprascripti predecessores eius huroati sunt." Johannis diaconi Chronicon Venetum (Monticolo, I, 79): „Huic (sc. Epyphanio) successit Cyprianus patriarcha . . . Circa hec namque tempora Cyprianus patriarcha hominem exivit, qui Gradensem ecclesiam rexerat annos viginti quinque, menses tres, dies viginti." Chronicon Venetum vulgo Altinate(MG. SS., XIV, 17): „Cyprianus patriarcha, qui fuit nacione Pole civitate, vixit in patriarchatu an. 35, m. 3, d. 20." Danduli Chronicon, VI, c. 6 (Muratori, Script, rer. Ital., XII, 111): „Cyprianus Gradensis patriarcha electus est anno Domini DCXVI.') Hie in Pola civitate Istriae natus puritate mentis et integrirate corporis, hoc . tempore huic sedi praepositus est." Ibid, VI, c. 6, pars 12 (1. c. p. 112): „Subsequenter Cyprianus patriarcha, quern merito bonorum operum, recitantes Venetoruna gesta sanctissimum affirmant, XV. anno suae sedis, humanae sortis tributum solvit et in Gradensi ecclesia sanctae Euphemiae sepelitur." Št. 151. Med 612. in 615.') Vsled prepira, ki je leta 612. nastal med frankovskim kraljem Teo-dorikom II. in njegovim bratom Teodebertom II., je sklenil sveti Kolumban zapustiti mesto Bregenz, da bi kje drugod oznanjeval krščanstvo. Najprej je hotel iti k Slo vencem,') da bi med njimi razširjal Kristusov nauk ter jih pripeljal na pot resnice. A iz prikazni, katero je imel v spanju, je sklepal, da dotično ljudstvo še ni zrelo za sveto vero. Zato je še nekoliko časa ostal na rečenem mestu, dokler se mu ni odprla pot v Italijo. ') Ta Ictnica ne more biti prava. ') V-se to se je zgodilo med letom 612. ia 615. V onem letu je nastal pr«;} omenjeni prepir, v tem pa je najbrže sv. Kolumban umrl. Če pomislimo, da se je sv. Kolumban leta 612. mudil v Bregenzu ob Bo-denskem jezeru, potem pa se napotil v Italijo, moramo z ozirom na zemljepisno lego slovenske zemlje sklepati, da je rečeni svetnik namerjal, da bi prišel Slovencem oznaiyevat sveto vero, ne pa kakemu drugemu slovanskemu razrodu. Vita s. Columbani abbatis Bobiensis, c. 56 (Mabillon, Acta Sanctorum ord. s. Benedicti. Saec II, p< 27, ed. Paris 1669'): „ . . . cogitatio in nientem ruit, ut Venetiorum, qui et S da v i dicuntur, terminos 'adiret caecasque mentes evangelici luce illustraret, ac ab origine per avia aberran-tibus veritatis viatn panderet. Gum haec votis patrandum esset, angelus Domini ei per visum apparuit, parvoque ambitu velut in paginali solent stylo orbis describere circulum, mundi compagem monstravit. Cernis, inquit, quod maneat totus orbis descriptus? perge dextera laevaque qua eligis, ut laboris tui fructus comendas. Intellexit ergo iile,' non esse gentes illius in promtu fidei profectum, quievitque in loco illo, donee aditus in Italiam panderetur." Št. 152. Najbrže od 619. do 628. Oglejski patriarh M a r c i j a n je bil morebiti doma iz Pirana. Mogoče je, da ga je v duhovnika posvetil patriarh Helija. Kot patriarh je najbrže vladal devet let Chronicon patr. Aquil. primum (Rubeis, Mon. eccl. Aquil., App. 8): „Marcianus patriarcha sedit annis IX." Chronicon patr. Aquil. alterum (Rubeis, 1. c. App. 9): „Martianus patriarcha post Johannem sedit annis III." ') Danduli Chronicon, VI, c. 3 (Muratori, Script, rer. Ital., XII, 108): „Marcianus novae Aquilegiae patriarcha ordinatus est anno Domini DCVII. Hic ex Pirano oppido Istriae ortus, et ab Helia patriarcha edoctus, pres-byterque consecratus, in synodo Gradense translationem sedis cum ceteris approbavit, posteaque sub Severo gradatim ascendens, nunc illo defuncto patriarcha unanimiter est electus." Ibid. VI, c. 3, pars 3 (1. c. p. 108): „Hic Marcianus patriarcha plenus dierum elapsis in sede sua annis tribus, mense I, diebus V in Grado mortuus est, et in ecclesia sanctae Euphemiae sepultus " Št. 153. Okoli 620.') Lopichis, praded langobardskega pisatelja Pavla dijakona, je živel mnogo let v obrski sužnosti. Nato je sklenil, da se hoče povrniti v ') Mogoče je, da je vsled povr.šnega prepisovanja iz IX nastalo III. ') Dandulus, Cronica de sing, patr., Chronicon Gradensc in obe beneški kroniki poročajo, da je po smrti patriarha Severa (f 607) na Gradežu vladal patriarh Marcijan tri leta, en mesec in pet dni. Omenil sem že (gl. št. 142), da je jako ne-veijetno, da bi bil na Gradežu od 607—610. vladal kak patriarh Marcijan. Najbrže se to, kar nam kronisti poročajo o tem Marcijanu, nanaša na oglejskega patriarha Marcyana. ') Lopichis je prišel najbrže okoli leta 610. v obrsko sužnost, ker takrat so Obri pridrli v Furlanijo, jo opustušili ter se polastili Čedada (gl. št. 145). Nekaj let iS SVOJO domovino. Več dni je blodil po goratih krajih. Trohica kruha, katero je vzel s seboj, mu je kmalu pošla. V nevarnosti je bil, da ne bi umrl lakote. Nato pride v neki kraj, kjer so stanovali Slovani.') Neka stara žena se ga usmili, skrije ga v svoji hiši ter mu daje potrebne hrane, da se zopet opomore. Potem ga še založi s potrebnim živežem za na pot ter mu povd, na katero stran se mora obrniti. Čez nekoliko dni pride Lopichis v Italijo. Pauli diaconi Historia Langob., IV, c. 37 (MG. SS. rer. Lagob., 132): „ . . . Qui (sc. Lopichis) statim suigens, in illam partem quam in somnis audierat pergere coepit; nec mora, ad habitaculum hominum pervenit. Erat enim Sclavorum habitatio in iiiis locis. Quem cum una mulier iam vetula vidisset, statlm intellexit, cum fugitivum esse et famis penuria la-borare. Ducta autem misericordia super eum, abscondit eum in domo sua et secreto pauiatim ei victuna ministravit, ne, si ei usque ad saturitatem alimoniam praeberet, eins vitam funditus exlingueret. Denique sie conpe-tenter ei pascum praebuit, quousque ipse recuperatus vires accipere potu-isset. Cumque eum iam validum ad iter faciendum vidisset, datis ei ciba-riis, ad quam partem tendere deberet, Almonuit. Qui post aliquod dies Italiam ingressus, ad domnm in qua ortus fuerat pervenit . . Št. 154. 623.') Slovani ali Vinidi se vzdignejo zoper Obre, svoje tlačitelje, za katere so morali navadno kri prelivati. V raznih obrskih vojskah so morali Slovani iti nad sovražnike. Obri pa so ostali v svojih taborih. prej, tako n. pr. okoli leta 596, 601. in 602. so Langobardi živeli z Obri v prijateljskih razmerah ter so še celo skupno napadali druge pokrajine (gli. St. 117, 134, 138). — Lopichis je bil več let („per multos annos*) v suznosti. Ko so Obri njega in njegove brate pripeljali iz Čedada v Panonijo, je bil Lopichis Se mladoleten; ko je pa pobegnil iz Panonije, je bil že v moški dobi. Med tem časom, ko je bival med Obri. je pokrilo grmovje in trnje razvaline njegovega nekdanjega domovja. Med podrtimi stenami je zrastel jesen, na katerega je Lopichis po svoji vrnitvi obesil svoj tul. Kaže se, da je bil vsaj kakih deset let v obrski sužnosti. V domovino se je torej povrnil okoli leta 620. ter se potem oženil. Letnica 620 ne bi bila v nasprotju z rojstnim letom Lopichisovega pra\Tiuka Pavla dijakona, kije nekako med letom 720. in 725. prišel na svet. O Tu omenjeni Slovani so bili brez dvoma Slovenci. Kdor hoče potovati iz nekdanje Panonije (sedanje jugozahodne Ogrske) naravnost v Čedad, mora iti po slovenskih tleh. Ko je Lopichis zapustil svojo rešiteljico, je hodil le nekoliko dni, da je prišel v Italijo. Slovenska ženica je s svojo postrežljivostjo indirektno pripomogla, da je v osmem stoletju Živel langobardski zgodovinar 1'aulus diaconus. ^) Štirideseto leto vladanja kralja Klotarja IL je bilo leta 623. po Kr. Izraza „Slovani" (Sclavi) in „Vinidi" (Winidi) pomenjata eno in isto. Razlika ie Ic ta, da prvo ime je domače, drugo pa v rabi pri tujcih, posebno pri Germanih. (Gl. Izveska Muz. dr., VIIT, str. 77.) št. 154. 195 Ako so zmagali Slovani, so se Obri polastili plena; ako se pa Slovanom ni posrečil njih napad, so jim pomagali Obri. Tudi so ti prišli vsako zimo k Slovanom, jemali jim žene in hčere, nalagali davščine in jih še drugače zatirali.') Sinovi, katere so slovanske žene in hčere imele z-Obri, niso hoteli več prenašati takega jarma ter so se vzdignili zoper svoje zatiralce. Ko so se Slovani napotili nad Obre, se jim je pridružil trgovec Samo iz frankovske pokrajine „Senonago" ki je bil najbrže slovanskega rodu") ter se v bojih odlikoval s posebno hrabrostjo. Mnogo Obrov je posekal slovanski meč. Ko Slovani vidijo Samovo hrabrost, ga postavijo za svojega kralja. Vladal jim je 35 let.*) Pod njegovim vodstvom so Slovani večkrat premagali Obre ter si priborili samostojnost.'^) Samo je imel 12 žen slovanskega rodu, katere so mu rodile 22 sinov in 15 hčera. ') v šestem stoletju so se Slovani in Obri navadno dobro razumeli, kar se lahko dokazati. Brez dvoma so Obri v začetku sedmega stoletja jeli drugače postopati s podložnimi Slovani, kar je potem, povzročilo, da so se ti uprli njih oblasti ter si priborili samostojnost. Ne ve se, kje je bila pokrajina Senonago; nikjer je ni najti. Nekateri misijo, da je bila v Galiji v departementu Yonne, kjer je stala „civitas Senonura", sedaj Sens, drugi pa menijo, da v belgijskem Hennegau-u, kjer je bil kraj Sonegia, sedaj Soignies. Nekateri iščejo to pokrajino še drugod, tako n. pr. ob srednji Labi, kjer so nekdaj prebivali germanski Semnoni. ') Veliko se je že pisalo o tem, katere narodnosti je bil Samo. Fredegar pravi, da je bil po rodu Frank iz pokrajine Senonago, pisate\j spisa „Conversio Bag. et Garant." pa trdi, da je bil S1 o v a n. — Goli (Mitth. des Inst. f. österr. Geschichtsforschung, XI, 444) je hotel dokazati, da je dotična notica v Conversio neposredno ali posredno posneta po Fredegarjevi Kroniki. To se mi pa ne zdi verjetno, ker tiste štiri besede, na katere se Goli sklicuje in ki se najbrže le slučajno nahajjyo v obeh tekstih, še ne zadostujejo, da bi mogli odobriti njegovo trditev. Pa tudi, ako ne bi čitali v Conversio, da je bil Samo slovanskega rodu, bi imeli vendar še mnogo razlogov za to, da je bil Slovan. Franki so bili v tistem Času kristjani, Samo in njegovi podložniki pa pogani. Med Franki in Slovani je takrat vladalo tako nasprot->tvo, da ti nikakor ne bi bili izročili najvišje oblasti tiycu Franku. Na Samovem dvoru so gospodovale slovanske šege tako, da se je še celo frankovski poslanec Siharij oblekel po slovanskem načinu, da je mogel priti pred kralja Sama. Ta si je tudi izbral svoje žene med Slovani, ne pa med Franki. Ime Samo ali Samoslav je slovansko. — Ker pa Fredcgar vendar o Samu trdi, da je bil Frank, si smemo to njegovo izjavo tolmačiti tako, da je bil Samo nekaj časa frankovski podložnik (cfr. št. 48, op. 6), a pri vsem tem pa vendar Slovan po rodu, po duhu in po zunanjosti. On je bil pač frankovski podanik, ne pa frankovskega rodu; on je bil »natione Francus", ne pa »genere Francus". Samo je vladal, kakor Frcdegar trdi, 35 let. Ker je bil tretji del l-redegar-jeve Kronike, v katerem se opisuje Samovo delovanje, spisan okoli leta 660., sled( iz tega, da je Samo postal kralj že leta 623., ko je premagal Obre, ne pa še le leta 627., kakor misli Palacky (Gesch. von Böhmen, I, 77). Samo je tedaj vladal od leta 623—658. Središče Samove drŽave je bilo Češko s sosednjimi deželami. Na severu so se s Samom združili polabski Srbi, katerim je takrat vladal knez Drvan. Na 196 St. 154. Fredegarii Chronicon, lib. IV, c. 48 (MG. SS. rer. Meroving, 11^ 144, 145): „Anno 40, regni Chlothariae homo nonien Samo natione Francos de pago Senonago plures secura negutiantes adcivit, exercendum negudum in Sclavos coinomento Winedos perrexit. Sclavi iam contra Avaris coinomento Chunis et regem eorum gagano ceperant revellare, Winidi befuici Chunis fuerant iam ab antiquito, ut, cum Chuni in exercita contra gentem qualibet adgrediebant, Chuni pro castra adunatum illorum jugu so bill Slovenci Samovi zavezniki- Samova slovanska država je bila nekaka narodna zveza med Čehi, Slovenci in polabskimi Srbi. Nekateri zgodovinarji (cfr. Goli. 1. c. str. 445) so trdili, daje paČ Samo vladal Čehom, ne pa tudi Slovencem, Ni težko doka/ati, da so se motili. Conversio Bag. et Garant, trdi kar naravnost, da je bil Samo vladar karantanskim Slovencem. iVedegarjeva Kronika pa omenja, da je frankovski kralj Dagobert pregovoril tudi Langobarde, da so šli nad Slovane. S katerimi Slovani naj bi se bili Langobardi vojskovali, ako ne s Slovenci? — Kra^j Dagobert je nabral vojaštva po vsej Avstraziji ter se napotil s temi armadami nad »Slovane. Razen Frankov so se vzdignili še Langobardi in Alemani, da bi Dagobertu pomagali. Je li mogoče, da bi bili Čehi sami premagali toliko sovražnikov!'Nehotč si moramo misliti, da so bili s Samom tudi Slovenci združeni ter mu šli na roke, daje lažje pobil Franke in njih zaveznike. Pa tudi, ko bi o kralju Samu ne vedeli ničesar, bi morali trditi, da je neka mogočna roka osvobodila Slovence obrskega jarma. Dokazati se dä, da so bili Slovenci iz prva podložni Obrom, pozneje pa ne več. Leta 631. so bili Slovenci nezavisni od Obrov in Bavarcev, ker drugače ne bi bili pri njih iskali zaveda tisti Bolgari, ki so morali najprej bežati z obrskc, potem pa tudi 2 bavarske zemlje (gl. št. 164). A tudi pozneje so bili samostojni nasproti Bavarcem, kar kaže to, da -so okoli leta 725. opustošili v njih deželi ležeče kraje (gl. št. 205). Svobodni so bili tudi nasproti Obrom, ker drugače ne bi bili ti napadli slovenske zemlje ob Času vojvoda Boruta (gl. št. 220). Tisti Slovenci, ki so leta 795. pod poveljstvom svojega vojvoda Vojnomira pomagali Frankom potolči Obre (Št. 293), gotovo niso bili od teh zavisni, ker drugače bi se bili morali v obrskih vrstah vojskovati. A tudi nasproti Langobardom so bili Slovenci samostojni, kar pričujejo razni boji med obema narodoma v teku sedmega in osmega stoletja. Slovenci so se torej s Samovo pomočjo najbrže leta 623. otresli obrskega jarma. Leta 629. so bili že svobodni (gl. št. 16I). Zdi se mi, da je Samov vpliv segal še dalje proti jugovzhodu k sedanjim Srbom in Hrvatom. Prav verjetno je, da je Samo leta 623., to je takrat, ko je v Carigradu vladal cesar Heraklij, pozval tudi Slovene po sedai\jih srbsko-hrvaških zemljah, da neg se uprö Obrom. Mogoče je, da jim je pri tej priložnosti poslal kake pomožne čete, katere so bile doma »unkraj Madjarskega in unkraj Bavarskega na zemlji Boikov v bližini frankovske države". (Cfr. Konstantinos Porphyr., De adm- imp., c. 30, 31, 32). Morebiti je bilo med temi pomožnimi Četami tudi nekoliko lužiških Srbov, kajti njih knez Drvan se je bil tudi združil s Samom. Mogoče je, da je dobil del balkanskih Slovenov od teh s severa došlih Srbov svoje me. (Gl. Izvestja Muz. dr. za Kranjsko, VIU, str. 210.) Ako pomislimo, da so bili Slovčni ob Savi in Dravi še v začetku sedmega stoletja podložni Obrom, v poznejših stoletjih pa ne, moramo trditi, da so se prej ko ne vzdignili zoper svoje tlačitelje za cesarja Heraklija. Temu je bil ta upor SlovČnov zoper Obre gotovo všeč in najbrže je bil on bolj naklonjen stiskanim SlovŽnom in njim pomožnim Četam, kakor pa gospodujočim Obrom. Na ta način je. med Hi^antinci mogla nastati govorica, da je cesar sam poklical te Čete s severa. št. 164, 155, 156. 197 stabant exercitum, Winicli vero pugnabant: si ad vincendutn prevalebant, tunc Chuni predaš capiendum adgrediebanc; sin antem Winidi superabantur, Chunorum auxilio fulti virebus resumebant. Ideo befulci') vocabantur a Chunis, eo quod dublicem in congressione certaraine vestila priliaefäcl-entes, ante Chunis precederint. Chuni aemandum annis singulis in Esciavos veniebant, uxores Sciavorum et filias eorum strato sumebant; tributa super alias oppressiones Sciavi Chunis solvebant. Filii Chunorum, quos in uxores Winodorum et filias generaverant, tandera non subferentes maliciani ferre et oppressione, Chunorura dominatione negantes, ut supra mernine, ceperant revellare. Cum in exercito Winidi contra Chunus fuissent adgressi, Samo negucians, quo memoravi superius, cum ipsos in exercito perrexit; ibique || p. 146. tanta ei fuit utiletas de Chunis facta, ut mirum fuisset, et nimia raultitudo ex eis gladio Winidorum trucidata fuisset. Winidi cernentes utilitatera') Samones, eum super se eligunt regem, ubi 30 et 5 annos regnavit feli-citer, Plures prilia contra Chunis suo regiruini Winidi iniaerunt;suo consilio et utilitate Winidi semper Chunus superant. Samo 12 uxores ex genere Winodorum habebat, de quibus 22 filius et quindecem filias habuit." Št. 155. Okoli 626. Po smrti Tasona in Kakona') je Grasulf, brat njunega očeta Gisulfa, postal vojvoda furlanski. Pauli diaconi Hist. Langob., IV, c. 39 (MG. SS. rer. Langob., 133): „His |sc. Tasone et Caccone) ita peremplis, dux Foroiulanis Grasulfus, Gi-sulfi germanus, constituitur." Št, 156. 628, pred 18. februarjem.') Za gradeškim patriarhom Ciprijanom je sledil razkolnik Fortunat, ki ni hotel priznati sklepov petega cerkvenega zbora"). Zarad svoje zmote bi bil moral delati pokoro. A rajši je oropal stolno cerkev na Gradežu in pa glavne (krstne) cerkve po Istri ter gostišča, katera so bila zavisna od rečene stolne cerkva. Vzel je iz njih zlatnino, obleko ') že Zeuss (0ie Deutschen und die Nachbarstämme, str. 736) je opomnil, da je etimologična razlaga imena „befulci' v tem stavku napaCna. Primerjaj v itali-janiščini izraza „bifolco" = kmet, „bifolca" = njiva. ') Vestila priliae == vexilla proclii. ") Utilitas = fortitude. Gl. št. 146. Zarad datiranja primerjaj pismo papeža Honorija I., ki je bilo spisano da£ 18. februarja leta 628. ') Leta 553. in nakit. Nato je zbežal k Langobardom ter si izbral svoj sedež v kor-minskem gradu*), ki je od Ogleja za 15 (rimskih) milj oddaljen. O For-tunatovi hudobiji in razkolništvu so potem beneški in istrski škofje ter gradeški duhovniki v posebnem pismu poročali papežu Honoriju. Nato je ta poslal na Gradež Primogenija, subdijakona in regionarija apostolske stolice, da bi vodil gradeško cerkev. Tudi mu je dal pismo*), v katerem je obsodil razkolništvo rečenega Fortunata®). Cronica de sing, patriarchis nove Aquileie. (Monticolo, Gronache Veneziane, I, ro): „Fortunatus quidam hereiicus pontificatum arripuit; qui quintam synodum minime credens, ob sui erroris piaculum parens, toram ecclesiam Gradensem metropolitanam denudans in auro et vestibus vel ornamento, simul et ecciesias baptismales*) provincie Histrie et sinochagia^) que ad eandem ecclesiam Gradensem pertinere vidcbaniur, fugam in Longo-bardiam petiit apiid Castrum Gormones super civitatem Aquileiam miliario XV. contra cuius nequitiam et heresim episcopi Venetiarum et Histriensium et clerici Aquileiensi, qui etiam Gradensis ecclesie, scripta sua ad Honorium papam direxerunt,'^ DanduH Chronicon, Ub, VI, c. 6, pars 13 (Muratori, Script, rer. Ital., XII, 113): „Post hunc Fortunatus haereticus Longobardorum audacia sedero invasit, qui quintam universalem synodum minime credens, ob sui erroris piaculum pavens» totam Gradensem ecclesiam metropolitanam denudans auro, vestibus et ornamentis, simul et ecciesias baptismales Istriae et xeno-dochia^ quae huic ecctesiae subjecta erant, fugam apud Gormones Castrum Forojulii petiit, ibique pestilenter sedem tenuit; contra quem Gradensis ecclesia ad Honorium papam scripta direxit." St. 157, 628, dne 18. februarja. a) Papež Honorij (L) piše beneškim in istrskim škofom [„ww^-versis episcopis per Venetiam et Istriam constitutis'-^] ter jim odgovarja na pismo, katero mu je poslala duhovščina g rade ške cerkve clericos Gradensis ecclesi^^,'*]. Papež pravi, da je že prej sklenil, da se mora Fortunatu vzeti njegova duhovniška čast in sedaj ga z novim >) Da so nekateri oglejski patriarhi prebivali v Korminu, ne pa v Ogleju ali pa v katerem drugem mestu, je razvidno tudi iz Paula diacona (Hist. L^ngob., VI, c, 61.) GI. št. 213. ') Gl. št. 157. ') Gl. št. 158. Ecclesiae baptismales so bile glavne cerkve, po katerih se je smelo krstiti. Mašniki po takih cerkvah so bili predstojniki drugim nižjim duhovnikom. '') Sinochagia stoji namesto xenodochia. Xenodochium (^svoSoxsTc-v) pomenja kraj, kjer sprejemajo tujce, tedaj gostilno, gostišče. ReCeni izraz pa tudi zaznamuje samostan, sirotišnico ali pa še celo bolnišnico. št 157, 158. 199 dekretom obsoja zarad njegovega odpada od vere [„et nunc iterato paginalis auctoritatis decreto eius perfidiam innodantes, damna-mus"]. Papež piše rečenim škofom, da so gotovo ž njim vred enakih misli in da je treba hvaliti Boga, ki je vrgel volka, oblečenega v ovčjo kožo, zarad njegove verolomnosti iz srede božje črede v prepad. Veseliti se je treba, da se je vsled pogube enega človeka vsem drugim postavila in popravila podlaga trdne vere. b) Papež piše dalje rečenim škofom ter jim svetuje, da bi se namesto Judeža (t. j. Fortunata) izbral drug sposoben mož, kateri naj bi vladal Gospodovo čredo. Pošilja jim Primogenija, subdijakona in regio-narija'J apostolske stoli ce, kateri naj se posveti za škofa gradeške cerkve. [„Primogenium subdiaconum et regionarium nostrae sedis Gradensi ecclesiae episcopali ordine cum pallii benedictione di-reximus consecrandum^]. Imenovanim škofom veleva, da naj po cerkvenih postavah vse uredč ter njega samega (papeža) ubogajo. Papež tudi piše, da je poslal k langobardskemu kralju svoje ljudi ter mu rekel, da naj prime rečenega Fortunata, kateri je zapustil (bizantinsko) državo, napotil se k drugim ljudem, odrekel se (verskemu) edinstvu ter tako postal božji upornik in izdajalec. Ob enem ga je prosil (namreč kralja), da bi od njega (od Fortunata) zahteval stvari, katere je ta, ko je pobegnil, vzel s seboj. Tisti, kateri bi ustregli takim prošnjam, smejo računati na enako postrežljivost od strani (bizantinske) države. y^Data XII. Kalendas Martii, regnante domino piissimo He-racUo anno XFIII." [Ughelli, Italia sacra, V, (ed. 1653), p. 1173; (ed. 1717), p. 1085 (odi. b.). — Dan dull Chron. VI, c. 7, pars i, (Muratori, Script, rer. Ital., XII, 113 (odi. b). — Rub eis, Mon. eccl. Aquil., col. 297 (odi. b.j. — Man si, Condi, coll., X, 577 (odi. b.). — Migne, Patrol., Ser. lat., LXXX, 469 (odi. b). — Kandier, Codice dipl. Istr. ad a. 628 (odi. b). — Troya, Codice dipl. Longob., I, 595 (odi. b) — J a ff Reg. pent. Rom., ed. 1885, Str. 224, St. 2016 (odi. a). — MG., Epist. III, 695 (odi. a, b) ] Št. 158. Od 628. do 648.') Ko je papež Honorij (I.) zvedel o postopanju (gradeškega) patriarha Fortunata, mu je vzel duhovniško čast ter ga preklel kot razkol-nika. Na njegovo mesto je postavil subdijakona in regionarija rimske ') O regionarijih piše Brinckmeier (Gloss, diplom.): „Regionarii, a ponti-iicibus constituti in schola notariorum et subdiaconorum, quos liceat per absentiam pontificis in conventu sedere clericorum et caeteros habere honores." ') Zastran datiranja gl. Rubeis, Mod. eccl. Aquil., col. 298. cerkve') Primogenija, ki je bil doma iz Arezza'). Izročil mu je palij ter ga poslal na Gradež, kjer je bil posvečen. Primogenij bi bil rad v svojo oblast dobil Fortunata od lango-bardskega kralja. Ker pa ta ni hotel ustreči njegovi prošnji, je poslal (Primogenij) svojega poslanca k cesarju Herakliju ter se pri njem pritožil zoper Langobarde. Cesar je nato Primogeniju povrnil škodo tako, da mu je poslal še več zlata in srebra, kakor ga je bil Fortunat odnesel, in pa vrh tega še stolico sv. Marka evangelista. Primogenij je bil baj6 v spanju pozvan, da naj spravi ostanke sv. Hermagora, sv. Feliksa in sv. Fortunata z oglejske zemlje na Gradež. Dobil jih je menda pri tretjem miljniku na njivi neke pobožfle žene, Aleksandrina imenovane, prepeljal v čolnu na Gradež ter jih tu spravil na varen in skrit kraj. Primogenij je vladal 20 let, 3 mesece in 7 dni. Umri je na Gra-dežu ter bil pokopan v cerkvi sv. Evfemije. Cronica de singulis patriarchis nove Aquileie. (Monticolo, Cro-p. 10. nache Veneziane, I, p. lo et Ii): „. . . idem vero papa (Honorius) pro-videns utilitati sancte Dei ecclesie, Primogenium diaconum et regionarium sedis apostolice ad eandem metropolim regendam direxit, dans et epistolam auctoritatis apostolice innodantem memorati Fortunati heresim'). idem autem Prirnogenius per visionem ammonitus corpora beati Hermachore et martiris atque pontificis et sancti Feiicis et P'ortunati, sita miliario tercio, in Gra-densem civitatem adduxit ibique diligenti cura deposuit, et usque hodie p. 11. pontifex || civitatis Gradensis pallei benedictionero a summa sede apostolica ß promeruit. j' ■ At vero supra memoratus patriarcha Prirnogenius apocrisiarium suum dirigens in regiam urbem ad virum piissimum lustinianura augustum *), huius rei indagande causa, qualiter ipse baptismales ecclesie denudat? fuis-sent, quod et Longobardi suos episcopos a diocesi eius subtrahere voluis-sent, et ipsura tliesaurum apud se ipsi retinuissent. tunc demum ipse piissimus imperator aurum et argeiitum plus remisit quam perdiderant, et insuper sedem beatissimi Marci evvangeliste dirigens, quam ab Alexandria Heraclius augustus in regiam urbem adduxerat. mortuo vero beatissimo viro Primo-genio, qui ann. numero XX., ms. Ill, d. VII rexit pontificatum, sepultus est iuxta corpus antecessoris sui beatissimi Cypriani in basilica beate Eufemie." Chronicon Gradense, (Monticolo, 1. c. p. 51): „Isdera vero papa pro-videns utilitati sancte Dei ecclesie, interventu supradictorum Primogenium ') Chron. Venet, vulgo Altinate pravi o Primogeniju, da je bil „regionarius sancte Romane ecclesie«, Chron. de sing. patr. pa zove „diaconum et regionarium sedis apostolice", v pismu papeža Honorija z dne 18. febr. leta 628. in pa v Chronicon Gradense pa stoji „subdiaconum et regionarium nostrae sedis". Arezzo (Aretium) je mesto na Toskanskem. ') Gl. pismo papeža Honorya I. z dn(ž 18. febr. 628. (št. 157.) *) Prav za prav cesar Heraklij. subdiaconutn regionarium sedis aposlolice ad eandem nietropolim regendam direxit.« Johannis diaconi Chronicön Venetum. (Monticolo, I. c. p. 79): „Huic (sc. Cypriane) successit Primpgenius Romane sedis subdiaconus re-gionarius." Ibid. (Monticolo, p. 84): „Anno autetn ab incarnatione Domini sexcen-tesimo quadragesimo septimo Primogenius patriarcha ex hac luce migravit, que ecciesiam Gradensem gubernavit annos viginti, mensibus III, dies VII." Chronicon Venetum vulgo Altinate. (MG. SS., XIV, 17): „Primogenius patriarcha, qui fuit regionarius sancte Romane ecclesie, qui fuit na-cione Reci') civitate; qui Corpora sanctorum martirum Hemarchore et Fortunati ex Aquilegia sua diocesi in Gradum transtulit; vixit in patriarchatu an. 20, men. 3, d. 6." Dajidüli Chronicon, )ib. VI, c. 7 (Muratori, Script rer, Ital., XII, 113): „Primogenius patriarcha consecratus est anno Domini DCXXX.') Nam Ho-norius papa, veritate comperta, Fortunatum sedis invasorem von solum sacerdotio exuit, sed etiam eum ut haereticum condemnavit; et hunc na-tione Aretinuni subdiaconum promovit et consecrandum cum paiiii bene-dictione ad hanc regendam ecciesiam misit." Ibid. c. 7, pars 2 (p. 113): „Primogenius itaque inlronizatus, cum a rege Longobardorum nihil obtinere potuisset, apocrisarium suum ad He-raclium misit, et de nunciationem suae ecclesiae et subtractionem suorum sulfraganeoruro, quam Longobardi faciebant, seriöse enarrari fecit. Tunc piisimus imperator ei auri et argenti plus remisit, quam perdiderat, et insuper sedetn beatissimi Marci Evangeüstae ob confirmationem dictae metropolis direxit, quam ab Alexandria Constantinopolim secum duxeraL" Ibid. VI, c. 7, pars 3 (I. c. p. 114): „Nunc etiam Primogenius in somnis monitus corpora beatorum Hermacorae et Fortunati de Aquilegiense cofinio Gradum transferre curavit. De agello igitur sanctae mulieris Alexandrinae sumuntur et ad scafam reverenter cum orationibus deferuntur, locusque ille, de quo navi imponuntur, dictus est Recessus, quia sanctus Hermacoras inde recessit, et virenti deinde germine semper decorus apparet. In Grado autem occulto loco paucis arbitris reponuntur." Ibid. VI, c. 7, pars 25 (1. c. p. 118): „Primogenius itaque patriarcha, finitis in sede sua annis XX, mensibus III, diebus VII in Grado quievit in pace, sepultusque in ecclesia sanctae Euphemiae fuit." ') Arezzo. ') Zastran te letnice gl. Rubels, Mon. eccl. Aquil., col. 298. Št. 159. Morebiti od 628 do 637. Od leta 628. naprej je v Ogleju za Marcijanom vladal patriarh Fortunat. Ni znano, če je res le tri ali pa devet let vodil svojo cerkev. Chronicon patr. Aquil. primun^. (Rubels, Mon, eccl. Aquil., App. 8): „Fortunatus patriarcha sedit annis III." Chronicon patr. Aquil. alterum (Rubels, 1. c. p. 9): „P'ortunatus patriarcha post Martianum sedit annis IX." Št. 160. Okoli 628. Vsied prizadevanja papeža Honorija (L) so se istrski prebivalci odpovedali razkolništvu ter se zedinili z rimsko cerkvijo. To nam potrjujejo nekatere vrstice dveh epigramov, katere je Rubeis ponatisnil. Epigramma in laudem Honorii pontificis. (Rubeis, Mon. eccl. Aquil., col. 299): ;,Histria testatur possessa hostilibus armis Septies et decies*) scismate pestifero. Esset ut impletum Hieremiae voce canenivs Uitio captiTis tam numerosa fuit. Sed bonus antistes, dux, plebis, Ho nori us armis Reddidit ecclesiis membra revulsa piis." Aliud epigramma in laudem Honorii (Rubeis, col. 300): „Urque sagax animo divino in carmine pollens Ad vitam pastor ducere novit oves. Hi stria nam dadum saevo sub schismate fessa Ad statuta patrum teque monente redit." Št 16L 629. Narodi, ki so živeli ob obrski in slovanski meji (namreč nemški Bavarci), so prosili frankovskega kralja Dagoberta, da bi jim ') »Septies et decies" pomenja tu sedemdeset. Nekako tako dolgo so bili istrski prebivalci ločeni od rimske cerkve. Okoli leta 557., ko je Pavlin postal oglejski Škof, se je razkolništvo zarad treh poglavij med njimi začelo. Nehalo je pa še le okoli leta 628. po tistih straneh, po katerih so gospodovali bizantinski cesarji. Po Beneškem pa, kjer so vladali langobardski kra^i, se je razkolnišlvo obdržalo do konca sedmega stoletja. (C£r. št. 192.) zavaroval hrbet ter pod svojo oblast spravil Obre, Slovane in druge narode tja do zemlje bizantinskega gospostva')- Fredegarii Chronicon, lib. IV, c. 58 (MG. SS. rer. Meroving,, 11, 150): „Dagobertus cum iam anno septimo regnans').....Tirnorem vero sic forte sua concusserat utelitas, ut iam devotione adreperint suae se traders dici-onem; ut etiam gente, que circa limite Avarorum et Sciavorum consistent, ei prumptae expetirint, ut ille post rergum eorum iret feliciter, et Avaros et Sclavos citerasque geniinm nationes usque manum publicam suae dicione subiciendum fiducialiter spondebant." Gesta Dagobert! I. regis Francorum, c. 22 (MG, SS. rer. Meroving., II, 408): ;,Timorem vero tam fortem sua concusserat iudicialis potentia, ut iam devotione concurrerent eins se tradere dicioni, quatinus gentes etiam, quae circa limitem Avarorum et Sciavorum consistunt, eum prompte expe-terent, ut ille post tergum eorum iret feliciter, in tantum ut et Avari et Sclavi ceterarumque gentium nationes manu publica ipsius dicioni se subi-ciendas fiducialiter sponderent." Št. 162. Okoli 630. Ko je sveti Amand slišal, da so Slovenci") še pogani, se je napotil k njim, da bi dosegel med njimi mučeniško krono. Ko se je prepeljal čez Donavo, je prišel v njih kraje ter jim oznanjeval sv. evangelij. Nekatere je pač pridobil Kristusovi veri. Ker je imel od svojega delovanja le malo sadu ter je spoznal, da še ne more doseči mučeniške krone, katero je vedno iskal, se je vrnil k svojim prejšnjim ovcam, za katere je odslej skrbel ter jih s svojimi pridigami pri vedel v nebeško kraljestvo. Vita s. Amandi episc. Traiectensis auctore Baudemundo mon. El-nonensi, c. 14 (Acta Sanct. BoJJ. 6. febr., 1, p. 848): „Audivit denique (sc. Amandus), quod Sclavi nimio errore decepti a diaboii laqueis tenerentur oppressi; illucque martirii palmam se assequi posse confidens, transfretato Danubio eadem circumiens loca, libera voce evangelium Christi gentibus *) Z izrazom „manus publica" zaznamuje Fredegar bizantinsko (rimsko) oblast. (Gl. tudi lib. IV, c. 69.) Ako govori Fredegar tu o Slovanih, katerih bivališča so segala „usque manum publicam", nam je misliti v prvi vrsti na Slovence. Teh naselbine so se razprostirale na severozahodu do nemške (bavarske) zemlje, na jugu pa do bizantinske oblasti v Istri. Slovenci so bili takrat samostojni ter niso bili podložni ne Obrom, ne Bavarcem in ne kakemu drugemu narodu. ') Sedmo leto vladanja frankovskega kralja Dagoberta I je bilo 629. po Kr. ') Besede „transfretato Danubio eadem circumiens loca® kažejo, da je sveti Amand prišel med Slovence, ne pa med Čehe ali pa polabske Slovane. Sv. Amand ie živel v sedmem stoletju ter bil škof v Utrechtu. Okoli leta 630. se je napotil med Slovence, teda} takrat, ko so ti živeli pod ^Samovim gospostvom. praedicat. Paucis vero ex eis in Christo regeneratis, videns etiam sibi non satis accrescere fructum et martyrium, quod semper quaerebat, nondum adepturum, ad proprias iterum reversus est oves; curamque gerens earum, ad coelestia regna praedicando perduxit." Vita s. Amandi metrica auctore Milone monacho EInonensi, lib. IH, c. 5, v, 149 — 179 (MG., Poetae Jat aevi Carolini, III, 591, 592): „Te ncque, apostolica numquam purgata seciiri v. 150. Ac fidei sulcis ullo neque vomere culta, Pertransisse virum doleas, Sclavinia tellus. Sicut avaro etenim, cum multa pecunia crescit, Crescit amor summamque famem completio gignit, Sic hie, si liceat fatuis conferre benigna, v. 155. Crescere quo crevit virtutum lucra bonarum, Accuraulare parans et avarior araplius extans. Partibus et multis cum sparso semine verbi Surgeret hinc atque hinc feliciter inclita messis, Comperit adstrictos Sclavos errorc inimici. v. 160. Quo se martyrium pro Christo posse mereri Confidens sanctus glacialein transiit Histrum. Incipit et giebas durae proscindere terrae; Inde evangelii semen dispergit ubique Per loca perque domes, per rura et competa iactans; v. 165. Fundit aquas siccis superis de nubibus arvis. Suggerit inmittit concludit conpluit ambit: Nil facto superest, quod dignum duxit agendum. Is tamen ut segetem pleno non graraine votis Respondere videt propriis cassumque laborem v. 170. Se saxis inferre dolens, resilire retrorsum Gemens conspicuum ferrum sulcantis aratri, Per vacuumque tuens in spinis quaerere messem Martyriique piam nec palmam prendere posse, Ad proprias iterum Christo est.comitante reversus v. 175. Pastor et agnus oves, ovium dux ipse suarum. Ne tanien in cassum tantos fudisse labores Poeniteat longumque itiner properanter adisse Nec quivisse aliquem vel parvum sumere fructum, Paucula grana legens caelestibus indidit horreis." Št. 163. 631. Slovani, imenovani Vinidi, so ubili mnogo frankovskih trgovcev, ki so kupčevali po Samovem kraljestvu, ter se polastili njih blaga. To je dalo povod k vojski med frankovskim kraljem Dagobertom I. in slo- vanskim kraljem Samom. Dagobert pošlje k Samu poslanca Siharija ter zahteva zadoščenja za ubite trgovce in odškodnino za ugrabljeno blago. Samo noče Siharija sprejeti. Nato se Siharij obleče po slovansko, pride potem k Samu ter mu pove vse, kar se mu je bilo naročilo. Samo dovoli, da naj se postavi sodišče, katero bi na obeh strančh razsodilo pravico. Siharij pa začne kot nepreviden poslanec groziti in zahtevati, da bi Samo in njegovo ljudstvo morala biti pokorna kralju Dagobertu. Nato odgovori Samo že nekoliko razžaljen, da hoče biti Dagobertu vdan, ako bode ta živel ž njim kot prijatelj. Siharij pa pravi, da ni mogoče, da bi živeli kristjani s poganskimi psi v prijateljstvu. Samo na to reče: „Ako ste vi božji služabniki, mi pa božji psi, smemo vas raztrgati s svojimi zobmi, ker se tako obnašate proti svojemu Bogu." Potem Siharija odstranijo izpred Samovega obličja. Ko Dagobert zve vse to, ukaže po vsej Avstraziji zbrati vojsko, katera se potem v treh oddelkih napoti nad Sama in Slovane. Dagobert izpodbudi tudi Langobarde, da se vzdignejo zoper Slovane. A tudi ti se pripravljajo na vseh strančh na boj'). Alemanska vojska pod vodstvom vojvoda Krodoberta premaga Slovane, ravno tako tudi langobardska. Alemani in Langobardi ujamejo mnogo Slovanov ter jih odpeljejo s seboj. Drugače se je godilo avstrazijski vojski pri gradu Wogastisburgu'), kjer se je zbral glavni oddelek hrabrih Slovanov. Tri dni je trajal boj. Dagobert je izgubil velik del svoje vojske. Na zadnje je moral zapustiti svoj tabor in vse drugo, kar je imel pri sebi, ter je bil prisiljen bežati v svojo domovino. Kmalu potem so začeli Slovani napadati Turingijo in druge frankovske pokrajine. Tudi srbski vojvoda Drvan, ki je bil slovanskega rodu, a je priznaval frankovsko nadoblast, se je pridružil s svojim ljudstvom Samovemu kraljestvu. Fredegarii Chronicon, IV, c. 68 (MG. SS. rer. Meroving., II, 154, 155): „Eo anno (sc. anno nono regni Dagobert!)') Sdavi coinomento Winidi in regno Samone neguciantes Francorura cum plure multetudine interfecissent et rebus expoliassint, haec fuit inicium scandali inter Dagobertum et Sa-monera regem Sclavinorum. Dirigensque Dagobertus Sycharium legatarium ad Samonem, paetens, ut neguciantes, quos sui interfecerant aut res inlecete usorpaverant, cum iusticia faceret emendare. Samo nolens Sicharium vedere, nee ad se eum venire permitteret, Sicharius vestem indutus ad instar Sclavinorum, cum suis ad conspectum pervenit Samonem; universa quod in-iunctum habuerat eidem nunciavit. Sed, ut habit gentiletas et superbia pra-vorum, nihil a Samone, que sui admiserant, est emendatum, nisi tantum ') Brez dvoma bi bili Obri takrat porabili ugodno priložnost ter napadli Slovane od nasprotne strani, ako ne bi bila v tistem času med njimi razsajala domača vojska (gl. St. 164.) ') Kje je bil Wogastisburg, ni znano. ') Deveto leto Dagobertovega kraljevanja je bilo leta 631. po Kr. placeta Vellens instetuere, de hys et alies intencionibus, que inter partes orte fuerant, iustitia redderetur in invicem. Sicharius, sicut stultus legatus, verba inproperiae, quas iniuntctas non habueratj et menas adversus Samonem loquitur, eo quod Samo et populus regni sui Dagobercum diberint servicium. Samo respondensj iam saucius dixit: „Et terra qnam habeniius Dagoberto est, et nos sui sumus, si tarnen nobiscuni disposuaerit amicicias conservare." Sicharius dicens: „Non est possebeletn, ut christiani et Dei servi cum ca-nebus amicicias conlocare possint." Sanio ae contrario dixit: „Si vos estis Dei servi, et nos Dei canes, dum vos adsiduae contra ipsura agetis, nos p. 165. permissum accepimus vos morsebus lacerare." [| Aegectus est Sicharius de conspeciLini Samones. Cum haec Dagoberto nunciassit, Dagobertus super-veter iubet de Universum regnum Austrasiorum contra Samonem et Winidis movere exercitum; ubi trebus turmis falange super Wenedus exercitus ingre-ditur, etiam et Langobardi soiucione Dagoberti idemque osteleter in Sclavos perrixerunt Sciavi his et alics Jocis e contrario prcparantes, Alamannorum exercitus cum Grodobcrto duci in parte qua ingressus est victuriam optenuit, Langobardi idemque victuriam optenuerunt, et pluremum nummerum capti-vorum de Sclavos Alamanni et Langobardi secum duxerunt. Aostrasiae vero cum ad Castro Wogastisburc, ubi plurima manus forcium Venedorum inmu-raverant, circumdantes, triduo priliantes, pluris ibidem de exercito Dagoberti gladio trucidantur et exinde fogaceter, omnes tinturius et res quas habue-runt relinquentes, ad propries sedebus revertuntur. Multis post haec vecebus Winidi in Toringia et relequos vastandum pagus in Francorum regnum inruunt; etiam et Dervanus dux gente Surbiorum, que ex genere Sclavino-rum erant et ad regnum Francorum iam olem aspecserant, se ad regnum Samonem cum suis tradedit. Estaque viciuria, qua Winidi contra Francos meruerunt, non tantum Sclavinorum fortitudo optenuit, quantum demen-tacio Austrasiorum, dum se cernebant cum Dagoberto odium incurrisse et adsiduae expoliarintur." Gesta Dagoberti L reg. Francorum, c, 27 (MG. SS. rer. Meroving., II, 410): jjEo igitur anno Sciavi cognomento Winidi, quorum regnum Samo tenebat, negotiatores Francorum cum plurima multitudine interfiiciunt et rebus expoliant. Haec autem res fuit iniiium scandali inter Dagobertum regem Francorum et Samonem regem Sciavorum. Dirigens itaque Dagobertus Sicharium legatarium ad Samonem^ rogabat, ut negotiatores, quos sui interfccerant et res eorum inlicite usurpaverant, cum iustitia faceret emendare. Samo autem nolens Sicharium videre, Sicharius veste indutus ad instar Sciavorum, cum suis ad conspectum pervenit Samonis atque universa quae sibi tuerant iniuncta eldem nuntiavit, de his et aliis contentionibus, quae inter partes ortae fuerant, regans ut iustitia redderetur in invicem, eo quod Samo et populus regni sui Dagoberto rcgi deberent servitium. Samo respondens, iann saucius dixit: „Et terra quam habemus Dagoberti est, et nos sui sumus, si tarnen disposuerit nobiscuni amicitias conservare." Sicha- rius dixit: „Non est possibile, ut christiani et Dei servi cum canibus ami-citias coniungere possint." Samo e contrario dixit: „Si vos estis servi Dei, et nos Dei canes, dum vos assidue contra ipsum agitis, nos permissum habemus vos morsibus lacerare." Statimque eiectus est Sicharius de con-spectu Samonis. Curaque haec Dagoberto regi nuntiata fuissent, ilico iubet de universo regno Austrasiorum contra Samonem et Winidos movere exercitum, Igitur cum tribus turmis legionum super Winidos exer-citus ingreditur, etiam et Langobardi ad solatium Dagoberti hostiliter in Sclavos perrexerunt. Sclavi autem his et aliis locis se e contrario reparantes, Alamannorum exercitus cum Rodoberto duce in parte qua ingressus est victoriam optinuit, Langobardi item cum Dagoberto victoriam optinuerunt, et plurinium numerum captivorum de Sclavis Alamanni et Langobardi secuni duxerunt. Rex vero terram iJIam devastans, ad proprium regnum reversus est." (Iz Fredegarjeve Kronike.) Conversio Bag. et Garant., c. 4 (MG. SS., XI^ 7): „Temporibus glo-riosi regis Francorum Dagoberti Samo nomine quidam Sclavus manens in Quarantanis fuit dux gentis illius. Qui venientes negotiatores Dagoberti regis interficere iussit et regia expoliavit*) pecunia. Quod dum conperit Dagobertus rex, misit exercitum suum, et damnum quod ei idem Samo fecit vindicare iussit. Sicuti fecerunt qui ab eo missi sunt et regis servitio subdiderunt illos." Auct. Garst, ad a. 655 (MG. SS., IX, 563): „Dagobertus rex misit exercitum in Karinthiam contra Samonem ducem Sciavorum qui negociatores predicti regis interfecerat.*' (Iz Conv. Bag. et Garant.) Vita s. Virgilii, lect. III (MG. SS., XI, 87): „Temporibus vero gloriosi regis Francorum Dagoberti Samo nomine quidam Sclavus manens in Quarantanis, fuit dux gentis illius. Qui venientes negociatores Dagoberti regis interficere iussit^ et regia exspoliavit pecunia. Quod dum comperit rex, niisso excrcitu suo, damnum quod ei idem Samo contumaciter intulerat iusta precepit ultione puniri, et sie demum regis servitio subacti sunt." (Iz Conv, Bag. et Garant.) Excerptum de Karentanis (MG. SS., XI, 15): „Tempore Dagoberti regis Francorum preerant Karentanis dux Samo . . (Iz Conv. Bag. et Garant.) Ker je Göll (Alitth. d. Inst. f. österr. Geschichtsforschung, XI, 444) izraze „nomine, negotiatores, intcrficcre, expoliavit" našel v 48. in 68. poglavju Fredegarjeve Kronike, trdi vsled tega, da je notica o Samu v Conversio zajeta iz rečene Kronike. Te štiri besede, ki se prej ko ne le slučajno nahajajo v obeh tekstih, nam še ne dajejo pravice, da bi mogli kaj takega sklepati. (V Fredegarjevem tekstu stojč namreč izrazi: nomen, neguciantes, interfecissent in expoliassent.) St. 164. 631. Med Obri v Panoniji je nastal hud razpor, ker sta se neki Ober in neki Bolgar prepirala zarad nasledstva na prestolu ')• Vojskovala sta se med seboj tako dolgo, dokler ni Ober premagal bolgarskega pre-tendenta '). Ta in 9000 njegovih pristašev je bilo ž njih družinami vred pregnanih iz Panonije. Obrnili so se do frankovskega kralja Dagoberta I. ter ga prosili, da bi jim dal stanovališč na svoji zemlji. Dagobert jim je ukazal, da naj ostanejo čez zimo na Bavarskem; sam se hoče posvetovati s Franki, kaj se ima storiti. Ko so se Bolgari raztresli po Bavarskem, da bi tu prezimovali, je prišel od kralja Dagoberta ukaz, da naj Bavarci po svojih hišah v eni noči pomor6 vse Bolgare z ženami in otroki vred. To seje tudi zgodilo'). Vsi so bili pobiti; le Alciok se je rešil s 700 Bolgari ter prišel v deželo Slovencev. Mnogo let so potem Bolgari živeli pod oblastjo slovenskega vojvoda Valuka*) Pozneje (okoli leta 663) so se napotili ti Bolgari in njih knez Alciok (Alzeko)®) v Italijo h kralju Grimualdu. Ta jih je poslal v Benevent k svojemu sinu Romualdu, kateri jim je odkazal bivališča v Sepinu, Bovianu, Isernii in na drugih mestih"). Potomci teh Bolgarov so še okoli leta 790. živeli po rečenih krajih. Akoravno so latinsko znali, vendar tudi niso pozabili svojega materinega jezika. Fredegarii Chronicon, IV, c. 72 (MG. SS. rer. Meroving., i., 157): „Eo anno^) in Abarorum cuinomento Chunorum regnum in Pannia sur-rexit -viaeraens intentio, eo quod de regnum certarint, cui deberetur ad sucedendum : unus ex Abares et alius ex Bulgaris, collicta niultetudinern, uterque in invicem inpugnarint. Tandem Abaris Burgarus superant. Burgaris superatis, nove milia verorum cum uxoris et liberis de Pannonias expulsi, ad Dagoberte expetint, petentes, ut eos in terra Francorum manendum ') Znano je, da je med Obri prebivalo mnogo Slovanov in Bolgarov. Kakor se kaže, so bili ti tako mnogoštevilni in mogoCni, da so si hoteli iz svoje srede postaviti vladarja. ') Najbrže je bila ta domača vojska kriva, da niso Obri napadli Slovanov takrat, ko so se ti vojskovali s frankovskim kraljem Dagobertom. (Gl. št. 163.) ') Mogoče je, da se je hotel kralj Dagobert nekako maščevati nad Bolgari zato, ker so ga bili Slovani pri Wogastisburgu premagali. Samo je kot kralj vladal zahodnim Slovanom, namreč Čehom, Slovencem in nekaterim polabskim Slovanom. Od njega so bili zavisni razni vojvodje, kateri so gospodovali posameznim slovanskim razrodom. Tak vojvoda je bil Urvan med polabskimi Srbi, Valuk pa med Slovenci. Prej ko ne sta „Alciocus", katerega omenja Fredegar, in pa „Alzeco«, o katerem govori Paulus diaconus, ena in ista oseba. •) Sepinum (sedaj Sipicciano), Bovianum (sedaj Boiano) in Isernia (sed^ Sergna) so bila mesta v južnih Abruzzih na La.škera. ') Namreč „anno nono regni Dagoberti" = 631 po Kr. št. 164, 165. 209 recepent. Dagobertus iobit eos iaeraandum Badowarius recipere, dumniodo pertractabat cum Francis, quid exinde fierit. Cumque dispersi per domus Baioariorum ad hyemandum fuissent, consilium Francorum Dagobertus Baioariis iobet, ut Bulgarus illus cum uxoris et liberis unusquisque in domum suam una nocte Baiuariae interficerinl. Quod protinus a Baiovaries est impletum; nec quisquam ex illis reraansit Bulgarls, nisi tantum Alciocus*) cum septinventis viris et uxoris cum Uberis, qui, in marca Vinedorum^) salvatus est. Post haec cum Wallucum') ducem Winedorum annis plurimis vixit cum suis." Pauli diaconi Historia Langob., V, c. 29 (MG. SS. rer. Langob., 154): jjPer haec tempora*) Vulgarum dux Alzeco nomine, incertum quam ob causam, a sua gente digressus, Italiam pacifice introiens, cum omni sui ducatus exercitu ad regem Grimuald venit, et se serviturum atque in eius patria habitaturum promittens. Quem ille ad Romualdum filium Beneventum dirigens, ut ei cum suo populo loca ad habilandum concedere deberet. praecepit, Quos Romualdus dux gratanter excipiens, eisdem spatiosa ad habitandum loca, quae usque ad illud tempus deserta erant, contribuit, scilicet Sepinum, Bovianum et Iserniam et alias cum suis territoriis ciyitates, ipsumque Alzeconem, mutato dignitatis nomine, de duce gastaldium voci-tari praecepit. Qui usque hodie^) in his ut diximus locis habitanles, quam-quam et Latine loquantur, linguae tarnen propriae usum minime amiserunt." Št. 165, 632. Ko je frankovski kralj Dagobert L ^Vedel, da je slovanska vojska®) napadla Turingijo, je nabral velike trume po Avstraliji ter se ž njimi napotil iz Metza čez Ardene v Mainz, da bi tu šel čez Ren. Pod seboj je imel tudi oddelek hrabrih vojakov, ki so bili prišli iz *) Razen imena Alciocus se v rokopisih tudi nahajajo inačice: Altiaus, Alticus, Alticcus in Alticeus. Tu omenjena »marca Vinedorum" je slovenska Karantanija in „Wallucus dux Wincdorum" je vojvoda ondotm'h Slovencev. Da je to res, imamo več razlogov. Tisti Bolgari, ki so morali zapustiti obrsko zemljo in potem bežati iz frankovske države, so mogli dobiti zavetje v taki deželi, katera je bila od Obrov in Bavarcev nezavisna in čegar prebivalci so tudi bili obema tema narodoma sovražni. DotiČna dežela je morala segati do bavarske meje in do Italije. Taka dežela je bila Karantanija. (GI. Kaemmel, Anfänge deutschen Lebens in Österreich, str. 385, op. 2.) V nekaterih rokopisih se nahaj^o izrazi: AValluco, Walduco in Välduco ■•) Pavel dijakon pripoveduje to med drugimi dogodbami, katere so se vršile okoli leta 663. '} Pavel dijakon je spisal zgodovino svojih rojakov proti koncu svojega življenja najbrže okoli leta 790., ko je bival v montecasinskem samostanu. Monte Casino ni posebno oddaljeno od Isernije in drugih prej omenjenih mest. •) Namreč slovanska vojska, kateri je ukazoval kralj Samo. Nevstrije in Burgundije. Zapovedovali so jim njih vojvodje in grofje. Med tem časom so Saši poslali poslance k Dagobertu ter ga prosili, da bi jim odpustil vsakoletni davek; zaio se pa sami hočejo Slovanom postaviti nasproti ter na dotičnih strandh varovati frankovske meje. To jim je Dagobert po nasvetu svojih svetovalcev iz Nevstrije tudi dovolil. Saši so s prisego potrdili, da hočejo postopati tako, kakor so zatrdili. A njih obljuba je imela le malo uspeha. Vendar niso odslej več plačevali vsakoletnega davka. Dajali so namreč prej na leto po 500 krav že od kralja Klotarja I. sem'). Fredegarii Chronicon, lib. IV, c. y4 (MG. SS. rer. Meroving,. II, 158): jjAnno decemo regni Dagoberti.*) cum ei nunciatum fuissit, exercitum Wi-nitorum Toringla fuisse ingressum, cum cxercito de regnum Austra&iorum de Mettis urbem promovens, transita Ardinna, Magancia cum exercito ad-greditur, disponens Renum transire, scaram*) de electis viris fortis de Neuster et Burgundia cum ducebus et grafionebus secum habens. Saxones missus ad Dagobertum dirigunt, petentes^ ut eis tributa, quas fisci dicionebus dis-solvebant, indulgent; ipse vero eorum studio et uliletatc Winidis resistenduni spondent et Francorum limete de Ülis partebus custodire promittent. Quod Dagobertus consilio Neustrasiorum adeptus prestetit; Saxones, qui uius peticionebus suggerendum veneranr, sacramciuis, ut eorum mus erat, super arma piacata pro universis Saxonebus firmant. Sed parum haec promissio sortitur aefectum; tarnen tributo Saxones, quem reddere consuaeverant, per preceptionem Dagoberti habent indultum. Quinnentas yaccas inferendalis^) annis singolis a Chlothario seniore censiti reddebant, quod a Dagoberto cassatum est." Gesta Dagoberti I. reg. Francorum, c. 30 (MG. SS. rer. Meroving., II, 412): jjDenique anno 10. regni sui (sc. Dagoberti), cum ci nuntiatum fuisset, exercitum Winidorum Toringam fuisse ingressum, cum exercitu nil moratus ex regno Austrasiorum ab urbe Mettis promovens, transita Ardenna, Magontiam adgreditur; disponensque Renum transire, scaram de electis viris fortibus ex Neustria et Burgundia cum ducibus et grafionibus secum habens, Saxones missos ad eum dirigunt, petentes, ut eis tributa, qua e fiscorum dicionibus desolvebant, indulgeret. Ipsi vero suo studio et utilitate Winidis resistendum spondent et Francorum limitem de illis partibus custodire pro-mittunt. Rex itaque Dagobertus consilio Neustrasiorum adeptus, eis quod poscebant prestitit. Saxones autem, qui huius petitionis suggerendi causa veuerant, sacramentis, ut eorum mos erat, super arma patratis, pactum pro universis Saxonibus firmant; sed parum haec promissio sortitur effectum. *) Frankovski kralj Klotarl. je umrl leta 56i. Deseto leto Dagobertovega vladanja je bilo leta 632. po Kr. ') Scara = Schar (truma). *) „Vaccae inferendales" so se zvale zato tako, ker jih je bilo treba vsako leto odposlati ali privesti (infcrre) dotični frankovski davčni gosposki. Attanien Saxoues tributura, quod reddere consueverant, per praeceptionem Dagoberti hactenus habent indultutn. Quingentas enira vaccas inferendales annis singulis a Lothario seniore censiti reddebant, quod tunc a Dagoberto rege cassatum est." (Iz Fredegarja.) Št. 166. 633 Slovani so vsled povelja kralja Sama večkrat napadli fran-kovsko kraljestvo ter plenili po Turingiji in drugih pokrajinah. Zato je kralj Dagobert po nasvetu svojih škofov in drugih velikašev prišel v Metz, tu povzdignil svojega sina Sigiberta za kralja po Avstraziji ter mu dovolil, da je v rečenem mestu imel svojo stolico. Pozneje je s pomočjo avstrazijskih prebivalcev z uspehom branil frankovsko državo in njene meje nasproti Slovanom. Fredegarii Chronicon, lib. IV, c. 75 (MG. SS. rer. Meroving., II, 158, p. 158. 159): „Anno undecimo regni Dagoberti,') cum "Winidi iusso Sanione forteter Severine et sepius, transcesso eoruna limite, regnum Francorum vastandum Toringia et relequos pagus ingrederint, Dagobertus Mettis orbem veniens, cum consilio pontevecum seo et procerum, omnesque priraatis regni sui consencientebus, Sigybertum, filium suum, in Auster regem sublimavit sedem-que ei Mettis civitatem habere permisit. || . . . . Deinceps Austrasiae eoruna p. 159. studio limetem et regnum Francorum contra Winedus utiliter definsasse nuscuntur." Gesta Dagoberti I. regis Francorum, c 31 (MG, SS. rer. Meroving., II, 412)". „Anno itaque 11. regni sui (sc. Dagoberti), cum Winidi iussu Samonis iterum fortiter sevirent et sepe, transcenso proprio limite, regnum Francorum vastandum Toringam et reliquos pagos ingrederentur, Dagobertus rex Mettis urbem veniens, cum consilio pontificum seu et procerum omni-busque primatibus regni consentientibus, Sigebertum, filium snum, in regno Austriae sublimavit sedemque Mettis civitatem habere permisit......Deinceps enim Austrasiorum Studium limitem et regnum Francorum contra Winidos utiliter defensare noscitur." (Iz Fredegarja.) Št. 167. 634.') Radulf, sin Chamarov, katerega je frankovski kralj Dagobert I. postavil za turinškega vojvoda, seje v mnogih bitkah vojskoval s Slovan i") ter jih tudi premagal. To ga je naredilo ošabnega, da se je ') Enajsto leto Dagobertovega kraljevanja je bilo leta 633. po Kr. ') Fredegar pripoveduje to med dogodbami, ki so se vršile leta 634. ') To so bili brez dvoma tisti Slovani, katerim je vladal kralj Samo. 19« začel puntati. Pri raznih priložnostih je pokazal svoje sovraštvo do (palatinskega) vojvoda Adalgisela in na zadnje tudi do kralja Sigiberta samega. Fredegarii Chronicon, IV, c. 77 (MG. SS. rer. Meroring., II, 159): „Radulfus dux, ii)ius Chamaro, quem Dagobertus Toringla docem instetuit, pluris vecibus cum exercito Winedoruni demicans, eosque victus vertit in fogam. Uius superbiae aelatus et contra Adalgyselutn ducem diversis occan-sionebus inimicicias lendens, paulateni contra Sigybertum iam tunc ciperat revellare." Št. 168. 641. Vojvoda Radulf je postal jako ošaben ter se obnašal nekako tako, kakor bi bil kralj v Turingiji. S Slovani') je sklenil prijateljstvo ter si na svojo stran pridobil tudi druge sosednje narode. Z besedami se sicer ni zoperstavljal oblasti frankovskega kralja Sigiberta (III.), a v dejanju mu je vedno nasprotoval. Kralj Sigibert je šel nadenj ter ga premagal'). Fredegarii Chronicon, IV, c. 87 (MG. SS. rer. Meroving., II, 165): „. . . Radulfus superbia aelatus admodum, regem se in Toringia esse cin-sebat; amicicias cum Winidis firmans, ceterasque gentes, quas vicinas ha-bebat, cultum amiciciae oblegabat. In verbis tamen Sigiberto regimini non denegans; nam in factis forteter eiusdem resistebat dominacionem." Št. 169. 641 ali pa 642') Papež Ivan (IV.), po rodu Dalmatinec, je poslal v Dalmacijo in Istro mnogo denarja, s katerim naj bi opat Martin odkupil tiste ljudi, kateri so postali ujetniki ondotnih ljudstev*). Isti papež je takrat sezidal ') Brez dvoma so to bili tisti Slovani, katerim je gospodoval kralj Samo. ') To se je zgodilo v osmem letu vladanja kralja Sigiberta III. Kralj Dagobert I. je leta 633. povzdignil svojega sina za kralja (gl. št. 166). ') Papež Ivan IV. je bil posvečen dn(5 25. dccembra leta 640. (laffž, Reg. pont. Rom., ed. 1S85, p. 227}, pokopan pa je bil dnž 12. oktobra leta 642. (Jaffž, p 228.) Med tem časom se je tedaj to zgodilo, kar se tu navaja. ■•) Dotična ljudstva so bili brez dvoma Slovenci in Hrvatje, ki so si nekako takrat osvojili skoraj vso zemljo na vzhodni strani Jadranskega morja. Pritisk Slovanov na prvotno prebivalstvo je moral biti precej velik, kar se dä sklepati iz tega, da so naši predniki nabrali mnogo ujetnikov in ker se katoličanom ni zdelo varno puščati ostanke svetnikov na istrskih in dalmatinskih tleh. Iz besed Konstantina Porphyrogeneta (De admin. imp., c 29), ki je okoli leta 950. sestavil svoje delo, je razvidno, da se je romansko prebivalstvo moglo ohraniti le po utrjenih mestih ob obali Jadranskega morja, drugod so si Slovani osvojili zemljo. To se je zgodilo v Istri in še v večji meri po Dalmaciji. cerkev na čast sv. Venanciju, Anastaziju, Mavru in drugim mučenikom, katerih svetinje je dal prenesti iz Dalmacije in Istre ter shraniti v imenovani cerkvi. Liber pontificalis, LXXIIII (Johannes IV.), § t, 2 (MG. Gest. pont. § 1- Rom., I, 177): „lohannis, natione Dalmata.....Hic temporibus suis misit per omnem Dalmatiam seu Histriam tnultas pecunias per sanctissimum et fiJelissimum Martinurn abbatem propter redemptionem captivorum, qui depraedati erant a gentibus. || Eodem tempore fecit ecclesiam baeatis mar- § 2. tyribus Venantio, Anastasio, Mauro et aliorum multorum martyrum, quorum reiiquias de Dalmatias et Histrias adduci praeceperat, et recondit eas in ecdesia supra scripta . . Bernoldi Chronicon ad a. 641 (MG. SS., V, 415): „Romae Johannes IV., qui missa pecunia, multos capttvos in Histria et Dalmatia a bar-baris redemit." Danduli Chronicon, üb. VI, c. 7, pars i 3 (Muratori, Script, rer. Ital., XII, ii(j): „Joannes IV. natione Daimaticus sedit anno I, mensibus VIII, diebus XVIII. Hic thesauris ecciesiae distractis muita millia hominum per Istriana et Dalmatiara ab Hunnoriim Servitute redemit " Št. 170. Okoli 642.') Ko je vladal v Beneventu vojvoda Ajon, so prišli Slovani') z mnogimi ladjami čez morje ter se utaborili ne daleč od mesta Siponta.') V bližini svojega tabora so krog in krog izkopali skrivne jame. Ko je hotel Ajon iti nad nje, da bi jih premagal, je padel njegov konj v eno izmed teh jam. Nato so Slovani planili nadenj ter umorili njega in še nekoliko drugih mož. Ko je to zvedel Radoald, sin Gisulfov, je prišel hitro blizu ter s Slovani pričel govoriti v njih jeziku.'') Vsled tega so ti postali mlačnejši ter jim vojskovanje ni bilo več tako mar. Ko je Radoald to opazil, je planil nad nje, jih premagal, maščeval Ajo-novo smrt ter prisilil tiste, ki so še živi ostali, da so zapustili ondotne kraje. ') Okoli 1. 641 je umrl beneventski vojvoda Arichis. Njegov naslednik je bil Ajon, katerega so pa, ko je eno leto in pet mesecev vladal, Slovani pobili. ') Ti Slovani so bili brez dvoma predniki sedanjih Srbohrvatov, ki žive po Dalmaciji. ') -Mesto Sepontum ali Sipontum (sedaj Siponto) je bilo v Apuliji tik Jadranskega morja ne daleč od Garganske gore. *) Radoald, sin furlanskega vojvoda Gisulfa, se je brez dvoma v svoji mladosti v Čedadu naučil slovenščine. Še dandanes govorž prebivalci eno uro nad Čedadom slovenski jezik. Ker je Radoald torej znal slovensko, se je lahko razgo-varjal s slovanskimi četami, ki so prišle čez Jadransko morje v Apulijo. Razlika ■med slovenščino in hrvaščino še dandanes ni velika, v sedmem stoletju po Kristusu pa je bila še manjša. Pauli diaconi Historia Langob., IV, c. 44 (MG. SS. rer. Langob., '35)" »Qui Aio cum iam annum et mensibus quinque Beneventanorum ducatum regeret, venientes Sclavi cum multitudine navium, non longe a civitate Seponto castra posuerunt. Qui occultas foveas circa sua castra facientes, cum Aio super eos, absentibus Raduald et Grimoald, venisset eosque debellare vellet, equus eius in unam de eiusdem foveis cecidit, atque inruentibus super eum Sclavis, simul cum aliquantis aliis extinctus est. Quod cum Raduald nuntiatum fuisset, cito veniens, eisdem Sclavis propria illorum lingua locutus est Cumque eos propter hoc segniores ad bellum reddidisset, mox super eos inruens magnaque eos strage prosternens> et Aionis mortem ultus est et de illis finibus eos qui remanserant Höstes-fugam petere coegit." Št. 171. Med 642. in 648. Papež Teodor (I.) piše gradeškemu patriarhu Primoge-niju {„Primogenio patriarchae Gradensi"'] ter mu naznanja, da je prišel v Rim eksarhov svetovalec Marijan ter se zoper njega pritožil. Temu Marijanu se je namreč od strani (gradeške) cerkve obljubilo, da se vsled^ ukaza, katerega si je v Carigradu od cesarja izprosil, hiša nekega Štefana ne sme prodati, pač pa se mu mora (namreč Marijanu) brez kake davščine vsled dane obljube dati v najem f„ut domus ipsa salva quadam pensione eidem Mariano eloguentissimo ex posita emphiteosin dari deberet'']. Tudi je pokazal (papežu) pismeno zagotovilo, katero je bilo v imenu (gradeške) cerkve podpisano od heretikov (od Fortunata in njegovih prednikov). Ker se posebno duhovnikom ne spodobi, da bi ne izpolnjevali svojih obljub, zato naj dela (patriarh) na to, da se dana beseda izvrši. Datum manjka.') — „Marianus eloquentissimus."' [Danduli Chronicon, lib. VI, c. 7, pars 16 (Muratori, Script, rer. Ital., XII, n6). — MG.Epist., III, 697. — Jaffž, Reg pont. Rom., št. 205& ('592").] Št. 172. Od 648. do 668. Gradeški patriarh Maksim, po rodu Dalmatinec, je bil pravičen in pobožen mož. Ko je postal patriarh, je obdaroval samostan Marije Device na Barbani z raznimi posestvi v Tržaški okolici. Po dvajsetletnem vladanju je umrl na Gradežu ter bil pokopan v cerkvi svete Evfemije. ') Papež Teodor I. je vladal od 24. novembra 1. 642. pa do 14. maja 649 L. 648 je nE^jbrže umrl gradeški patriarh Primogenij. __št. 172, 17^ 215 Cronica de singulis patriarchis nove Aquileie (Monticolo, Cronache Veneziane, I, 11): „Huic (sc. Primogenio) successit Maximus presul, qui ann. numero XX rexit pontificatum, et sepulius est in eadem basilica (sc. in basilica beate Eufeniie)." Johannis diaconi Chronicon Venetum (Monticolo, 1. c. I, 84): „Huic (sc. Primogenio) successit Maximus . . Ibid. (p. 87): „Mortuo quoque Maximo hac tempestate, qui ecclesiam Gradensem gubernavit annos XX." Chronicon Venetum vulgo Altinate (MG. SS., XIV, 17): „Maximus patriarchs, qui fuit nacione Dalmacie civitatis, vixit an. 20." Danduli Chronicon, VI, c. 8 (Muratori, Script, rer. Ital., XII, 118): „Maximus patriarcha Gradensis approbatus est anno DCL.') Hic origine Dalmatinus, vir justus et plus, nunc patriarcha factus monasterium sanctae Mariae de Barbano in territorio Tergestino plurimis possessionibus dotavit." Ibid. VI, c. 8, pars 18 (1. c. p. 121): „Hic Maximus postquam annis XX Gradensem rexit ecclesiam, moriens in Grado in ecclesia sanctae Eu-phemiae tumulalur." Št. 173. 649, meseca oktobra. Rim. Papež Martin L je v Lateran sklical sinodo, katere se je udeležilo 105 škofov. Prvi za papežem je podpisan oglejski (gradeški) škof Maksim [„Ma;isAs? l-icry.o-o; 'Av-uAsia?"]. Sinoda je zavrgla formulo, „t6x5;" imenovano, katero je takratni bizantinski cesar Konstant dal razglasiti o Kristusovi volji, ter iz nova preklela glavarje mono-teletov. Zbrani škofje so petkrat zborovali, namreč dne 5., 8., 17., 19. in 31. oktobra. Pri prvem zborovanju se je k besedi oglasil tudi oglejski škof Maksim (cfr. Mansi, X, 886), ki je poudarjal, da ima Kristus dve volji, božjo in človeško. Pri drugem zborovanju je dvakrat kot govornik nastopil (Mansi, X, 903 in 942). Tudi pri zadnjem zborovanju je v daljšem govoru dokazoval, da ima Kristus dve volji (Mansi, X, 1130). „Imperii domini Constantini'') piissimi Augusti anno nono, sub die tertio Nonas Octobris, indictione octava." [Mansi, Concil. coll., X, 863 — 1186.] ') Zastran datiranja gl. Rubeis, Mon. eccl. Aquil., col. 303. — Da je bil Maksim že leta 649. gradeški patriarh, je razvidno iz št. 173. ') Bizantinski cesar Konstant, ki je vladal od 641—668, se je uradno zval Konstantinos. Št. 174. Okoli 650. Nekako v tem času je 14 let vladal oglejski patriarh Feliks. Užival je zaupanje langobardskega kralja, ki mu je bil naklonjen ter mu izkazal mnogo dobrot Chronicon patr. Aquil. primum (Rubels, Mon. eccl. Aquil., App. 8): „Johannes") patriarcha sedit annis XIV." Chronicon patr. Aquil. alteram (Rubels, 1. c. p. 9): „Felix patriarcha sedlt annis XIV. HIc apud regem Langobardorum farailiaris extitit: cui ipse rex raultum fuit benignus et gratiosus." Št. 175. Okoli 661. Po smrti furlanskega vojvoda Grasulfa je Agon dobil vojvodstvo. Pauli diaconi Historia Langob., IV, c. 50 (MG. SS, rer. Langob., 137): „Circa haec tempora mortuo aput Foroiuli Grasulfo duce, Foroiu-lensem diicatum Ago regendum suscepit." Ibid., V, r.. 17 (l. c. p. 151)' „Siquidem, ut superius praemiseraraus, Grasulfo Foroiulanonim duce defuncto, successor ei in ducato Ago datus, de cuius nomine usque hodie domus quaedam intra Foroiuli conslituta domus Agonis appellatur." Št. 176. Okoli 663. Po Agonovi smrti je postal Lup furlanski vojvoda. Nekdaj je prišel po nekem nasipu, kateri se je že od starih časov sem nahajal v morju, s svojimi konjiki na otok Gradež, ki ni daleč od Ogleja. Na otoku je opustošil mesto ter s seboj odnesel zaklade oglejske cerkve. Pauli diaconi Historia Langob., V, c. 17 (MG. SS. rer. Langob., 151): „Quo Agone moftuo, Foroiulanorum ductor Lupus efficitur. Hic Lupus in Grados insulam, quae non longe ab Aquileia est, cum equestri exercitu per stratam quae antiquitus per mare facta fuerat introivit, et depraedata ipsa clvitate, Aquileiensis ecclesiae thesauros exinde auferens, reportavit." Johannis diaconi Chronicon Venetum (Monticolo, Cronache Ve-neziane, 1, 87): „Circa hec tempora Lupus dux Foriulanus in Gradus insula ') Da mora tu stati „Felix, ne pa Johannes", ne kaže samo tu navedeni citat iz Chron. patr, Aquil. alterum, ampak tudi „Catalogus patr. Aquil." Rubeis, 1.0. p. 6), kjer so za patriarhom Fortunatom našteti: Felix, Joannes, Joannes, Petrus itd. St. 176, 177. 217 cum equestri exercitu per strata que antiquitus per mare facta fuerat in-troivit, et depredata ipsa civitate, Aquilegensis ecclesie thesauros exinde aaferrens reportavit." Danduli Chronicon, VI, c. 8, pars i6 (Muratorl, Script, rer. Ital., XII, i2o): „Inter haec Lupus dux Forojulianus, qui Agadoto successerat, in Gradum insulam transiens cum equestri exercitu." Št. 177. Okoli 663. Ko je langobardski kralj Grimoald šel nad Benevent, je izročil vodstvo svoje palače v Paviji furlanskemu vojvodu Lupu. Ta si je mislil, da Grimoald morebiti ne pride več nazaj in zato je jako ošabno gospodoval po rečenem mestu. Ko se je pa Grimoald povrnil, je šel Lup na Furlansko ter se tu spuntal zoper svojega kralja. Grimoald je nato pozval Obre, da bi prišli na Furlansko ter ugonobili Lupa, kar se je tudi zgodilo.') Obrski kakan je premagal Lupa v štiridnevnem boju pri nekem kraju, ki se je zval „Flovius".Vojvoda je izgubil svoje življenje, begunci pa so iskali zavetja po utrjenih gradovih. Obri so potem nekoliko dni plenili in požigali po vsej deželi. Nato jim je kralj Grimoald velel, da bi nehali ropati. A Obri so mu odgovorili, da ne zapustd Furlanije, katero so si s svojim orožjem priborili. Sedaj je bil Grimoald prisiljen zbrati svojo vojsko, da bi pregnal Obre iz dežele. Sredi polja je postavil svoj tabor. Ker je pa okoli sebe imel le majhen del vojske, je z zvijačo premotil obrske poslance, da so mislili, da ima mnogobrojno armado na razpolaganje. To je prestrašilo obrskega ka-kana tako, da se je takoj z vso vojsko vrnil v svojo državo. Pauli diaconi Historia Langob., V, c. 17 (MG. SS. rer. Langob., 151): „Huic Lupo, qiiando Grirauald Beneventum perrexit, suum palatium commendavit." ') Po kateri poti so Obri prišli v Furlanijo in po kateri so se vrnili, ni znaoo. Napačno bi bilo, ako bi iz tega služaja, da so vsled poziva langobardskega kralja v tistem času Obri prišli v Italijo, ne pa Slovenci, hoteli sklepati, da so bili ti takrat pod obrsko oblastjo. Najbrže kralj Grimoald ni zato poklical Slovencev na pomoč, ker so bili ti bolj naklonjeni furlanskim nezadovoljnežem, kakor pa njemu samemu. (Cfr. št. 178.) — Reči moram, da nimamo nobenih razlogov, iz katerih bi mogli sklepati, da so bili Slovenci takrat Obrom podložni. ') Kraj .Flovius" je sedanja vas Fiume na Furlanskem, Poleg nje teče rečica Fiume. ki se izliva v Livenzo. (Cfr. Rutar v Letopisu Matice Slov. za 1885, str. 318.) Brez pravih razlogov je Linhart (Gesch. von Krain, II, 142) mislil, da je bila ta bitka ob Hubelju (Fluvius Frigidus) v Vipavski dolini, kjer pa ni nobenega kraja, ki bi se zval „Flovius". — Popolnoma neverjetno pa je, da bi bil pri Pavlu dijakonu omenjeni kraj Flovius sedanja Reka (Fiume) ob Kvarnerskem zalivu, ker je vendar iz njegovega pripovedovanja razvidno, da so Obri premagali Lupa na Furlanskem, ne pa v Libumiji. 218 bt. 177, 178. Ibid. c l8: „Qui Lupus dam rege absente multa insolenter aput Ticinum egisset, quippe quem reversurum non aestimaret: revertente rege, sciens, eidem ea quae non recte gesserat displicere, Forumiuli petens, contra eundem regem suae nequitiae conscius rebellavit." Ibid. c. 19: „Tum Grimuald. nolens civile bellum inter Langobardos excitare regi Avarum cacano mandavit, ut in Forumiuli contra Lupum ducem cum exercitu veniret eumque hello protereret. Quod et factum est. Nam veniente cacano cum magno exercitu, in loco qui Flovius dicitur, sicut nobis retulerunt seniores viri qui in ipso bello fuerunt, per tres dies Lupus dux cum Foroiulanis adversus cacani exercitum conflixit. Et prima quidem die validum eius exercitum, paucis suis vulneratis, prostravit. Se-cunda vero die, iam aliquantis e suis vulneratis et mortuis, pari modo niultos ex Avaribus extincxit. Tertia vero die, iani pluribus ex suis sauciatis sive peremptis, nihilominus magnum cacani exercitum deJevit praedamqiie copiosam invasit. At vero die quarto cantam super se multitudinem con-spexerunt venientem, ut vix per fugam evadere possint" Ibid. c. 20 (I. c. p. 152): ^Tbi itaque Lupo duce perempto, reliqui qui remanserant sese per casteila communiunt. Avares vero per omnes eorum fines discurrentes, cuncta rapinis invadunt vel subposito igni conburunt. Qui cum per aliquot dies hoc facerent, a Grimualdo eis mandatum est, ut iam a devastatione quiescerent. Qui legatos ad Grimualdum mittunt, dicentes, Foroiuli se minime relicturos, quam armis propriis conquisissent.'^ Ibid. c. 21: „Tunc Grimuald necessitate conpulsus exercitum quoad-unare coepit, quatenus Avares de suis finibus exturbaret. In medio itaque campo sua castra et Avarum hospitiuni conponens cum exercitus partem exiguam haberet, eosdem ipsos quos habebat diverso habitu varüsque in-strüctos armis ante oculos kgatorum per dies aliquot, quasi novus iugiter exercitus adventaret, frequenter transire fecit. Avarum vero legati dum eundem ipsum exercitum aliis et aliis modis praeterire conspiciunt, inmen-sam Langobardorum multitudinem esse, crediderunt. Quibus Grimuald ita dixit: „Cum omni hac quam vidistis exercitus multitudine statim super cacanum inruam et Avares, nisi de Foroiulanorum finibus velociter exierint." His visis et auditis legati Avarum Cum haec suo regi nuntiassent, mox cum omni suo exercitu ad proprium reversus est regnum," St. 178. Okoli 664. Po Lupovi smrti je hotel njegov sin Arnefrit postati vojvoda furlanski. Ker se je pa zbal kralja Grimoalda, je ubežal kSlovencem v Karantanijo. Ž njih pomočjo si je hotel potem podvreči vojvodstvo, a Furlani so ga napadli ter ne daleč od Čedada pri gradu Nimisu (pri Nemah) umorili. Pauli diaconi Historia Langob., V, c. 22 (MG. SS. rer. Langob., 152): ' „Denique Lupo hoc modo ur praemisimus intererwpto, Arnefrit, eius filius, voluit in loco patris aput ForoiuU optinere ducatum. Sed metuens Grimuaidi regis vires, fugiit ad Sclavorum gentem in Carnuntum, quod corrupte vocitanr Carantanum.') Qui postea cum Sclavis adveniens, quasi ducatura eorum viribus resumpturus, aput Nemas Castrum, quod non longe a Foro-iuli distat, inruentibus super se Foroiulanis, extinctus est."') Št. 179. Okoli 664 Po Lupovi smrti je Vek t ari postal vojvoda furlanski. Rodil se je v Vicenzi ter je bil dober in milostljiv vladar. Ko so Slovenci culi, da se je Vektari napotil v Pavijo» so zbrali močno vojsko ter so hoteli napasti Čedad. Nedaleč od tega mesta pri Briščah®) so postavili svoj tabor. Prigodilo se je pa, da se je bil vojvoda Vektari povrnil iz Pavije že prejšnji večer, česar pa Slovenci niso kar čisto nič opazili. Ker so Vektarijevi grofje odšli in sicer vsak na svoj dom, se je vzdignil le on sam s 25 možmi ter šel nad Slovence. Ko so ti videli to malo krdelce, so se smejali ter rekli, da gre pač nad nje patriarh s svojimi duhovniki. Ko je Vektari dospel do mosta nad reko Nadižo*), pri katerem so se postavili Slovenci, je vzel z glave svojo čelado ter se jim dal spoznati; imel je namreč plešasto glavo. Ko so Slovenci videli, da je Vektari sam prišel, so se prestrašili tako, da so mislili bolj na beg, kakor pa na boj. Vektari je nato s svojim malim krdelcem napadel Slovence ter jih pobil-toliko, da jih je izmed 5000 mož le prav malo ubežalo. ') Pisatelj je tu zamenjal ime mesta Carnuntum z imenom slovenske dežele Carantanum. ') Ta notica Pavla dijakona nam dovolj jasno kaže, da so bili Slovenci po Karaotaniji okoli leta 6t.4. popolnoma samoütojni- Puntarski sin kakega kneza ne bo iskal zavetja in vojne pomoči pri zavisnem narodu! ') „Broxas" so Brišče. Tako se zovc vas blizu Kadiže na zemlji beneških Slovencev. To ime (in fines Broxias, in Broxianis montibus) se nahaja tudi v neki listini kralja Berengarja iz 1.888. (Beiträge zur Kunde steierm. Gcschichtsquellen, IX, 88.) *) Tu nam je misliti na most v bližini Ažle nad Čedadom. Pri tem mostu je dandanes jezikovna meja med Slovenci in Furlani. Kakor na nekaterih drugih mestih, tako hoče Paulus diaconus tudi tuk^ nekoliko proslaviti svoje rojake in njih hrabrost, in sicer na račun zgodovinske resnice. Razume se, da mu ne moremo verjeti, da bi bilo 5000 oboroženih Slovencev, ki so se lahko branili v svo)em taboru in ki so se hoteli polastiti utrjenega mesta, bežalo pred 26 možmi ter se dalo od njih pobiti. Ako bi bil Vektari res tako predrzen, kakor ga nam opisuje langobardski zgodovinopisec, bi bil gotovo moral poplačati svojo smelost z Življenjem ali pa vsaj s svojo prostos^o. 220 Št. 179, 180.__ Pauli diaconi Historia Langob., V, c. 23 (MG. SS rer. Langob., _ p. 152. 152, 153): „Deinde ordinatus est aput Foroiuli dux Wechtari, qui fuit orlundus de Vincentiiia civitate, vir benignus et populum suaviter regens. Hunc cum audisset Sclavorum gens Ticinum profectum esse, congregata valida multitudine, voluerunt super Foroiulanum Castrum inruere; et venientes castrametati sunt in loco qui Broxas dicitur, non longe a Foroiuli. Secundum divinam autera dispositionem contigit, ut dux Wechtari superiori vespere a Ticino reverteretur nescientibus Sclavis. Cuius comites cum ad p.'lS3. propria, utadsolet fieri, remeassent, ipse hoc nuntiura de Sclavis || audiens, cum paucis viris, hoc est viginti quinque, contra eos progressus est. Quem Sclavi cam tarn paucis venire conspicientes, inriserunt, dicentes, patriarcham contra se cum clericis adventare. Qui cum ad pontem Natisionis fluminis, qui ibidem est ubi Sclavi residebant, propinquasset, cassidem sibi de capite auferens, vultum suum Sclavis ostendit; erat enim calvo capite. Quem dum Sclavi, quia ipse esset Wechtari, cognovissent, mox perturbati, Wechtari adesse clamitant, Deoque eos exterrente, plus de fuga quam de proelio cogitant. Tunc super eos Wechtari cum paucis quos habebat inruens, tanta eos strage prostravit, ut ex quinque milibus viris vix pauci qui evaderent remanerent." Št. 180. 663, po 15. juliju. Ko je bil bizantinski cesar Konstant v Sirakuzah umorjen'), se je spuntal Mezezij, ki se je takrat z vzhodno (bizantinsko) vojsko mudil v Siciliji ter se hotel polastiti države. Nato so se vzdignili zoper njega oddelki italske vojske, ki so prišli iz Istre, Kampanije, Sardinije in Afrike. Zbrali so se v Sirakuzah, premagali Mezezija ter ga umorili. Gesta pont. Roin.,Adeod.(MG. Lib. pont, I, 190): .Huius temporibus Mezezius, qui erat in Sicilia cum exercitu Orientale, intartizavit et arripuit regnum. Et perrexit exercitus Italiae per partes Istriae, alii per partes Cam-paniae, nec non et alii per partes Sardiniae Africae; pari modo venerum Sicilia in civitate Syracusana, et deo auxiliante interemptus est nec dicendus Mezezius; ..." Pauli diaconi Hist. Langob., V, c. 12 (MG. SS. rer. Langob., 150): „Interfecto igitur aput Siracusas Constante imperatore, Mecetius in Sicilia regnum arripuit, sed absque orientalis exercitus voluntate. Contra quem Italiae milites alii per Histriam, alii per partes Campaniae, alii vero a partibus Africae et Sardiniae venientes in Siracusas, eum vita privarunt." ') Bizantinski cesar Konstant je bil dn6 IS. julija leta 668. unorjen. ') Pavel dijakon je to, kar tu pripoveduje, posnel po Lib. pont., a je, kakor se kaže, površno postopal, ko trdi, da seje Mezezij vzdignil proti volji vzhodne vojske. št. 181, 182. 221 Št. 181. Od 668 do 673. Gradeški patriarh Štefan II. je bil doma v Poreču. Za patriarha so ga izvolili tisti škofje, duhovniki in prebivalci Nove Venecije in Istre, ki niso živeli pod langobardskim jarmom. Vladal je pet let in dva meseca. Ko je umrl, je bil pokopan na Gradežu v kapeli sv. Ivana. Cronica de singulis patriarchis nove Aquileie (Monticoio, Cro-nache Veneziane, I, ii): „Deinde (sc. post Maximum) successit ad regendam ecclesiam Stephanus presul, qui ann. numero V pontifex fuit. eo vero raortuo atque sepulto in eodem castro {sc. Gradensi) iuxta basilicam beati Johannis evvangeliste." Johannis diaconi Chronicon Venetum (Monticoio, 1. c. I, 87): „Huic (sc. Maximo) successit Stephanus patriarcha." Ibid. (p. 88): „Anno ab incarnatione Domini sexcentesimo septuagesimo secundo') Stephanus patriarcha ex hac luce migravit, qui ecclesiam Gra-densem rexit annos quinque. Chronicon Venetum vulgo Altinate (MG. 88,, XIV, 17): „Huic (sc. Maximo) successit Stephanus patriarcha, qui fuit nacione Parenciane civitatis; vixit in patriarchatu an. 5." Danduli Chronicon, VI, c. 9 (Muratori, Script, rer. Ital., XII, 121): „Stephanus secundus patriarcha creatus est anno Domini DCLXX.') Hie Parentio civitate Istriae natus, ab episcopis, clero et populo novae Venetiae et Istriae, qui a Longobardorum jugo exempti erant, patriarcha electus et consecratus est." Ibid. VI, c. 9, pars 8 (1. c. p. 122): „Stephanus itaque patriarcha finitis annis V, mensibus 11 in ecclesia sua moritur et in capella sancti Joannis in eadem urbe sepultus est." Št. 182. Okoli 670.') Anonymus Ravennas omenja v svoji Cosmographiji (IV, c. 19, ed. Finder et Parthey, p. 215, 216) med drugimi panonskimi mesti tudi ') Primogenij je postal gradeški patriarh leta 628. Ako je res vladal 20 let in 3 mesece, njegov naslednik Maksim tudi 20 let, Štefan II. pa S let in 2. meseca, tedaj moramo trditi, da je ta umrl leta 673., ne pa 672., kakor piše kronist. ') Zastian datiranja gl. Rubels, Mon. eccl. Aquil., col. 303 in 305. ') Anonymus Ravennas je sestavil svoje geografično delo med letom 667. in 670. po Kr. — Ker je gradivo zajemal iz .starejših spisov, zato za naše kraje večinoma ni orisal takratnega 2em\jepjsnega stanja. Kar nam navaja, se navadno nanaša še na razmere v rimski dobi. p. 216. naslednja: „ ... Aquavwa% Remista^)^ |[ Fetamona^)^ Fincensimo^), Ligano\ Sa//aV, Aravona''}, Savana''),'^ Kar se tiče panonskih rek, navaja le štiri, med njimi tudi p. 218. Dravo in pa Blatno jezero (IV, c. 19, p. 218, 219): „Fer guas Fanno-nias transeunt plurima flumina^ inter cetera quae dicuntur^ id est Ira, Bustricius. In qua Fannonia est lacus maximus qui dicitur p. 219. Felsois^)^ item flumina || Farsium, Dravis."^ On pravi, da med Gorenjo in Dolenjo Panonijo je bila pokrajina Valeria, ki je imela več mest. Potem našteva nekatera mesta, ki so bila v tej pokrajini (IV, c, 20, p. 219, 220): „//em iuxta ipsam Fannoniayn est patria quae dicitur Valeria^ quae et media ap-pellatur promncia^ pro eo quod reiacet inter supra scriptas Fan-nonias.^^) ipsi eandem discripserunt fhilosophi; sed ego secundum praefatum scriptorem Marcummirum Gothorum philosophum cimtates inferius designatas eiusdem Valeriae nominavi in qua Valeria plurimas civitates fuisse legimus, ex quibus aliquantas designare volumus^ id est Acunum'^% Usum'''^). Malatis^\ Ca-p. 220. Cornacum^^), \ Alusione^\ Annama^'')^ Ciautiburgum^^Jy Li- ') Aquavivaje bila blizu tam, kjer je sedaj Varaždin na Hrvaškem. Cfr. Letopis Matice slov. za leto 1897, str. 13. ') Remista (Ramista) je bila nekako v sredi med Varaždinom in Ptujem. ') Petaviona je sedanji Ptuj. ') Vinccnsimo (Ad vicesimum) je bil morebiti blizu sedanjega Središča na Štajerskem. Cfr. 1-elopis, stran 12. Ligano (Alicano, XIalicano) je bil morebiti pri Dolenji l^ndavi ali pa pri Miklovcu. Cfr. Letopis, str 12. •) Salla (Salle) je bil kraj pri reki Sali morebiti blizu tam, kjer je sedaj Lövo. Aravona (Arrabone) je bil kraj pri reki Rabi najbržc nekako tam, kjer je sedaj Körmönd. ^ Savana se je zvala sedanja Ogrska Sobotica (Szombathely, Steinamanger). 'J Lacus Pelsois je Hlatno jezero. '") Pannonia prima ali sup eri or jebila bojj na severozahodu tik Norika, Pannonia secunda ali inferior pa v sedanjem Sremu med Savo, Dravo in Donavo. Vmes med obema na zahodni strani ondotnega dela Donave nekako do Blatnega jezera je bila Valeria. ") Acunum ali Acumincum je bil tam, kjer je sedaj Slankamen ob Donavi na vzhodnem Hrvaškem. *') Üsuni ali Cusum je bil na mestu sedanjega Petrovaradina. Malatis ali Bononia, sedaj Banostor. Catio ali Cuccio, sedangobarden-reiches unter Künig Liutprand, str. 69—71) mislijo, da je to pismo ponarejeno, drugi pa trdž, da je pristno. Ako ni izmišljeno, je bilo izdano takrat, ko je v Benetkah vladal dožd Orso, ki je dobil od papeža Gregorja prav tako pismo, kakor gradeški patriarh. Dožd Orso je najbrže vladal od leta 726—737. „luliense castrum* je sedanji Zuglio v beneški Karniji, kjer so že v šestem stoletju vladali ško(je. Gl. št- 85, 100 in 102. ') Kje je bil „castellum I'otium" ali „Pontium", kakor je tudi v nekaterih rokopisih zapisano, ni znano. Mogoče je, da je bil ta grad tik zaliva Panzano pri Tržiču. Sedaj je hotel Pemon s svojimi pristaši zbežati v deželo Slovencev; ker je pa njegov sin zanj prosil pri Liutprandu, ga je kralj iz nova sprejel v svojo milost. Pauli diaconi Hist. Langob., VI, c. 51 (MG. SS. rer. Langob., 182): „Gravis sane per idem tempus inter Pemraonem ducena et Calistum pa-triarcham discordiae rixa surrexit. Causa autem buius discordiae ista fuit. Adveniens anteriore tempore Fidentius episcopus de castro luliensi, cum voluntate superiorum ducum intra Foroiulani castri rhuros habitavit ibiqu« sui episcopatus sedem statuit. Quo vita decidente, Amator in eius loco episcopus ordinatus est. Usque ad eundem enim diem superiores patriarchae, quia in Aquileia propter Romanorum incursionem habitare minime pote-rant, sedem non in Foroiuli, sed in Cormones habebant. Quod Calisto, qui erat nobilitate conspicuus, satis displicuit, ut in eius diocesi cum duce et Langobardis episcopus habitaret et ipse tantum vulgo sociatus vitam duceret. Quid plura? Contra eundem Amatoreni episcopum egit eumque de Foroiuli expulit atque in iliius domo sibi habitationem statuit. Hac de causa Pemmo dux contra eundem palriarcham cum muitis nobilibuš Lan gobardis consilium iniit adprehensumque eura ad casteilum Potium, quod supra mare situm est, dü.>cit indeque cum in mare praecipitare voiuit, sed tarnen Deo inhibente minime fecit; intra carcerem tamen eum retentum pane tn'bulationis sustentavit. Qaod rex Liutprand audiens, in magnam irara exarsit, ducatumque Pemmoni auferens, Ratchis, eius filium, in eius loco ordinavit. Tunc Pemmo cum suis disposuit, ut in Sclavorum patriam fugeret; sed Ratchis, eius filius, a rege supplicavit patremque in regis gra-tiam reduxit." Chronicon patr. Aquil. primum (Rubeis, Mon. eccl. Aquil., App. p. 8): „Et nota, quod a Severo patnarcha usque ad Calistum qui sequitur, patriarchae propter incursionem Romanorum non audebant stare in Aquilegia, sed habitationem sibi elegerunt in Cormons.......Hoc tempore in castro Forojuliano, quod nunc Civitas Austria appeliatur, Pemmo dux praeerat. Calistus vero in Cormons habitabat. De consensu et voluntate ducum pri-orum Fidentius in castro Forojuliano episcopus constituitur: ipso vero de-cedente Amator subrogatur, .et in episcopum ordinatur. Calistus autem, qui erat vir egregius et nobilitate conspicuus, videns quod in ditione sua cum duce et nobilibus Amator episcopus habitaret, et ipse Calistus rurali vulgo sociatus vitam duceret, valde sibi displicuit: et ad praedictam civitatem ve-niens, Amatorem de Forojulii expulit, atque domuni iliius sibi habitationem statuit. Qua de causa magna inter Calistum patriarcham et Pemmonem ducem discordia orta est. Quid plura! Dux Pemmo contra patriarcham cum muitis Longobardis nobilibus consilium iniit: et apprehensum eumdem patriarcham ad casteilum Pucium supra mare, ut ipsum submergeret, duxit Quod Deo prohibente non fecit: tantum ipsum diebus pluribus tribulationis pane in carcere sustentavit. Quod rex Luitprandus audiens, contra Pem- tnonera ducem in iram exarsit, et de ducatu deposuit. Peramo timore regio in Sclavorum patriam cum suis fugit.') Rex vero dieti Pemmonis filios et omnes qui Pemmoni adhaeserant, longo tempore carceribus cruciavit." Chronicon patr. Aquil. alterum (Rubeis, 1. c. p. 9): „Et notandum, quod ab Elia patriarcha supradicto usque ad hunc Calistum patriarchae habitabant in Cormono: et in Civitate Austria, quae tunc ut supradictura est Castrum Forojuliense appeilabatur, duces sibi episcopum fecerunt; et erat tunc temporis Fidentius episcopus, quo decedente Amator successit. Quod advertens Calistus patriarcha, qui erat nobilis et egregius vir, quod episcopus habitaret in sua diocesi cum ducibus et nobilibus, et ipse patriarcha sociatus Tulgo rurali vitara duceret, displicuit sibi et dictum Araato-rem de Civitate Austriae expulit et in eadem sibi suam habitationem elegit. Qua de causa Pemo dux Forojuliensis contra Calistum discordias habuit: et inito consUio euro mv.\U\s nobilibvis Longobardis, ipsum Calistum apprt-hendit; et eum ducens ad quoddam Castrum juxta mare ipsum submergere voluit. Sed jubente Deo non fecit, sed ipsum in carcerem diebus pluribus pane tribulationis substentavit. Quod rex Luitprandus Longobardorum audiens, capto Pemone et aliis nominatim, qui sibi adhaeserant, ipsum Pe-monem deposuit et alios in carceribus longo tempore cruciavit." Danduli Chronicon, lib. VII, c. 4, pars i (Muratori, Script, rer. Ital. XII, 137): „Gravis sane per idem tempus inter Penonem ducem Forojulii et Callistum patriarcham discordiae rixa surrexit, quia Callistus in Aquilegia propter Romanorum incursiones nequiens habitare, in Cormono sedem suam tenebat; et contra Amatorem episcopum Fidentii successorem, qui in Castro Forojulii dioecesis Aquilegiensis cum voluntate ducis sedem habebat, indignatus, eum de Forojulio expulit, et in ejus domo sibi habitationem fecit. Quem dux propterea capiens ad Castrum Putium, quod supra mare est, adduxit et in mare praecipitare voluit; sed tarnen Deo inhibente minime fecit. Intra carcerem tarnen detentum pane tribulationis substentavit. Quod Luitprandus audiens, ducatum Penoni abstulit et Ratchis ejus filium sub rogavit." Št. 214. Po letu 737. Ko je oglejski patriarh Kaiist prišel iz ječe, v katero ga je vrgel vojvoda Pemon,'') se je povrnil v Čedad, kjer je sezidal cerkev sv. Ivana in tudi sebi postavil palačo. Užival je milost pri kralju. Strogo je vladal svojo cerkev. Ko je umrl, so shranili njegovo truplo v cerkvi, katero je bil dal napraviti. ') Vojvoda Pemon je le hotel pribežati v domovino Slovencev, ni pa v resnici tega storil. ') Glej št. 213. Chronicon patr. Aquil. primum (Rubels, Mon. eccl. Aquil., App. 8): „Post haec patriarcha ad Civiratem rediens, ibi ecclesiam et baptisterium s. Johannis atque palatium patriarchale construxit: et regis suffultus favore, ecclesiam strenue gubernavit. Post haec vero XL. ordinationis suae anno felici pace quievit: cujus corpus in praedicta, quam construxit, ecclesia quiescit." Chronicon patr. Aquil. alterum (Rubeis, 1. c. p. 9): ^Calistus vero cum honore rediens et susceptus, paiatium et ecclesiam rn dicta Civitate Austria construxit; in qua feiiciter omnibus succedentibus in pace quievit." Št. 215. Okoli 738.') Ko je Ratchis postal vojvoda furlanski, je napadel s svojimi ljudmi Kranjsko, ki je domovina Slovencev. Pomoril je mnogo on-dotnih prebivalcev ter uničil njih imetje. Ko so ga nato Slovenci nenadoma napadli, ni imel časa, da bi bil vzel svojo sulico iz rok svojega oproda. Zato je ubil prvega, ki mu je prišel blizu, s svojo palico, katero je imel v roki.') Pauli diaconi Hist. Langob., VI, c. 52 (MG. SS. rer. Langob., 183): „Ratchis denique aput Foroiuli dux, ut dixeramus, effectus, in Carniolam Sclavorum patriam cum suis ingressus, magnam multitudinem Sclavorum interficiens, eorum omnia devastavit. Ubi cum Sclavi super eum subito inruissent, et ipse adhuc lanceam suam ab armigero non abstulisset, eum qui primus ei occurrit clava, quam manu gestabat, percutiens, eius vitam Št. 216. Okoli 741. Papež Gregor (III.) piše gradeškemu patriarhu Antoninu ter mu naznanja, da ga je že večkrat poklical, da bi prišel s svojimi škofi do apostolskega praga (v Rim); a on (Antonin) mu je odgovoril, da mu ') Neverjetno je, da je patriarh Kalist vladal 40 let. — Glej št. 210. Ratchis je najbrže leta 737. postal furlanski vojvoda. Morebiti se je potem naslednjega leta napravil na Kranjsko. Leta 744. so ga po Liutprandovi smrti izvolili za langobardskcga kralja. ') Kaj se je potem zgodilo, nam Pavel dijakon ne omenja. Mi tedaj ne vemo, so li Langobardi odbili nepričakovani napad Slovencev, ali pa so morali bežati. Z ozirom na to, da so Slovenci, ki so bivali po okraju, „Zellia" imenovanem, v tistem £asu nehali furlanskim vojvodom plačevati nekak davek (gl. štev. 146), bi smeli sklepati, da se Ratschlsu njegova ekspedicija na Kranjsko ni posrečila. To je potem Slovence po okrsyu „Zellia" osrčilo tako, da so furlanskim vojvodom odpovedali vsakoletni davek. je nemogoče, da bi zarad raznih prepirov varno potoval. A treba je v prvi vrsti skrbeti za krščansko vero in za hišo Gospodovo. Papež pravi, da ga je prosil langobardski kralj, da bi njegovi (langobardski) nad-škofje prišli k njemu (k papežu) tretji dan po vstajenju [„post tertium diem dominice resurectionis']-, zalo želi (papež), da bi se napotil do njega tudi on (Antonin) s svojimi škofi. Papež omenja, da je pisal v enakem smislu tudi beneškim škofom. Kdor ne bode delaven, bode dajal zarad tega Bogu natančen račun. Zato ga še enkrat izpodbuja, da bi prišel v določenem času. Datum manjka.') — ^Saepius evocatus." [}ia{i6, Reg. pont. Rom., št. 2256 (1738). — MG. Epist., III, 703, št. 17.] Št. 217. 743. Bavarski vojvoda Odilon, hoteč narediti svojo zemljo popolnoma nezavisno od frankovske države, zbere mnogobrojno vojsko. Tudi mu pridejo na pomoč Saši, Alemani in Slovani.') Frankovska majordoma Karlman in Pipin ga premagata ob Lech-u. Vojvoda Odilon jima komaj uide čez reko Inn, alemanski vojvoda Teobald pa na neko drugo stran. Zmagovalca sta potem 52 dni pustošila po Bavarskem. Odilon je pozneje dobil svojo vojvodino nazaj, vendar je moral priznati frankovsko nadoblast. Ann. Mettenses ad a. 743 (MG. SS., I, 327): .Ogdilo, dux Baioari-orum, qui Hiltrudem filiam Caroli ad se fugientem in coniugiuna sibi copulaverat contra voluntatem Pippini et Karloraanni, se et etiara ducatura suum, quem largienfe olim Karolo principe habuerat, a dominatione Fran-corum subtrahere nitebatur. Qua de causa compulsi sunt gloriosi germani exercitum contra ipsum ducere. Venientes autem super fluvium qui dicitur Lech, castra metati sunt in planicie super ripam praedicti amnis. Baioarii quoque ex alia parte contra eos exercitum adunaverunt, conductoque in adiutorium Saxones et Alemannos et Sei a v os secum habuerunt. Sedit autem uterque exercitus in eodem loco 15 diebus. Erat autem in eodem loco ipse fluvius intransmeabilis. Nam memoratus Ogdilo dux vallum fir-missimum fecerat inter se et Höstes. Provocati tandem Franci invisionibus gentis illius, indignatioiie commoti, periculo se dederunt, et per loca per quae plaustra ducebantur nocte irruentes, divisis exercitibus inprovisos Baioarios occupaverunt. Commissoque proelio, Ogdilo dux, caeso exercitu, vix cum paucis turpiter fugiendo, Innum flurium transiit, et sie manus invicCorum principum evasit. Teobaldus quoqiie timore perterritus in aliam partem fagam ') To pismo je bilo pred 29. novembrom leta 741. spisano, ker rečenega dae je bil papež Gregor Iir. že pokopan. ') Tu omenjeni Slovani so bili najbrže karantanski Slovenci. iniit. Ipsi vero victores cum exercitu suo Baioariam circumeunt, et moram fecerunt in eadem regione quinquaginta duorum dierum." O tej vojski govorč ali pa jo vsaj omenjajo tudi naslednji viri: Fredegarii con tin, c. ti2 (MG. SS. rer. Merov., II, i8o), Ann. s. A m and i ad a. 743 (MG. SS., I, lo), Ann. Lauriss. ad a. 743 (ibid., I, 134), Ann. Juvav. min. ad a. 743 (ibid., I, 88), Ann. Guelf. ad a. 742 et 744 (ibid., I, 27;, Ann. Nazar. ad a. 742 et 744 (ibid., J, 27), n n. A lam. ad a. 742 et 744 (ibid., I, 26), Ann. Alt ah. ad a. 743 (ibid., XX, 782), Ann. Fuld. ad a. 743 (ibid., I, 345), Ann. Mos ell. ad a. 744 (ibid., XVI, 495), Breves notitiae, c.7 (ed. Hauthaler, p. 27). Št. 218. 744. Ko so odstranili langobardskega kralja Hildepranda, je furlanski vojvoda Ratchis postal njegov naslednik. Za furlanskega vojvoda so sedaj postavili Aistulfa, Ratchisovega brata. Pauli diaconi Continuatio Lombarda (MG. SS. rer. Langob., 216): „Hic Aritheis (sc. Lombardoruni rex) filius fuit Pemmonis ducis Foroiuliani. Frater vero Aritheis fuit Astulphus, qui ei in ducatu successit, vir fortissimus et animosus." Danduli Chronicon, lib. VII, c. 9, pars 6 (Muratori, Script, rer. Ital., XII, 139): „Ratchis dux Forojulii subsequenter in regno Longobardorum Ilprando successit." Št. 219. Morebiti od 745 do 787. Oglejski patriarh Sigvald, naslednik patriarha Kalista, je bil sorodnik langobardskega kralja Grimoalda. Doma je bil iz Čedada ter je tudi kot patriarh v tem mestu prebival. V dveh virih čitamo, da je 42 let srečno vladal svojo cerkev. Chronicon patr. Aquil, primum (Rubels, Mon. eccl. Aquil., App. 8): „Sigualdus patriarcha de genere Grimoaldi regis sedit annos XL1I. Hic natione Civitatensis, ibi habitavit et ecclesiam prospere gubernavit." Chronicon patr. Aquil. alterum (Rubeis, 1. c. p. 9): „Sigualdus patriarcha sedit annis XL1I. Hic etiam in praedicta habitans Civitate, eam multipliciter augmentavit." Št. 220. Okoli 745. ■) Obri so hudo začeli nadlegovati karantanske Slovence,®) katerim je takrat vladal vojvoda Borut. Da bi ta mogel pregnati obrsko vojsko, se je obrnil do Bavarcev ter jih prosil, da bi mu prišl pomagat. Ti so to tudi kmalu storili ter premagali Obre. Za to dobroto so morali Karantanci in njih sosedje') priznavati vrhovno oblast njih (frankovskih) kraljev. Vojvoda Borut je tudi moral dati Bavarcem talnikov, med katerimi sta bila tudi njegov sin Gorazd in njegov nečak Hotimir. Pri tej priložnosti je vojvoda izrekel željo, da bi oba postala kristjana, kar se je tudi zgodilo. Conv. Bag. et Garant., c. 4 (MG. SS., XI, 7): ,Non multo post tempore coeperunt HunI eosdetn Quarantanos hostili seditione graviter affligere. Fuitque tunc dux eorum Boruth nomine qui Hunorum exercitum contra eos iturum Bagoariis nunciari fecit rogavitque eos sibi in auxilium venire. Illi quoque festinando venientes expugnaverunt Hunos et obfirma-verunt Quarantanos, servitutique eos regum subiecerunt, similiterque confines eorum. Duxeruntque inde secum obsides in Bagoariam. Inter quos erat filius Boruth nomine Cacatius, quem pater eius more christiano nu-trire rogavit et christianum facere; sicut et factum est. Et de Cheitmaro fiho fratris sui similiter postulayit." Excerptum de Karentanis (MG. SS., XI, 15): „ ... post quem Boruch." Vita S. Virgilii, lect. III (MG. SS., XI, 87): ,Non multo post tempore coeperunt Huoni eosdem Quarantanos hostili seditione graviter affligere, fuitque tunc dux eorum BorCith nomine, qui Iluonorum exercitum contra eos iturum Bawaris nuntiari fecit, rogans eos sibi in auxilium venire. At illi cum magna festinatione venientes expugnaverunt Huonos, et obfirma-verunt Quarantanos, servitutique eos regum subiecerunt, similiter et confines eorum. Duxeruntque secum inde obsides in Bawariam, inter quos erat filius Borüth nomine Karastus, quem pater eius more christiano nutriri et baptizari postulavit, quod ita factum est. Similiter de Chethmaro filio fratris sui fieri rogavit." ') To se je zgodilo po letu 743., ker od takrat so bili Bavarci podložni kraljem in sicer frankovskim. Najbrže je Slovencem pomagal bavarski vojvoda Odilon, ki je umrl dnč 18. januarja leta 748. Njegov na.slcdnik Tasilo je bil rojen še le leta 741 (Cfr Ann. Juvav. mai. ad a. 741); bil je takrat, ko Je postal vojvoda, še jako mlad in ni verjetno, da bi se bil hotel vtikati v bojne zadeve tuje dežele. Obri so tedaj, kakor se vidi, med letom 743. in 748. napadli karantanske Slovence. ') Primerjaj besede (Conv. Bag. et Garant., c. 3, 1. c. p. 6): „Sclavl qui dicuntur Quarantani et confines eorum." ') Najbriže so bili ti mejni sosedje ali krajinščani („confines") takratni prebivalci Kranjskega. Na panonske Slovence ne moremo mi.sliti, ker so bili takrat še podložni Obrom. Slovanski prebivalci okoli Reke so pa še le leta 799. prišli s Franki v dotiko. Št. 221. Najbrže ed 747 do 755. Gradeški patriarh Emil i ja n, ki je bil doma iz Emilije, je vladal osem let in pet dni. Iz prv;a je bil dijakon, potem pa arhidijakon gradeške cerkve. Ko je umrl, je bil pokopan v cerkvi sv. Evfemije. Cronica de singulis patriarchis nove Aquileie(Monticolo, Cronache Veneziane, 1, 14): „Huic (sc. Antonino) successit Etnilianus patriarcha, qui rexit pontificatum ann. VIII, dies VI; mortuo vero, sepultus est in eadem ecclesia (sc. sancte Eufemie)." lohannis diaconi Chronicon Venetum (Monticolo ). c., I, 97) „Eodem etiara tempore Emiiianus patriarcha, qui Gradensem ecclesiam annis VIII et dies V gubernaverat, in pace vitam finivit." Chronicon V^enetum vuigo Altinate (MG. SS., XIV, 17): „Emiiianus patriarcha, qui fuit nacione Eniilianensera civitatem, vixit in patriar-chatu an. 8, d. 25."') Danduli Chronicon, Vll, c. 9, pars 8 (Muratori, Script, rer, Ital., XII, 139): „Aemilianus patriarcha, natione Aemiliae, sedit annis VIII, diebusV. Hic primo diaconus, postea arcbidiaconus Gradensis ecclesiae fuit, nioriens-que in ecclesia s. Euphemiae sepultus est." St. 222. 749. Aistulf, ki je bil do takrat vojvoda furlanski, je postal kralj langobardski, ko se je njegov brat Ratchis odrekel kroni ter šel v samostan. Pauli diaconi Continuatio Romana, c. 2 (MG. SS, rer. Langob., 20 f): „Post hunc (sc. Ratchisum) vero Langobardi germanum eius Aistulfum ad regni gubernacula levaverunt." Pauli diaconi Continuatio tertia, c. 23 (ibid., 208): „Monachi sce-mate cooperto Ratheis rege, frater eius Haistulphus, Pemmonis filius, super Langobardos in regem elevatur circa annum Domini nostri septingentesirnum quinquagesimum."') Danduli Chronicon, lib. VII, c. 9, pars 11 (Muratori, Script, rer. Ital., XII, 140): „Aistulphus, qui dux Forojulii erat, fratre Ratchis facto monacho, hoc tempore in regno Langobardorum succedit." ') üva rokopisa navajata V dni. ') V resnici leta 749. Št. 223. Okoli 750.') Po smrti karantanskega vojvoda Boruta so Bavarci z dovoljenjem Frankov poslali v Karantanijo njegovega sina Gorazda, ki je bil takrat že kristjan. Zanj so namreč prosili ondotni Slovenci ter ga potem, ko je prišel k njim, povzdignili za svojega vojvoda. Conv. Bag. et Garant, c. 4 (MG. SS., XI, 7): „Mortuo autem Boruth, per iussionem Francorum Bagoarii Cacatiuni iam christianum factum pe-tentibus eisdem Sdavis remisenuitj el illi cum ducem fecerunt." Excerptum dfe Karentanis (MG. SS., XI, 15): „ . . . post quem Karastus." Vita S. Virgilii, lect. III (MG. SS., XI, 87): „Mortuo autem Borüth iussu Francorum Bawari Karastum^) christianum factum petentibus eisdem Sclavis remiserunt, et illi eum ducem fecerunt." Št. 224. Med 741 — 752/) Papež Caharija določi, da naj Karantanija v cerkvenem oziru spada pod solnograško škofijo. Letnice, na katere se moremo ozirati, ako hočemo približno dognati, kdaj sta vladala slovenska voivoda Gorazd in Hotimir, so 743, 751, 77 2 in 784. Leta 743. so bili Bavarci, katerim so pomagali tudi Slovenci, premagani ob Lechu ter moral) odslej priznavati vrhovno oblast frankovskih kraljev (gl. št. 217); leta 751. je Pipin postal frankovski kralj; leta 772. je prišel bavarski vojvoda Tasilo s svojo vojsko nad karantanske Slovence (gl. Št. 244) in leta 784. je umrl solnograški škof Virgilij (gL št. 265). Med leto 743. in 784. nam je uvrstiti naslednje dogodbe; 1) Obri napadejo karantanske Slovence (okoli 745). — 2) Smrt vojvoda Boruta; njegov naslednik je bil Gorazd (okoU 750). — 3) Po triletnem vladanju je umrl Gorazd, kateremu je za vlade frankovskega kralja Pipina sledil Hotimir (okoli 753j. — 4) Škof Virgilij pošlje Hotimiru pokrajinskega škofa Modesta in več duhovnikov (okoli 755). — 5) Solnograški duhovniki postavijo med Slovenci prve tri cerkve (okoli 760). — 6) Modest umrje; poganski Slovenci se prvikrat vzdignejo zoper krščansko stranko (okoli 765). — 7) Druga vstaja poganskih Slovencev (okoli 767). — 8) Hotimirova smrt; Slovenci se vzdignejo v tretje; več let ni bilo nobenega duhovnika med njimi (okoli 769—772).— 9) Slovenski vojvoda Volkun; škof Virgily mu pošlje prvikrat duhovnikov (okoli 773). — 10) Škof Virgilij v drugič poŠIjc Volkunu duhovnikov (okoli 775). — 11) Isti škof mu pošlje v tretje dušnih pastirjev (okoli 777). — 12) Četrta pošiljatev (okoli 779). — 13) Volkun dobi v petič duhovnikov iz Solnograda (okoU 7«1). — 14) Škof Virgilij pošlje Volkunu v šestič mašnikov (okoli 783). — Ko se je vse to zgodilo, je škof Virgilij umrl dnč 27. novembra leta 784. Dva vira poznata obliko „Karastus", eden pa ;,Cacatius". Na vsak način zasluži prednost beseda Karastus, ki je nekoliko pokvarjen izraz za slovansko osebno ime Gorazd. To ime med Slovenci ni bilo neznano v prvih stolcljih srednjega veka. Gl X.etopis Matice Slov. za leto 1886, stran 119, štev. 89. ') Papež Caharija je vladal od 3. decembra 741. pa do 15. marca leta 752. (Gl.Jaffč, Reg. pont. Rom., ed. 1885, p. 262 et 270.) Primerjaj dotiČne besede v listini cesarja Karola z dne 14. junija leta 811. (Zahn, Urkundenbuch d. H. Steiermark, I, 6): „.., Arno uero archiepiscopus asserebat se auctoritatem habere pontificum sancte Romane ecclesie, Zacharie, Stephan! atque Pauli quorum preceptis et confirmaci-onibus predicta prouincia (sc. Karantana) tempore antecessorum suorum ad Juuauensis ecclesie dyocesim fuisset adiuncta." Št 225. Okoli 753. Po triletnem vladanju je umrl slovenski vojvoda Gorazd. Z dovoljenjem kralja Pipina je na prošnjo Slovencev prišel med nje Ho-timir,ki je bil tudi že kristjan.®) Temu je duhovnik Lupo, kateri je bil od solnograškega škofa postavljen čez otok Au v Chiemskem jezeru,4) prepustil svojega nečaka Majorana, katerega je bil solnograški škof Virgilij posvetil za duhovnika. Ker je bil Lupo Hotimirov boter, zato ga je opomnil, da naj bi bil v cerkvenih zadevah vednO pokoren . solnograški cerkvi. Prav tako mu je prigovarjal tudi duhovnik Majoran, katerega je Hotimir zarad njegovega znanja v krščanskem nauku vzel s seboj med Slovence. Hotimir je vse to obljubil. Leto za letom je izkazoval svojo pokorščino in vdanost rečeni cerkvi, od katere je ves Zastran datiranja glej dotično opazko pod št. 223. V rokopisih čitamo imena Cheitmar, Cheitumarus, Chettumarus, Chetu-marus, v Vita S. Virgilii Cheumarus, v Lib. confrat. Necrol., II, 16) pa Chci-tamar. — Že Kopitar (Glagolita Cloz., p. LXXII, op. 2) je poudarjal, da pravo ime je Hotimir. Znani so nam še drugi Slovenci, ki so živeli v 9. >toletju ter se Hotimir zvali. (Glej Letopis Mat. Slov- zsl leto 3886, str. 120, st. 96.) ') Gorazdov naslednik Hotimir je postal slovenski vojvoda z dovoljenjem kralja Pipina, ki je prišel do te Časti v novembru leta 751. Pred tem časom Hotimir tedaj še ni bil vojvoda, pač pa brex dvoma Gorazd. Dne 16. marca leta 752. je umrl papež Caharija. Ko je še vladal, je bilo po Karantaniji že toliko kristjanov, da je papež določil, da naj spada rečena pokrajina v cerkvenem oziru pod solno-graško škofijo. (Gl. listino cesarja Karola z dne 14. junija leta 811.) Zasluga, da se je za papeža Caharija pokris^anilo veliko Slovencev, se ne more prištevati vojvodu llotimiru, ki jc še le po letu 751. postal vladar po Karantaniji, a tudi ne vojvodu Borutu, ki je bil še poganske vere, temuč le vojvodu Gorazdu. *> Verjetno }e, da sta se na otoku Au mudila ludi Gorazd in Hotimir, ko sta prebivala na Bavarskem. Ta Virgilij je prišel z Irskega k frankovskemu majordomu Pipinu v „Kari-siaco" po bitki pri Lechu, kjer je bil bavarski vojvoda Odilon premagan, tedai po letu 743. Dve leti je ostal pri njem, kateri gaje nato poslal k Odilonu na Bavarsko ter mu dal solnograško škofijo. Vojvoda Odilon je umrl dne 18. januarja leta 748. Virgilij je torej prišel na Bavarsko med letom 745. in 748. Tu je dve leti prikrival svoje škofovsko dostojanstvo, kajti pripeljal je iz domovine s seboj drugega moža, ki je bil tudi škof. Še le pozneje je ljudstvo prisililo Virglija, da se je dal posvetiti za škofa. Čas svojega življenja dobival poduk in dušno oskrbovanje. Ko je Ho-timir prišel med Slovence, so ga ti povzdignili za svojega vojvoda. Conv. Bag. et Garant., c. 4 (MG. SS., XI, 7): „Sed ille (sc. Ca-catius) postea tertio anno defunctus est. Iterum autem permissione dorani Pippini regis ipsis populiš petentibus redditus est eis Cheitmar christianus facrus. Gui etiam Lupo presbyter ordinatus de luvavense sede in insülam Chemingi lacus, quae et Auua vocatur, dedit ei nepotem suum nomine Maioranum ad presbyteruni iam ordinatura. Et quia conpater eius erai idem Lupo presbyter docuit eum ut ad luvavense raonasterium se devota mente ad christi-anitatis officium subdidisset. Quern sus-cipientes idem populi ducatum illi dede-runt, IHe vero secum Habens Maioranum presbyterum in luvavensi monasterio or-dinatuni ad presbyterum. Qui admonuit eum ad ipsum monasterium suum caput declinare in servitium Dei, Et ille ita fecir, ac promisit se ad ipsam sedem serviturum, Sicut et fecit aTque annis singulis ibidem suum servitium persol-vebat, el inde semper doctrinam et officium christianitatis percepit usque dum Quia conpater eius erat isdem Lupo presbiter. Sug-gerente vero Maiorano pres-bitertf qui a sancto Vir-gilio in luvavensi monasterio manus inpositionem acceperat, quem secum propter doctrinam christia-nae religionis detinuit, ad luvarense monasterium spe-cialiter caput suum in servitium Dei declinavit, singulis annis quo dum vixit in Signum subiectionis suae aliquod obsequium illuc persolvendo.« „ . . . et post hunc ft. vixit" Excerptum de Karentanis (MG. S3., XI, 15): Gheumarus." Vita S. Virgilii, lect. Ill, (MG. SS., XI, 87): „ . . . sed postea ille (sc. Karastus) tertio anno defunctus est. Iterum autem permissione domini Pippini regis, ipsis populiš item petentibus, Chethmarus ducatum suscepit. Suggerente vero quodam presbytero nomine Maiorano, qui a sancto Vir-gilio in luvavensi monasterio manus impositionem acceperat, quem secum propter doctrinam christianae religionis detinuit, ad luvavense monasterium specialiter caput suum in servitium Dei declinavit, singulis annis quo dum vixit in Signum subiectionis suae aliquod obsequium illuc persolvendo." St 22a Nepristno. 754, najbrže meseca aprila. Rimski patricij Pipin obljubi papežu Štefanu (IL), ki ga je prosil pomoči zoper Langobarde ter čez zimo (753/754) tudi prebival pri Nepristnost te listine je dokazal Abel (Forschungen zur deutschen Geschichte, I, 463^ kateremu sta sledila tudi Siokel (Acta Karol., 11, 380) in Alühl-bacher (L c.). — Primerjaj tudi Ölsner (Jahrbücher, str. 497) in Kicker (Forschungen, II, 329 in III, 447). njem v Franciji, da mu hoče v slučaju zmage povrniti vse kraje, katerih so se polastili Langobardi. Med drugimi deželami in mesti omenja listina tudi „ducatum Venetiarum et Istriae". Datum manjka.') [Codice Trevisani v Benetkah. — Kandier, Codice dipl. Istr. ad ä- 753. — Mühlbacher, Reg. der Karoling., št. 75 (73) (reg.)] Št. 227. Okoli 755.') Ko je preteklo nekoliko časa, odkar je nastopil vlado med Slovenci vojvoda Hotimir, je prosil solnograškega škofa Virgilija, da bi prišel obiskat njegovo ljudstvo ter ga potrdil v sveti veri.') Tej želji Virgilij ni mogel ustreči in zato je med Slovence poslal škofa Modesta za svojega namestnika ter ž njim duhovnike Wattona, Reginberta, Koz-harja in Latina, potem dijakona Ekeharda in več drugih klerikov.*) Modestu je dal oblast, da je smel po cerkvenih postavah posvečevati cerkve in duhovnike; a prepovedal mu je storiti kaj takega, kar bi nasprotovalo naukom svetih očetov. Conv. Bag. et Garant, c. 5 (MG. SS., XI, 7): „Peractis' aliquantis temporibus praenoniinatus dux Carantanoruno petiit Virgilium episcopum visitare populum gentis illius, eosque in fide firmiter confortare. Quod ille tunc minime adinplere valuit, sed sua vice misso suo episcopo nomine Modesto ad docendam illam plebem, et cum eo Wattonem, Reginbertum, Cozharium atque Latinum presbyteros suos, et Ekihardum diacpnum cum aliis clericis, dans ei licentiam ecclesias consecraae et clericos ordinäre iuxta canonum diffinitionem, nihilque sibi usurpare quod decretis sanctorum pa-trum contrairet." Excerptum de Karentanis (MG. S3., XI, 14): „Karentanis prime predicavit Modestus episcopus missus et cOnsecratus a beato Virgilio sub Pippine Francorum rege." Vita S. Virgilü, lect IV. (MG. SS., XI, 87): „Peractis autem aliquantis temporibus, prenominatus dux Quarantanorum petiit santfrum Virgilium episcopum visitare populum gentis illius, eosque in fide firmiter ') Zastran datiranja glej Mühlbacher, 1. c. ') Zastran datiranja gl. dotično opazko pod št. 223. ') Kakor se vidi, je pridobil Majoran, kije prišel s Hotimirom med Slovence, precej veliko ljudi za sveto vero. Drugače ne bi bil Hotimir prosil kar škofa Virgilija, da bi prišel potrdit njegovo ljudstvo v veri. Virgilij je poslal na slovensko zemljo posebnega škofa in veliko duhovnikov, kar kaže, da število kristjanov ni bilo neznatno. *) Imena teh duhovnikov kažejo, da so bili večinoma nemške narodnosti; le tu in tam je bil kak potomec nekdanjih Rimljanov, katerih je v tistem času še precej veliko živelo po zemlji sedanjega Solnograškega. confortare. Quod tunc ille minime implere valuit, sed sua vice misso suo episcopo nomine Modesto ad docendam illam plebem, et cum eo Watonem, Reinbertum, Gozarium atque Latinum presbyteros suos, et Ekkehardum diaconum cum aliis ciericis, dansque ei licentiam ecclesias consecrare, cle-ricos ordinäre iuxta canonum diffinitionem, nichiique sibi usurpare, quod decretis sanctorum patrum contrairent." Vita Gebeh. arcbiep. Salisb. et succ., c. 6 (MG. SS., XI. ^8): „Beatus enim Virgilius episcopus octavus a beato Rudberto gentem Ka-rentanam tempore Tassilonis ducis Bawariae quibusdam occasionibus ad fidem Christi convertit, «t episcopum illic- Modestum dictum in loco Ly-burnia dicto instituit, per quem et per cuius successorum instantiam eadem gens Sclavonica a ritibus ydolatriae revocarelur." Št. 228. Najbrie od 755 do 767. Gradeški patriarh Vi talij an je vodil svojo cerkev 12 let in 15 dni. Prej je bil dijakon in protonotar na Gradežu. Ko je umrl, je bil pokopan v cerkvi SV. Evferaije. Cronica de singulis patriarchis nove Aquileie (Monticolo, Cro-nache Veneziane, I, 14): »Huic (sc. Emiliano) successit Vitalianus, qui rexit ecclesiam metropolitanarH ann. XII, ras. II, d. XV et sepultus est in eadžm basilica (sc. sancte Eufetiiie)." Johannis diaconi Chronicon Venetum (Monticolo, 1. c., I, 97): „Cui (sc. Emiliano) deinde Vitalianus in eadem successerat sede." Chronicon Venetum vulgo Altinate (MG. SS., XIV, 17): „Vitalianus patriarcha, qui fuit nacione Loca Butenici;') qui vixit in patriarchatu an. 12, d. 15." Danduli Chronicon, VII, c. 10, pars i (Muratori, Script, rer. Ital., XII, 141): „Vitalianus patriarcha natione Lucanus interea sedit annis XII, diebus XV, Hic diaoonus et protonotarius Gradensis ecclesiae fuit." Št. 229. Med 749 in 756. Langobardski kralj Aistulf, ki je bil jako zvijačen in silovit človek, je premagal bizantinskega patricija Evticija, osvojil si mesti Comacchio') ') Kje je „Loca Butenici", ni znano. Dandulus ima Lucanus, kar bi pome-njalo mesto Lucca. En Bottenicco ali Bottenigo je pri Čedadu, eden pa na Beneškem v okraju mesta Mestre. Vse to se je zgodilo med letom 749. in 7S6., t. j. v tistem času, ko je vladal kralj Aistulf. ') Comacchio je mesto od Ravenne proti severu. in Ferraro') ter se polastil tudi Istre.*) Tu je za vojvoda postavil Deziderija, ki je po njegovi smrti postal njegov naslednik na lango-bardskem prestolu. Chronicon Salernitanum (MG. SS., V, 471): „Post hunc in regnum elevatus est Aystulfus, vir per omnia astutissimus et ferox. Per idem tempus Euthicius Romanorum patricius se Aystulfo tradidit, simulque Comiaculum, atque Ferrariam seu et Istriam pugnando obtinuit." DanduH Chronicon, üb. VII, c. ii, pars 6 (Muratori, Script, rer. Ital., XII, 142): „Desiderius itaque, qui dux Istriae erat, auxilio papae factus est rex Longobardorum." Št. 230. Najbrže leta 756.') Papež Štefan (II.) dovoli vsled prošnje koprske duhovščine in ljudstva, da naj bode odslej v Kopru škofija. Ko sta duhovščina in ljudstvo koprske cerkve izvolila za škofa nekega Ivana, ga je nato takratni patriarh (Vitalijan) potrdil in posvetil. Rečeni Ivan je moral patriarhu kot svojemu metropolitu obljubiti dolžno pokorščino. Ravno to je po Ivanovi smrti storil njegov naslednik Senator. Danduli Chronicon, lib. Vil, c. 10, pars 2 (Muratori, Script, rer. Ital., XII, 141): „Hoc favente Stephanus papa supplicatione deri et populi Ju-stinopolitani placatus induisit, ut .lustinopolitana ecclesia amodo cathedralis existeret, sicque loanni a clero et populo ejusdem ecclesiae electo hic patri-archa (sc. Vitalianus) confirmationem et consecrationem contulit et sponsi-onem metropolitano debitam ab eo suscepit, et eo mortuo Senatori successor! ejus subsequenter fecit." Št. 231. Med 752-757.*) Papež Štefan (II ) potrdi določbo papeža Caharija, da naj Karan-tanija v cerkvenem oziru spada pod solnograško škofijo. Primerjaj citat pod št. 224. ') Ferrara je mesto od Kavenne proti severozahodu. ') Kaže se, da so langobardski kralji le malo časa imeli Istro v svoji oblasti, nekako do leta 774. (cfr. št 241) ali pa le do neke pogodbe, .sklenjene med Bizan-tinc). Franki in Langobardi še pred letom 772. (cfr. št. 243). Iz št. 259. je razvidno, da je bila Istra okoli leta 780. v bizantinskih rokah. Dalje je tudi verjetno, da so Langobardi okoli leta 756. gospodovali le po severnem delu istrskega polotoka, po južnih straneh, posebno pa po primorskih krajih so vladali najbrže nepretrgoma bizantinski vladarji. *) To se je zgodilo pod papežem Štefanom II., ki je vladal od meseca marca leta 762. pa do aprila leta 757. ') Papež Štefan If. je vladal od meseca marca 752. pa do 26. aprila 757. leta. (Gl. Jaffč, 1. C., p. 271 et 277.) Št. 232. Okoli 760/) Ko je škof Modest s svojimi duhovniki prišel v Karantanijo, je posvetil cerkev Marije Device pri Gospej Sveti,®) potem cerkev v Liburniji/) dalje cerkev ob Ingeringu*) in še več drugih po ostalih krajih imenovane dežele. Conv. Bag. et Garant, c. 5 (MG. SS., XI, 8): „Qui venientes Caran-tanis dedicaverunt ibi ecdesiam sanctae Mariae [„in Solio'^, cod. 4]. et etiam in Liburnia civitate, seu ad Udrimas, et in aliis quam plunmis locis." Vita S. Virgilii, lect. IV. (MG. SS., XI, 87): „Qui venientes Karan-tanis, dedicaverunt ibi ecdesiam sanctae Mariae, et aliam in Liburnia civitate et in aliis quam plurimis locis." Št. 233. 762, meseca maja. Nonantula pri Modeni. Trije bratje, Erfo, Zanto in Marko utemelč takrat, ko je vladal oglejski patriarh Sigvald [^Siguald patriarcha'^] opatijo v Sestu Zastran datiranja glej dotično opazko pod št. 223. ') Gospa Sveta in Krnski grad sta nekako v sredi med Celovcem in Št. Vidom na sedanjem Koroškem. Brez dvoma sta bila ta dva kraja tako rekoč središče ka-rantanskih Slovencev. Kakor se je poznejši frankovski vladar Arnulf rad mudil v Krnskem gradu, tako tudi najbrže slovenski vojvodje osmega stole^a. To nam po-trji^e med drugim tudi starodavni obred, kateri se je v teh dveh krajih vršil takrat kadar je bilo v Karantan^i treba postaviti kakega novega vojvoda. Ne daleč od rečenih krajev so bili ostanki rimskega mesta, Virunum imenovanega. Ako je bil Kraški grad navadno bivališče slovenskih vojvodov, je pač umevno, da so ti kot dobri katoličani hoteli v bližini imeti tudi svojo cerkev in ta cerkev je bila pri Gospej Sveti. Ta kraj je bil na Lurnskem po\ju (Lurnfeld) blizu Špitala na Gorenjem Koroškem na tistem mestu, kjer sedaj stoji vas St. Peter im Holz. Proti koncu starega veka je stalo tam rimsko mesto Teumia ali Tiburnia. V tem kraju je bil še v Šestem stoletju škofovski sedež (gl. št. 102). Najbrže so Slovenci, ko so si osvojili karantansko zemljo, razrušili mesto Tiburnijo in uničili ondotno škofovsko stolico. Verjetno je, da je bilo znano škofu Modestu, da so nekdaj škofje vladali v Tiburniji- Ko je tedaj v tem kraju, katerega so pa namesto Tiburnija začeli Li-burnya zvati, postavil cerkev, je mislil morebiti na to, da bi se iz nova ustanovila stara škofovska stolica v Tiburniji. Mogoče je, da se jo smatral za nekakega naslednika nekdanjih tiburnijskih škofov. *) Ingering se dandanes zoveta potok in vas na sedanjem Gorenjem Štajerskem blizu Knittelfelda. Večina štajerske dežele je bila nekdaj del stare Karantanijö, tako tedaj tudi zemlja ob Jngeringu. [„Sexto"]') in nunski samostan v Saltu [„Salto'']ter ju bogato ob darujejo. „I/oc actum ad monasterium sanctorum omnium apostolorum, sito Nonantula territorio in Notinense,*) anno dominorum no-strorum Desiderii et Adelchis regibus sexto, tertio, mense Madio, indictione quintadecima." *) [Prepis V čedadskem arhivu. — Rubels, Mon. ecci. Aquil., col. 336 do 341. — Cappelletti, Le chiese d'Italia, VIII, 80—86.] Št. 234. Okoli 765.') Škof Modest je ostal v Karantaniji do konca svojega življenja. Ko je umrl,") je prosil vojvoda Hotimir iz nova škofa Virgilija, da bi prišel k njemu. Škof mu ni mogel ustreči, ker so se Slovenci začeli med seboj vojskovati.') Pozneje, ko se je posvetoval s svojo duhovščino, je poslal med nje duhovnika Latina.') Conv. Bag. et Garant., c. 5 (MG. SS., XI, 8): „Ibique permansit (sc. Modestus) usque ad vitae suae finem. Eo igitur defuncto episcopo postulavit iteruni idem Cheitmar dux Virgilium episcopum, si fieri posset ut ad se veniret. Quod ille rennuit orta seditione quod carmula dicimus. Sed inito consilio misit ibidem Latinum presbyterum." Vita S. Virgilii, lect. IV (MG. SS,, XI, 87): , ... ibique Modestus epi-scopus permansit usque ad vitae suae finem. Eo igitur defuncto episcopo, postulavit iterum Chetmar dux Virgilium episcopum, si fieri potuisset, ad se veniret; quod ille rennuit, orta seditione quod carmula dicimus, sed inito consilio dimisit ibidem Latinum presbyterum." ') Sesto je V Furlaniji med Livenzo in Taljamentom. ') Salto je pri Teru od Čedada proti zahodu. Ondotni menihi so bili pozneje prestavljeni v čedadski samostan „di santa Maria in Valle". Stati bi moralo „Mutinense". ') Petnajsta- indikcija, šesto leto Deziderijevega in tretje leto Adelchisovega kraljevanja, vse to je bilo leta 762. ') Zastran datiranja gl, dotiSno opazko pod št. 223. ') Kdaj je škof Modest umrl, nI znano; najbrže okoli leta 765, ') Brez dvoma je bil to verski boj med poganskimi in krščanskimi Slovenci. Kaže se, da je bila takrat kršSanska stranka močnejša ter premagala nasprotnike, kar je razvidno iz tega, ker je solnograškl škof kmalu potem med Slovence poslal duhovnika Latina. ") Najbrže je bil ta duhovnik Latin isti mož, kateri je pred mnogimi leti prvikrat s škofom Modestom prišel v Karantanijo. (Gl. št, 227,) Št. 235. Med 757—767.') Papež Pavel (I.) iz nova potrdi določbo papeža Caharija, da naj Karantanija v cerkvenem oziru spada pod solnograško škofijo. Primerjaj citat pod št. 224. Št. 236. Okoli 767.') Nekoliko časa po prvi domači vojski se je del Slovencev iz nova vzdignil zoper svoje sobrate. Duhovnik Latin se ni več čutil varnega v deželi ter je ubežal. Ko se je boj polegel, je poslal škof Virgilij med Slovence najprej duhovnika Madalhoha, za njim pa duhovnika Warmanna. Conv. Bag. et Garant, c. 5 (MG. SS., XI, 8): „ ... et non multo post orta alia seditione exivit inde ipse Latinus presbyter. Sedata autem carmula misit iterum Virgilius episcopus ibidem Madalhohum presbyterum, et post eum Warmannum presbyterum." Vita S. Virgilii, lect. IV (MG. SS., XI, 87): „Et non multo post orta alia seditione, exivit inde ipse Latinus presbyter. Ea vero sedata, raisit iterum Virgilius episcopus Madelhohum presbyterum et post eum Warmannum presbyterum." Št. 237. Najbrže od 767. do 803. Gradeški patriarh Ivan, po rodu Tržačan, je bil 36 let predstojnik svoji cerkvi. Ta pobožni in pravoverni mož je žalostno končal svoje življenje. Cronica de singulis patriarchis nove Aquileie (Monticolo, Cro-nache Veneziane, I, 14): „Huic (sc. Vitaliano) successit lohanues patriarcha, qui rexit ecclesiam metropolitanam ann. XXXVI et sepultus est in eadem basilica (sc. sancte Eufemie)." Chronicon Venetum vulgo Altinate. (MG. SS., XIV, 17): „lohannes patriarcha, qui fuit nacione Ystrie Tergestine civitatis, vixit in patriarchatu an. 35.»)" Danduli Chronicon, VII, c. 12, pars 2 (Muratori, Script, rer. Ital., XII, 143): „Joannes patriarcha natione Tergestinus sedit ann is XXXVI. Hie vir pius et catholicus suae sedis tristem consecutus est exitum." ■) Papež Pavel I. je vladal od aprila 757. pa do 28. junija 767. leta. (Gl. Jaff6> 1. c., p. 277 et 283.) ') Zastran datiranja gl. dotično opazko pod št. 223. ') Trije rokopisi navaj^o XXXVI let. Št. 238. Okoli 769-772. Po Hotimirovi smrti je v tretje nastala domača vojska med Slovenci. Poganska stranka je bila močnejša ter je pregnala vse duhovnike tujce iz dežele. Več let ni bilo med Slovenci nobenega mašnika. Kaže se, da je premagana katoliška stranka iskala pomoči pri Bavarcih ter jo leta 772. tudi dobila.') Conv. Bag. et Garant, c. 5 (MG. SS., XI, 8): „Mortuo autem Cheit-maro et orta seditione aliquot annis nullus presbyter ibi erat." Vita S. Virgilii, lect. IV, (MG. SS., XI, 87): „Mortuo autem Ketmaro, et orta tertia seditione, aliquot annis nullus presbyter ibi erat." Št. 239. 770. Bolcan. Bavarski vojvoda Tasilo daruje z dovoljenjem bavarskih velikašev Attonuopatu cerkve sv. Petra kraj Itinichen, ki se tudi „Campo-gelau" imenuje [„locum nuncupantem India guoduulgus Campo-gelau uocantur'^X in zemljo od potoka „Tesido" pa do slovenske meje [„a riuo quae uocatur Tesido usque ad terminos Scla-uorum^'], to je do potoka, ki teče z Anrasske gore [„id est ad riuolum montis Änarast*^\ Tasilo podeli to zemljo, ki je bila že ') Zastran datiranja gl. dotično opajsko pod št. 223-Cfr. št. 244. *) Tu omenjeni opat Atton je podpisan v neki listini z dne 26. aprila 768 (Resch, Ann. Sabion., I, 670, št. 340), potem v listini vojvoda Tasila iz 1. ni (glej št. 256) in drugod. Pozneje je po.stal freisinški škof ter vladal od 1. 784—810. *) Ta cerkev je bila v Scharnitz-u na severnem Tirolskem. Cerkev in samostan sta bila postav^ena leta 764. Tu imamo za Innichen besedo „India". V listini ces. Ludovika z dne 6. februarja 816. stoji ^Hinticha", v listini z dne 10. julija 822. čitamo „Intihha", v listini cesarja Otona I. iz 1. 972. pa je zapisano «Intica". •) Campogelau je najbrže „Jelovo polje", to je po\ie, kjer rastejo jelke. ') Resch (Ann. Sabion. I, 671, št. 344) misli, da je potok Tesido sedanji Tassenbach, ki teče s Tcsscnberga in se blizu SiUlana pri kapeli sv. Ivana Krstnika izliva v Dravo. — Sinnacher (Gesch. der bischofl. Kirche von Säben u. Brixen I,-328) pa pravi, da je ta potok Taistner = ali Gsiesserbach, ki teče pri Welsbergu v Rien^s, kar je tudi jako verjetno. *) Möns Anarasi je sedanja Anras-Alpe na severni strani Drave na Tirolskem. S te gore teče potok Mühlbach mimo vasi Anrass in se potem izliva v Dravo. Ta potok, ki je nekako na sredi pota med Lienzom in Innichenom, je delal mejo med slovensko in bavarsko zemljo. Do tu sem ae je razprostiralo" slovenstvo v osmem stoletju po Kr. Odtod proti vzhodu nahajamo še sedaj mnogo krajevnih imen, o katerih lahko trdimo, da so bila prvotno slovenska. St. 239, 240. 275 od Starodavnih časov sem pusta in brez prebivalcev \y,qma et ipsa loca ab antiquo tempore inanem atque inhabitabilem esse cogno-luinius'-'], ') v ta namen, da bi se ondi sezidal samostan') in da bi se neverni Slovenci pripeljali na pot resnice [^et propter incredulam generationem Sclauanorum ad tramitem ueritatis deducendam^^ „Actum in Bauzono rediente [Tassilone] de Italia, anno du-catui eius XXJI\ ') [Cod. 187, f. 73 in 238, f. 18' V iir. drž. arhivu v Monakovem. — Meichelbeck, Hist. Fris., I', 38, št. 22. — Facsimile v Archiv f. Kunde österr. Gesch. qu., XXVII. — Resch, Ann. Sabion , I, 669. — Zahn, Cod. dipl. Austr. - Fris., I, 3, št. 2. — Ank?rshofcn, Handbuch der Gesch. d. H. Kärnten, IP, 9, št. 5 (reg.).] Št. 240. 771, dne 28. aprila Holzhusir. *) Neki Peigiri podeli freisinški cerkvi svoja posestva pri cerkvi sv. Mihaela arhangela v Holzbusir-u; pridrži si pa še dve kmetiji (^co-lonias duas'], kateri sta obdelovala Puzzii in Tenno, ter tri služnice, katerih imena so se glasila Tagapald, Slovenk a Saška in Paldwiha [„et mancipias ires nomine Tagapaldum et Sasca Sclavam et Paldwicka"]. Ve6 prič je bilo navzočih. „ •.. anno XXIII. inlustrissimi Tassilonis duci regni.. . Actum in villa Holshusir... sub die consule, quod est IV. Ka-lendas Mad" [Meichelbeck, Hist. Prising., Ii, 36, št. 19.] ') Mogoče je, da je vsled tega dobila ondotna dolina ime „Pusta dolina" (Pusterthal). ") Samostan in cerkev, katera je postavil opat Atton v Innichenu, sta bila posvečena sv. apostolu Petru in sv. mučeniku Kandidu. Tu sem so prišli benediktinci iz Scharnitza. ') Tasilov oče Odilon je umrl leta 74?. Dvaindviyseto leto Tasilovega vladanja je bilo tedaj 770. ■•) Ta kraj je bil nekje na Bavarskem. ") Ni dvomiti, da je bila tu omenjena Saška po rodu Slovenka. V tistem času so med Slovenci razsajali domači boji med katoliško in pogansko stranko (gl. št. 238). Vojvoda Tasilo je leta 770. ustanovil samostan v Innichenu, tedaj tik takratne slovenske meje (gl. št. 239). Leta 772. pa se je napotil rečeni vojvoda v Karantanijo, kjer se je vojskoval s poganskimi Slovenci (gl. št. 244). Iz tega je razvidno, da je okoli leta 771. imel bavarski vojvoda mnogo opraviti s sosednjimi Slovenci, ne pa s kakim drugim slovanskim razrodom. St. 241. Med 768-772.') (Gradeški) škof Ivan piše papežu Štefanu (III.) ter mu naznanja, da se je že prej obrnil nanj zarad brezbožnega langobardskega ljudstva [.^ens perfida Langobardorum'^\ katero je napadlo dedščino {„he-reditatem"} gradeške cerkve'), razen tega vzelo v istrski pokrajini zaupanje v pravega pastirja [Jnsuper etfldem pastoralem rectitudinis m ipsa Histriensi provincia abdicarunt'*] ter nedavno tudi branilo izvršiti cerkvena posvečevanja [.ordinationes ecclesiasticas'-^]. Tudi sedaj se obrača do njega (do papeža) ter mu javlja, kaj počenjajo grozoviti Langobardi po ukazu svojega kralja. Po stari navadi' nasprotujejo njemu (gradeškemu škofu) in njegovi cerkvi v vseh rečeh. Prišlo je tako daleč, da ne dovolijo (istrski) škofje gradeške cerkve, da bi mu (gradeškemu škofu) (istrski) prebivalci vsled njegovega ukaza kaj odrajtovali; pač pa so postali ti škofje svojeglavni odpadniki [^pro-tervi praevaricatores'^X ki čimdalje manj ubogajo in vedno bolj kljubujejo. Gradeški škof prosi papeža, da bi se ž njegovo pomočjo povrnila^ raztresena istrska čreda v rešilni hlev, v katerem je že bila v starih časih, ter bi se iztrgala iz langobardskih rok. Ako se to zgodi, bi se povečala slava sv. Petra in njegova (papeževa); brezbožni Langobardi bi več ne prelomili kanoničnih postav svetih očetov; luči svetih cerkva bi več ne otemnele, in ubogo ljudstvo, katero neprestano prenaša njih strahoviti jarem [„horribile iugum"], osvobodilo bi se njih zatiranja. Istrsko ljudstvo [„populus Istriae provtnciae'^] hrepeni po rešitvi, katero pričakuje od apostolske stolice. Langobardski vojaki in pa služabniki vseh njih cerkva terjajo vsak dan od ubogih istrskih prebivalcev kolekte \„collectas'\ Enake kolekte od pšenice in pa živino [„aequales collectas ex tritico et singula animalia"] zahtevajo tudi od služabnikov rimske, gradeške in drugih cerkva. Gradeški škof naznanja papežu proti koncu svojega pisma, da pošilja soglasno z Mavricijem, konzulom in cesarskim doždom beneške pokrajine [y,Mauricio consult et imperiah dud huius Venetiarum provinciae''] k njemu (k papežu) dva poslanca, presbitera Magna, svojega kancelarja, [„Magno presbitero et scriniario «os^ro"] in pa tribuna Konstantina [„Constantino tribuno^], katera naj blagovoli ra-dovoljno poslušati, ko mu pojasnita neznosne razmere. Datum manjka. — „Si omnes capilli."- Papež Štefan III. je bil izvoljen dne l. avgusta 768. (Jaffd, Reg. ed. 1886, Str. 285), umrl pa je dne 24. januarja leta 772. (Jaffž, str. 288.) V tem času je bilo spisano to pismo. ') To je bila namreč istrska zem^a, katere so se Langobardi polastili takrat, ko jim je vladal kralj Aistulf. (Gl. št. 229.) [Ca p p e 11 e t ti, Le chiese d'Italia, IX, 27. — Kandier, Cod. dipl. Istr. ad a. 768. — Troy a, Cod. dipl. Long., V, 618, štev. 945. — MG., Epist., III, 712, št. 19] Primerjaj tudi: Danduli Chrotiicon, Vil, c. 12, pars 8 (Muratori, Script, rer. Ital., XII, 144): „Huic papae (sc. Stephane III.) Joannes patriarcha de rege Longobardorum, qui clerum et populum Isiriensem personaliter et realiter affligebat, et de episcopis Istriae, qui eiusdem favore a iurisdicCione sua se subttaxerant. mutuo se consecrantes, per suas literas querelam deposuit et opportunem reqiiirit remedium." Ibid. pars 13 (Muratori, str. 145): „His diebus Mauricius dux Vene-tiarum et imperialis consul iam effectus, compatiens Istriensi populo et dolens de rainoratione Gradensis ecclesiae propter intolerabilem Longobardorum saevitiam, per suos legatos Magnum presbyterum scriniarium et Constantinum tribunura una cum patriarcha Stephano papa insinuat. Sed papa superveniente obitu, ut optabat, plene providere non potuit." Št. 242. Med 768 - 772.') Papež Stefan (IIL) piše vsem istrskim škofom [^episcopis per universam promnciam Istriam constitutis'^\ ter jim naznanja, da je s težkim srcem zvedel, da hočejo s pomočjo posvetne oblasti odpasti od gradeške nadškoflje Gradensis ecclesiae archiepiscopatus'^\^2A&XA. ima po kanoničnih poročilih že od starodavnih časov sem pravico, da jih sodi in posvečuje [„sub iuris districtione ac consecratione"-]. Tudi je izvedel, da se (istrski škofje) med seboj posvečujejo, kar se prej ni nikdar slišalo. Zato jih opominja s svojim apostolskim pisanjem, da bi opustili tako napačno in nezaslišano drznost. Ukazuje jim pod kaznijo izobčenja, da se morajo vsi tisti, ki so se predrznih posvetiti druge škofe ali pa bili protipostavno posvečeni, odpovedati svoji duhovski časti ter nehati izvrševati božjo službo. Z veliko ponižnostjo in s skesanim srcem naj se podvržejo svojemu nadškofu ter se zarad takega prestopka uklonijo njegovi razsodbi in izjavi. Ako bi se pa ne hoteli ravnati po tem ukazu, bodo iz cerkve izobčeni. Datum manjka. — ^Quisquis sacerdotali. [Ughelli, Italia sacra. V, I093. — Cappelletti, Le chiese d* Italia, IX, 31. — Kandier, Cod. dipl. Istr. ad a. 768. — Jaffž, Reg. pont. Rom., (ed. 1885) 288, št. 2390; (ed. 1851) 202, št. i8ji (reg.). — MG. Epist., III, 714, St 20.] ') Zarad datiranja primerjaj dotično opazko pod št 241. Št. 243. Med 768-772.') Papež Štefan (III.) piše (gradeškemu) škofu Ivanu [„lohanni episcopo'] ter mu naznanja, da je prejel njegovo pisanje ter s potrtim srcem zvedel iz njega o nezvestobi in hudobnosti istrskih prebivalcev [„a ferfidis et malignis aemulis vestrae Istriarum provinciae^]. Vendar ne bi bilo primerno, da bi vsled tega preveč žalovali. Tolaži ga ter mu obljubuje, da hoče po zgledu svojega prednika, papeža Štefana (II.), vse storiti za njegovo srečo in varnost. V glavni pogodbi, katero so med seboj sklenili Rimljani (Grki), Franki in Langobardi, se mu je potrdila njegova istrska pokrajina in ž njo združila tudi beneška [Jn nostra pacta generali, quod inter Ramanas, Francos et Lan-gobardos dignascitur pravenisse, et ipsa vestra Istriarum pro-vincia constat esse confirmata atqiie annexa simulque et Vene-tiarum pravincia"]. Zato naj zaupa v Boga, ker fevdniki sv. Petra (papeževi) so s prisego obljubili, da hočejo vedno braniti ne samo rimske pokrajine [„nostram Romanam promnciam'] in ravennskega eksar-hata, temuč tudi njegovo pokrajino [„vestram provinciam"' — pokrajino gradeškega škofa] pred napadi sovražnikov. Kar se tiče njegove (gradeškega škofa) prošnje, da bi bili istrski škofje kaznovani \^corripi episcopos Istriae'^], odgovarja mu papež, da je hotel ustreči njegovi želji ter poslal pismo upornim škofom. Ostro je zauKazal tistim, ki so se drznili protipostavno posvetiti druge, kakor tudi tistim, ki so bili od takih posvečeni, da ne smejo več izvrševati božje službe ter se morajo odpovedati svoji duhovski časti. Datum manjka. — „Suscepit fStisceptisJ itaque.' [Danduli Chronicon, VII, c. 12, pars 9, (Muratori, Script, rer. Ital, XII, 144). — Ughelli, Italia sacra (ed. >653) V, 1178. — Cappelletti, Le chiese d' Italia, IX, 29. — Kandier, Cod. dipl, Istr. ad a. 769. — Jaff^, Reg. pom Rom., (ed. 1885) 288, št. 2391, (ed. 1851) 202, št [832 (reg.). — M a in a t i, Croniche ossia mctnorie storiche dl Trieste, I, 28. — Troya, Cod. dipl. Long., V, 624, št. 946. — MG. Epist., III, 715, št. 21.] Danduli Chronicon VII, c. 12, pars 10) Muratori, Script, rer. Ital., XII, 144) dostavlja k temu pismu, da se istrski škofje niso hoteli poboljšati, ko so dobili papeževe opomine, ker so se opirali na posvetno oblast. [„Episcopi quoque Istriae, receptis papalibus admonitionibus, seculari con-tagione polluti resipiscere noluerunt."] *) ') Zarad datiranja primerjaj dotično opazko pod št. 241. ') Trditev, katero je Dandulus tuk^ zapisal, ne more biti popolnoma resnična. Langobardi so se pač žc med letom 749. in 756. polastili Istre ali pa vsaj nekaterih njenih delov, po katerih so po ukazu svojega kralja posebno nasprotovali gradeškemu patriarhu ter delali na to, da bi istrski škofje priznavali nadoblast oglejskih cerkvenih pastirjev (gl. št. 241). Dosegli so, da so se puljski prebivalci obr- Št. 244. 772. Bavarski vojvoda Tasilo je premagal Karantance.') Ann. s. Emmer. Ratisp. qiai. ad a. 772 (MG. SS., I, 92): „Garolus in Saxonia conquesivit Eresburc et Irminsul, et Tassilo Carent^nus." Auct. Garst, ad. a. 772 (ibid., IX, 563): „Tassilo Carentanos vicit." Ann. Admunt. ad a. 772 (ibid., IX, 572): „Tassilo Carenthiam sub-iugavit." Ann. s. Rudberti Salisburg. ad a. 772 (ibid., IX, 769): „Tassilo Kärinthiam subicit." St. 245. Okoli 772. Neki Klement piše bavarskemu vojvodu Tasilu [^duci Tassiloni'^], bavarskim škofom in plemenitašem ter jih izpodbuja k hrabrosti. Bog se bode ž njimi vojskoval in za. nje. Pogani in ajdje so tisti, ki ne verujejo v njih Boga, pač pa molijo malike. [„Qui sunt autem pagani atque gentiles^^) qui non credunt Deum vestrum, sed adorant idula.^] Gospod naj bode s Tasiiom [^cum Daissilone^\ kakor je bil 2 Abrahamom, ko je ta šel z vojsko nad pet kraljev ter se potem vrnil z zmago in s plenom. Gospod naj udari na njih sovražnike pred njih očmi, kakor je udaril na mnoga ljudstva pred očmi izraelskih sinov. Bog naj jim podeli zmago nad njih nasprotniki, kakor jo je podelil nili do oglejskega patiiarba Sigvalda ter ga prosili, da bi posvetil njihovega izvoljenega škofa. [Gl. zapisnik maniovanske sinode iz leta 827. (Mansi, Cone. coll.. XIV, 496), kjer Čitamo: „Sed et populi Polensis, quae civitas caput est Histriae, decretum ab universo et cuncto populo missum ad Sigualdum patriarcham Aquile-jensem .... verum et probatissimuni invenimus, ut electum ab eis episcopum ordi-naret."] Nikjer pa ni rečeno, da bi bil Sigvald tudi to storil, kar bi bilo proti volji takratnega papeža Štefana IH„ ki je leta 772. umrl. l>ve leti pozneje je bila langobardska država uničena. Kar so I^ngobardi do takrat imeli na istrskih tleh v svoji oblasti, to so jim sedaj brez težave vzeli Bi-zantinci, kajti okoli leta 788. je Istra izpod bizantinskega gospostva prišla naravnost pod frankovsko. Istrski škofje niso od Jeta 774. naprej imeli pri Langobardih nobene zaslombe ter so morali biti pokorni svojemu vitemu cerkvenemu pastirju, ki je bil še takrat gradeški patriarh. Brez dvoma se je bavarski vojvoda Tasilo takrat napotil na zemljo slovenskih Karantancev zato, da bi se tu vojskoval s poganskimi Slovenci ter kato-iški stranki pripomogel do gospostva v deželi. (JI. tudi št 238- ') Irminsul = Irminsaule. Tako se je zvalo, kakor se kaže, neko velikansko drevo, katero so nekdanji Saši po božje častili. Eresburc (Eresburg) je bilo neko utrjeno mesto na Vestfalskem. Riezler (Gesch. Baiems, I, 155) misli, da se to pismo nanaša na boje, katere je imel Tasilo leta 772. s. poganskimi Slovenci v Karantaniji. Bavarski vojvoda Tasilo je vladal od leta 748-788. voditelju Gideonu. Gospod naj dä pogum vojvodu TasUu [^duci nostro domino Daissilont^% kakor ga je dal Samsonu. Bog naj bode ž njimi, kakor je bjl z Davidom, ko je ubil velikana Goljata. Gospod naj podeli zmago Tasilu in vsemu njegovemu ljudstvu, kakor jo je dal kralju Konstantinu, kateremu je pred bitko na nebu pokazal znamenje križa. Vsegamogočni Bog naj varuje Tasila vse dni njegovega življenja. Datum manjka. [MG. Epist., IV, 496.] Št. 246. Okoli 773.0 Po Hotimirovi smrti in po končanih domačih vojskah je Vol kun"') postal karantenski vojvoda. Tudi ta je prosil škofa Virgilija, da bi mu preskrbel duhovnikov. Virgiiij mu je ustregel ter mu poslal duhovnika Heimona in Reginbalda, dijakona Majorana ter mnogo drugih pobožnih in omikanih klerikov. Conv. Bag. et Garant., c. 5 (MG. SS., XI, 8): „ . . , usque dum Waltunc dux eorum misit iterura ad Virgilium episcopum, et petiit ibidem presbyteros mittere. Qui tunc misit eis Heimonem presbyterum et Regin-baUium presbyterum atque Maioranum diaconum cum aliis clcricis." Ibid , cod. B.: „ .. . usque dum Waltunc dux eorum misit iterum ad Virgilium cpiscopum, et intente postulavit uc ad confortandam in fide praedictam terram aliquos destinaret presbiteros. Petition! igitur memorati ducis, incremento etiam sanctae ecclesiae consulens misit Heimonem et Reginbaldum presbiteros atque Maioranum diaconum cum aliis clericis, yiris utique religiosis et honestae conversationis." Zastran datiranja gl. dotično cpazko pod št. 223. V besedah Waltunc, Waltunchj Walttinch in M'altnuch, katere nahajamo po raznih rokopisih, tiči lahko nemško ali pa slovensko ime. Kekateri mislijo, da je bil Hotimirov naslednik v Karantaniji tujec, katerega je vojvoda Tasilo pripeljal z Bavarskega (cfr. Huber, Geschichte der Einführung und Verbreitung des Christenthums in Südostdeutschland, IV, 165), drugi pa, da je bil domačin, morebiti še celo Hotimirov sin. Ako pomislimo, da so bili Volkunovi predniki na vojvodskem stolu Slovenci in prav tako nekoliko časa tudi njegovi nasledniki, smemo trditi, da je bil tudi on slovenske krvi. Kaj bi bil takrat opravil kak tujec med Slovenci, ko so bili duhovi po treh domačih vojskah posebno Bavarcem nasprotni! Kako bi bil mogel v takih razmerah nedomačin pridobiti krščanstvu več kakor polovico Slovencev! S strogostjo ne bi bil ničesar opravil. Cesar Karol Veliki, kije bil mnogo močnejši kakor bavarski vojvoda Tasilo, je bil tako previden, da je Slovencem pustil njih domače vojvode. Gotovo je bil tudi Tasilo vs^ toliko političen, da ni v.silil Slovencem tujca za vladarja. V izrazu Waltunc tiči po mojih mislih slovensko ime Volkun. (Cfr. Letopis Matice Slov. za 1886, str. 147, št. 333.) Po nekaterih knjigah čitamo tudi imena Valhun, Valjhun in Vladuh. Jc li bil ta vojvoda Hotimirov sin ali ne, ni znano; noben zanesljiv vir nam ničesar ne poroča o tem. Excerptum de Karentanis (MG. SS., XI, 15): „ ... et post hunc Waltunc.« Vita S. Virgilii, lect. IV (MG. SS., XI, 87): „ .. .usque dum Waltunc dux eorum misit iterum ad Virgilium episcopum, et intente postulavit, ut ad confortandam in fide predictam terram aliquos destinaret presbyteros. Petition! igitur memorati ducis satisfaciens, incremento etiam sanctae ecciesiae consulens, misit Heimonem et Reginbaldum presbyteros atque Maioranum diaconum cum aliis clericis viris utique religiosis et honestae conversationis." Št. 247. 774, dne 6. aprila. V cerkvi sv. Petra (v Rimu). Frankovski kralj Karol obljubi podariti svetemu Petru in papežu Hadrijanu (I.) nekatera mesta in dežele, med njimi tudi beneške pokrajine in pa Istro .. provincias Venetiarum et Histriam.'^y) „. .. guar ta feria ..." [Dotična listina se je izgubila, le ekstrakt se nahaja v Vita Hadriani, C. 42. (Gl. Vi g n o 1 i us , Liber pontificalis seu de gest. Roman, pontificum, II, 193.) — Muratori, Script, rer. Ital., III, 186.— M a ns i, Cone. coll., XII, 737.— Migne, Patrolog., XCVI, 1184.— Jaffž, Reg. pont. Rom., ed. 1885, str. 291; ed. 1851, str. 205. — Böhmer, Reg., ed. Mühlbacher, št. 163 (159).] Št. 248. 774, meseca junija. Pavia. Frankovski kralj Karol se polasti mesta Pavije. V njegove roke pridejo langobardski kralj Deziderij, njegova soproga in hči. Vsi Langobardi se podvržejo frankovski oblasti in Karol se odslej imenuje tudi kralj langobardski.'') [A n n. s. A m a n d i ad a. 773 et 774 (MG. SS., I, 12). — Ann. Lau bac. ad a. 774 (ibid.. I, 13). — Ann. Peta v. ad a. 773 et 774 (ibid., I, 16). — Ann. La ur es h. ad a. 773 et 774 ibid., I, 30). — Ann. Alam. coht. ad a. 773 et 774 (ibid., I, 40).—A n n. G u el f e r b. cont. ad a. 773 et 774 (ibid., I, 40). — Ann. Nazar. cont. ad a. 773 et 774 (ibid., I, 40). — Ann. Sangall. brev. ad a. 774 (ibid., I, 64). — Ann. ') O tej daritvi, katera se pa ni nikdar izvršila, so pisali Abel (Zur Forschungen deutscher Geschichte, I, 457 in pa Jahrbücher, str. 131). S i ekel (Acta Karol. II, 380), Ficker (Forschungen zur ital. Rechtsgesch., II, 329, 3U, 347) in Sybel (Histor. Zeitschrift, XLIV, 67). — Primerjaj to listino z nepristno pod št. 226. ') Ko si je frankovski kra^ Karol osvojil langobardsko kraljestvo, je dobil v svojo oblast tudi Furlanijo in pa najbrže sosednje dele slovenske zemlje, namreč Beneško Slovenijo in pa Goriško. Aug ad a. 773 (ibid., I, 67). — A n n. J u v a v. m a i. ad a. 774 (ibid., I, 87). — A n n. J u va V. min. ad a. 774 (ibid., I, 88). — Ann. Lauriss-min ad a. 774 (ibid., I, 117). — Ann. Lauriss. et Einhardi ann.ad a. 773 et 774 (ibid., I, 151, 152). — Poeta Saxo ad a. 773 et 774 (ibid., I, 229, 230). — Chron. M o i s s. ad a. 774 (ibid., I, 295). — Ann. Fuld. ad a. 773 et 774 (ibid., I, 348). — Ann. Mos eil. ad a. 773 et 774 (ibid, XVI, 496). — Pauli diaconi Continuatio tertia, c. 52—57 (MG. SS. rer. Langob., 213, 214). — Andreae Bergomatis Historia, c. 4 (ibid., 224/. — Einhardi Vita Karoli M., c. 6 (Jaffž, Bibl. rer. Germ., IV, 514, 515).] Št 249. 775, dn6 27. oktobra Papež Hadrijan (I.) piše frankovskemu kralju Karolu ter mu naznanja, da je dnö 27. oktobra [„vicesima septima enim die Octobrii tnensis"] prejel pismo od gradeškega patriarha Ivana [„a lohanne patriarcha Gradense"]. Hitro potem še v tisti uri tako, da niti on (papež), niti njegov pisar nista imela časa jesti, je poslal njemu (Karolu) patriarhovo pismo s svojim pisanjem vred. Z žalostjo je opazil (papež), da je bil pečat patriarhovega pisma pokvarjen. (Ravennski) nadškof Leon je prej (patriarhovo) pismo prečital ter ga še le potem njemu (papežu) poslal. Iz tega lahko (kralj Karol) sklepa, kako nezanesljiva je zvestoba nadškofa Leona. Gotovo je pismo zato odprl in prečital, da bi vse, kar je bilo v njem zapisanega, naznanil beneventskemu vojvodu Arghis-u in drugim njegovim (Karolovim) sovražnikom. Ni dvomljivo, da je rečeni škof tudi v resnici poročal o vsem tem, kar je čital v pismu. Datum manjka.') — „Dum tanta amoris!^ [C e n n i, Monuraenta dorainationis pontificiae, 1,327. — Duchesne» Historiae Francor. script., HI, 771. — Muratori, Script, rer. Itai., Illi, 202. — Savioli, Annali Bolögnesi, I'', i6. — Migne, Patrol., Ser. lat., XCV1II, 288 — Jaffč, Bibl. rer. Germ., IV, 182 (Monumenta Carolina). — Jaffč, Reg. pent. Rom., štev. 2415 (1848). — MG., Epist., Ill, 576).] Št. 250. 775.') Takrat je bila sinoda (v Benetkah), katere so se udeležili (beneški) dožd, (gradeški) patriarh, vsa beneška duhovščina in ljudstvo. ') Iz pisma je razvidno, da je bilo spisano dne 27. oktobra. Njegova vsebina nam kaže, da se je to zgodilo leta 775. med prvo in drugo vojsko kralja Karola z Langobardi. Dandulus pravi, da se je ta sinoda vršila vil. letu vladanja dožda Mavri-cya, ki je leta 764. nastopil vlado. Dänduli Chronicon, lib. VII, c. 12 (Muratori, Script, rer. Ital., XII, 145): „Post haec Venetprum popuü er cleri svnodus adunaca, assistentibus duce et patriarcha ..." Bernardus Justinianus, Histor. Venet, lib. XII: „Coacca igitur synodo totius cleri popuiique, assistentibus duce et patriafcha .. Št. 251. Okoli 775. O Solnograški škof Virgilij pošlje na novo med Slovence v Karan-tanijo duhovnike Heimona (tega v drugič), Duplitera, Majorana (tega v drugič) in najbrže tudi Reginbalda (tega v drugič) ter še več drugih klerikov.®) Conv. Bag. et Garant., c. 5 (MG. SS., XI, 8): „Et non multo post misit iterum ibidem eundem Heimonem et Dupliternm ac Maioranum presbyteros et alios clericos cum eis." Ibid., cod.B.: „Et non multo post misit iterum ibidem Heimonem et Reginbaldum presbiteros aliosque clericos cum eis." Vita S. Virgilii, lect. IV (MG. SS, XI, 87): „Et non multo post misit iterum ibidem eundem Heimonem et Dupliterum ac Maioranum presbyteros aliosque clericos cum eis." ') Zastran datiranja gl. dotično opazko pod St. 223. — V prvih stoletjih srednjega veka je bila navada, da so tisti duhovniki, kateri so po oddaljenih krajih nestalno izvrševali svojo službo, prišli vsako leto med veliko nočjo in binkoštmi k svojemu Škofu ter mu poročali o svojih uspehih. Jako verjetno je, da so se duhovniki. ki so po Karantaniji oznanjcvali božjo besedo, zarad velike oddaljenosti napotili vsako drugo leto v Solnograd in tu škofu povedali, kaj so vse v zadnjem času storili, ter od njtga tudi dobili raznih inštrukcij za svoje nadaljno delovanje. Ne smemo si misliti, da bi se bili v takem času vsi duhovniki napravili iz Karan-tanije proti Solnogradu. To so storili le nekateri kot nekaki zaupniki ostale duhovščine, in sicer brez dvoma najimenitnejši in najvplivnejši. Ko so izvršili svoje delo pri škofu, jih je ta iz nova poslal med Slovence ter jim dodal še novih tovarišev. Ako je škof Virgilij leta 773. prvikrat vojvodu Volkunu poslal mašnikov, se je to zgodilo v drugič leta 776, v tretje leta 777. itd. ") Pomniti je, da ta Majoran ni bil enakoimcnovani nečak Lupov, ki je bil že za vojvoda Hotimira prCvSbiter. Tu omenjeni Majoran je bil Še dijakon, ko je prvikrat Sel na Slovensko, kar se je zgodilo, ko je že vladal vojvoda Volkun. ') Ker nahajamo med tu naštetimi duhovniki Heimona, Majorana in Reginbalda, kateri so bili že pri prvem poslanstvu okoli leta 773.. si moramo misliti, da so bili prav ti izbrani, da so šli v Solnograd škofu poročat, kako napreduje raz-širjevanje krščanstva med Slovenci. Št. 252. 775, proti koncu leta Papež Hadrijan (I.) piše Karolu, kralju frankovskemu in lango-bardskemu, da bi mu bil že večkrat poročal o sovražnih naklepih, katere so zoper oba (papeža in kralja) napravili vojvoda Hildebrand iz Spoleta,') vojvoda Arighis iz Beneventa ter Hrodgaud iz Furla-nije [^Rodcausum Foroiulanum"]. Rečeni Arighis iz Beneventa, Hrodgaud iz Furlanije in pa Reginbald iz Chiusi-ja') so poslali poslance k Hildebrandu v Spoleto ter sklenili, da se hočejo naslednjega marca proximo Martio mensae adveniente'']^) združiti s četo Grkov in pa z Deziderijevim sinom Adalgis-om. Vsi skupaj napadejo potem oba (papeža in kralja) z vojsko na suhem in na morju, lotijo se rimskega mesta ter iz nova ustanovi langobardsko kraljestvo. Zato ga prosi (papež), da mu pride (kralj) prej ko mogoče na pomoč. Datum manjka.*) — „Reminiscere consideramus."' [Cenili, Mon. dom. pontif., I, 343. — Duchesne, Historiae Franc, script., III, 778. -— M H rat o ri, Script, rer. Ital., 1111, 212. — M ans i, Concil. coll., XII, 824. — Migne, Patrol., Ser. lat., LXXXIX, 300. — Jaffd, Bibl. rer. Germ., IV, 191 (Monumenta Carolina). — Jaff^, Reg. pont. Rom., št. 2419 (1852) (extr.). — Mon. Germ., Epist. III, 582.] Št. 253. 778, proti Iconcu leta. Ko je frankovski kralj Karol slišal,") da mu je furlanski vojvoda Hrodgaud, katerega je bil sam povzdignil do tega dostojanstva, postal nezvest, si pridobil na svojo stran več mest ter hotel napraviti upor po Italiji, se je napotil z nekaterimi Franki proti jugu ter praznoval božič v Schlettstadtu.') Odtod je šel hitro proti Italiji. Ann. regni Franc. (Lauriss. mai.) ad a. 775 (ed. F. Kurze, p. 42): „Tunc audiens, quod Hrodgaudus Langobardus fraudavit fidem suam et omnia sacramenta rumpens et voluit Italiam rebellare, tunc illis in partibus ') Spoleto je mesto v srednji Italiji. ') Chiusi (Clusium) je mesto na Toskanskera. ■) Namreč meseca marca leta 776. *) Leta 776 so sc Langobardi spuntali zoper frankovskega kralja Karola. To pismo je bilo najbrže spisano proti koncu leta 775., na vsak način pa pred marcem leta 776. in sicer toliko časa pred tem mesecem, da bi bil mogel kraU Karol poslati papežu pomoč do rečenega meseca. Primerjaj to pismo s pismom istega papeža z dne 27. okt. leta 775. (Gl. -^t. 249.) To je frankovski kralj zvedel iz pisem papeža Hadrijana I. Eno pismo mu je papež poslal dne 27. oktobra istega leta (gl. št. 249), drugo pa nekoliko pozneje (gl. št. 252). •) Schlettstadt je mesto v Alzaciji. cum aliquibus Francis ctonanus Carolus rex iter peragens. Et celebravit natalem Doraini in villa, quae dicitur Scladdistat.'' Ann. Einhard! ad a. 776 (ibid., p. 43): »Regi domum revertenti nuntiatur, Hruodgaudum Langobarduni, quem ipse Foroiuliensibus ducera dederat, in Italia res novas moliri et iam conplures ad eum civitates de-fecisse. Ad quos motus comprimendos cum sibi festinandum iudicaret, strenuissimum quemque suorum secura ducens raptim Italiam proficiscitur;..." St. 254. 776, V prvi polovici leta. Frankovski kralj Karol je prišel na Furlansko ter tu premagal ondotnega vojvoda Hrodgauda. Temu sta pomagala njegov tast Stabilinius iz Trevisa ter Gaidus iz Vicenze. Andreas Bergom. omenja boj, ki se je bil ob Livenzi. Hrodgaud je bil v vojski ubit,') ne pa obglavljen, kakor se čita v nekem poznejšem viru. V Trevisu je kralj Karol praznoval veliko noč, ki je bila tistega leta dnč 14. aprila. Dobil je v svojo oblast Čedad, Treviso in druga uporniška mesta ter jih razdelil med frankovske grofe. Monachus Sangallensis vč povedati, da je kralj Karol v čedadski okolici šel na lov. Ann. reg. Franc. (Lauriss. mai.) ad a 776 (ed. Kurze, p. 42, 44): „Tunc domnus Carolus rex Italiara ingressus est partibus Foroiulensiura pergens. Hrodgaudus occisus est, et supradictus domnus Carolus rex ad Tarvisium civitatem pascha celebravit, et captas ciyitates Foroiulem, Tar-visiuni cum reliquis civitatibus, quae rebellatae fuerant; et disposuit omnes per Francos." Ann. Einhard! ad a. 776 (ibid., p. 45): „ . . . Hruodgaudoque, qui regnum adfectabat, interfecto, civitatibus quoque, quae ad eum defecerant, sine dilatione receptis et in eis Francorum comitibus eadem, qua venerat (sc. rex Karlus), velocitate reversus est!" Einhard! Vita Karoli M., c. 6 (Jaff^, Bibl. rer, Germ,, IV, 515): „Hruodgausum, Foroiuliani ducatus praefectum, res novas molientem oppri-meret(sc. rex Karlus); totamque Italiam suae ditioni subiugaret, subactaeque filium suum Pippinum regem inponeret." Ann. Petav. ad a. 776 (MG. SS., 1, 16): „Perrexit domnus rex Karolus in Italiam, et occiso Hrotgaudo, qui illi rebello extiterat, obse-deruntque Stabilinium socerum suum Taraviso civitate. Eo capto disposi-tisque omnibus, prosper redit cum suis in Franciam." Ann. Mosen, ad a. 776 (ibid., XVI, 496): „ • . . perrexit Karolus iterum in Italia et illa castella, quae residua erant, recepit; et Rothgaus interfectus est." ') Gl. tudi št, 225. Ann. Lauresh. ad a. 776 (ibid., I, 30): „Perrexit rex Carlus iterum in Italia, et ilia castella quae residua erant recepit; et Hrotgauzus inter-fectus est." Ann. Guelferb. ad a. 776 (ibid., I, 40): ,,KaroIus in Langobardia occiso Rotcauzo." Ann. Nazar. ad a. 776 (ibid., I, 40): Caro4us rex perrexit in Lango-bardiam interfecto Rotgauzo " Ann. Alaman. ad a. 776 (ibid., I, 40): „Karolus rex in Italiara, interfecto Ruodgauzo." Chron. Moiss. ad a. 776 (ibid., I, 296): „Et in sequent! anno abiit iterum rex Karolus in Italia, et recepit ilia castella quae residua erant, et Rotgault interfectus est." Ann. Fuld. ad a. 776 (ibid., I, 349): „Karolus contra Hruodgaudum in Icaliam profectus, eundem interficit," Pauli diaconi Continuatio Romana ad a. 776 (MG. SS. rer. Lan-gob,, 202): „Rotchaus dux Furoiuliensis rebellis occiditur." Pauli diaconi Continuatio tertia, c. 63 (ibid., p. 214): „Rex (sc. Ca-rolus) preterea, audito, quod Rothaudus Langobardus in perfidiam versus esset, denuo Italiam repetiit, septingentesimo septuagesimo sexto anno incarnationis dominice. Occiso quoque Rothgaudo, Foroiulium, Tharvisium atque alias civitates in sua ditione recipiens, Francis eas ad custodian) perniisit." Ibid., c. 68 (I. c. p. 21 5): „Prirao anno Leonis imperatoris') quibusdatn rebellionem in Italia meditantibus, Italiam repetit rex potens Karolus Magnus, urbem Forumiulii cepit et ducem eius Heiroliandumrebellionis incentorem decollari mandavit, ceteris autem raaiestate sui nominis timorem incussit."®) Andreae Bergomatis Historia, c. 4 (ibid., p. 224): „Foroiulanoruna dux tunc temporis Rotcausus preerat, et in Vincentia Gaidus. Qui, auditu Francorum devastatione et eius adventum quod in Foroiuli properaret, congregatisque ut poterant, obviara eorum ad ponte qui dicitur Liquentia*) exierunt, et ibidem magna strages de Francis fecerunt. Karolus vero haec audiens, mandans eorum fidelitatis fidem suscepturos et honoraturos, Rotcausus et Gaidus ducibus cum nobilis Foroiulanorum consilio inito, ut se viriliter contenisset. Erat quidem exipsis, cui iam munera Caroli excecaverat cor, tale dedit consilio: „Quid faciemus? Qaomodo eorum resistere pos-suraus? Capud^) non habemus. Regem confortationis nostrae iam devictus ') IJizantinski cesar Leon IV. je vladal od 775—780. ') Prav za prav ,Hrodgaudum". ') Pisatelj je iz dveh virov zajemal in tako je dvakrat (c. 63 in c. 68) o istih dogodkih govoril. *) Reka Livenza v Furlaniji. ') T. j. caput. est Earaus, eorum fidelitate bene nobis erit" Quid dicara? Ut obtabat, fecerunt. Et tarnen eorum Carolus servavit honorem."') Monachus Sangallensis de Carolo Magno, lib. II, c. 17 (Jaffž, P-693, Bibl. rer. Germ., IV, p. 693, 694): „Exin ad ulteriora progressus, venit religiosissimus Karolus ad urbem Furiolanam, quam, qui sibi scioli videntur, Forum luliensem nuncupant. Contigit autem, ut eodem tempore episcopus civitatis illius aut, ut modernorum loquar consuetudine, patriarcha occasui vitae propinquaret. Ad quem cum religiosissimus Karolus visitandi gratia properaret, ut successorem suum ex nomine designare deberet, ille religiose admodum, ex irais praecordiis suspiria trahens: „Domine", inquit, „episco-patum istum, (| diu sine aliqua militate vel profectu spiritiiaii retentum, p. 694. iudicio divino et vestrae disposition! relinquo; ne ad cumuium peccatorum, quem vivens exaggeravi, etiam mortuus aliquid superinicere apud inevita-bilem et incorrümpendum iudicem deprehendar." Quod sapientissimus Karolus ita accepit, ut cum antiquis patribus non inmerito coaequandum iudicaverit. Cum autem in eadem regione aliquantisper demoratus fuisset exer-citatissimus exercitatissimorum Francorum Karolus, donee episcopo decedente dignum ei successorem substitueret,*) quadam festiva die post missarum celebrationem dixit ad suos: „Ne otio torpentes ad ignaviam perducamur, eamus venatum, donee aliquid capiamus; et singuli in eodem habitu pergamus, quo nunc induti sumus. „Erat autem ymbrifera dies et frigida..." (Pisatelj pripoveduje nato, kako je na lovu dež kraljevim dvornikom pokvaril njih dragoceno obleko, a priprosta obleka krajja Karola ie ostala nepoškodovana.) Poeta Saxo, a. 776, lib. I, v. 265—281 (Jaffž, Bibl. rer. Germ., IV. 552): v. 265. „Cunique domum rediens princeps (sc. Carolus( iter acceleraret, Comperit, Aosoniis in partibus esse tirannum Nomine Hrodgaudura, nova qui molimina temptans Nec, quem rex illi dederat, contentus honore, Italiae latum voluit sibi subdere regnum. ') Kar nam pisatelj v tem od,stavku pripoveduje, je nekaka anekdota, v kateri so nekateri dogodki iz leta 774. spojeni z drugimi iz leta 776. ') Monachus Sangallensis je med letom 884. in «87. opisal nekatere dogodke iz življenja Karola Velikega, a ob enem pa vpletel v svoj spis več neverjetnih anekdot. V zgoraj navedenih stavkih nam pripoveduje, da je bil takratni (oglejski) patriarh bolan in da so pričakovali njegovo smrt; da bi bil pa v tistem času res umrl, tega vir ne omenja. Mogoče je, da je bil takratni patriarh 1.776. hudo bolan, a je potem okreval ter še ]e leta 787. umrl. Tudi je neverjetno, kar nam naš vir pripoveduje, da se je kralj Karol nekoliko časa mudil v Čedadu s tem namenom, ker je čakal, da bi patriarh umrl in da bi mu potem postavil naslednika. V. 270. Quippe ducem coniitemque Foroiuiensibus ipsum Constituit Carolus, primo cum dara triumpho De Langobardis victor vexilla revexit. Huic nimis ingratus dono, male sollicitabat Urbibus ex niultis populos; ac fecit, ut ad se V, 275. Deficerent, iusto Caroli spreto dominatu. Hos uc comprimeret motus, nil ipse moratus, Strenua quam celeri raptim vocat agmina iussu. Cum quibus Italiam properans meritoque tyraiinum Interitu plectens, urbes servare receptas V. 280, Francorum comites, quos ipse locabar in illis, lussit. Et ut venit velox, sie inde recessit." Št. 255. 776, dne 17. Junija. Ivrea. Frankovski kralj Karol podeli Pavlinu, učitelju gramatike') [nViro valde venerahiW^) Paulino artis grammaücae magistro^], tista posestva, katera je izgubil Valdand, sin rajnkega Mimona iz Lavariana'), ker se je na strani Rotgaudovi zoper njega bojeval ter bil v vojski ubit quae fuerunt Valdandi, fllii quondawt Mintonis de Labariano^ quae ad nostrum devenerunt palathim pro eo, quod in campo cum Rotgaudo'') nostro inimico a nostris fidelibus fuerit interfectiis''], „XV. Kal, yulii anno VIII regni nostri ex Eborea^) civitate." *) „Paulinus artis grammaticae magister" je polnejši oglejski patriarh istega imena, ne pa Pavel dijakon, kakor misli Rubeis (Mon. eccl. Aquil., col- 358). — Büdinger (Österr. Gesch., str. 142), Sickel (Acta Karol., II, 246, 247), Abel-Simson (Jahrb. des fränk. Reiches, I, 252), Giannoni (Paulinus, str. 12 in 15, op. 2) in še drugi zgodovinarji trdijo, opiraje se na razne razloge, da sta Paulinus gram-maticus in Paulinus patriarcha identična. Pavel dijakon leta 776. ni bil obdarovan, ker je bil takrat vsled vstaje svojega brata pri kralju nekoliko kompromitiran. Alkuinov prijatelj je bil iz prva Paulinus granvmaticus, pozneje pa Paulinus patriarcha, kar kaže, da sta ta dva Pavlina prav za prav le ena oseba. Iz tega pa tudi sledi, da Pavlin v tem Času, ko je bila ta listina izdana, še ni bil oglejski patriarh, temuč je pozneje prišel do te Časti. ") Beseda „venerabilis" v Pavlinovem naslovu nam kaže, da je bil takrat že duhovnik. *) Lavariano je vas od Vidma proti jugu. (GI. št. 199.) *) Rotgaudo, .namesto Hrodgaudo. To je bil furlanski vojvoda, ki je bil par mesecev prej premagan. Eborea je Ivrea, ki se nahaja v severozahodnem kotu Italy«, JI [Baronius, Annales ecciesiastici ad a. 802, Nl? 13. — Madrisius, S. Paulini patr. opera, 258. — Migne, Patrol., Ser. lat., XCVII, 957. — Ideler, Karl d. Gr., II, 136. — Kandier, Cod. dipl. Istr. ad a. 776. — Mühlbacher, Reg. d. Karol., št. 202 (198).] Št. 256. 777. Kremsmünster. Bavarski vojvoda Tasilo je ustanovil (v Kremsmünstru) ob reki Kremsi [y.Ckremsa^']'^) samostan na čast sv. Odrešeniku ter postavil v njem Fatra [^.Fater^'-] za opata in pa menihe. Nato je s svojim sinom Deotom [y.Deoto^] podelil samostanu najprej tiste ljudi, ki so v rečenem kraju prebivali, potem ves ondotni obdelani svet; izmed neobdelanega pa na raznih strandh toliko, kolikor ga hočejo potrebiti. Tudi mu je podelil solino pri Sulzbachu [y,$alinam, que ad SuMhach est^Y) ter tri osebe, ki tam kuhajo sol; tudi v tem kraju naj potrebijo toliko zemlje, kolikor jim je drago. V tretjem kraju, ki se zove Sipbach [„in tercio loco nuncupante Sippack'*Y)y naj naredi toliko njiv in travnikov, kolikor jih za rečeni kraj potrebujejo. Enako naj se postopa tudi v kraju Leonbachu [^Livpilinspach^] *). Dalje je podaril samostanu v kraju, Ipfa imenovanem [„m loco uero^ qxiod uocatur Ipfa^\ vso obdelano in neobdelano zemljo, kar je je med obema Ipfama [„inter utrasgue Ip/as^Y) od njunih izvirov pa do tja, kjer se združujeta. V teh krajih naj se sestavi tistih 40 (lesenih) hišic [„ca^a/a^"], katere so od drugod privlekli. — Potem vojvoda podari samostanu dekanijo") Slovanov s tistimi davčnimi dohodki vred, katere je poprej on (vojvoda) dobival. Odstopa mu vse te Slovane, katerim zapovedujeta uradnika Taljub in Sparuna') in ki živč med mejami, katere je ondotni ') Tako se zove na Gorenjem Avstrijskem mcdAnižo in Travno neka reka, poleg katere je sedaj trg Kremsmünster. *) Sulzbach je potok, ki teče mimo Halla. Ta kraj vSe nahaja od Krems-münstra proti vzhodu. ') Sipbach je vas od ICremsmünstra proti severu. *) I.eonbach je tudi vas, ki se nahaja od Kremsmünstra proti severu. ') En potok Ipf je blizu St. Floriana na Gorenjem Avstrijskem. Misli se, da drugi potok tega imena je sedanji Samareinbach, ki se izliva v Ipfbach. •) „Decania" se jc zval okraj, v katerem je prvotno Živelo po deset družin. Tu omenjena dckanija je bila natančno omejena. Posebna komisija je na vseh stranžh določila njene meje. V tej dekaniji in sploh po ondotnih krajih živeči Slovani so bili Slovenci, o čemer ni dvomiti. ') Kaže se, da je bila ta .slovenska dekanija precej obširna, ker sta jo nadzorovala kar dva uradnika. Imeni „Talivp" in„ Sparuna" sta, kakor se vidi, slovanskega izvira. Primerjaj drugo ime 2 imenom „2oyapo6v«;" pri Agathiju (gl. št. 68). Slovenci v Dietachu in Sierningu so torej domačine imeli za svoje uradnike, ne pa tujcev. Brez dvoma sta bila uradnika Taljub in Sparuna zavisna od ondotnega Župan „Physso"') s prisego odobril ter so jo tudi vsled njegovega (Tasilovega) povelja obhodili opat Fater, arhipresbiter,sodnik Chunipreht, grof Hleodro in Kernpreht. Tudi podeli samostanu 30 Slovanov v Dietachu^) z davčnimi dohodki vred. Dalje mu prepušča zemljo, katero so ti Slovani brez njegovega (Tasilovega) dovoljenja obdelovali') v gozdu med Dietachom in Sierningom'). \^Tradimus autem et deca-niam Sclauorum cum opere flscali seu tributo iusto''), quod nobis antea persolui consueuerant, hos omnes predictos Sclauos, guos sub illos actores sunt, qui uocantur Talivp et Sparuna quos infra terminum manet, que coniurauit ille jopan, qui uocatur Physso, et conduxit per gyrum illos nominantes Fater abbatem' et archipresbyter et Chunipreht judex et Hleodro comes et Kernpreht iussi a summo principe Tassilone deflnire decreuerunt et terminum posuerunt, totum et integrum ad eum tradimus locum et XXX Sclauos ad Todicha cum opere fiscali seu tributo iusto. Tradimus autem et terram, quam Uli Sclaui cultam fecerant sine consensu nostro infra qui uocatur forst ad Todicha et ad Sirnicha "\ — Tudi podeli Tasilo samostanu svojo vas Alkoven {,ad vilam puhlicam nuncupantem Allinchofa'^y) z vsemi priteklinami za tako dolgo časa, dokler z dovoljenjem ondotnega opata in njegovih bratov ne zamenja te vasi za kako drugo. Potem mu prepusti pri Pettenbachu [^Petittpach^Y) gozde in travnike, kateri se razprostirajo od studenca, „Zvffinprvnno" imenovanega, do reke Alm ") župana, čegar ime si tudi nc smemo tolmačiti iz nemščine, kajti med Nemci ni bilo takrat „županov". Iz v,sega bi torej smeli .sklepati, da Slovenci v Dietachu in Siemingu so bili proti koncu osmega stoletja pač podložni bavarskemu vojvodu Tasilu, drugače pa so imeli popolnoma svojo upravo. ') Prvikrat se tu omenja sloven.ski župan. Tako ime ima pri Slovanih predstojnik kake občine ali pa kake pokrajine Dietach je vas na Gorenjem Avstrijskem od mesta Steyera proti severu. ') Vsa neobdelana zemlja, ako ni bila lastnina posameznih ljudi ali pa občin, je pripadala kralju (oziroma tukaj vojvodu). Kdor se je hotel na taki zemlji naseliti ali pa jo obdelovati, je moral imeti dovoljenje od kralja (oziroma tukaj od vojvoda). (Waitz, Deutsche Verfassungsgeschichte, IV (1S61) str. 115, 116.) Tu vidimo, da so Slovenci brez vojvodovega dovoljenja začeli trebiti zemljo v gozdu, ki je bil med Dietachom in Siemingom. ") Sierning je vas od .Steyera proti zahodu. „Cum opere fiscali et tributo iusto." — Podjarmljeni .Slovani so na mnogih krajih vsako leto morali odrajtovati neko davščino, katera se je zvala „tributum". Da ta davščina v tem slučaju, o katerem govori ta listina, ni bila posebno velika, nam kaže beseda „iusto". K tej davščini je nato prišla še druga, namreč „opus liscale". To so bili ti.sti davki, katere je bilo treba v tistem času dajati, in razne «lužnosti, katere so morali podložniki izvrševati. ') Alkoven se zovc neka vas od Linza proti zahodu. ') Pettenbach je vas od Kremsmiinstra proti judozahodu. ') Rečica .-Mm, dotok reke Travne, se nahaja od Pettenbacha nekoliko proti zahodu. ter segajo proti jugu do gore „Warminc*', kjer je sam (namreč Tasilo) določil meje. Dalje mu podeli njive in gozd v Eberstallzellu [„/« /oco, qui dicitur EporestaVy), — V Aschachu [„ad Ascha'^]'^) mu odstopi dva vinograda, pri Rotelu [^.ad Racotulv^\pa tri, potem ravno toliko vinogradnikov, dva bučelarja in šest kovačev, na polju ob reki Alm [^ad campos Älboni'^y) dva ribiča, v Albpurch-u®) pa cerkvene dohodke. Tudi v Sulzbachu [Jn SuJsipach^Y) podari samostanu to, kar je pripadalo ondotni cerkvi; enako mu odstopi v Vilshofenu [^ad Nordfilusa'^y) cerkvene dohodke. Pri Veliki solini [„m salina uero maiore^Y) mu podari enega moža, ki tam kuha sol. Dalje mu odstopi pašnike, katere ljudstvo zove „Forst" ter v „Crunzinwiten-u" enega Slovana in pa njegov zmerni davek, katerega odrajtuje [^ad Crun-sinwiten Sclauum unum cum iusio tributo^]. Med pričami so tudi omenjeni „ Virgilius episcopus, Sinpreht episcopus^ Walther episcopus,^ „ ... anno ducati met (sc. TassilonisJ tricesimOy indictione prima.'' [Izvirna listina se ni ohranila, paČ pa dva prepisa in sicer: i) Cod. tradit. Patav. iz 13. stoletja ter 2) Cod. Friderician. v Kremsmünstru iz 14. stolerja. — Rettenpacher, Annal. Cremifan., 24.— M o n. Bo i ca, XXVIII i, 196, — Hagn, Urkundenbuch v. Krenasraiinster, stran i. — Urkundenbuch des Landes ob der Enns, II, 2, št. 2. — Schumi^ Archiv f. Heimatkunde, 1, 2.] *) Eberstallzell je od Kremsmünstra proti zahodu. ^ Trg Aschach je ob Donavi od Linza proti icahodu. ') Potok Rotel izvira v Šumavi ter se pri Ottensheimu izliva v Donavo. *) Polje ob reki Alm najbrže tam, kjer je sediy vas Fcldham. Kateri ^Albpurch" je ta, ni znano, ker jih je bilo več. llagn misli na Alburg pri Straubingu na Bavarskem. •) To je sedanja vas Pfarrkirchen blizu llalla 'J Nordfilusa je bila najbrže na Bavarskem tam, kjer je sedaj Vilshofen. (Pritz, Gesch. d. Landes ob der Lnns, I, str. 185.) Pritz (str. 182) misli na soline v Hallstattu. ') „Crunzinwitcn" je najbrže vas Kronawithet blizu Urfahr-a na severni strani reke Donave. Prvi je bil solnograski, drugi rezenski, tretji pa pasovski škof. Trideseto leto Tasilovega vladanja .se je pričelo dne 18. januarja leta 777. — „Indictio prima'* je trajala od septembra leta 777. pa do istega meseca leta 778. Ta listina je bila torej spisana v zadnjih štirih mcsecih leta 777. V tej listini navedena krajevna imena nam kažejo, da so med Travno in Anižo leta 777. večinoma Ncmci prebivali; le bal) na vzhodu v bližini sedanjega mesta Steyera so živeli Slovenci. Primerjajo navedena slovenska in nem.ška kra-ievna imena bi smeli trdili, da je bil na koncu osmega stoletja le šesti del traun-gauskega prebivalstva slovenske narodnosti; drugi so bili večinoma Bavarci. Še več odstotkov Bavarcev in manj odstotkov Slovencev je bilo v Attergauu in Mat-tiggauu. O narodnostnih razmerah po Gorenjem Avstrijskem v devetem stoletju sem že nekoliko govoril v svoji Spoirenici tisočlctnice Met. smrti, str. 93—96. 24« Št. 257. Okoli 777.') Solnograški škof Virgilij pošlje med Slovence duhovnike Gozharja, Majorana (tega v tretje) in Erchanberta. Conv. Bag. et Carant., c.^ (MG. SS., XI, 8): „Iterumque misit eis Gozharium presbyterum, Maioranum et Erchanbertum " Ibid., cod. B.: „Iterum misit eis Gozarium, Maioranum, Erchenbertum presbiteros." Vita S. Virgilii, lect IV. (MG. SS., XI, 87): „Iterum misit eis Gozarium presbyterum, Maioranum presbyterum, Erchenbertum." Št. 258. Okoli 779.') Solnograški škof Virgilij pošlje med Slovence duhovnika Regin-balda (tega v drugič, ako ne v tretjič) in Reginharja. Conv. Bag et Garant., c. 5 (MG. SS.,XI, 8): „Post eos Reginbaldum et Reginharium presbyteros." Vita S. Virgilii, lect. IV (MG. SS., XI, 87): »Post eos Reginbaldum et Reinharium presbyteros." Št. 259. Med 776—780. Papež Hadrijan (I.) piše Karolu, kralju frankovskemu, ter mu naznanja, da so nesramni Grki \„nefandissimi Graeci^\ ki bivajo po istrski pokrajini [„i« territorio Histriense'], in pa nekateri Istrijanci [„de ipsis Ifistriensibus"] oslepili istrskega škofa Mavricija [^de epi-scopo Mauricio Histriense"], kateremu je bil (kralj Karol) naročil da naj poterja po Istri dohodke sv. Petra [^pensiones beati Petri''] ter jih pošlje njemu (papežu). Očitali so mu (Mavriciju), da hoče njemu (kralju Karolu) izdati njih pokrajino. Zato ga (kralja Karola) prosi, da bi ukazal furlanskemu vojvodu Markariju [■„ad Marcario duce Foroiuliense'], ki naj bi pomagal rečenemu Mavriciju, da bi prišel v svojo škofijo. Papež pravi, da je Mavricij najprej prihitel k njemu (k papežu); a on (papež) ga je potem poslal k vojvodu Markariju z namenom, da bi mu ta pomagal, kadar dobi njegov (Karolov) ukaz. Datum manjka®) — „Credimus, quod iam.'^ ') Za.stran datiranja gl. dotiCno opazko pod št. 223 in 251. ') Zastran datiranja gl. dotično opazko pod št. 223 in 251. ') V začetku leta 776. je bil še Rodgaud furlanski vojvoda. Ko je bil pa ta ubit, je prišel Markarij na njegovo mesto. [Duchesne, Historiae Franc, script., Ill, 776. —Muratori, Rer. Ital. script., Ill' , 209. — C e n n i, Monum. dona, pontif,, I, 372. — M a n s i, Concil. coll., XII, 773. — Migne, Patrol., Ser. lat., XCVIII, 320. — Kandier, Codice dipl. Istr. ad a. 778. — Jaffž, Bibl. rer. Gerra., IV, 207, št. 65. — Jaffž, Reg. pont. Rom., št. 2427 (1859). — MG, Epist., III, 590.] Št 260. Okoli 781. >) Solnograški škof Virgilij pošlje med Slovence duhovnika Majorana (tega v četrtič) in Avguština. Conv. Bag. et Garant, c. 5 (MG. SS., XI, 8): „Ac deinde Maioranum et Augustinum presbyteros." Št. 261. 782, V začetku poletja (meseca julija).') Obrski poslanci, katere sta kakan in jugur poslala, so prišli k frankovskemu kralju Karolu, ki se je takrat s svojo vojsko mudil pri izviru reke Lippe. Kralj je odposlance, kateri so se imeli ž njim zastran miru dogovoriti, zaslišal ter potem odposlal.*) Ann. Einh. ad a. 782 (Ed. F. Kurze in Script, rer. Gertn. in usum schol., p. 59, 61): „Aestatis initio, cum iam propter pabuli copiam p-59-exercitus duci poterat, in Saxoniam eundum et ibi, ut in Francia quotannis solebat, generalem conventum habendum censuit. Traiectoque apud Colo-niam Rheno, cum omni Francorum exercitu ad foutem Lippiae venit, et castris posilis, per dies non paucos ibidem || moratus est. Ubi inter cetera p. 61. negotia etiam legatos Sigifridi, regis Danorum, et quos ad se Caganus et lugurrus, principes Hunorum') velut pacis causa miserunt, et audivit et absolvit." Ann. reg. Francor. (Ann, Lauriss.) ad a. 782 (Ed. F. Kurze, 1. c., p. 58, 60): „Tunc domnus Carolus rex iter peragens, Renum transiens ad Coloniam p. 88. et synodum tenuit, ubi Lippia consurgit ... |[.. . Similiter et Avari illuc p. 60. convenerunt, missi a Cagano et lugurro." ') Zastran datiranja gl. dotično opazko pod št. 223 in 261. *) Da se je to zgodilo nekako meseca julija leta 782., je razvidno iz besed „aestatis initio, cum iam propter pabuli copiara ..katere žitamo v Ann. Einh. — Cfr. Mühlbacher, Rsg. št. 254 (245). ') Ako ho£emo dobro razumeti zgodovino Slovencev tistega časa, se moramo večkrat ozreti na zadeve njih sosedov Obrov. Kakor se vidi, je mislil letopisec, da sta kakan in jugur bila dva obrska kneza, kar pa ni resnično. Kakor nam je znano, se je najvišji glavar Obrov zval ^ kakan. Tudi beseda jugur pomeiya neko knežje dostojanstvo pri Obrih ter ni nikakršno lastno ime. Ann. Petav. ad a. 782 (MG. SS., I, 17): »Hoc anno doraniis et reli-giosus rex Karolus habuit magnum placitum in Saxonia super fturoen Lippia: .et ibi venerunt legationes Unorum ad praesentiana principis.* Poeta Saxo, II, v. 7—14 (MG. SS., I, 237): V. 7. „ ... et ad fontes fluvii cui Lyppia nomen, Conventum fieri procerum iussit generalera. Illic disponens complura negocia regni, V. 10. Danorum regis Sigifridi nomine missos, Et quos lugurgus pariterque Caganus ad ipsum, Hunorum misere duces, pro pace petenda, Audiit, absolvitque datis prudenter eisdem V. 14. Responsis." Ann. Fuld. ad a. 782 (MG. SS., I, 349) : „Karolus habuit conventum in loco, ubi Lippia oritur, . . . Ubi ad eum venerunt . . . missi quoque Hunorum Cagani et lugurri." Št. 262. 783. Obri so prišli do Aniže, kjer pa niso naredili (Bavarcem) nobene škode.') Ann. s. Emmer. Ratisp. mai. ad a. 783 (MG. SS, I, 92): „Huni ad Enisam venerunt, sed ibi nocuerunt nihil," Št. 263. Okoli 783.') Solnograški škof Virgilij pošlje med karantanske Slovence duhovnika Reginbalda (tega v tretjič, ako ne v četrtič) in Gundharja. Conv. Bag. et Garant, c. 5 (MG. SS., XI, 8): „Iterumque Regin-baldum et Gundharium. Et hoc sub Virgiliö factum est episcopo." Vita S. Virgilii, lect. IV. (MG. SS., XI, 87): „Item Reinbaldum et Guntharium." Ker so se Obri leto poprej s frankovskim kraljem Karolom dogovorili o miru (gl. št. 261), niso sedaj nastopali kot sovražniki. — Simon (Jahrbücher des fränk. Reiches unter Karl d. Gr., I (ed. 1888), str. 426. op.) misli, da so Obri prišli do Aniže že leta 782. v tistem času, ko so poslali svoje poslance v frankovski tabor -k izviru reke Lippe. ") Zastran datiranja gl. dotično opazko pod št 223 in 251. Št. 264. Neresnično. Pred 784.') Solnograški škof Virgilij je polagoma prišel čez Koroško do obrske zemlje, kjer se Drava izliva v Donavo. Do tu sem so segale meje solnograške oblasti pod njenim prvim nadškofom Arnom, kakor pričujejo kronike.') Škof Virgilij je obiskal, te kraje, zasadil po njih mladike nebeškega vinograda ter postavljal ondi duhovnike.®) Vita S. Virgilii, lect. V, (MG. SS., XI, 87): „ ...et per Karinthiani sensini transeundo ad fines Huonorura ubi Trabus influit Danubium, quo etiara postea tempore Arnonis primi archiepiscopi territorii Salzpurgensis termini chronicis attestantibus extendebantur, saluberrimae visitationis usus officio pertransiit, paimicesque coelestis vlneae propagando clericis ad sacros ordines promovendis, ut singulos arbitrabatur dignos, benedictionis suae manum imposuit." Št. 265. 784, dne 27. novembra. Takrat je umrl solnograški škof Virgilij. Ann. Salisb. ad a. 784 CMG. SS., I, 8g): „Sanctus Virgilius transivit." Ann. luvav. mai. ad a. 784 (MG. SS., I, 87): „Transitus Virgilii episcopi." Ann. S. Emmer. Ratisp. mai. ad a. 785*) (MG. SS , I, 92): „Virgilius episcopus et Oportunus abbas') obierunt." Necrol. S. Rudberti Salisburg. ad 27. nov. (MG. Necrol., IF, 188): „Virgilius ep. luuauensis Scottigena ob." Auct. Garst, ad a. 784 (MG. SS., IX, 564): „Sanctus Virgilius luva-vensis episcopus obiit, pro quo abbas Bertricus in episcopum eligitur®)." Ann. Admunt. ad a. 784 (iMG. SS , IX, 572): „Sanctus Virgilius luva-rensis episcopus obiit," Ann. S. Rudberti Salisburg. ad a. 784 (MG. SS., IX, 769): Sanctus Virgilius obiit; pro quo abbas Berhtricus eligitur . .. Arn episcopus factus est." ') Ako bi bilo to resnično, bi se bilo moralo zgoditi takrat, ko je -še živel solnograški škof Virgilij. Cfr. Conv. Bag. et Garant, c. 6 (MG. SS, XI, 9.) ') Starejši viri nič ne poročajo o vsem tem. Tudi ni bila Panonija še takrat, ko je škof Virgilij živel, pod frankovsko vlado. Trditev, da je škof Virgilij prišel na Koroško in v Panonijo, ni resnična. ■•) Letnica 785 je napačna. ') Oportunus je bil opat v Xfondsee. ') Bertricus ni bil nikdar škof, temuč le opat. Niti Virgilij, niti Arno nista Bertrika priznala za škofa. Neka listina navaja Arna kot naslednika škofa Virgilija. (Mon. Boica, XIV, 361.) Vita S. Virgilii, lect. VI (MG SS., XI, 88): „Celebrato denique divini sacramenti mysterio, leni morbo correptus (sc. Virgilius), anno dominicae incarnationis 784, 5. Kalendas Decembris obdormivit in Domino." Št 266. ^ 785, dne II. junija- Takrat je bil Arno, naslednik Virgilijev, posvečen za solnogra-škega škofa. Ann. Juvav. min. ad a. 785 (MG SS., I, 88); „Arn episcopus est ordinatus 3. Idus lunii." Ann. s. Emmer. Ratisp mai. ad a. 786 (MG.SS., I, 92): „Arn episcopus ordinatus est." Con v. Bag. et Garant., c. 7 (MG. SS. XI, 9): „ . .. Arn episcopus successor Virgilii." Auct. Garst, ada. 785 (MG. SS., IX, 564): „Arn primus archiepiscopus ordinatus est Salzburge." Ann. Admunt. ad a. 785 (MG.SS., IX, 572): „Arn primus archiepiscopus Invavensis ordinatus est." Št. 267. Med 785. in 798.') Kakor solnograški škof Virgilij, tako je tudi njegov naslednik Arno skrbel za razširjenje krščanstva med Slovenci. Tudi ta je posvečeval duhovnike ter jih pošiljal v Slovenijo, to je v Karan-tanijo in Dolenjo Panonijo, da bi ustregel ondotnim vojvodom in grofom. Conversio Bag. et Garant., c. 7 (MG. SS., XI, 9): „Simili modo etiam Arn episcopus successor Virgilii sedis Juvavensis deinceps curam gessit pastoralem, undique ordinans presbyteros et mittens in Sclaviniam, in partes ridelicet Quarantanas atque inferioris Pannoniae illis ducibus atque comitibus, sicut pridem Virgilius fecit."') ') Leta 785. je Arno postal škof v Solnogradu, leta 798- pa nadškof. V Do-leiyo Panonyo, ki je tu omenjena, je Arno pošiljal duhovnike še le od leta 796. naprej, ker prej ta dežela še ni bila pod frankovsko oblastjo. ') Iz tega citata je razvidno, da je Slovenij a obsegala proti koncu osmega stoletja nekdanjo Karantanijo (kolikor toliko sedanje Koroško, Štajersko in Kranjsko) in pa Dolenjo Panonijo. Po Sloveniji so gospodovali, kakor trdi naš vir, vojvodje in grofje [,Ulis ducibus atque comitibus"]. Ker pa stari Slovani prav za prav niso poznali grofov, pač pa so imeli po raznih krogih svoje župane, smemo reči, da izraz „comitibus" zaznameni^e na tem mestu to, kot beseda župan. Št. 268. Med 774-787. Oglejski patriarhSigvald[„ Sigwaldus humilis episcopus Aguileiae^l piše (frankovskemu) kralju Karolu ter ga prosi, da bi se ne dotikal pravic oglejske cerkve. Datum manjka.') [To pismo je na obeh straneli močno poškodovano. — MG. Epist., IV, 505.] Št. 269. Od 787. do 802. Oglejski patriarh Pavlin II. je vladal 15 let. Ko je postal patriarh, je bilo langobardsko kraljestvo že uničeno in kralj Deziderij s svojo družino ujet. Pavlin se je napotil k frankovskemu kralju Karolu, da bi pridobil svoji cerkvi kakih predpravic, kar se mu je tudi posrečilo. Nato se je povrnil v Čedad, svojo prestolnico, kjer je jako pobožno živel. Ko je umrl, so shranili njegovo truplo v rečenem mestu.*) Chronicon patr. Aquil. primum (Rubels, Mon. eccl. Aquil., App. p. 8): „S. Paulinus patriarcha sadit annos XV,') qui finito jam regno Longobar-dorum et in captivitatero ducto Desiderio ipsorum rege una cum uxore et filiis, ad gloriosum Karolum Mägnum imperatorem pro juribus ecclesiae ampliandis profectus est: et vir iste mirae sanctitatis ab imperatore Karolo priviiegia valde pulchra obtinuit.*) Et rediens in Givitatem Austriae, multis ') Leta 774. je frankovski kralj Karol postal vladar langobardskega kra^estva, leta 787. pa je najbrže patriarh Sigvald umrl. ") Iz stavka „Tunc Paulinus homo pietatis, munere presul, in clero cuncto hqc sua verba dedit", ki se nahaja v nekem montecassinskem epigramu (cfr. Amelli, Paolo diacono, Carlo Magno e Paulino d' Aquileja. Montecassino, 1899, p. 9), se ne more sklepati, da je oglejski patriarh Pavlin bil kdaj v Rimu, še manj pa, da je bil v tem mestu leta 781. Nekateri zgodovinarji trdijo, da je Pavlin že leta 776. postal oglejski patriarh. — Znano je, da je leta 802. umrl. Če je vladal 15 let, je brez dvoma leta 787. prišel do svojega dostojanstva. (Cfr. Giannoni, Paulinus II., Patr. von Aquileia, str. 14,16.) Kar nam monachus Sangallensis pripoveduje o kralju Dezideriju, o bivanju kralja Karola v Čedadu ter o ondotnem bolnem škofu, vse to je posebno v kronologičnem oziru jako površno. (Cfr. št. 254.) Ni nam znano, kdaj je bil patriarh Pavlin rojen in tudi ne, kje je bil doma. Iz Alkuinovih besed „O laus Ausoniae, patriae decus' (Alcuini carm., XVII, v. 14, Poetae lat, aevi Carol., p. 239) se sme trditi, da je bil iz Italüe. Njegovo rojstno mesto nam ni znano. ') Series patriarch. Aquilegiensium (MG. SS, XIII, 368) navaja, da je patriarh Pavlin 16 let vladal. ') Gl. št. 284 in 285. in vita miraculis claruit et in morte: cujus corpus in praedicta civitate quiescit et veneratur." Chron. patr. Aquil. alterum (Rubels, I. c., p. 9): „S. Paulinus pa-triarcha sedit annis XV. Hujus tempore cessante regno Longobardorum b. Paulinus ad gloriosum Karolum Magnum imperatoreni ivit, a quo ob-tinuit privilegia valde pulchra: et rediens prospere in Civitatem Austriae, in vita multis claruit miraculis et in morte; cujus corpus in praedicta civitate quiescit." Št. 270. 787, poletje. Frankovski kralj Karol je pozval bavarskega vojvoda Tasila, da bi prišel pred njega, a ta ni hotel ubogati. Zato je Karol s tremi vojskami šel nadenj. Ko je bil Tasilo od vseh strani od sovražnikov zajet,. se je podal kralju, mu izročil svojo deželo ter dne 3. oktobra prisegel zvestobo. Ann. Lauresh., fragm. Chesnii, avi a. 787 (MG. SS., 1, 33): „Et inde Carlus rex perrexlt in partibus Bagoarii. Quinto Non. Octobrls Dasllo dux ad regem venit, et ei reddidit regnum Bagoariorum, et semetlpso Carlo rege in raanu tradidit et regnum Bagoariorum." Gl. tudi Ann. La uriss. ad a. 787 (MG. SS., I, 172). —Ann. Ein-hardi ad a 787 (ibid., 1, 173). — Einhardi Vita Karoli M., c. 11 (Jaffä, Blbl. rer. Germ., IV, 519). — Ann. Petav. ad a. 787 (MG. SS., I, 17). — Ann. AI a m. ad a. 787 (ibid., I, 43). — Ann. G u e 1 f. ad a. 787 (ibid., I, 43). — Ann. Nazar. ad a. 787 (ibid., I, 43). — Ann. luvav m i n. ad a. 787 (MG. SS., I, 88 ) — Ann. s. E m ra e r. R a t i s p. m a i ad a. 787 (ibid., 1, 92).— Ann. La ur i s s. min. ad a. 787 (ibid., 1, 118). — Poeta Saxo ad a. 787, lib. H, v. 35 —58 (ibid., I, 243). — Chron. Moissiac. ad a. 787 (ibid, I, 298). Št. 271. Najbrže leta 787. Alkuin piše (oglejskemu) patriarhu Pavlina (II.) [„Paulino sanctissimo patriarchae'^\ da telesna odsotnost ne sme deliti ljubezni, ker prijateljstvo, katero se more iz lahka opustiti, ni bilo nikdar pravo. Odkar ga je spoznal, ga je vedno ljubil in srce obeh je sklenilo prijateljsko zvezo. Alkuin pravi, da ni zapisal imena svojega Pavlina v vosek, kateri se lahko pokonča, temuč v dušo, katera se ne more uničiti. Prosi ga, da bi v svojih svetih molitvah ne pozabil imena svojega prijatelja Albina [„amici tui Albini ßc. AlcuiniT\. V svoj spomin naj si vtisne njegovo ime ter naj ga v primernem času izgovori, ko bode pri maši blagoslavljal kruh in vino. ______št. 271, 212. __299 ' Alkuin pravi, da že dolgo pričakuje tega, kar je obljubil, namreč oživljajočega Kristusovega križa in drugih svetinj.') Razveseli naj ga s tem darilom. Nikar naj se ne izgovarja zarad dolge poti. Dovolj je zvestih poslancev na kraljevem dvoru, kateri radi sprejemajo (take stvari) ter jih potem tudi vestno izročajo [.„Sufficiunt alae fidei in palatio regis, quibus nec voluntas deest in accipiendo nec fides in reddendo']}) Kakp vzvišeno je to ime (ime patriarh)! Zato naj se prizadeva, da bodo njegove zasluge primerne njegovemu imenu.') S pobožnimi pridigami naj najprej sebi odpre nebesa. Dela naj po zgledu Kristusovem, kateri je oznanjeval evangelij po mestih, gradovih, ulicah in vasdh; tudi se ni ogibal hiš čolnarjev in grešnikov. Upanje na plačilo naj bo tolažba za trud. Datum manjka. [Migne, Patrol., Ser. lat., C, col. 202. — Jaffe, Bibl. rer. Germ., VI (Mon. Alcuiniana), 162, ep. n. — MG Epist. IV, 70, ep. 28] Št. 272. 788, pred 8. julijem. Ingelheim. Državni zbor v Ingelheimu, kamor so prišli tudi bavarski vojvoda Tasilo in njegovi vazali Ker so ti kralju Karolu naznanili, da mu je Tasilo postal nezvest in da se je zavezal s poganskimi Obri, je bil zarad veleizdaje obsojen k smrti. Kralj mu je nato kot svojemu sorodniku olajšal kazen tako, da je moral iti v samostan. Dne 6. julija so ga kot meniha ostrigli. Enaka usoda je zadela njegovo soprogo Liutbergo, njegovi hčeri in njegova sina. Bavarsko je sedaj popolnoma prišlo v oblast frankovskega kralja.*) ') Alkuin in Pavlin sta se že od leta 777. poznala (GI Giannoni, Paulinus If. Patriarch von Aquileia, sir. 11 in li2.) Alkuin je rad zbiral svetinje, kar je razvidno iz nekaterih njegovih pisem. ') Ta kraljevi dvor si moramo misliti v Italiji. Kralj Karol se je mudil v Italiji leta 787., ko je Pavlin postal oglejski patriarh ter proti koncu leta 800., ko je Karol dobil cesarsko krono. Lahko >e razvidi, da je Pavlin bolj gotovo dobil to pismo leta 787., kakor pa 800. ') Iz teh tesed bi tudi smeli sklepati, da je Alkuin pisal Pavlinu to pismo kmalu potem, ko je postal patriarh, tedaj leta 787. Leta 788. je Bavarsko prišlo neposredno pod frankovsko oblast. Z Bavarskim vred je od frankovskih vladarjev postala zavisna večina slovenske zemlje, namreč nekdanja Karantanija, katera je obsegala sedanje Koroško, Kranjsko, Štajersko razen vzhodnega roba, Pustersko dolino na Tirolskem, solno-graški Lungau ter južni kos sedanje Dolenje Avstrije. (Kar se tiče velikosti tedanje Karantanije in njenih mej, gl. mojo Spomenico, katero je leta l(j85. izdala jMatica Slovenska, str. 71—84.) Slovenci, stanujoči po Panoniji, so bili takrat pokorni Obrom. [Ann. regn, Fr a ncor. (Ann. Lauriss. mai.) ad a. 788 (Ed. F. Kurze, p. 80). — Ann. Einh. ad a. 788 (ibid. p. 8i). — Ann. Petav. ad a. 788 (MG. SS., I, 17). — An n. Lauresh. ad a. 788 (ibid. I, 33). — Ann. Ala m. ad a. 788 (ibid. I, 43). — Ann. G uelf, ad a. 788 (ibid. I, 43). — Ann. Nazar. ad a. 788 (ibid. I, 43), — A n n. J u v a v mai, ad a. 788 (ibid. I, 87) — A n n. J u v a v. min. ad a. 78S (ibid. I, 88). — A n n. s. E m m e r, R a t i s p. m a i. ad a. 788 (ibid. I, 92), — Ann. Lauriss. min. ad a. 788 (ibid. I, 119). — Chron. Moiss ad 3,788 (ibid. 1, 298). — Ann. Fuld. ad a. 788 (ibid. I, 350). — Ann. Max. ad a. 788 (ibid. Xlil, 21). - Einhardi Vita Karoli M., c. 11 (ibid. 11, 444). — Ann. Mosell. ad a. 787 (ibid. XVI, 497). — Auctar. Garst, ad a. 787 (ibid. IX, 564).] Št 273. 788, med 6. julijem in 25. oktobrom'). Obri pribrume kot zavezniki bavarskega vojvoda Tasila') z eno vojsko do meje Bavarskega®), z drugo pa do meje Furlanskega. A na obeh straneh so bili premagani ter izgubili veliko število svojih vojakov; zato so bili prisiljeni, da so se vrnili v svojo domovino. — Kmalu potem je blizu reke Ipuše prišlo do tretje bitke med Bavarci in Obri. Prvim je pomagala četa Frankov, katero sta vodila kraljeva preglednika Grahaman in Avdaker. Iz nova so bili Obri premagani. — Nato so se zarad te sramote hoteli nad Bavarci maščevati in tako se je vnela četrta bitka, katere sta se tudi kraljeva preglednika udeležila. Obri so bili poraženi prav tako, kakor v prejšnjih vojskah. Veliko jih je bilo ubitih, mnogo jih je v valovih Donave izgubilo življenje, ko so jo hoteli preplavati. Ann. Einh. ad a. 788 (Ed. F. Kurze, Script rer. Germ, in usura schol.» »Huni vero, sicut Tassiloni pronaiserunt, duobus exercitibus comparatis uno nnarcam Foroiuliensem,*) altero Baioariam adgressi sunt, sed frustra; nam in utroque loco victi fugatique sunt et multis suorum amissis cum magno damno ad loca sua se receperunt. Quam iniuriam velut vindi-caturi iterum Baioariam maioribus copivs petierunt, sed in prima congres- *) Ti obrski boji so se najbrže vršili še le potem, ko je bavarski vojvoda Tasilo postal menih (po 6. julyu) ter pred prihodom frankovskega kralja Karola v Rezno (pred 25. oktobrom), kamor je dospel, ko so bili Že vsi njegovi sovražoiki premagani ') NajbriSe Obri niso vedeli, da so se bavarskemu vojvodu Tasilu njegovi lastni vazali izoeverili ter ga na ta način odstranili. Takratno vzhodno mejo Bavarskega je delala reka Aniža. Gl. Št. 280. *) Tu omenjena „marca Foroiuliensis" ne zaznamige mejne grofije Furlanske, pač pa m ej o Furlanskega. (Cfr. Simon, Jahrbücher, I, 639^ op. 2,) Ker je mejna grofija Furlanska na vzhodu segala do slovenske zemlje, si lahko mislimo, da so bili Obri premagani na slovenskih tleh ali pa vsaj blizu njih. sione pulsi a Baioariis et innumera multitudo eorum caesa, multi etiam ex eis, qui per fugam evadere conati Danubium tranare Toluerunl, gurgitibus fluminis absorbti sunt." Ann. reg. Francorum (Ann. Lauriss.) ad a. 788 (Ed. F. Kurze, 1. c., p. 82): „Idem similiter et alia pugna commissa est inter Avaros in loco, cuius vocabulum est...'), et Francis, qui in Italia commanere videntur; opitulante Domino victoriam obtinuerunt Franci, et Avari cum contumelia reversi sunt, fuga lapsi sine victoria. Tertia pugna commissa est inter Ba-ioarios et Avaros in campo Ibose^), et fuerunt ibi missi domni regis Caroli Grahamannus et Audacerus cum aliquibus Francis; Domino auxiliante victoria fuit Francorum seu Baioariorum. Ec ista omnia supradictus dux Tassilo seu malivoia uxor eius, Liutberga Deo odibilis, per fraudem con-siliaverunt. Quarta pugna fuit commissa ab Avaris, qui voluerunt vindictam peragere contra Baioarios. Ibi simrJicer fuerunt missi domni regis Caroli, et Domino protegente victoria christianorum aderat Avari fugam incipientes, multa stragia ibidem facta est occidendo, ei alii in Danubio fluvio vitam necando emiserunt." Ann. Tiliani ad a. 788 (789) (MG SS,, I, 221): „Alia pugna facta est inter .Avaros et Francos, qui in Italia commanere videbantur; auxiliante Domino Franci victores extiterunt. Quarta pugna fuit commissa ab Avaris, qui voluerunt vindictam exercere contra Baioarios; et ibidem fuerunt missi regis, et victores extiterunt." Ann. s. Emmerammi Ratisp. mai. ad a. 788 (MG. SS., I, 92): „Huni ad Furgali®) et in Baiowaria." Ann. Fuld. ad a. 788 (MG. SS.. I, 350); „Avares in marcha Baioariae atque Italiae a regis exercitlbus victi atque fugati sunt." Ann. Sithiens. ad a. 788 (MG. SS., XIII, 36): „Similiter et Avares in marca Baioariae atque Italiae a regis exercitibus victi atque fugati sunt.*^ Ann. Max. ad a. 788 (MG. SS., XIII, 22): „ ... et alium bellum commissum est in campestribus Foroiuli contra Avaros, qui cum contu-meliam reversi sunt patriam, et tertium bellum habuerunt idem Avari cum Baiowariis, et inde similiter confusi redierunt ad sua." Ann. Lobiens. ad a. 788 (MG. SS., XIII, 229): „Quater eo anno trium-phatum est de gente Avarorum id est Hunorum." Poeta Saxo, a. 788, lib. II, v. 370—379 (Jaff6, Bibl. rer. Germ., IV, 570): v. 370. „At vero Huni, studiis gens aspera belli, Praefato promissa duci*) complere studentes, Ime kraja, kjer je bila dotična bitka, je tu izpuščeno. V Ann. Max-, katerih pisatelj je zajemal iz Ann. regn. Franc., stoji „in campestribus Foroiuli". Iz tega bi smeli sklepati, da so te besede najprej stale v Ann. reg. Franc. Ibose je sedanja Ipuša Ups) na Dolenjem Avstrijskem. ') Ad Furgali = in Friuli. *) Sc. Tassiloni. Instructis exercitibus coepere duobus Francorum regni tines invadere quosdam. Italiae partes unum penetraverat agmen; v. 375. Quaque Foro nomen dcderas, clarissime lali, Urbis ad eiusdem confinia venerat hostis. Invasit Baioarios exercitus alter. Sed frustra; totus quoniam conatus inanis Is fuerat. victique loco ceduntur utroque." Št. 274. 788, Jesenski čas. Rezno. Frai^kovsk; kralj Kato^, pr\šedfe\ v Reztvo na Bavarskem, utedi ondotne razmere. Namesto prejšnjega vojvoda nastavi več grofov.*) Tudi stori potrebne korake, da bi vzhodne meje svoje države zavaroval pred napadi Obrov.') Ann. regni Franc. (Ann. Lauriss. mai.)ad a. 788 (edit. F. Kurze, p. 84): „Post haec omnia domnus rex Carokts per semet ipsum ad Reganesburg pervenit et ibi fines vel marcas Baioariorum disposuit, quomodo salvas Domino protegente contra iamdictos Avaros esse potuissent." Ann. Einhardi ad a. 788 (ibid., p. 85): „Rex autem in Baioariam pro-fectus eandem provinciam cum suis terminis ordinavit atque disposuit." Einhardi Vita Karoli M., c. m [i^iU, Bibl. rer. Germ., IV, 519): „ . . , neque provincia, quam tenebat (sc. Tassilo), ulterius duel sed co-mitibus ad regendum commissa est." Ann. Lauresh. Cod. Lauresh. ad a 788 (MG. SS., I, 33); „Et ipse domnus rex perrexlt in Paioariam ad Reganesburg, et ibi venerunt ad eum Paioarii et dati sunt obsides') et ordinata ipsa patria.** Ann. Lauresh., Fragm. Chesnii, ad a. 788 (ibid., I, 33); „Tunc Carlus rex in ßagoariam perrexit, et omnes fines Bagoariorum in sua propria di-tione recepit." Ann. Maxim, ad a. 788 (ibid., XIII. 22): „Eodem anno venit Carolus rex in Reginespurc, ibi prout libuit ordinavit." ») Kakor .se kaže. je kralj Karol najbrže takrat postavil svojega svaka Ge-rolda, brata svoje rajnke žene Rildegarde, za predstojnika na Bavarskem («praefectua Baioariac*^). Kot tak je brez dvoma imel dokaj vcčjo oblast kakor kak drug grof. — Kar se tiče karantanskih Slovericcv in njih vojvodov, se niso takrat vzdignili zoper Franke, še manj pa se zavezali 2 Obri zoper kralja Karola. Zato je pa tudi ta pustil Slovencem njih domače vojvode in njih prejšnjo ustavo. Tu nam je m-sHti tudi na mejo med Karantanijo in obrsko državo. ') Na Bavarskem je bilo takrat še nekoliko velikašev, ki so bili sovražni frankovskemu kralju ter naklonjeni bivšemu vojvodu Tasilu. Da bi bil kralj Karol varen pred njimi, je od Bavarcev zahteval porokov. Chron. Moiss. ad a. 788 (ibid., I, 298): „Et perrexit rex in Bsioaria ad Reganesburg, et ibi venerum ad eum Baioarii, et dati sunt ei obsides; et ordinata ipsa patria." Ann. s. Amandi ad a. 788 (ibid., I, 12): „Carlus capto Tassilone sub-iugavit Baioarios," Ann. Tiliani ad a. 788 (789) (ibid., I, 221): „Et rex reversus est ad Kagnisburg." Ann. s. Emmer. Ratisp. mai. ad a. 788 (ibid., I, 92): „Carolus primo in Baiowaria." Poeta Saxo ad a. 788, lib. II v. 427—429 (Jatfž, 1. c., p. 571): „Tum Baioariam se contulit in regionem Rex Carolus; cunctisque suis cum fiiiibus ipsam Disponens, commendavit rectoribus aptis." Št 275. Nepristno.') 789, meseca marca. Aachen. Cesar (!) Karol naznanja, da ga je Waldarik, škof pasovske cerkve [IVaMaricus sanc/q Patauiensis ecclesi(i prqsul-']. prosil, da bi potrdil daritev tistih krajev, katere je bavarski vojvoda Tasilo podelil samo.stanu, ki ga je sam v njegovem (cesarjevem) gozdu v kraju, Krems imenovanem, postavil na čast sv. Odrešeniku [„quod ipse in honorem sancH Saluatoris infra waldam nostram in loco qui vocatur Chremsa a fundamentis construxit-"]. Ti kraji so v traungauskem okraju Sulzbach, Sipbach, Leonbach, zemlja med obema Ipfama, ena dekani ja tistih Slovanov, čez katere sta bila Taljub in Sparuna postavljena, potem pa trideset Slovanov pri reki Dietachu ter ves svet ki spada k rečeni dekaniji, v tistem obsegu, kakor sta ga Physso in, škof Arno s prisego odobrila, dalje tista zemlja, katero so Slovani brez Tasilovega dovoljenja obdelovali pri rekah Dietachu in Sierningu; enako tudi v kraju Eberstallzellu Če ti Slovani hočejo dajati primeren davek in izvrševati častne služnosti, naj obdržč tisto zemljo; ako pa ne, naj svobodno odidejo {,hoc est in pago Travngaev Svlzpach et Syp-pach, Livbilinpach et quicquid inter duo flumina quq uocantur Ipphas esse cernitur, nec non decaniam vnam de Ulis Sclauis super quos actores sunt Talivp et Sparuna, et XXX Sclauos iuxta ') Ta litina je nepristna ter je bila spisana v 10. stoletju. Njen pisarje imel pred seboj pristno listino kralja Karola iz leta 791. (gl. št. 279), jo nekoliko pre-naredil, posebno proti koncu, ter namesto imena opata Faterja zapisal ime pasov-. skega .^Kofa Waldarika, da bi tako pokazal, da je kremsmUnsterski samostan spadal pod pasovsko škofijo. Na listini se nahaja ponarejen pečat Karola III. Debelega, ki je, kakor je znano, leta 888. umrl. fiuuium Todicha, nec non territorium ad eandem decaniam per-tinens^ ut Physso et Arno episcopus coniurauerant. Insuper etiam terram illam^ quam Sclaui frope flumina Todicha et Sirnicha sine licencia Tassilonis ducis stirpauerunt similiter et in loco qui uocatur Eporestal. Si uero Uli Sclaui rectum censum et laudabile seruicium facere uoluerintj terram illam possideant^ sin autem^ liberi discedant.^] Tudi je Tasilo samostanu daroval Rettenbach [nPe-tenbache^] in tisto, kar spada k temu dvoru, potem Alkoven [^^Allin-choua''\ v Aschachu [„m Aschacha^\ dva vinograda, v Rotelu \Jn Rotola'"\ pa tri ter še druga posestva.*) Cesar Karol izjavlja, da je uslišal prošnjo rečenega škofa ter na novo potrdil daritve vojvoda Tasila. yyData in mense Marci^ [indictione ////, anno dominicae in-carnacionis anno XXL regni nostrL Actum Aquis pa- latioy- [Izvirna nepristna listina v Monakoven:i. — Buchinger, Gesch. von Passau, II, 481, — (Hagn), Urkundenbuch y. Kremsniünster, Št. 3 (z letnico 802). — Urkundcnbuch d. Landes ob der Enns, II, 6 (z letnico 802). — Mühl bacher, Reg, der Karolinger, št. 299 (290).] Št 276. 789, okoli sredine leta. Alkuin piše nekemu opatu na Saškem ter ga med drugim tudi poprašuje, kaj misli kralj Karol nasproti Obrom storiti') [y^et quid de Hunorum hoste domnus rex acturus Datum manjka. [Jaffž, Bibliotheca rer. Germ., VI (Mon. Alcuiniana), 165, ep. 13.— MG. Epist. IV, 31, ep. 6.] Št, 277. 790, v začetku leta. Alkuin piše nekemu magistru, Colcu imenovanemu, ter mu med drugim pripoveduje, da so se Obri napotili v Italijo. A tu so bili od ») Kar se tiče lege tu naštttih krajev, gl. št. 256. ') To, kar jc v tem datumu v oklepih, je isti pisar, ki je spisal nepristno listino, pozneje nad vrsto pripisal. Ostali del datuma je najbrže vzel v/, kake pristne listine. — Če se oziramo na število let vladanja, dobimo letnico 789., indikcija nam dii leto 796, annus incarnationis pa 802. ') Obri so namreč leta 788. prihrumeli v Italijo in na Bavarsko. Gl. št. 273. V spomladi leta 789. pa se je frankovski kralj Karol napotil nad polabske Slovane, Veletabe ali Vilce imenovane, o katerih tudi Alkuin v tem pismu govori, ko pravi, da si jih je kralj pred kratkim časom pridobil [«ct si Wilti vel Vionudi, quos nuper adquisivit rex, fidem Chri.sti accipiant"]. Iz tega je razvidno, da je bilo to pismo spisano okoli sredine leta 789. kristjanov premagani ter se morali sramotno vrniti. Tudi so pridrli na Bavarsko, kjer jih je krščanska vojska premagala in razkropila.') militer et Avari, guos nos Hunos dicimus^ exarserunt in Italiam et^ a christianis superatiy domum cum obprobrio reversi sunt. Nec non et super Baugariam inruerunt, gut et ipsi ab exercitu Christiana superati et dispersi sunt. Datum manjka. [JaffÄ, Eibl., rer. Germ. VI (Mon. Alcuiniana), 167, ep. 14. — MG. Epist., IV, 32, ep. 7.] Št 278. 790, spomlad O Worms. Obrski poslanci pridejo k frankovskemu kralju Karolu v Worms in nato pošlje tudi ta svoje k Obrom. Dogovarjali so se o mejah med obema državama®); a ker se niso mogli zediniti, je prišlo do vojske. Ann. Einh. ad a. 790 (Kurze, Script, rer. Germ, in usum schol , p. 87): ^Hoc anno nullum iter exercitale a rege factum; sed in Wormacta residens legates Hunorum et audivit et suos vicissim ad eorum principes misit. Agebatur inter eos de confiniis regnorum suorum, qutbus in locis esse deberent. Haec contentio atque altercatio belli, quod postea cum Hunis gestum est, seminarium et origo fuit.** Poeta Saxo, lib. II, v. 6^14 (MG. SS., I, 246): v, 6. „Cui cum Wormatiae tandem residere liceret, lllic Hunorum missos audivit, ad illos Ipse suos etiam misit: nam maxima causa Hoc inter populos litem commovit atrocem, v, 10. Dum quo regnorum confinia certa suorum Esse loco veteri deberent iure statuta, Ingenti studio disceptaretur utrimque. Haec et origo fuit belli, quod posteriori v. 14. Tempore cum Hunis Franci gessisse probantur." Ann. Lauresh., Fragm. Chesnii, ad a. 790 (MG. SS,,I, 34): „Anno 790, habuit rex Carlas suum conventum in Warmatiam, et venit ibidem legatio Hunorum; et transmisit maximam partem de exercitu suo in Bagoariam contra ipsam nefandam gentem Hunorum."*) Obrske čete so prišle leta 788. v Italijo in na Bavarsko. Gl. št. 273. Frankovski kralj Karel se je leta 790. spomladi meseca marca in* aprila mudil v Wormsu. Cfr. Böhmer-Mlihlbacher, Reg. št. 304 (295) in 305 (296). ') Verjetno je, kar navajajo Büdingcr (Oesterr. Gesch., I, 130), Kümmel (Anfänge deutschen Lebens in Oesterreich, str. 200), Simson (Karl d. Gr., II, 11, op, 5) in dr., da so se takrat najbrže pogajali in potom razprli zarad mej med Karan-tanijo in obrsko državo. I2 besed, da je kralj odposlal velik del svoje vojske na Bavarsko, bi se smelo sklepati, da se je frankovski vladar že leta 790. jel pripravljati na boj z Obri. Št. 279. 791, dne 3. januarja. Worms. Karol, kralj frankovski in langobardski ter patricij rimski, izjavlja, da mu je opat Fater naznanil, da je bivši bavarski vojvoda Tasilo [Tassilo dudum Baieariorum dux"] v njegovem (kraljevem) gozdu v kraju, Krems imenovanem, v traungauskem okraju [.infra uualdo nostro loco qui dicitur Chremisa in pago nuncupante Drungaoe'^] ustanovil samostan na cast sv. Odrešeniku ter mu z darilno listino [.„per caftolam donationis'^Y) podelil nekatere kraje v rečenem okraju in v imenovanem gozdu, namreč Sulzbach, Sipbach, Leonbach, zemljo med obema Ipfama, eno dekanijo tistih Slovanov, čez katere sta bila postavljena uraldnika Taljub in Sparuna, potem trideset Slovanov pri reki Dietach-u ter ves svet, ki spada k rečeni dekaniji, kakor ga je Phisso s prisego odobril ter so ga obhodili škof Arno, opat Fater, grof Hle-odro in sodnik Chunibert; razen tega pa tudi tisto zemljo v Dietachu in Sierningu, katero so obdelovali ti Slovani brez Tasilovega dovoljenja [„id est Sulsibah et Sichah, Liubitinbah et quicquid inter duo flu-mifia que uocantur Ipphas esse cernitur nec non decania una de Ulis Sclauis super quos fuerunt actores Taliup et Sparuna, nec non secus fluuium quod dicitur Thodicha, triginta Sclauos et ter-retorium sicut ad supra dietam decaniam pertinet uel Phisso con-iurauit et Arno episcopus seu Fater abbas simul cum Hleodro comiti et Chuniberto iudici circumierunt, insuper etiam terram illam ad Thodicham et Sirnicam, quam Uli Sclaui sine licentia TassiJoni ducis stirpauerunfy) dalje zesvUo v Ebetstallzellvi restal"] in Pettenbachu [„ad Bettinbah"], vas Alkoven [„uillam nuncupante Allinchoua"], v Alburgu [,Adalburo'^] cerkev sv. Martina s priteklinami. v Sulzbachu [„SuMbah"] neko drugo cerkev s pritekli-naini ter v Vilshofenu [,Nordfllusa''] tretjo cerkev s priteklinami v Donaugau-u [Jn Tonahgaoe'*]. — V Traungau-u je Tasilo podelil samostanu dva vinograda z dvema vinogradnikoma v Aschach-u [„in loco nuncupante Aschaha"], v Rotelu [„Äao/o/a"] pa tri s tremi vinogradniki, dva ribiča, dva bučelarja in šest kovačev. — Vsled prošnje opata Faterja je kralj Karol na novo potrdil te daritve vojvoda Tasila. y,Data m. Nonas Januarii, anno incarnationis Domini DCCLXXXVIIII.,") indictione XIIII, anno XXIIL regni domini Caroli serenissimi regis. Actum iVormacie.'^ ') Gl. št. 256. — Tu je tudi povedano, kje nam je iskati razne kraje, ki se omenjajo v tej listini. ») Latinski citati pod to št. so vzeti \z Hagnove izdaje. •) Ta letnica se ne ujema z indikcijo in letom vladanja ter je po Miihlbacher-jfvem mnenju podtaknjena. [Izvirna listina se ni ohranila, pač pa dva kodeksa, ki se nahajata v Kremsmünstru, namreč Cod. millenar. iz 12. stoletja (A) in Cod. Frider. iz 14. stoletja (B). — Rettenpacher, Annal. Cremifan , 28 (iz B). —Ur-kundenbuch d. Landes ob der Enns, II, 5, št. 3 (iz B). — Migne, Patrol., Ser. lat., XCVII, 1065 (iz B).— (Hagn), Urkundenbuch v. Kremsmünster, 5, št. 2 (iz A in B). — Mühlbacher, Reg. der Karol., št. 311 (302).] Št. 280. 791, poletje in Jesen. Vojska z Obri. — V začetku poletja je zapustil frankovski kralj Karol Worms ter se napotil na Bavarsko, kjer je zbral svoje čete, sestavljene iz Frankov, Sasov, Bavarcev, Alemanov, Frizov, Turingov in po Ann. Alam. tudi iz Slovanov.') En del armade je vodil kralj sam na južni strani Donave, drug oddelek pod vodstvom grofa Teodorika in komornika Meginfrida se je pomikal dalje po njenem severnem bregu; po reki sami pa so plavale ladje, napolnjene z živežem in drugimi potrebnimi rečmi. Prvikrat je kralj postavil svoj tabor pri Aniži, kjer je bila meja med bavarsko in obrsko zemljo. Tu je ostal tri dni in prosil božjega blagoslova srečnemu izidu.') Potem je šel dalje proti vzhodu. Poseben oddelek, katerega je Karolov sin Pipin poslal iz Italije skozi 11 i r i k °) v Panonijo, je po tej pokrajini požigal in pustošil prav tako, kakor kralj sam na severnem bojišču.*) Ko Obri zagledajo tako veliko množico sovražnikov na obeh straneh reke Donave, popustč svoja utrjena mesta ob reki Kampu in na Kum-bergu') ter začn0 bežati. Frankovska vojska se je brez posebnih izgub pomikala dalje in kmalu je prišel Karol med potjo pleneč, požigajoč, pokončujoč in moreč v Panonijo do izliva Rabe v Donavo. Ostal je vsega skupaj 52 dni v deželi Obrov in se vrnil potem z neizmernim *) Ti Slovani so bili brez dvoma karantanski Slovenci, ki so se tem lažje udeležili obrske vojske, ker so imeli najkrajšo pot do sovražnikove meje. Tudi jim je bilo ljubo, da bi se obrska sila zatrla. ') To je bilo namreč dne 5., 6. in 7. septembra Gl. št. 281. ') V virih omenjeni „Illyricum" ne more pomenjati druge pokrajine, kakor slovensko zemljo, kajti le-ta leži med Italijo in nekdanjo Panonijo. ') Vojska, ki se je iz Italije napotila nad Obre, je te premagala dne 23. avgusta. Pri tem oddelku so bili istrski vojvoda, več grofov in tudi neki škof. Štirinajstletni Pipin se ni udeležil obrske vojske. Gl. št. 281. ') Kamp je reka, ki se na Dolenjem Avstrijskem izliva v Donavo. N^jbrže je bila pri tem izlivu dotična obrska trdnjava. •) „In monte Cumeoberg." Tu ne smemo misliti na kak kraj, temuč na severozahodno pobočje Dunajskega lesa blizu Tulna. (Gl. liühmer - Mühlbacher, Reg , Str. 133 (119).) H' plenom, vodeč s seboj neštevilno množico ujetih mož, žen in otrok čez Sobotico') nazaj na Bavarsko v Rezno. Kralj Karol je v tej vojski izgubil jako malo vojakov; le neka živinska bolezen mu je pobrala toliko konj, da jih je komaj deseti del zopet prišlo nazaj. Obrske vojske sta se tudi udeležila Angilram, nadškof iz Metza, in pa rezenski škof Sintbert. Oba sta med potjo na tuji zemlji umrla. Saši in Krizi, katerim sta Teodorik in Meginfrid ukazovala, so se vračali skozi Češko. 86. Ann. regn. Franc. (Ann. Lauriss. mai.) ad a. 791 (Ed. F. Kurze, p. 86, 88): „Inde autem itinere perrooto partibns Baioariae perrexit, ad Reganes- S8. burg pervenit, ibi exercitum || suum coniunxit. Ibique consilio peracto Fran-corum, Saxonum, Frisonum, disposuerunt propter nimiam malitiam et intollerabilem, quam fecerunt Avari contra sanctam ecclesiam vel populuni christianum, unde iustitias per missos impetrare non valuerunt, iter per-agencii; cum Dei adiutorio partibus iamdictis Avarorura perrexerunt. Ad Anisam yero fluvium properantes ibi constituerunt laetanias faciendi per triduo missarumque soliemnia celebrandi; Dei solatium postulaverunt pro salute exercitus et adiutorio domini nostri lesu Christi et pro victoria et vindicta super Avaros. Supradictus vero princeps de australi parte Danubio iter peragens, Saxones autem cum quibusdam Francis et maxime plurima Frisonum de aquilonale parte Danubii similiter iter peragentes, ubi ad loca pervenerunt, ubi iamdicti Avari firmitates habuerunt praeparatas : de australi vero parte Danubii ad Cumeoberg, de alia vero ripa in loco, qui dicitur Camp, quia sic nominatur ille fluvius, qui ibi confluit in Danubio. Avari enim cum vidissent utrasque ripas exercitum continentes et navigia per medium fluvium venientes, a Domino eis terror pervenit: dereliquerunt eorum loca munita, quae supra nominata sunt, firmitatesque eorum vel machinationes dimiserunt fuga lapsi; Christo perducente populo suo utrosque exercitus sine laesione introduxit. Supradictus exercitus sic iter peragens usque ad fluvium, cuius vocabulum est Raba; et exinde uterque exercitus de ambobus ripis ad propria reversi sunt, magnificantes Deum de tanta victoria." 87. Ann. Einhard! ad a. 791 (Ed. F. Kurze, p. 87, 89, 91): „Transacta verni temperie circa aestatis initium rex de Wormacia movens Baioariam . 89. profectus || est, ea meditatione, ut Hunis factotum suorum vicem redderet et eis, quanto celerius posset, bellum inferret. Comparatis igitur ad hoc ex omni regno suo quam validissimis copiis et commeatibus congregatis bi-pertito exercitu iter agere coepit. Cuius partem Theoderico comiti et Megin-frido camerario suo committens eos per aquilonalem Danubii ripam iter agere iussit. Ipse cum alia parte, quam secum retinuit, australem eiusdem fluminis ripam Pannoniani petiturus occupavit, Baioariis cum commeatibus ') V virih omenjena Sabarla je .sedanja Sobotica (Steinamanger) blizu Sarvara na Ogrskem, kjer je bilo križišče rimskih cest. št. 280. 309 ' ' -.—. I- — ^ - ~---- - - . I I r exercitus, qui navibus devehebantur, per Danubium secunda aqua descen-dere iussis. Ac sic inchoato itinere prima castra super Anesum posita sunt; nam is flurius inter Baioariorum atque Hunorum terminos medius currens certus duorum regnorum limes habebatur. Ibi supplicatio per triduum facta, Ut id bellum prosperos ac felices haberer eventus; tum demum castra mota, et bellum genti Hunorom a Francis indicium est. Pulsis igitur Hunorum praesidiis ac destructis muuitionibus. quarum una super Cambum fluvium, altera iuxta Comagenos civitatem in monte Cumeoberg vallo firmissimo erat exstructa, ferro et igni cuncta vastantur. Cumque rex cum eo, quem ducebat, exercitu usque ad Arrabonis fluenta venisset, transmisso eodem fiuvio per ripam eius usque ad locum, in quo is Danubio miscetur, accessit ibique per aliquot dies stativis habicis per Sabarram reverti statuit.' Alias vero copias, quibus Theodericum et Meginfridum praefecerat, per Beehaimos via, qua venerant. reverti praecepit. Sic peragrata ac devastata magna parte Pannoniae cum incolomi exercitu Francorum in Baioariam se recepit. Saxpnes autem et Frisiones cum Theoderico et Meginfrido per Beehaimos, ut iussum erat, domum regressi sunt. Facta est haec || expeditio sine omni rerum inconi- p. 91. modo, praeter quod in illo, quem rex ducebat, exercitu tanta cquorum lues exorta est, ut vix decima pars de tot milibus equorum remansisse dicatur. Ipse autem cum dimissis copiis Reginum civitatem, quae nunc Reganesburg vocatur, venisset et in ea hiematurus consedisset, ibi natalem Domini et pascha celebravit " Ann. Lauresh. ad a. 791 (MG. SS., I, 34): „Et vertente anno'), eo tempore quo solent reges ad bella procedere, movit exercitum suum, ,in-numerabilem muilitudinem, contra superbissimam gentem Avarorum; divi-sitque exercitum suum in tres partes; et sic introivit ipse per Paioariam in fines Hunorum ex meridiana parte Danovii; sed et de alia parte Danovii alius exercitus Ribuariorum et Fresionum et Saxonorum cum Toringos; sed et navališ hostis per Danovium, ut ex utraque ripa rex potestatem habere potuisset cum exercitu suo: et sic introivit in terram illam, isti bine et ille inde, medium autem exercitus navališ. Et terruit eos Dominus in conspectu eius, ita ut nullus ei resistere ausus esset; sed ubicumqae aut fossas aut aliquam firmitatem sive in montibus seu ad flumina aut in silris factam habuerunt, statim, ut ipse aut exercitus eius ibi advenit, continuo aut se tradiderunt, aut occisi sunt, aut per fuga dilapsi. Sed et ille tunc eius exercitus quem Pippinus filius eius de Italia transmisit, ipse introivit Illyricuro et inde in Pannonia et fecerunt ibi similiter, vastantes et in-ceridentes terram illam, sicut rex fecit cum exercitu suo ubi ipse erat. Cum autem vidisset rex Carlus, quod nullus ei de parte Avarorum resistere ausus esset aut suis, tunc circuivit terram illam per dies 52, incendendo et va-stando terram illam; sed et predaš sine mensura vel numero, et captivos, *) Tedaj v začetku poletja. viros et muliercs et parvulos, innumerabÜem multitudinem exinde ducebant £t in ipso itinere obiit bone memorie Enghilramnus, Mediomatrice ecclesie archiepiscopus, sed et Sindbertus episcopus (sc. Ratisbonensis) ibi defunctus est; et rex Carlus rediit in Paioaria, ibidemque gemavit.'* ' Chron. Moissiac. ad a. 791 (MG. SS,, I, 299)1 „Anno 791. fuit Ka-rolus rex in Wormacia et ibi celebravit pascha; et vertcnte anno, eo tempore quo solent reges ad bella procedere, movit exercitum suum innumerabÜem, et abnt contra sMperbissiroam gentem Avaroruro. DWisUque exerc^luta suum in tres partes, et introivit ipse per Baioariam in fines Hunorum ex n^eridiana parte Danubii» et de alia parte Danubii alius exercitus introivit Ribuariorum et Fresionoiti et Saxonum cum Toringis; sed et navališ hostis per Danubiura, ut ex utraque parte rex potestatem habere potuisset cuoa exercitu suo; et sie introivit in terram illam, isti hinc. et illi inde, medius autem exercitus navališ. Et exterruit eos Dominus in conspectu eius, ita ut nullus ei resistere auderet, sed ubicumque aut fossatum aut aliquam firmitatem sive in montibus aut in flumina aut in silvis factum habuerunt, statim ut ipse aut exercitus eius ibi advenit, continuo aut se tradiderunt, aut occisi sunt, aut per fugam dilapsi. Sed et ille alius exercitus, quem Pippinus filius eius de Italia transmisit, introivit in Illyricum, et fecerunt ibi similiter vastantes et incendentes terram illam, sicut rex fecit cum exercitu suo ubi ipse erat. Cum autem vidisset rex Karolus, quod nullus ei de parte Avarorum resistere ausus esset aut suis, tunc circuivit terram illam per dies quinquaginta duos incendendo et vastando terram illam ; sed et praedam sine mensura et numero, et captivos, viros et mulieres et parvulos, innumerabilem multitudinem exinde tulerunt." Ann. Alam. ad a. 790 (MG. SS., I» 57): „Karolus rex, commoto exercitu magno Francorum et Saxonum atque Sclavorum, perrexit in regionem Wandalorum'), terram devastavit, et cum praeda reversus est in pace. An-gilrammus et Sindbertus de hac luce migraverunt." Ibid. ad a. 791 (I.e.): j^,Karolus rex Hunnorum regnum vastat." Ann. Petav. ad a. 791 (MG. SS., I, 17): „Hoc anno domnus rex Karolus commoto magno exercitu perrexit in Hunia, ibique habuit con-flictum magnum cum Hunis, et vastavit Hunia plaga magna usque flumen Rafa; cum praeda magna, Deo protegente, victor revertit in Franciam." Ann. Guelf. ad a, 791 (MG. SS., I, 45): „Karolus rex perrexit cum tres exercitus in Hunia; et devastavit terram illorum ex parte, et reversus est absque hello'), et resedit Reganespuruc." Ann. Mosell. ad a. 790 (MG. SS,, XVI, 498): „Et eodem anno prae-fatus Karlus rex fuit in Hunia circa teropus autumni, et eandem provinciam I. e. „in regionem Avarorum". Ker so Obri takoj bežali ter se niso merili s Franki v kaki odločilni bitki, zato ima analist prav, ko trdi, da ni bilo nobenega boja. ex magna parte vastatam, non tarnen ex integro subactara eo ipso anno ad propria rediit, atque in civitate quae Reganesbrug dicitur, usque ad innovationem anni, id est usque ad nativitatem Domini quietus resedit." Ann. Xant. ad a. 791 (MG. SS , II, 223): „Perrexit domnus rex cum exercitu in Pannoniam. Inde regressus rediit ad Reganesburg, et nativitatem Domini ac pascha ibidem celebravit.* Ann. Tiliani ad a. 791 (792) (MG. SS., I, 222): „Inde autem itinere permoto partibus Baioariae, pervenit ad Ragnisburg, et inde promovens venit ad Anisam, inde ad Comisberg; Avari enim cum vidissent, timore perterriti loca munita dereliquerunt, in fugam lapsi. Rex cum exercitu ipsos fines ingressus, usque ad fluvium Raba pervenit, inde reversus ad Ragnisburg celebravit natale Domini et pascha." Ann. s. Amandi ad a. 791 (MG. SS., I, 12): „Carlus rex primum fuit in Chunia." Ann. Laubac. ad a. 791 (792) (MG. SS., I, 13): „Karolus rex primum fuit in Chunia." Ann. s. Emmer. Ratisp. mai. ad a. 791 (MG. SS., I, 92): „Carolus primo in Huniam." Ann. Augiens. ad a. 791 (MG. SS., I, 67): „Karolus rex Hunorum regnum vastat." Ann. Sangall. brev. ad a. 791 (MG. SS., I, 65): „Karolus rex Hunorum vastat regnum." Ann. Fuld. ad a. 79t (MG. SS.. I, 350): „Karolus propter muita mala et praedationes ac caedes, quas Huni exercuerant in populo Dei, provocatus, congregato exercitu in Baioaria iuxta Anisam fluvium, cum omni populo suo ieiuniis et obsecrationibus triduo celebratis, exercitum dividit. Ipse cum Francis, Alamannis et Baioariis ex australi parte Danubii per Cummiberg, Saxonibus et Thuringis cum parte Francorum per litus septentrionale per-gentibus, Frisonibus vero el qui cum ipsis deputati sunt navali evectione per alveum euntibus, Pannoniam ingressus, Hunis perterritis et fugientibus, omnes eorum regiones usque ad Raba fluvium ferro et igne devastat." Regin. Chron. ad a. 791 (MG. SS., I, 561): „Anno dominicae incar-nationis 791. Carolus partibus Baioariorum perrexit, et ad Reganesburg venit, ubi et exercitum suum convenire iussit; ibique cum consilio opti-matum regni disposuit ire in Avarorum regnum propter maliciam intole-rabilem, quam in Galliorum populos commiserunt et in ecclesiis Dei. Venit ergo cum exercitu usque ad Anisum fluvium, ubi triduanum ieiunium cum letaniis fecerunt, postulantes pro salute exercitus, et adiutorio Dei, et vin-dictam inimicorum. Rex itaque litora Danubii de australi parte tenuit, Sa-xones autem cum quibusdam Francis et plurima multitudine Fresonum de aquilonali, et ita pergentes venerunt ubi iam dicti Avares munitiones babe- 312 Št 280. - - — — -- — — —-— ■ ---— — ---- - - - — bant paratas, de australi parte ad Chumberch, de aquilonali vero ripa in loco qui dicirur Can)p; sic enim nominatur iJie i^uvius qui ibi influit in Danubium. Itaque Avares cum ex utraque ripae parte vidissent exercitum, et classera per medium fluvium venientem, tantus terror, Deo faciente, super eos cecidit, ut dimissis praesidiis munitionum, fugae latibula quaererent, et sic Christo duce uterque exercitus absque iaesione Pannoniam introivit. Pervenit autem rex usque ad fiuvium qui vocabatur Raba^ omnia caedibus, incendiis, rapinisque devastans, et inde reversus Reganesburgh celebravit ibi natalem Domini, et pascha similiter." Chronographus Corbeien. ad a. 790 (Jaff6, Bibl. rer. Germ., I, 43): „Hoc anno hostili pergatione Karolus rex Pannoniam devastavit." Poeta Saxo, a. 791, lib. ill, v. 50—94 (MG. SS., I, 248): v. 50. „Sed numerosa nimis quoniam produxerat ex hoc Agmina, per partes eadem seiunxerat, ac sic Pannoniam, gens Hunorum quam seva tenebat, Tramite distantem longo penetrare sategit. Tunc unam populi partem comiti Theodrico' v. 55. Atque Magenfrido, ducibus hoc tempore primis, Committens, aquilonales per iluminis horas Danubii praecepit eos iter accelerare. Ipse per australis tendebat litoris agros Milibus innumeris stipatus et agmine forti. v, 60. In medio Huvius cunctis alimenta vehebat Agminibus, regis speciosa classe repletus, Quam Baioariis fuit ingens cura tueri. Ipsos in ratibus descendere quippe secunda lussit aqua. Sic ad fluvium rex venit Anesum, v. 65. Qui medius Baioarios seiungit et Hunos. Hunc iuxta positis per prata virentia castris, Communi veto ternis statuere diebus Suppliciter celcbrare preces, ac pectore toto Auxilium regis regum deposcere Christi, v. 70. Ut coeptis plus annueret, quo cuncta darentur Prospera, tot populiš in tam longinqua profectis, Munitis signo fidei, contraque nefandos Gentiles felix fieret certamen agendum. Atque dehinc motis memoratae proelia castris V. 75. Intulerat genti, cuius munimina statim Pulsis praesidiis destruxerat, ex quibus unum Non opens parvi Cambus praeterfluit amnis, Atque super dictum Cumberg munitio montem Altera pregrandi fuerat circumdata vallo. v. 8o. Destnictis utrisqae tarnen cum robore forti, Aequatisque solo, ferro vastabat et igni Hostiles late terras, act ostia donee Perveniens Arrabonis, qua fertur in undas Danubii, lassis ibidem statione locata v. 85. Militibus parvum dederat requiescere terapus. Sic ubi Pannoniae fuerat pars maxima latae Divitiis spoliata suis ac tradita ilammis, Incolunien victor populum rex inde reduxit, Cui fuit hostilis haec tota profectio plane • v. 9.0. Prospera, res in ea nec contigit ulla moleste, Excepto quod tanta lues eius legionis, Quam rex duxit, aequos morbo consumpsit atroci, Ut decimam partem vix de tot milibus huius Expertem cladis tradant potuisse reduci." Št. 281. 791, po 7. septembru. (Na poti proti Obrom.) Frankovski kralj Karol piše svoji soprogi (Fastradi) ter ji poroča najprej to, kar mu je naznanil poslanec, ki je prišel od trum njegovega sina (Pipina) [„missus quidem dilecti filii nostri ilV) nomine ill. nobis nuntiavit'-^]. Povedal mu je, da so državne meje po onih krajih*) očiščene sovražnikov [^de salvatione confinium nostrorum Ulis fartihus positis'']. Tudi ieu je naznanil, da je vojska, ki se je po njegovem (Karolovem) ukazu napotila iz Italije proti obrski deželi, da bi posedla ondotne meje. prišla tja dne 23. avgusta {„qualiter ilia scara nostra, que prius de Italia iussimus pergere partihus Avariae in ill. conflnia resedendum, perrexerunt^) infra fines ipsorum decimo Kalendas Septembris'^]. Začela je boj z Obri ter jih premagala. Veliko Obrov je bilo ubitih in že dolgo časa ni bilo bajč tako slavne zmage. Vojska je oplenila (obrski) tabor ter o.stala tu vso noč ter drugi dan (dne 24. avg.) do tretje ure. [„Et inierunt pugnam cum eis. Et dedit eis Deus omnipotens pro sua misericordia mctoriam, et multitu-dinem de ipsis Avaris interfecerunt; in tantum, ut dicunt, quod in multis diebus maior stragis de ipsis Avaris factum non fuit. Et expoliaverunt ipsum uualum; et sederunt ibidem ipsa nocte ') Ta sin je bil Pipin, kral] italski, ki je živel od 777—810. ') To je na meji Pipinovega kraljestva in obrske države. ') Kralj Pipin sam ni šel na obrsko zemljo, temuč je le poslal svoje trume tJa. Cfr. Ann. Lauresh. a. 791 (MG. SS. I, 34): „ . . . exercitus quem Pippinus filius eius äe Italia transmisit, ipse (exercitus) introivit lUyricum " — Te frankovske čete so morale iti po slovenskih tleh, da so prišle do obrske dežele. vel in crastina usque hora diet tertia."] Ko so vojaki vzeli plen s seboj, so se vrnili v miru. Dobili so tudi v svojo oblast 150 Obrov in sedaj čakajo njegovega (Karolovega) ukaza, ki jim pove, kaj je treba s temi ujetniki storiti. Kateri škof, kateri vojvoda in kateri grofje imed njegovih (Karolovih) fevdnikov so pomagali izvršiti to delo, ni v pismu povedano. Med njimi je bil istrski vojvoda, ki se je, kakor se mu je (Karolu) naznanilo, hvalevredno obnašal s svojimi ljudmi. l^Fideles Dei ac nostri, qui hoc egerunt, fueruni ille episcoptis,^) ill. dux., ill. et ill. comites. III. dux de Histria^) ut dictum est nobis., quod ibidem benefecit ill. cum suis hominibus. Vassi vero nostri fuerunt Uli.''J Kralj Karol potem pripoveduje v svojem pismu, da je s svojimi ljudmi tri dni zaporedoma imel molitve in sicer od ponedeljka dne 5. pa do srede dne 7. septembra ter prosil Boga, da bi mu dodelil mir, zdravje, zmago in srečno vrnitev') Tudi naj bi mu bil pomočnik, svetovalec in branitelj v vseh njegovih stiskah. Ob enem so takrat njegovi (Karolovi) duhovniki določili, da naj se v teh treh dneh zdržž vina in mesa vsi razen bolehnih, prav starih in jako mladih. Tisti pa, ki bi vendar hoteli piti vino, naj plačajo, če so bogatejši in mogočnejši, za tako dovoljenje v rečenih dneh po en „solidus" na dan, manj premožni pa v primeri s svojim premoženjem, vendar ne manj, kakor po denarju. Vsak naj dä tudi nekoliko miloščine in sicer toliko, kolikor more in hoče. Vsak duhovnik naj v ta namen bere tudi po eno mašo, ako mu bolehnost tega ne brani.*) Izmed tistih klerikov, ki znajo peti psalme, naj jih vsak po petdeset odpoje. Ko bi se opravljale te tridnevne prošnje, naj hodijo (duhovniki) bosi. Tako so sklenili duhovniki, in vsi so odobrili ta sklep ter ga izvršili. Proti koncu pisma naroča kralj svoji soprogi, da bi skrbela, da bi se tudi ondi (v Reznem) napravile take molitve. Datum manjka. ') Kdo je tisti škof, ki je leta 791. šel nad Obre, ni znano. Rubeis (Mon. ečcl. Aquil, col. 362) in še nekateri drugi mislijo na oglejskega patriarha Pavlina, kar pa je jako neverjetno. Ne gledž na to, da pismo govori o „škofu", ne pa o patriarhu, vemo tudi, da patriarh Pavlin ni rad zapustil svoje vladikovine. Najbrže se je takrat udeležil obrske vojske kak škof iz oglejske patriarhije. Glej tudi, kar piše Giannoni (Paulinus II. Patr. von Aquil., str. 41.) ') Med poveljniki frankovske vojske je bil takrat tudi ,dux de Histria". Iz tega sklepamo, da je bila Istra v tistem času (leta /91.) že pod frankovsko oblastjo. Kar se tiče imena istrskega vojvoda, nam je znano, da se je udeležil rižanskega zborovanja med letom 803. in 810. vojvoda Ivan. Mogoče je, da je ta vojvoda že leta 791. gospodoval po Istri. ') To se je zgodilo ob reki Aniži takrat, ko je kralj Karol s svojo vojsko šel nad Obre. Gl. ši. 280. *) Glej Ann. Lauriss. (št. 280): „missarumque sollemnia celebrando." [Sir m on d, Cone. ant. Galliae, II, 158; Opera varia, III, 403. — D u-chesne, .Histor. Franc, script., II, 187.— Labbe, Cone. ed. Coleti, VIII, 549. — Co in ti us, Annal. eccles. Franc., VI, 460. — Baluzius, Capi-tularia reg. Franc., I, 255. — P e z, Script., I, XLV. — Mans i, Cone. coll., XII, 843; XIII, App. 185. — Migne, Patrolog., Ser. lat., XCV1II, 897. — Kandier, Codice dipl. Istr. ad a. 791. — Zeumer, Formulae, 510. — MG.Epist, IV, 528, št. 20. — Jaff6, Bibl. rer. Germ., IV, 349. — B ö h mer-Mühlbaeher, Reg., št. 315 (306).] Št. 282. 792, morebiti meseca julija. Sinoda v Reznem, katero je sklical frankovski kralj Karol. Med navzočimi je bil tudi takratni oglejski patriarh Pavlin. Urgelski škof Feliks, ki se je udeležil te sinode, je po končani disputaciji, pri kateri je bil tudi oglejski patriarh navzoč, preklical svojo zmoto ter izrekel, da Kristus po svoji človeški naturi ni božji posinovljenec. Ann. Einhard! ad a. 792 (ed. F. Kurze, p. 91): „Orgellis est civitas in Pyrinei niontis iugo sita, cuius episcopus nomine Felix, natione Hispanus, ab Elipando Toleti episcopo per litteras eonsultus, quid de humanitate salratoris dei et domini nostri Jesu Christi sentire deberet, utrum secundum id, quod homo est, proprius an adoptivus Dei filius credendus esset ac dieendus, valde incaute atque inconsiderate et contra antiquam catholicae ecclesiae doctrinam adoptivcm non solum pronuntiavit, sed etiam scriptis ad memoratum episcopum libris, quanta potuit pertinacia, pravitatem in-tentionis suae defendere curavit. Huius rei causa ductus ad palatium regis, — nam is tunc apud Reginum Baioariae civitatem, in qua hiemaverat, residebat, — ubi congregato episeoporum eoncilio auditus est et errasse convictus; ad praesentiam Adriani pontificis Romam missus ibi etiam coram ipso in basilica beati Petri apostoli heresim suam damnavit atque abdicavit. Quo facto ad civitatem suam reversus est." Ann. regni Franc. (Ann. Lauriss.) ad a. 792 (ibid., p. 90): „Natalera Domini et pascha in Reganesburg. Heresis Feliciana primo ibi condemp-nata est; quem Angilbertus') ad praesentiam- Adriani apostolici adduxit, « confessione facta suam heresim iterum abdicavit." Ann. luvav. min. ad a. 791 (MG. SS., I, 89): „Felix haeresio con-vincitur in Reganespurc." Ann. s. Emmer. Ratisp. mai. ad a, 792 (ibid., I, 92): „Synodus contra Felice in Reganesburc." ') Abbas S, Richarii. Da je bil oglejski patriarh ■ Pavlin pri sinodi navzoč'), je razvidno iz njegovih besed, katere je napisal v svoji razpravi proti Feliksu, škofu urgelskemu. Dotični stavek se glasi (Paulini contra Felicem, lib. I, c. 5, ed. Migne, XCIX, 355): „In hoc qaippe gymnasticae disputationis conFlictü contigit etiam humillimae nostrae parvitatis personaliter prae-sentiamadfuisse." Št. 283. 792. Frankovski kralj Karol se je takrat celo leto mudil v Reznem. Čez Donavo je iz ladij dal napraviti premakljiv most, da bi se lažje vojskoval z Obri. Ann. regni Franc (Ann. Lauriss. mai.) ad a. 792 (ed. F. Kurze, p. 92): „Eodem anno nullum iter exercitale factum est. Pons super navigia flu-mina transeuntia factus est, anchoris et funibus ita coherens, ut iungi et dissolvi possit. Ibi natalem Domini, ibi pascha celebratum est." Ann. Einhard! ad a. 792 (ed. F. Kurze, p. 93): „Rex autem propter bellum cum Hunis susceptum in Baioaria sedens pontem navalem, quo in Danubio ad id bellum uteretur, aedificavit ibique natalem Domini et sanctum pascha celebravit.' Einhard! Vita KaroH M., c. 20 (Jaffd, Bibl. rer. Germ., IV, 528): „ . . . ci'm pater bello contra Hunos suscepto in Baioaria hiemaret, ..." Poeta Saxo, ad a. 792, lib. Ill, v. 43—46 (MG. SS., I, 249): „In Baioarica vero regione moratus, Instabat princeps navalem condere pontem. Qui per Danubium bello prodesset agendo, Quod contra saevos olim susceperat Hunos." Št. 284. 792, dne 4. avgusta. Rezno. Frankovski in langobardski kralj Karol dovoli vsled prošnje oglejskega patriarha Pavlina [„Paulinus sancte Aguilegiensi ecclesie patriarca'^]. da sme po njegovi (Pavlinovi) smrti oglejska duhovščina [„sancta congregatio, que ibidem sub sancto or dine vitam ^erere videtur'-^] po kanoničnih postavah voliti sposobnega naslednika, ki bi bil v vseh zadevah zvest in všeč njemu (kralju Karolu), njegovemu sinu Pipinu in vsemu njegovemu ljudstvu, ako ni to na škodo njegovi ') Da je bil oglejski patriarh meseca avgusta leta 792. v Reznem, se dd tudi sklepati iz obeh listin frankovskega kralja Karola, ki je takrat vsled prošnje patriarha Pavlina podelil oglejski cerkvi razne pravice. Gl. št. 284 in 285. kraljevski oblasti [„sa/z>a frincipali potestate nostra"]. Kralj Karol pravi, da mu (Pavlinu) ni hotel te prošnje odreči iz treh vzrokov in sicer prvič zato ne, da bi ondotna duhovščina tem pridnejše zanj in za njegovo (Karolovo) rodovino prosila božje milosti, drugič, da bi še bolj napredovala v duševnih znanostih, in tretjič zarad njegovih (Pav-linovih) zaslug. — Ker je oglejski patriarh tudi prosil, da ne bi bilo treba dajati podložnikom [,homines servientes'^] oglejske cerkve v državno blagajnico [Jn publico^] žitne in živinske desetine {„decimam de annona aut de peculio"] ter pašnega davka [„herbaticum'Y) od tiste živine, katera bi šla v Istro [„partibus Istriensibus"] na pašo, zato ukazuje kralj Karol, da ne sme nobeden zahtevati od podložnikov oglejske cerkve prenočišča in krme za vojsko [„mansionaticos vel foderos'^Y) Njegovi (Karolovi) ljudje naj dobivajo od njih prenočišča le takrat, kadar bi prišel na Furlansko \^y,partibus Foroiuliensibus'^] ali pa na zemljo trevisansko [„in fine Tarvisiani^] on sam (Karol), njegov sin Pipin ali pa kaka kraljeva posadka [„presidium"] zarad katerihkoli sovražnih napadov. V Verono, Vicenzo ali pav kak drug še bolj oddaljen kraj jim ni treba ničesar pošiljati.*) yFacta pridie nonas Augusti anno XXIV. et XIX. regni nostri. ActMtn Reganesburg palacio puhlico.'^ [Kartular iz 15. stoletja (Consuitori in iure, 366) v državnem arhivu v Benetkah; tudi se je ohranilo vež kopij. — Madrisius, S. Paulini ') Herbaticum pomcnja 1) na travnikih pokošeno, a še ne suho travo, .2) pravico, kositi travo na občinskih tleh ali pa v gozdu, 3) odškodnino v novcih, katera se je zahtevala za tako pravico, 4) pravico, da sme kdo zahtevati tako odškodnino za travo. Mansionaticus (mansionaticum) zaznamuje prenočišče, stanovanje in hrano za vladarja, njegovo .spremstvo, njegove odpo.slance in njegovo vojsko, ako so prišli v kak kraj. Izraz pa tudi pomenja pravico do prenočišča in hrane. Sto besedo so včasi zaznamovali tudi stroške, katere so imeli podložniki zastran prenočišča in hrane. — F o dr um ^foderum, fodrium, fotrum) so zvali žito, katero je bilo treba dajati kot hrano vojakom ali njih koiyem ali pa tudi obojim, Dotični izraz se je ohranil v nemški be.sedi »Futter". Včasi fodrum ne pomenja samo žita, temuč tudi slamo in drugo krmo, katera je bila namenjena vojakom in njih konjem. ') Mansio pomenja: 1) bivališče ali stanovanje, kjer se kdo mudi in ostaja, 2) prenočišče, kjer so vojaki ostajali čez noč (manere), 3) en dan hoda dolga pot od enega prenočišča do drugega, 4) prenočišče sploh, postaja, 6) več bivališč skupaj = vas, selo, 6) družina, ki je živela v kakera stanovanju, 7) dvor, 8) nadstropje pri kaki hiši. Nekateri so sicer dvomili o pristnosti te listine, vendar po krivici. Sickel (Acta Karol., 11, 270) misli, da so v listini našteti razlogi, zarad katerih je bajž kralj Karol podelil patriarhu Pavlinu naštete pravice, pozneje prišli v njo. Zanimivo je tudi, da kra\j Karol s to listino ni podaril oglejskemu patriarhu prav tega, za kar ga je prosil. Ta je namreč želel, da bi bili njegovi podložniki oproščeni žitne in živinske desetine ter pa,šnega davka, dosegel pa je, da jim ni biio freba dajati prenočišča in krme vojakom in njih koiyem. patr. opera, 258, — Cappelletti, Le chiese d' Italia, VIII, 92. — Migne, Patrol., Ser. lat., XCVIII. 1447. — K an d le r, Codice dipl. 1st. ad a. 792. — Mühl bacher, Reg. der Karoling., št. 319 (310).] Št. 285. 792, dne 4. avgusta. Rezno. Rimski cesar (!) Karol, ki je tudi kralj frankovski in langobardski,') potrdi vsled prošnje oglejskega patriarha na. [„Paulinus patriarcha Aquilegiensis ecclesiae'*\ njegovi cerkvi vsa njena v svoji državi ležeča posestva in vse pravice, katere so jej podelili langobardski kralji, (furlanski) vojvodje in druge bogaboječe osebe. Med temi posestvi so tudi samostan Matere božje v Organu zunaj obzidja mesta Verone \y,coendb\um sanctae Mariae semper mrg'tnts . .An Verona foras muros civitatis in loco qui vocatur ad Organum'^Y) katerega je sezidal opat Feroks [^ß'erox'-^], potem cerkev sv. Lovrenca v Bujah na Furlanskem [^ecclesia sancti Laurentii, quae sita est in Foro-julii^ loco qui nuncupatur Boga"] z vsem njenim premoženjem ter gostišče svetega Ivana v Čedadu, katero je postavil vojvoda Roduald [^senodochium, quod dux Roduald aediflcavit in Forojulii, voca-iulo sancti Joannis"-. Kralj Karol ukazuje, da ne sme nihče sedaj ali pa pozneje po vasčh, dvorovih, moških in ženskih samostanih, gostiščih ali drugih krajih oglejske cerkve zasliševati ljudi, od njih iz-terjevati globe, jih tirati k sodniji, siliti jih, da bi dajali prenočišče in pojedine, ali pa zahtevati od njih katerokoli davščino [„ . . . ad causas audiendum, vel freta') undique exigendum, nec homines ipsarum ecclesiarum disiringendum*\necmansiones autparatas'') faciendum^ nec Ullas redihutiones^) requirendum ullo umquam tempore in- ') Rubels (Mon. eccl. Aquil., col. 384 sq.) je hotel dokazati, da je ta listina ponarejena, a Sickel (Acta Karol, II, 270) je razjasnil, da je pač nekoliko pokvarjena, drugače pa nesumljiva Brez dvoma je nekdo v teku časa k izvirni listini pripisal kralju Karolu cesarski naslov ter premenil še nekoliko drugih stvari. ') Dandanes St. Maria in Organo pred Verono. ') Fredum (freda, fredus, fridus) se je zvala globa, katero je kak krivec moral plačati fisku, da je potem imel mir. Fredum se izpeljuje iz nemške besede .Friede". ■•) Distringere pomenja: 1) koga ostro kaznovati, 2) koga k čemu siliti z grožnjami ali pa s tem, da se mu odtegne zastavljeno blago ali pa fevd, 3) koga nadlegovati, k sodniji tirati in ga obsoditi. ') Parata e. S tem izrazom se zaznamujejo: 1) stroški za prenočevanje in hrano tujcev, posebno javnih poslancev, 2) denarni izdatki za pojedine pri raznih priložnostih, 3) gostije, pojedine. R e d h i b i t i o je: dohodek kake stvari (= redditus, proventus), 2) terjatev, davščina (= vectigal, tributum, praestaiio), 3) globa (= mulcta). gredere aut exactare praesumatis"]. Patriarh Pavlin in njegovi nasledniki naj pod imuniteto [„sub munitatis^) nomine^''] živ6 in prebivajo po vseh svojih krajih ter naj molijo zanj (za kralja Karola), za njegovo rodovino in za stalnost njegovega vladarstva. Karol pravi, da ni hotel iz treh vzrokov odreči patriarhu njegove prošnje in sicer prvič zato, da bi ondotna (oglejska) duhovščina tem pridnejše prosila zanj in za njegovo (Karolovo) rodovino božje milosti, drugič, da bi še bolj napredovala v duševnih znanostih, in tretjič zarad njegovih (Pavlino vih) zaslug. „Data pridie nonas Augustas anno XXIIIL, XVIII. regni nostri?) Actum Reganesburg palacio publico.'' [Notarlatski transsurapt iz leta 1195. v Vidmu (bibl. com.). Poznejši prepisi te listine, ki se nahajajo v Bujah, Veroni, Benetkah in Vidmu. — Rubeis, Mon. ecd. Aquil., col. 381. — Ca p p eile 11 i, Le chiese d' Italia, Vin, 102.— Kandier, Codice dipl. Istr. ad a. 801.') — Mü h lb a ch e r Reg. der Karol., št. 320 (31:).] Št. 286. 792. (?) Pripoveduje se*), da je (oglejski) patriarh Pavlin vsled ukaza (frankovskega) kralja Karola prišel na njegov dvor. Ko je patriarh nekega dne v cerkvi pel psalme, se je zgodilo, da se mu je približal kraljev sin Karol. Pavlin je vprašal svojega služabnika, kdo da je ta človek. Ko je zvedel, da je najstarejši sin kralja Karola, je molčal, kraljev sin pa šel dalje. Čez nekaj časa se je približal patriarhu Pipin, (drugi sin kralja Karola). Ko je Pavlin po svojem služabniku zvedel, da je to (italski) kralj, se mu je priklonil, a Pipin se je kmalu odstranil. Na zadnje je prišel tja Ludovik, (najmlajši sin kralja Karola), ') Mumtas= immunitas. S tem izrazom se zaznamuje: 1) varstvo, 2) svoboda, katera se je podeljevala cerkvam, cerkvenim osebam in k cerkvi pripad!yočim stvarem, 3) vsak privilegij, katerega je vladar podelil ljudem ali cerkvam, da jih je sprejel pod svoje posebno varstvo. ') Števili XXIIII in XVIU ima le notariatskl transsumpt iz leta 1195. Poznejši prepisi in tudi razne tiskane knjige imajo pokvarjen datum XXXUII in XXVIII, torej v obeh številih za en „X" preveč. ') K letu 801. je Kandier priobčil še drugo nepristno listino, ki se od besede do be.sede glasi tako, kakor ta, o kateri smo tukaj razpravljali; le namesto imena oglejskega patriarha Pavlina stoji ime gradeškega patriarha Fortunata. Kandier navaja kot vir Rubeisa, ki pa ni nikjer v svojih knjigah objavil take listine. ") To, kar se tu pripoveduje, je neverjetna anekdota že zarad tega, ker tudi Vita Alchuini, c. 10 (Jaffč, Bibl. rer. Germ, VI, 23) prav nekaj enakega pripisuje opatu Alkuinu, Pavlinovemu prijatelju, Uvrstil sem to anekdoto k letu 792, ker je znano, da je bil oglejski patriarh Pavlin takrat na dvoru frankovskega kralja Karola. kateri se je takoj ponižno vrgel pred oltarjem na tla ter v dolgi molitvi prosil Kristusa pomoči. Ko ga je patriarh zagledal, se je vzdignil s svojega sedeža ter ga nagovoril. Ko sta Pipin in Karol mimo šla, je patriarh ostal na svojem mestu ter ni odprl svojih ust, a Ludovika je pozdravil. Ko se je patriarh sešel s kraljem Karolom, mu je rekel: „Če je Bog kateregakoli izmed frankovskega rodu izbral za kralja, je Ludovik najsposobnejši.' Vse to je modri Karol razodel, le nekaterim osebam. Ermoldi Nigelli Carmina in honorem Hludowici lib. I, 565—600 (MG. Poetae lat. aevi Carol., II, p. 32, 23.) v. 565. Paulinus' quondam — fama est — patriarcha benignus Venerat ad sedes rege iubente pias, Cumque die quadara ecclesia resideret in alma, Attonitus Christo psalleret ille melos, Contigit, ut Carolas, soboles praeclara, parentis v. 570. Oratu procerum pergeret auctus ope; Isque arara properans cum processisset ad illara, Quo sacer antistes munia digna dabat, Paulinus, quis at ille foret, raox flagitat ultro; . Intendes famulus reddidit orsa sibi. v. 575. Ille ut cognovit primam sobolem hunc fore regis, Conticuit; coeptum ille peragrat iter. Denique post spatium Pippinus venerat heros Magnanimum iuvenuni cum comitante choro, Paulinus celerans famulum compellat eundem, v. 580. Et rogat; ille iterum vera referre parat. Praesul ut agnovit nomen, regique recordans Mox caput inclinans: pergit at ille celer. Ultimus ecce venit Hludowicus, et ocius arara Amplectens supplex sternitur atque solo. V. 585. Inlacrimansque diu precibus poscebat Olympi Regnantem Christum, quo sibi ferret opem. Hoc sacer aspiciens, sella se sustulit ardens Conpellare sacrum cum pietate virum. Antea nam, Pippin Caroloque abeunte, sedili v. 590. Haeserat, et nullis vocibus orsa dabat. Denique rex vatem prostrato corpore adorat, , Paulinus regem suscipit ecce pium. Hymnica dicta dedit vario sermoije referta : „Perge", ait, „ad Carolum pro pietate. Vale." v. 595. Caesaris ut primo vates pervenit ad aurem, Ordine cuncta suo haec recitavit ei: „Si eleu.«! e vestro Francorum semine regem Ordinat, iste tuis sedibus aptus erit." Haec paucis sapiens Carolus pandebat alumnis, v. 6oo. Quorum causa sibi credula sive placens. Št. 287. 793. Ko je frankovski kralj Karol hotel z Obrt končati boj, katerega je bil pričel, ter se pripravljal, da bi i2 nova šel v Panonijo, je dobil naznanilo, da so Saši v pokrajini Hriustri') ob reki Wezeri napadli in uničili tisti del vojske, katerega je peljal grof Teodorik po friski zemlji. Vsled te nesreče se Karol takrat ni napotil v Panonijo. Vendar se kaže, da so posamezni oddelki pač prišli na obrska tla ter jih pustošili.') Ann. Einhard! ad a. 793 (ed. F. Kurze, p. 93): „Cum rex bellum a se inchoatum conficere cuperetet Pannoniam iterum petere disposuisset, allatura est copias, quas Theodericus comes perFrisiam ducebat, in pago Hriustri iuxta Wisuram fluvium a Saxonibus esse interceptas atque deletas. Cuius rei nuntio accepto niagnitudinem damni dissimulans iter in Pannoniam intermisit." Ann. Petav. ad a 793 (MG. SS., 1, 18): „Gloriosus rex Karolus iterum resedit Bawarios, raissisque exercitibus suis, vastavitque Hunia, victorque resedit Bawarios." Ann. Guelf. ad a. 793 (ibid., I, 45): „Karolus resedit Reganespuruc; inde transmisit scara ') sua ubi necesse fuit." Poeta Saxo ad a. 793, lib. Hl, v. 147— 155 (Jaffö, Eibl. rer. Germ., IV, 579): v. 147. „Cum rex ad coeptum statuisset conficiendum Belli certameii Hiiiios invadere rursus, Comperit, extiiictas Theodricus düx legiones v. 150. Quas per Fresonum pagum Hriustri vocitatum Ducebat. Nam Saxonum periere dolosis Insidiis captae Wisure prope litora pulchra. Dissimulans igitur tanti infortunia dampni, Intermisit iter, quo disponebat adire v. 155. Pannonias et cum Hunis committere pugnam." Št. 288. 794, dne I. junija in naslednje dni. Frankfurt. Frankovski kralj Karol je v Frankfurtu zbral državni zbor in pa sinodo, kaferih se je med drugimi udeležil tudi oglejski patriarh ') Sedaj RUstringen pri izlivu reke Wezcre na njenem levem bregu. ') Morebiti je frankovski kralj poslal nekoliko trum na obrsko zemljo, da bi lažje obvaroval meje svoje države pred .sovražniki. ') Scara = Schar (truma, četa). Pavlin. Na ondotni sinodi so zavrgli nauk toledskega') škofa Elipanda in urgelskega') škofa Feliksa, ki sta učila, da je Kristus pravi božji sin le po svoji božji naturi, a po svoji človeški paturi je samo posinovljenec božji. Ann. Lauresh. ad a. 794 (MG. SS-, I, 35): „In ipso anno domnus rex apud villam Franconofurt celebravit pascha; sed in estivo tempore con-gregavit universalem synodum cum missis domni apostolici Adrian!, seu ipsum patriarcham Aquiliensem domnum Paulinum .. Chron. Moiss. ad a. 794 (ibid, I, 300): „Rex Karolus apud villam Franconcfurt celebravit pascha. Sed in aestivo tempore, anno 26 sui prin-cipatus, congregavit universalem synodum cum missis domni apostolici Adriani papae, seu patriarcha Aquileiensi Paulino arcbiepiscopo . . ." Pauli diaconi Continuatio Romana (MG. SS. rer. Langob., p. 202): „Anno 794. in Galliis in loco qui Frankinisfurth dicitur adversum Elifan-duLn\ ToUe.ta.s\«. S'idi^ epšsc.op'-'-'''^ ^^ FeUce.ni sv), 63. — Antovska zemlja (f, töv ^Avtwv). 63. — Antovski poslanec Mezamir, — Antje: Dabragezas, Idarizij. Kelagast. [Antonij (Antonin), patriarh (nadškof)-1 gradeški, prej opat v brondulskem- samostanu, (Antonius patriarcha), Argcrunton (Argerunto), nekdanje mesto v Liburniji, 182. Arighfs (Archis), vojvoda beneventski, 249, 252. 204, 206, 208; (Antoninus patriar cha), 204, 207, 209. 212; (Antonius archiepiscopus), 208; (Antoninus ar-ciiiepiscopus) 207. — Njegovi sufra-' Ariminiensis, gl. R i m i n i. gani po Beneškem in Istri, 207, 208,' Aritheis, gl. R a teh i s 216 Antonij (Antonius), škof puljski, 5. -Njegovi ljudje (faniiliares), 5. Antonij (Antonius), cerkveni odvetnik (ecciesie defensor) v Istri, 96 Arkadlopolis ('Apy.as-.oicoAtc), nekdanje mesto v Traciji, 69. Armenija ('Ap;ji.čv(«), 87. Arn, gl. Arno. Arncfrit, sin furlanskega vojvoda Lupa, Antoninus, gl. Antonij. ! 178. Appa, hči furlanskega vojvoda Gisulfa, Arno (Arn, Arno, Arnus, Aquila), škof, 145 Apsarus, gl. Oso r. Apsih ('A'jii-/), obrski poveljnik, 137. Aquae, gl. A a ch e n. Aquasgranum, gl. Aachen. Aquaviva, nekdanje mesto v Panoniji, 182. Aquila, gl. Arn o. Aquilegensis, gl. Oglej. Aquilegia, gl Oglej. Aquilegia nova, gl. Grad ež. Aquilegiensis. gl. Oglej. Aquileia, gl. Ogle j. Aquileia nova, gl. G rade ž. Aquileia vetus, gl. Oglej. Aquileiensis, gl. Oglej. Aquiliensis. gl. Oglej. AquJsgranum, gl Aachen. , Aquitania, gl. A k v i t a n i j a. I Aratij ('.ApäTiOc), bizantinski poveljnik | v bojih zoper Slovene 47. Aravona, nekdanje mesto v Panoniji, 182. Archis, gl. A ri gh is. Ardagast ('AfSstvtzc-s;, Ardagastus, Andragastus), slovenski poveljnik, ki se -je po Traciji bojeval z Bizantinci, 90, 108. Ardenl (Ardenna, Ardinna),- gorovje na Francoskem, 165. Ardenna, gl. A r d e n i. -Ardinna, gl. A rde ni. Aretinus, gl. Arezzo. Arezzo, mesto v Italiji. (Reci civitas), 158. — Ondotni prebivalec (Aretinus), 158. Argait, furlanski župan (sculdahis), 195. Argaone, gl. Dragonja. Argentea urbs. gl, Strassburg. pozneie nadškof solnograški, 224, 264, 265, 266, 267, 275. 279, 300, 301, 306, 307, 313, 314,315,316, 318, 319, 321, 322, 324, 327,328, 330, 332, 333, 334. Arrabo fl., gl. Raba. Arsia civitas, nekdanje mesto tik Rase v Istri, 182. Arsia fl., gl. Raša. Artara, nekdanje mesto na Kranjskem, 182. Artenia, gl. Rti n. Asbad ('AffJiaS-/;«:), bizantinski povelj • nik v bojih zoper Slovene, član telesne straže cesarja Justinijana ter vpisan med takozvane kandidate, 45. Ascha, gl. A s ch a ch. Aschach (Ascha, Aschacha, Aschaha), kraj na Gorenjem Avstrijskem od Linza proti zahodu, 256, 275, 279. Aschacha, gl. Aschach.. Aschaha, gl. Aschach. Ascmum ("A!:r,f;,5v, "Acv-ov) mesto ob reki Osmi v Dolenji Meziji, 118. Asilum, gl. A s o I o. Asinarij ('Astväptoj), gotovski poveljnik, 21. Asolo (Acilum, Asilum, Altillunri), mesto na Beneškem od Trevisa proti severu, 100. — Asolska cerkev (eccle-sia Acelina), 102. — Asolski škof Agnel. Astago, gl Adiža. Astika ('AsTiy.-i^), pokrajina ob Črnem morju od Carigrada proti severozahodu, 47. 90. Astulphus, gl. A i s t u 1 f. Atalarik (Athalaricus), kralj Vzhodnih Gotov, 13, 14. Atamine» najbrže pokvarjeno iz „Ad Aeiiionam" — Ljubljana, 182. Atanazij ('A^avac-c;), last bizantinskega poslanca Leontija, 49. Athalaricus, gl. A t al ar i k. Athanasius^ gl Atanazij. Athlophorus gl. Dem etri j. Atila (Attila, Atiyla, Atila), kralj hunski, 71, 78, 85, 182. Attila, gl. Atila. Atton, iz prva opat, pozneje Škof frei-sinški, 239. 315, 333. Attvla, gl Ac i I a. Au (Auua), otok v Chiemskem jezeru j na Bavarskem, 225. Audacerus, gl. A v d a k e r. Audoin (Auduin, Au3otj{v), kralj lango-bardski, 36, 42. Auduin, gl. Audoin. Augsburg, mesto na Bavarskem. — Ondotna cerkev (ecclesia Augustana), 102. Augustana ecclesia, gl. Augsburg. Augustinus, gl. Avguštin. Augustus^ gi. Avgust. AureÜanus, gl, A vreli ja n Ausonia, gl. Italija. Auster, gl. A u s t r a z i j a. Av strasia, gl. Avstrazija. Austrasii, gl. Avstrazija. Austria, najbrže BeneSko in Furlansko, 289. Autarl, kralj langobardski, 97. Auua. gl. Au. Auximum(Au^tfAOv),sedaj mesto Osimo v Italiji od Jakina proti jugu, 27, 28. Avares, gl. Obri. Avari ("Aßapot), g^ Obri. Avaria, gl, Obri. Avdaker (Audacerus), preglednik (missus) frankovskega kralja Karola 1., 273. Avernus (sc. lacus^, jezero blizu Nea-pola v južni Italiji, 24. Avgust (Augustus), skof concordijski. 102. Sv, Avguštin (Augustinus), 68, 304, 307. — Njegova knjiga „De cateci-zandis rudibus", 304. Avguštin (Augustinus) presbiter, ki je med Slovenci oznanjeval krščanstvo, 260. Avguštin Benečan (Augustinus nomine Venetum), 23. Avonciensis, gl. A vo r ici e n si s. Avoriciensis (Avonciensis) ecclesia,— Ondotni škof Aaron, 85. Avrelijan (Aurelianus, Aupir;atc(vo;),Škof poreŠki, 186. Avstrazija (Austrasia, Auster, regnum Austrasiorum). vzhodni del frankov-ske države, 163, 165, 166. Aystulfus, gl. A i s t u 1 f, Azovsko morje (Matw-:;; Xii/vv;), 55; Meotides paludes), 329. Babilonci (ot Iv JJa.GiuXwvt), 10. Badov^^arii, gl. Bavarsko. Bagoaria, gl. Bavarsko. Bagoarii, gl. Bavarsko. Baguarii, gl. Bavarsko. Baiae, gl. Baje. Baiaria, gl. Bavarsko. Baiarii, gl. Bavarsko. Baiearii, gl Bavarsko. Baioarii, gl. Bavarsko. Baiovarii, gl Bavarsko. Baiowaria, gl. Bavarsko. Baiowarii, gl. Bavarsko. Baiuarii, gl. Bavarsko. Bajan, kakan obrski (b Bataver c v/e^Awv im 'Aßäpov), 82. Bajc (Baiae , nekdanje mesto v južni Italiji, 24. Bakh (l^a-A^oc), presbiter in oČe bizan-tin.-{AxVy.bv y.pÄTo;), 120. — Bizantinske pokrajine, 88 — i'jizantinski otoki, 82- — Bizantinska mesta (urbes Ro-manorum), 82. Bizantinci (o\ 'i'toj/abO. 21. 27, 33, 42, 44, 45, 47, 49, 50, 54. 62, 69, 82, 87. 90. 104, 106, 108, 110. 113, 118, 132, 133. 137; (TC -VWV 'Pw-^awov sO-voc), 104; (-/J twv 110; (Romani), 104, 108, 110, 113, 118, 133, 137, 140, 149,213,243. — Bizantinci: Atanazij, Vitalijan. Bizantinski cesarji (JxWxst;, auTC/.si- Topsc, imperatores, domini, serenis-simi domini, principes, piissimi prin-cipes), 65, 69, 78, 87, 102, 105, 126, 127, 130, 135, 141, 148, 171. — Cesarji: Justin I., Justinijan I (Fla-vijan). Justin 11., Tiberij Konstantin, Mavricij, Foka, Heraklij, Konstant, Konstantin IV., Leoncij, Leon III., Konstantin V., Leon IV. — Dvor bizantinskih cesarjev (palatium), 105. Bizantinska vojska (6'Pwrj.«((i>v jTpaTc^), 33. 45,47,54.62; (c ßa^'.Xsw; tT^pa-rcc), 47; (Tb 108, 113, 118; (at 108. 113, 137; (-WV 'Ptofxai'wv 113; (ol fjialV.ot Aoca), 113; (exercitus rei pu-blicae), 59; (Romanae militiae), 118; (RomaTcae militiae), 118; (Romaici potentatus) 108; (Romana virtus), 113.— Bizantinski legioni (-ra'Pii>-{^.aiy.a Tavjy^a-a), 44, 56. — VzhoJna vojska (orientalis exercitus). 180. — — Pešci (r, Trsuty.v; 3jva;jLi; twv 'Pw- 108; (pedestris virtus Romanorum), 108. - Poveljniki (et *Pti)|xa{o)v cTpÄ-criVct), 33, 47; (ot -cwv 'l\o|Aa{(i)v 108, 1 lO; (ot Tou Pw'i^iwv cTfO'.'rou af/ov'ec), 47. Poveljniki po Iliriji in Traciji (oi ap'/cv';£; sv -.i 'IXAupioi; y,ai 6pac{v), 45. — Poveljniki: Aleksander, AraCij, Asbad, Belizar. Chilbudij, Dabrage-zas, Ederma, Gentzon, German, Gu-duis, Ivan (Vitalijanov neČak in Germanov zet). Ivan Phagas. Ivan (poveljnik na otokih in potem v ilirskih mestih). Justinijan (Justin), Komen-tiol, Konstancijan, Lazar. Magnus, Martin, Narzet, Nazar, Peter, Prisk, Scholastik, Sergij, Seth, Tatimer, Tul-Ujan. Usigard, Valerijan, Ver, Vitalij. — Vojaški mojster (magister mili-tum) Guifar. — Stotnik Foka. —-Vojaki, 47. — Bizantinski vojak Bur-kentij. — Bizantinska hrabrost (to Ävcpavax^ey.a, YJ *Pw;y.a'!(ov), 90, 118. — Bizantinski sovražniki — Pcrzi, 82. — Bizan- tinski ujetniki, 33, 47, 87, 90. — Brescia (Brexia), mesto v severni Ita-Bizantinski pretendent Mezezij, liji, 79. — Oniiotni škof Teodor Bizantinsko uradništvo. Eksarhi v (Theodorus Brixiensis).— Ondotni Ravenni, 140, 171. — Ravennski langobardski vojvoda Aiiciiis. eksarhi: Smaragd, Roman, Kalinik, j Brexia, gl. Brescia. Evtihij. — Eksarhov svetovalec Ma- i Brexillus, sedaj Brescello poleg Pada rijan. — Skribon (cxpißuv) Bonosus j od Crenione proti jugovzhodu, 140. na bizantinskem dvoru.— Kartularij | Brinta, gl. Brenta. Smaragd na bizantinsketi dvoru. — i Brioni (insula Brivona), otok v južni Evnuh (ž sivsOyo;) Scholastik na dvo-1 Istri blizu Pulja, 30. ru. — Domestik (t;; kv. trn oUla:)' Brišče (Broxas), vas blizu Nadiže na Chilbudij. — Kubikularij (y.sußtxou-1 zemlji beneških Slovencev, 179. Asipis;) Kalopodij. — Prepozit (-fa;-1 Britanija (insula Brittanniae), 288. — Koihr;;) Kalopodij. — Kuropalat (y.ou-1 Ondotni arhidijakon Alkuin. pczx/.x-r,c) Justin.— Kandidat (y.av-1 Brictannia, gl. Britanija. 5i5a-i?) Asbad. — Senator (irr,p ey. Brivona insula, gl. Brioni. JiO'jXi;;) Leonrij. — Član telesne straže | Brixiensis, gl. Brescia, (žjpjsipc;) Asbad. — Bizantinski pa- Brondulo (Brondulo, Brendulu), kraj triciji: Belizar, Narzet. Evticij. — Bi-1 na Beneškem. — Ondotni benedik-zantinski poslanci: Konstancij, l^av-, tinski samostan sv Trojice, 204.— rencij, Leontij.— Bizantinski pisa-I Samostanski opat Antonij, telji: Agathias, Prokopios. .Broxas gl BrišČe. Blatno jezero (Lacus Pelsois, Lacus I Brunhilda (Brunichildis), frankovska Pelissa) na Ogrskem, 182, 301. I kraljica. 119. Boga, gl. Buje. j Brunichildis. gl. Brunhilda. Bolcan (in Bauzono), mesto na Ti-1 Budes, gl. Bus o. rolskem, 239. | Budes, gl. S. Andrea. Bolgari (BsjA^apo!), 118; (Bulgari), | Buje (Boga), kraj v Furlaniji, 285.— 1Ö4; (Burgari), 164; (Vulgares), 51, i Ondotna cerkev sv. Lavrenclja, 285. 301, 312; (Vulgares), 74, 118, 164. Bulgares, gl Bolgari. — Bolgarski vojvoda .'^Iciok. — Bol-' Bulgari, gl. Bolgari, garski jezik, 164 ! Burgari, gl. Bolgari. Bologna, mesto v Italiji. — Ondotni: Burgiindija (Burgundia) 165, 182. škof German (Germanus Bononien- | Burkentij (Houpy.dvti;;), bizantinski vo-sis). I jak, ki je bil zarad izdajstva sežgan, Bonifacij (IV), rimski papež, 142. | 27. Bononiensis. gl. Bologna. J Burnutn (Biüpvov), nekdanje mesto v Bonosus (15(i>vci)cro?) Žlan telesne straže ' Dalmaciji, 21. bizantinskega cesarja Mavricija z na-I Buso (Budes), otok pri izlivu Avše v slovom cy.pijiwv, 137. | morje, 78. — Ondotni grad (caslel- Boruch gl Borut. . lum), 78. Borut (Borutb. Boruch). vojvoda ka-' Bustricius, reka v Panoniji, 182. rantanskih Slovencev, 220, 223 —| Byzantium (Hj'sXvi-sv), gl. Carigrad. Njegov sin Gorazd. — Njegov nečak . Cacatius, gl. Gorazd. Hotimir. I Cacco, gl. Kakon. Boruth, gl^ Borut. j Caharija (Zacharias), rimski papež, Bovianum (sedaj Boiano). mesto v j 224. 231, 235. južni Italiji. 164. . Calcedonensis, gl. Chalcedon. Bregenz, mesto ob Bodenskem jezeru, Calchidonensis, gl. Chalcedon. 151. ' Calcidonensis, gl. Chalcedon. Brendulu, gl. Brondulo. ' Calistus, gl. Kalist. Brenta(Brinta),rekanaBeneškem,]82.'Callinicus, gl. Kalinik. CallistLis, gl. Kalist. Ganibus, gl. Kamp, Camp, gl. Kamp. Campania gl. Kampanija. Campogeiau, gl. Innichen. Canciani (sc. Cancius Cancianus et Cancianilla), g!. Kancijani. Gancianilla, gl. Karicijanila. Cancianus, gl. Kancijan. Cancius, gl. Kancij. Caodianus, gl. Kanciidijan. Candianus vicus, vas blizu mesta Rimini v Italiji, 142. — Candiana nacio, i42. Candidianus, gl. Kandidüan. Caorle (Caprules castcUum), mesto na Beneškem blizu izHva reite Livenze . v Jadransko morje, 78. — Caorlska škofija (Caprullanus episcopatus, Ca-pruUnum episcopium), 78. Capraria insula, gl. Koper. Caprea insula, gl. Koper. Capris, gl. Koper. Capriiana insula, gl. Koper. Caprulanus, gl. Ca orle. i Caprules, gl. Ca o r I e. I Caprullanus, gi. C a orle. ' Carantani, gl. K a r a n ta n i j a. j Carantanum, gl. Karantanija. ' Cardciaca, nekdanje mesto v pokrajini Valeriji, 182. Carentani, gl. Karantanija. Carenthia, gl. Karantanija. Carigrad, glavno mesto bizantinske države, 67, 120, 129. 137, 171, 186; (ßu^äv-rtov), 33, 44, 45. 47, 108, 113, 118; (Byzantium). 118; (Kt.>v!:Tav:t-vcjzoXic)) 69; (Constantinopolis), 60,," 96,1.58. 192; (Coastantinopulis), 39; | (kraljevsko mesto). 130; (regia nrbs), 158, 207, 209; ^acfAvc), 87; (-h TČAt?), 69, 90; (ToaGTu), 118; (urbs Roma), 30; (sacratissima urbs), 103;' (civitas), 90. — Carigrajsko predmestje (xb But^avc/ov TpoixsTew;), 15, 62. — Carigrajsko zidovje (teT/o; 69. — Teocio-zijevo zidovje (':v.ycq 0£o3oc'.«)t5v), 69. — Največja carigrajska cerkev (tb i./ivta-cov 108- — Okolica cerkve sv. Stratonika (tä yi^r, tc-j «7(o'j ^TpaTCviy.cu), 69. Carigraijski patriarh (Constantinopoli" tanus pontifex) 78. — Njegovi škotje, 78. — Carigrajski dijakon Anatolij. — Drugi občni cerkveni zbor v Carigradu, 85. — Peti občni zbor v Carigradu (quinta universalis synodus, synodum quinta, quintum universale concilium), 60, 156, 191, 192,308. Carlus. gl. K^rol. Carnech patria, gl. Kranjsko. Carneola patria, gl. Kranjsko. Carnich patria, g\. Kranjsko. Carnii, gl. Kranjsko, Carniola, gl. K r a n j s k o. Carnium, gl. Kran j. Carnuntum. gl. Karantanija. Carolus, gl. K a r o I. Carontani. gl. Karantanija. Caspiae porta, gl Kaspijska vrata. Castorius, gl. IC a s t o r i j. Castus, presbiter, 85. Catio, nekdanje mesto v pokrajini Valeriji, 182. Catuna, gl. K a t u n a. Causiacum, gl. Choisy au B a c. Celeiana ecclesia, gl. Celje. Celje, mesco na Štajerskem. — Celjska cerkev (ecclesia Celeiana), 85; (ecclesia Vejentana provinciae Istriae, ly.y.at.ci'a 'i^tp^a^), 186 — Celjski škofje: Ivan, Andrej. Cemicas gl. S e m i k a. Ceneda, kraj na Beneškem med Bel-lunom in 'Previsom, 182. — Cened-ska sedla (iuga Cenetensium), 329- — Cenedska cerkev (ecclesia Cene-tensis, ecclesia Cessensis), 83. — Cenedska škofija v istrski eparhiji lecclesia Cenetensis provinciae Istriae, ly.y.AYjcta Ks-co^ Izapyja; 'IcTcfa;), 186. — Cenedski škofje: Vindemij, Urzin. — Cenedski vojvoda Urz. Cenetensis, gl. Ceneda. Centenaria, gl Centenara. Ccntenara (Centenaria), kraj blizu Gradeža, 211. Cessensis, gl. Ceneda. Chalcedon (adj. Chalcedonensis, Cal-cedonensis, Calcidonensis, Calchido-nensis), nekdanje mesto v Mali Aziji nasproti Carigradu. 102. — Chalce-donska sinoda (Četrti obČni cerkveni zbor, synodus quarta), 60, 68, 85, 93, 94, 95, 102. 191. Chamar, oče turinškega vojvoda Radulfa, 167. Cheitmar, gl. H o t i m i r. Cheitmarus, gl. H o t i m i r. Chemingus lacus, gl. C h i e m s k o jezero. Cherson (Xspsiiv), nekdanje mesto na Krimskem polotoku, 87. Chethmarus, gl. H o t i m i r. Checmar, gl. H o t i m i r Cheumarus. gl. H o t i m i r. Chiemsko jezero (Chemingus lacus) na Bavarskem, 225. — Ondotni otok Au. Chilbudij (X'.Aßouä'.s;), bizantinski poveljnik in domestik (i'.? Iy. Tij; o'.y.ia?) cesarja Justinijana, 17, 33 Chilbudij (XtAßoüäio;), neki Ant, ki je kot ujetnik živel med Sloveni, 33. Childepertus, gl. H i I d e p e r t. Chitos(X!-:s:), kraj blizu Carigrada, 69. Chiusi, mesto na Toskanskem, 252. — Ondotni vojvoda Reginbald. Chlotharius, gl. K 1 o t a r. Choisy au Bac (CausiacUm), kraj na severnem Francoskem, 321. Chremisa, gl K r e m s m ü n s t e r. Chremsa locus, gl. K r e m s m il nster. Chremsa rt., gl. Krems a. Christoforus, gl. Kri sto for. Christopborus, gl. Kri st of or. Chumberch. gl. K u m b e r g. Chunibert (Chunipreht) iudex, 256, 279. Chunipreht, gl. Chunibert. Ciprijan (Ciprianus. Cyprianus), gra-deški patriarh, 150. 156, 158. Ciprijan dijakon, 114. Cirijak (^Kupiay.i;, Cyriacus), škof pulj ski. 186. Sv. Ciril. — Trdnjava sv. Cirila v Scitiji (fpoipisv Kupf/.Xcu aviou), 57. Qiril, škof aleksandrijski, 94. Cisalpini montes, gl. Alpe. Civitas, gl. Čedad. Civitas Austria, gl. Čedad. Civitatensis, gl. Čedad. Claudius, gl. K 1 a v d i j. CIautiburgum, nekdanje mesto v pokrajini Valeriji, 182. Clemidium, nekdanje mestu na Kranjskem, 182. Cleph, gl. K I e f. Cliena, nekdanje mesto na Kranjskem, 182. Colcu magister, 277. Colonia, gl. Kolin. Comacchio (Comiaculum), mesto v severni Italiji, 229. Comageni civitas in monte Cumeo-berg, 280. Conientiolus, gl. K omen ti o 1. Comiaculum, gl. C o m a c c h i o. Comisberg, gl. K u m b e r g. Concordia (Concordia Concordiensis civitas), mesto na Beneškem blizu Portogruara. 23, 182. — Ondotna cerkev (ecclesia Concordiensis), 85, 102. — Ondotni škofje: Klarisim, Avgust. Constans, gl. K o n s t a n t. Constantia, gl. Konstanz. Constantinopolis, gl. Carigrad. Constantinopulis, gl. Carigrad. Constantinus, gl. Konstantin. Constantius, gl. Konstancij. I Continopolis, gl. Koper. Corka, gl. Krka. Corcac, gl Kokra. Corinthon, gl. Coriton. Coriion (Corinthon), nekdanje mesto v l.,iburniji, 182. Cormonense Castrum, gl. K orni in Cormones, gl. Kormin. Cormoiis, gl. K o r m i n. Cormonum, gl. Kormin. Cornacutn, nekdanje mesto v pokrajini Valeriji, 182. Corvolus, gl. Korvul. Cozbarius. gl K oz h ar. Cremona (Cremonensis civitas), mesto v severni Italiji, 140- Cristoforus, gl. Kri s to for, Crodobertus, gl. K rod o be rt. Crunzinwiteti, najbrže sedanji Krona-withet pri Urfahru na Gorenjem Avstrijskem, 256. Cruppi, nekdanje mesto na Dolenjskem, 182. Culpa, gl. Kolpa, Cumberg, gl. Kumberg. Cumeoberg mons, gl. Kumberg Cummiberg, gl. K um berg. Cunincpercc gl. Kuningpert. Cunincpcrius. gl. Kuningpert. Cvprianus, gl. C i pri ja n. Cyr (Cyrus), nekdanje raesto v severni Siriji, 102. — Ondoini škof Tco-dorit Cvriacus, gl Cirijak. Čedad, mesto na Ftirlanskem (^Foro-iulium), 182, 213, 254. 308; (Ko-roiuli), 178. 179, 189, 195. 213. 273; (Foroiulii), 182, 213. 285; "(Forum Iiilii), 71; (lulii Forus), 329; (Forum luiiense), 254; iForoiulien.se Castrum) 71, 213; (Foroiulense Castrum), 145; (Foroiulanum Castrum). 71, 145, 179. 213; (Foroiulianum Castrum). 213; (castrun^ Forojulii). 71, 213; (urbs Forumiulii). 254; (Furiolana urbs), 254; (Foroiulanum oppidum), 145; iForoiulana civitas), 71; (Foroiufiensis civitas), 23; (Fo-roiulis civitas). 254; (Civitas Austria), 71, 213. 214. 269; (Civitas). 214, 2l9. — Čcdadsko mestno obzidje, 145. 213. — Ondotna cerkev Marije Device, 308 — Cerkev svetega 1 vana^ 214.— Gostišče (senodochium) sv. Ivana, 285 Čedadski škof ali patriarh (namreč Sig-vald), 254. — Patriarhova palača, 214. — Čedadska sinoda, 308. — Ccdadski rojaki (nationc Civiiaten-ses): Pavel dijakon patriarh Sigvald. Čehi (Beehaimi), 280. Čor}u, gi. Tzurulum. Črno morje (Ponticum mare), 52; (llovtsc TOO Kücei'vsy), 55. Dabragczas (Aaft^avj^a;, A^^pa^s':«;), bizantinski poveljnik, ki je bil po rodu Ani, 56. Dacija (Aav.ta, Dacia), 52, 62. — Daki (Aity.a-). 43. Dagobert I. (Dagobertus). kralj fran-kovski, 161, 163, 164, 165, 166, 167. — Njegov sin Sigibert — Njegov poslanec Siharij. Daissilo, gi. Tasilo. Dalmacija (AaA.Lf.a-iia^ 19, 21, 28. 43, 47; (Oalmatia). 169; nielmatiarum provincia). 13: (Dalmatie regiones), 86. — Dalmatinska meja (terminus Dalmatiarum'), 329. — Dalmatinski predsednik grof Osvin. — Dalmatinski rojak (natione Dalmata, na-tione Dalmaticus, nacione Dalmacie civitatis, origine Dalmatinu«), 169, 172. Damijan (Dammianus), škof pavijski, 191. Dammianus, gl. Damijan. Dan (Agit), nekdanje mesto v Libur-niji. 182. Danaper, gl. Dnepr. Danaster, gl. Dnestr. Danci (Aaviov ta sO-vy;, Dani), 7, 261. — Danski kralj Sigifrid. Dandulus, beneški pisatelj, 60. Danovius, gl. Donava. Danubii (Aä\o6ß;ci), gl. Pod on a v ci, Danubius» gl Donava. Danuvius, gl. Donava Dasilo, gl. T a si I o. Daurentij (A^ypsvw;), slovenski sta rejšina. 82. Daurita (Aaypi-ra;), slovenski starejšina, 82. David, kralj izraelski, 245. Dekaton (Ar/.aTOv), kraj blizu Carigrada, 69. Dctmatia, gl. Dalmacija. Sv. Demetrij ali Athlophor, mučenik, 89, 120. — Cerkev sv. Demetriia v Solunu. Deodcricus, gl. Teodori k. Deoningus,solnograški duhovnik,205. Deoto, sin bavarskega vojvoja Tasila, 256. Dervanus, gl. Drv an. Desiderus gl. Oeziderij. Deziderij (Desiderius), vojvoda istrski, pozneje kralj langobardski, 229,233, 248, 269 — Njegova soproga. 248, 269. — Njegova hči, 248. — Njegov sin Adelchis. Dietach (Todicha, Thodicha), vas na Gorenjem Avstrijskem blizu Steyepa, 256, 279. — Gozd pri Dietachu (forst ad Todicha), 256 — Fluvius Todicha (Thodicha). 275. 279. Dnepr (Danaper), reka na Ruskem, 52. Dnestr (Danaster), reka na Ruskem 52. Dolgo zidovje i^^y.pä t£(/,y;) med Marmorskim in Črnim morjem za en dan hoda od Carigrada proti severozahodu, 47, 88. 90; ("s ■vei/e? [xay.psv), 69; (longi muri). 90; (Ana-stazijevo zidovje,'Ava<;-;acia/.bv xeiyo!;), 69. Domicijan, metropolit melitenski ter svetovalec bizantinsitega cesarja Mav-ricija, 91. Donat (Donatus), gradeški patriarh, 198, 201, 202, 203, 204 Donatianis, nekdanje mesto v pokrajini Valeriji, 182. Donaugau (Tonahgaoe), okraj ob Donavi blizu Reznega, 279. Donava ("IcTfo; "k^ps;), 7,16, 17, 22, 27, 33, 36, 40, 42, 43, 45, 47, 50. 57, 82, 87, 106, 108. 110, 113, 132, 133, 137; (770T«!J.5;), 118; (Hister), 71, 108, 110, 133, 137, 162, 303; (Ister), 108, 110, 133, 137; (Istris), 329; (AavoOßi;), 69; (Danubius), 48, 71, 76. 162, 264, 273, 280, 283, 301, 302, 303, 324, 329; (Danuvius), 69; (Danovius), 280. 301. Dorostolus (AopöcicXo;), sedaj Silistra ob Donavi na Bolgarskem, 108. Sv. Doroteja (S. Dorothea), devica, 72, 73, 78. Dorothea, gl. Doroteja. ; Dorotheus presbiter, 85., Drač (Epidamnus), mesto v Albaniji, ■ 40, 182. Dragonja (Argaone), reka v Istri 182. Drava (Dravus), 301, 324; (Trabus), 264; (Dravis), 182; (Drauva), 329. Dravis, gl Drava. Drenopoljc ('AžpiavcO toXi?, 'ASpia-voiitoXtc, Hadrianopolis, Adrianopo-1 lis), mesto v Traciji, 47, 90, 137. Drizipera (Aptifcspa, tai), kraj v Traciji, kjer je bilo truplo sv. Aleksandra shranjeno. 69. 108, 113, 118. Drungaoe, g!. T r a u n g a u. Drvan (Dervanus), vojvoda lužiških i Srhov. 163. Drypias (Apuziac), kraj blizu Carigrada, 69 Dupllter (Dupliterus), presbiter, ki je med Slovenci oznanjeval krščanstvo, 251 Durus mons, gl. Ture. Dvainštirideseteri mučenikl (qua-draginta et duo martyres), 72, 73. Eanbald, nadškof v Yorku na Angleškem, 306. Eberstallzell (Rporestal), kraj na Gorenjem Avstrijskem od Kremsmiln-stra proti zahodu, 256, 275, 279. Ebona, gl E n o n a. Eborea civitas, gl. I v r e a. Ecuno, nekdanje mesto na Kranjskem, 182. Ederma ('K3£p|jio;<;), sin Kalopodijev, bizantinski poveljnik, .69. Edessa, mesto v Mezopotamiji, 102. Ehericus, gl. Erik. Eirene (Elp-i^vr,), gl. Ire n a. Ekehard (Ekkehardus, Ekihardus), di-jakon, ki je med Slovenci oznanjeval krščanstvo, 227. Ekihardus, gl. Ekehard. Ekkehardu.ii, gl. Ekehard. Elebra, nekdanje mesto na Kranjskem, 182. Elias, gl. Helija, Elifandus. gl. E 1 i p a n d. EHpand (Elipandus, Elifandus), škof toledski, 282, 288 289, 290, 308, Ellarus, gl. H i 1 a r i j. Elona, gl. E n o n a. Emarus (Emerius) presbiter, 85. Emerius, gl. Emarus. Emilija (Aemilia), pokrajina v severni Italiji, 289. — Ondotni rojak (na-tione Aemiliae, nacione Emilianen-sem civitatem). 221. Emilijan (Aemilianus. Emilianus), iz prva dijakon, potem arhidijakon in poslednjič patriarh gradeške cerkve, 221, 228. Emonensis, gl. Novi grad. Enghilramnus, gl. A n g i 1 r a m. Enisa, gl. A n i ž a. Enona (Elona, Ebona), nekdanje mesto v Liburniji, sedaj Nin v Dalmaciji, 182. Eoin. gl. Evin. Eperunto, nekdanje mesto na Kranjskem, 182. Epliesus, nekdanje mesto v Mali Aziji. — Ondotni cerkveni zbor, 85. Epidamnus, gl. D r a č. Epifanij (Epiphanias, Epyphaniiis), iz prva notar, potem pa patriarh gra-deške cerkve, 85, 149, 150. Epiphanias, gl. Epifanij. Eporestai, gl. Eberstallzell Epyphanius, gl. Epifanij. Equitania, gl. Ak vi ta ni ja Erasma, gl. Erazma. Sv. Erazma (S. Erasma, S. Herasma) . devica. 72. 73. 78. Erchanbert (Erchanbertus, Erchen-bertLis), presbiter, ki je med Slovenci oznanjeval krščanstvo, 257. Erchenbertus, gl. Erchanbert. Eresburc, kraj na Saškem, 244. Erfo, soustanovitelj opatije v Sestu in samostana v Saltu, 233. — Njegova brata Zanto in Marko. Ergine (^Kcvtvfa;), reka v južni Traciji, 90. Erichus, gl. E r i k. Ericas, g! Erik. Erih, gl. Erik. Erik, vojvoda furlanski, (Ericus dux), 293. 298, 312,326; (Erichus dux), 293, 326; (Ehericus dux), 293 326; (Hericus dux). 299, 329; (Aericus comes), 293; (Erih), 326; (Heinricus dux\ 293; (Henricus dux), 293. Esclavi, gl. Slovani. Esclavini (^'K^y.XaßTvot). gl. Slovani. Etgar, slovenski vojvoda v Karanta-niji, 331. Ethetia, nekdanje mesto v Liburniji, 182 Etijopi 120. Kucii, gl. J Ü ti a n d c i. Eufemia, gl. Evfemija. Eufimia, gl. Evfemija. Eufrasius, gl. Evfrazij. Euin, gl Evi n. Euphemia, gl. Evfemija. Eurus (zoTaiAo; lilvpc;), gl. He brus. Euthicius, gl. Ev tiči j. Sv. Evfemija (S. Eufimia, Eufemia, Euphemia) devica, 72, 73, 78 — Cerkev sv Evfemije na Gradežu. Evfrazij (Eufrasius^l, škof poreški, 30, 65. Evin (Euin,Eoin), langobardski vojvoda v Tridentu, 79, 97. Evropa (E;»p«-;:yj), 113, 137. Evropa (Eypt£)7:ifj|. nekdanja pokrajina v Traciji tik Marmorskega morja, 47, 106. Evticij (Euthicius), bizantinski patricij, 229. Evtihij, bizantinski eksarh v Ravenni, 212. Evzcbij, nadškof solunski, 120. Fanas, gl. Plomin. FanOy mesto v Italiji, 115. — Fanski škof Leon. Fano (Fanum), mesto v Italiji, 105. — (Kateror) Fardulf, opat v St. Denisu pri Parizu, 316 Fastrada, soproga frankovskega kralja Karola (Velikega), 281. Fatcr, opat v K-remsmünstru, 256, 279. Sveti Feliks (5. Felix). — Njegovi ostanki. l58. Feliks, patriarh oglejski, 174, 183. Feliks, škof treviški, 102. Feliks, škof urgelski, 282, 288, 308, 320, 325, 332, 335. - Njegovo krivoverstvo (heresis Feliciana), 282, 288, 325. — Njegov krivoverski spis, 282, 320. — Njegova stranka (partes Felicianae), 334, Feliks dijakon, 109. Felix, gl. Feliks. Feltre (Filtrio, Filaria), mesto poleg Piave na Beneškem, 182. — On-dotni prebivalci (Feltrini, Feltrenses), 100. — Ondotna cerkev (ecclesia Fel-trina), 85, 102. — Ondotni škof Fontej. Feltrinus, gl. Feltre, Ferdulf (Ferdulfusl. vojvoda furlanski, 195, 196, 197, 199. Feroks (Ferox), opat v Organu pri Veroni, 285. Ferrara (Ferraria), mesto v severni Italiji, 229. Fidencij (Fidentius), škof zuglijski, 213. — Njegova stolica v Čedadu, 213. Filaria. gl. Feiere. Filistcjci, 317. Fihrio, gl. Feltre. Fines, nekdanje mesto v (posavski) Valeriji, 182. Pirmin, skof tržaški (Firminus Trege-stinae antistes ecclesiae), 139; (Firminus episcopus Histriae), 136. Flavijan (Flavianus) gl. J ust i n i jan. Flovius, kraj na Furlanskem, 177. Poka, iz prva stotnik, pozneje cesar bizantinski, 137. Fontegius. gl. Fontej. Fontej (Fonteius, Fontegius), škof fel-trinski, 85, 100, 102 — Njegov zastopnik na gradeški sinodi, presbiter Lavrencij. Formosa, gl Pul j Foroguliensis. gl. Furl an i j a. Foroiulanus gl. Furlanija. Foroiulanus, gl. Čedad. Foroiulensis, gl. Čedad. Foroiuli, gl. Furlanija. Foroiuli, gl Čedad. Foroiulianus, gl. Čedad. Foroiuliensis, gl. Čedad. Foroiulii, gl. Čedad. Foroiulis, gl. Čedad. Foroiulium, gl. Čedad. Forst, neki pašniki na Gorenjem Avstrijskem, 256. Sv. Fortunat. — Njegovi ostanki. 158. Fortunat (Fortunatus, Fortunatus hae-reticus). oglejski patriarh, 156, 157, 158, 159. Forum luliense, gl. Čedad. Forum lulii, gl. Čedad. Forum lulii, gl. Furlanija. Francia, gl. Frankovsko. Franconefurt, gl. Frankfurt. Franconofurt, gl. Frankfurt. Frankfurt (Franconofurt, Franconefurt, Frankinisfurth), 288, 289. — Ondotna sinoda, 288, 289, 290.— Ondotni državni zbor, 288. Frankinisfurth, gl. Frankfurt. Frankovsko (faXWa), 62; (Gallia), 119, 138, 288; (Galliae), 301; (Francia), 48, 226, 254, 261, 280, 301. — Frankovska zemlja (terra Fran-corum), 164. — Fr. kraljestvo (re-gnura Francorum), 163, 166, 301. — Meje fr. kralje.'tva (fines regni Francorum), 273. — Fr. oblast, 248, 301. — Fr. pokrajina (pagus) Seno-nago. — Franki (p!3eYvoi, Franci), 41, 43, 49, 54, 68, 112, 119, 148, 154, 163, 164, 165, 217, 223, 227, 243,-253, 254, 273, 278,280,293, 295, 301, 302. 312, 326; (Gallio-rum populus), 280. — Franki = Ri-puarci. — Fr. (galski) ško f j e, 102. — Fr. (galski) duhovniki, 102. — Fr kralji (Francorum reges), 138, 220, 286. — Kralji: Teodebert I., Teodebald, Klotar I., Hildebert II., Teodorik II., Teodebert II. Klotar II., Dagobert I. Sigibert III., Pipin. Ka-rol. — Fr. p 0 v e 1 j n i k i po Beneškem, 54. — Fr. grofje (Francorum comites), 254. — Fr. velikaši (pro-ceres Francorum), 326.— Fr. vojska (Francorum exercitus), 261, 301.— FrankoTski jezik (in nostra lingua), 301. — Frankovski («iiporfv-.y.o;), naslov bizantinskega cesarja Justini-jana 1., 44. Preising (Frigisinga), mesto na Bavarskem, 315. — Ondotna cerkev Frigisiensis ecclesia), 240, 333. — Ondotni škof Atton. Fresiones, gl. Frizi. Fresones, gl. Frizi. Fresonus, gl. Frizi. Fridibad (Frigibadas), predstojnik v Posavju, 6. Frigisiensis, gl. Freising. Frigisinga, gl. Freising. Frisia, gl. Frizi. Frisones, gl Frizi Frizi (Fresones, Fresiones, Frisones), ljudstvo ob Severnem morju, 280. — Njih zemlja (Frisia), 287; (Fresonus pagus), 287. Furgaii, gl. Furlanija. Furiolana urbs, gl. Čedad. Furiolanus, gl. Furlanija. Furlanija (^Foroiuli), 175, 177, 178, 179, 185. 210,215,254, 273; (Foroiulii), 71, 142, 156, 218, 222, 254, 285; (Forumiulii), 71, 145; (Forumiuli), 79, 177, 197; (Furgaii), 573; (partes Foroiulensium), 254; (partes Foroiulienses), 86, 284; (Fo-rogulienses partes),78; (Forogulenses partes), 86; (Foroiulana provincia), 195; (Foroiulanorum fines), 145, 177 ; (terminus Foroiulanorum), 71; (marca Foroiuliensis), 273. — Fur- lanska vojvodina (Foroiulensis' ducatus), 175, 178; (Forolälanus | diicatiis) 189; ducatus Foroiulanen-j sium\ 189. — Gradovi (castellal po I Furlanskem, 177. — Furl an i (Fo-' roiulani). 146, 156, 176, 177, 178, 195, 199, 252, 254; (Foroiuliani), i 142, 176,218; (Foroiulenses), 264; ^ (Foroiulienses), 253. Furlanska cerkev (Forolulensis eccle-sia)= oglejska cerkev,201. — F. škofija (Forolulensis episcopatus), 209. — F. patriarh (Forojulianeusis pa-tiiarcha), 290. — F. škof (Foroiu-liensis antistes), 202. — F. Škofje: Viventius, Seren Furlanski v o j v o d j e, 142. 146, 285, 293, 326; (Italici limitis dux), 326.: — Vojvodje: Gisulf, Tason, Kakon, Grasulf, Agon, Lup Vektari, Lan-dan,Hodoald, Ansfrit, Ferdulf. Kor-vul, Pemon, Ratchis, Aistulf, Peter, Hrodgaudj Markarij, Erik. — F. namestnik (lociservator) Adon. — Furlansko plemstvo (nobilitas Foroiula-norum) 195. — F. plemenitaši (no-biles Foroiulanorum), 197, 254. -F. župan (sculdahis) Argait. Gaidus, vojvoda vicentinski, 254. Gaila, hči furlanskega vojvoda Gisulfa, 145. Galija, gl. Frankovsko. Gallia, gl Frankovsko. Gallicinus, gl. Kalinik. Gallicum mare, gl. Tirensko morje. Galski zaliv, 182. Galsko morje, gl. Tirensko morje. Garibald (Garibaldus), sin bavarskega vojvoda Tasila I., 147. Gavdencij (Gaudentius, TayS^vrto;), škof tržaški, 186. Getninijan (Geminianus), presbiter tržaški, 73. Gentzon {FevrJ^tov, Tsv^wv, Genzo) bizantinski poveljnik pehote, 108- Gepidje (r-z^Tratcsq, Gepidi, Gepides, Gipedes, Gipes), 36, 42, 44, 50,62, 74, 76, 108, 133.— Gepidski (Fr,-naslov bizantinskega cesarja Justinijana [., 44. German (Germanus), škof bolognski, 38. German (Psp'^avsc), poveljnik bizantinski ter nečak cesarja Justinijana, 46. 47. Germani {FčfjAavct), 62 Gerold I. (Geroldus comes Baioariae praefectus, Kerolt. Gerolc, Kerold, Keroldus), 324, 326, 331.. Gerold H. (Geroldus), mejni grof v Vzhodni marki. 331. Getje (Fstäi), gl. SI oven i. — Enako tudi TO IsTf/.öv in pa FsT'.y.b? Ghisuifus, gl. Gisulf. Ghisulphus, gl. Gisulf. Gideon, sodnik izraelski, 245. Gisolfus, gl. Gisulf. Gisoulfus. gl. Gisulf. GisuH (GisuUus, Gisu\phxis, Ghisuifus, Agisulphus, Gisolfus), nečak in maršal langobardskega kralja Alboina ter vojvoda furlanski, 71, 79, 142, 145, 146. 155. — Njegova soproga Ro-milda. — Njegovi sinovi Tason. Kakon, Radoald in Grimoald. — Njegovi hčeri Appa in Gaila. Gisulf (Gisoulfus), sin Grasulfov, 99. Glemona, gl Gumin. Goljat, velikan, katerega je David ubil, 245. Gorazd (Karastus, Cacatius), vojvoda karantanskih Slovencev, sin vojvoda Boruta, 220, 223, 225. — Njegov bratranec Hotimir. Gospa Sveta, vas na Koroškem. — Ondotna cerkev Marije Device (eccle-sia s. Mariae-in Solio), 232. Gotafrid (Gotafridus, Gotfridus), mejni grof v Vzhodni marki, 331. Goterammus, gl. Goterham. Goterham (Goterammus), mejni grof v Vzhodni marki, 331. Gotfridus, gl Gotafrid. Gotje. — Vzhodni Gotje (IcT^ot, Go-thi), 11, 14, 19. 21, 22, 27. 28, 35, 41, 42, 43, 47, 49, 54, 57, 76, 85, 143, 182, 301. — Njih kralji: Te-odorik, Atalarik, Vitiges, Totila, Teja, — Gotovska vojska, 19. — Gotov-ska oblast (vj För^wv 21, 62. — Gotovski poveljniki: Asinarij, Uligisal. — Gotovski filozof Mar-komir. — Zahodni Gotje (V^esigoti), 48. — Njih kralj Leovigild. Gozarius, gl. Kozhar. Gozharius, gl. Kozhar. Gradež (Gradus, in Grado, in Gradus, in Grodo. apud Gradum. apud Gra-dos, apud Gradus, ad Gradum, ad Grados, de Grado), 9, 29. 61, 72, 73. 77, 78, 80, 96 100, 107, 142, 149, 152, 158, 172, 188, 198; (ca-stellum Gradense), 29, 80; (Castrum Gradense), 72, 73, 80, 84, 85. 142, 144, 181, 204; (Gradensis ci-vitas), 61, 72, 73, 78, 80, 85, 158, 209; (Gradensis urbs), 85; (Nova Aquilegia, Nova Aquileia), 61, 72, 77, 78, 80, 85, 96, 142, 152, 204, 209; ('Ax-jXem), 173. — Gradeško obzidje (altis menibus decorata, muri civitatis), 72, 78. — Gr. otok (Gradus insula, Gradensis insula), 61, 72, 77, 85, 176. — Gr. zemlja, 202. Gradeške cerkve (Gradenses eccle-siae), 72, 73. — Stolna cerkev sv. Ev-femije (ecclesia sanctae Euphemiae, Gradensis metropolis, sedes metro-poiitana Gradensis), 78. 85, 96, 142, 149. 150, 152, 156, 158, 172, 198. 204, 221, 228, 237. — Duhovniki te cerkve, 96. — Gostišča (sinocha-gia), zavisna od gradeške stolne cerkve, 156. — Miza za reveže na Gra-dežu (mensa pauperum), 96. — Cerkev sv. Ivana Evangelista (ecclesia s. Johannis evangelistae, capella s. Joannis, basilica Leati Johannis evangelistae), 29, 72, 78, 80, 181, 188. — Cerkev sv. Ivana Krstnika(?) (ecclesia s. Johannis baptiste), 72. — Cerkev Marije Device (ecclesia s. Ma-riae, ecclesia sancte virginis Mariae), 72, 78, 80. — Cerkev sv. Vitala (ecclesia s. Vitalis), 72, 78. — Cerkev sv. Mena pri Gradežu, 78. — Cerkev sv. mučenika Vida zunaj Gradeža, 78. Gradeška cerkev (ecclesia Gradensis, nova Aquilegiensis ecclesia), 61,72, 77, 78, 80, 85, 96, 142, 149, 150, 157, 171, 172, 181, 184, 188, 198, 203, 211, 221, 228, 241, 242. — Meje (fines, termini) gr. cerkve, 201, 209. — Gradeška stolica kot metropola vsega Beneškega in Istre, 72, 80, 84, 85, 209. — Gradeška stolica (Gradensis sedes), 184, 203. — Gradeška nadškofija (Gradensis ecclesiae archiepiscopatus), 242. — Gr. (cerkvena) pokrajina, 243. — Dedščioa (hereditas) gr. cerkve = Istra, 241. — Gr. cerkveni pastirji (Gradensis patriarcha), 81, 86, 149, 202, 203, 209, 250; (pontifex civitatis Gradensis), 158; (Gradensis archiepisco-pus). 211, 242. — Gradensis presul), 201; (Gradensis episcopus), 149. — Gr. patriarhi (škofje): Helija, Sever. Kandidijan, Marcijan (?), Epi-fanij, Ciprijan, Fortunat, Primogenij, Maksim, Štefan 11,, Agaton Kristofor, Donat, Antonij (Antonin), Emilijan, Vitalijan, Ivan. — Škofje gr cerkve po Istri, 241.— Služabniki gr. cerkve = škofje, 241. — Gr duhovščina (clerus Gradensis, clerici .^quileien-ses, clerici Gradensis ecclesiae), 78, 80, .86, 156, 157. — Gr. ljudstvo (Gradensis populus, plebs), 78, 80, 86, 96. — Gr. sinoda v cerkvi svete Evfemije (generalis sinodus, synodus Gradensis, concilium Gradense), 78, 85, 149, 152 209. — Gr. notar Epi-fanij. — Gr. dijakon in protonotar Vitalijan. Gradule (sc. aque) pri reki Mirni v Istri, 30. Graecus, gl. Grško. Grahamannus. gl. G rah am an. Grahaman (Grahamannus), preglednik frankovskega kralja Karola, 273. Grasulf (Grasulfus), vojvoda furlanski ter brat vojvoda Gisulfa, 155, 175. Grasulf (Grasoulfus), langobardski vojvoda v Istri (:), 99. — Njegov sin Gisulf. Grecus, gl. Grško. Gregor I., rimski papež, poprej dijakon, 95, 101, 102, 103, 105,109, 111, 114, 115, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129. 130, 131, 135, 136, 139, 141. — Njegov notar Kastorij. Gregor II., rimski papež, 201, 202, 203, 204, 209, 211, 212. Gregor III,, rimski papež, 206, 207, 208, 209, 211, 212, 216. Grimoald 1. (Grimuald), kralj lango-bardski, sin furlanskega Tojvoda Gi-sulfa ter nekoliko časa vojvoda be-neventski, 145. 164, 170, 177, 178, 219. — Njegov sin Romuald. — Njegova palača v Paviji, 177. Grimuald, gl. Grimoald. Grodus, gl. Gradež. Grško (Grecia). 120. 312. - GL tudi Helada. — Grki (Graeci, G^eci, na-cione Grecorum), 78. 144, 312 — Grki = Bizaniinci, 252, 259. — Grški jezik (grece), 78, 94. — Grška oholost. 319. Guduis (FouSoDt^), bizantinski podpo-veljnik v vojski s Sloveni, 137. Guido Pisanus, 182. Gulfar, vojaški mojster, 128. Gumin (Glemona), mesto na Furlanskem blizu Taljamenta, 145. Gundhar (Gundharius, Guntharius), duhovnik^ ki je med Slovenci ozna-njeval krščanstvo, 263. Gundharius, gl. Gundhar. Gunlharlus, gl. Gundhar. Hadrianopolis, gl. Drenopolje. Hadrijan I. (Hadrianus, Adrianus), rimski papež, 247, 249, 252, 259, 282, 288. — Njegov pisar, 249. — Njegovi poslanci, 288. Haistulphus, gl. Aistuif Hebrus Eupoc), reka v Tra- ciji, sedaj Marica, 45- Hcimon (Heimo), presbiter, ki je med Slovenci oznanjeval krščanstvo, 246, 251. Hcinricus, gt. Erik. Heiroliandus, gl. H roga ud. Helada ('EVAac), 15, 62, 82, 88. Helicia, gl. Helivaki ja. Helija, patriarh oglejski (sacerdos He-lias) 77, 78; (Helias patriarcha). 85, 86, 149, 152; (Helyas patriarcha) 85; (Helia patriarcha), 78. 84. 85, 96; (Helva patriacha), 78; (Elias patriarcha), 78, 95, 96, 213; (archi-episcopus), 102; (Helias episcopus), 78, 85. 92, 93, 94, 95; (Helyas episcopus), 95. HcUvakija ('HXi?ay.(ac, Helicia), morebiti sedanja reka Jalomita v Vala-hiji, 108, 118. Hellarius, gl. H i 1 a r i j. Hellas, gl. Helada. Helmwin (Helmwinus), karantanski vojvoda bavarskega rodu, 331. Helyas, gl. Helij a. Hemarchora, g!. Mohor. Henricus, gl. Erik. Heraciius. gl. Heraklij. Herakleja ('Hpav.Aeia, Heraclia, Ilstpiv--ftcr). mesto na severni strani Mar-morskega morja, 104, 108, 118. Heraklij (Heraciius, Justinianus augu-stus), cesar bizantinski, 158. Herasma, gl. Erazma. Hericus, gl. E ri k. Heristelli, gl. Herstelle. Hermachora, gl. Mohor. Hermacora, gl. Mohor. jHerontius, gl. Horoncij. Herstelle (Heristelli), kraj obWezeri od Höxtera proti jugu, 312. HeruH (^EpcuXoi), 7, 33. Hesperia = Italia, 289. — Hesperia = zapad, 191. Hiba, gl. Iba. Hieremias, gl. Jeremija. Hieroboam, gl. Jeroboam. Sv. Hilarij (Hilarius, Hellarius, Hil-larus, Iliarus, Eilarus, HiJarus), 72, 78, 85. Hilarius, gl. Hi) ari j. Hilarus, g). Hilarij, Hildebert II, (Childepertus), kraj franko vski, 99, 112. Hildebrand, vojvoda spolelski, 252, Hildeprand (Hprandus), kralj lango-bardski, 2l8. Hillarus, gl. Hilarij, Hütruda (Hiltrudis), hči majordoma Karola, soproga bavarskega vojvoda Odilona, 217. Sv. Hionai mučenica, 89. — Cerkev sv. Hione, Irene in Agape pri Solunu. Hispania, gl. Š^p a n s k o ; Hispanus. gl. Špansko. ' Hister, gl. Donava. Histria, gl. Istra. Hleodro comes 256, 279. Hliuni, gl. L Ü n e. Holzhuslr villa, kraj na Bavarskem, 240. — Ondotna cerkev sv. Mihaela arhangela, 240. Honorat (Honoratus), škof milanski, 60, 61. Honorij I. (Honorius), rimski papež, 156, 157. 158, 160. Horoncij (Horontius, Orontius, He-rontius), Ikof vicentinski, 100, 102. Hotlmlr (Chetmar, Chethmarus, Ket-marös, Cheitmarus, Cheitmar. Cheu-marus), vojvoda karantanskih Slovencev ter nečak vojvoda Boruta 220, 225, 227, 234, 238, 246. — Njegov boter Lnpo. Hrapa, gl. Rab a. Hriustrl pagus poleg reke Wezere, 287. Hrodgaud (Hrodgaudus, Hruodgau-dus,Hrotgaudus Hruodgausus,Hrot-gauzus, Rotgauzus, Ruodgauzus, Rotcauzus, Rotcausus, Rodcausus, Rothgaus, Rotchaus, Rotgaudus, Rothgaudus, Rothaudus, Rotgault, Heiroliandus), vojvoda furlanski (praefectus Foroiulani ducatus), 252, 253, 254, 255 — Njegov tast Sta bilinius. Hrotgaudus, gl. Hrodgaud. Hrotgauzus, gl. Hrodgaud. Hruodgaudus, gl. Hrodgaud. Hruodgausus, gl. Hrodgaud. Humaghum, gl. Oma k. Humago, gl. Omak. Humagum, gl. G m a k. Huni (OJivvot, Ouvvo!, CJni, Ungari), 15, 16, 22, 33, 57, 62, 69, 85. - Njih kralj Atila. — Hunska šega (ts Ojvvi-/.bv ^O-o;), 33. Huni, gl. Obri. Hunni, gl. Obri. Huoni, gl. Obri. Hystria, gl Istra. Iba (Hiba) iz Edesse, 93, 102, 191. Ibligo (in Ibligine), gl. Iplis. Ibose, gl. Ipuša. Idarizij ('ISapisisc), po rodu Ant, oče poslanca Mezamira, 63. Ildiges (IXSivy;?), neki plemenit Lan-gobard. 42. Ilirija {v/ 'IXXupwi«;, ev 'IXXupw!;, to IXXuptxöv, Illyricum), 7, 15, 40, 44, 45, 50, 62, 82, 87. 88, 120, 280. — Ilirci (et Ss T(Sv 'IXXuptüv), 40. — Ilirske gore, 47. — Ilirska mesta, 82. — Ilirsko mesto Sardica. — Po veljnik po ilirskih mestih, Ivan. — Uradnija ilirskega prefekta, 120. Illarus, gl. H i la r i j. Illyria, gl. Ilirija. Illyricum, gl. Ilirija, Ilprandus, gl. Hi Id ep rand. India, gl. I n n ic he n . Ingelheim, mesto na Nemškem, 272. Ingenuin (Ingenuinus), škof säbenski, 85, 100, 102. — Njegov zastopnik na gradeški sinodi, presbiter Mar-cianus Ingering (ad Udrimas), kraj na severnem Štajerskem, 232. Ingo, gl. Ink o. Inko (Ingo), slovenski knez, 336. — Njegovi podložniki, 336. Inn (Innus), reka na Bavarskem, 217. Innichen (India, Campogelau), mesto blizu izvira Drave na Tirolskem, 239. Innus, gl. Inn. loannes, gl. Ivan. lohannes, gl. Ivan. lonicus pontus, gl. Jadransko morje. Ionium mare, gl. Jadransko morje, loviae Alpes, gl. Alpe. Ipfa, kraj na Gorenjem Avstrijskem, 256. Ipfa (Ipfa, Ippha), dva potoka na Gorenjem Avstrijskem, 256, 275, 279 Ipiis (Ibligo), kraj na Furlanskem od Čedada proti jugu, 145. Ippha, gl. Ipfa. Ipuša (Ibose). reka na Dolenjem Av strijskem. Ondotno polje (in campo Ibose), 273. Ira, reka v Panoniji, 182. Sv. Irena, mučenica, 89. — Cerkev sv. Hione, Irene in Agape pri Solunu. Irminsul (Irminsäule) na Saškem, 244. Isaacius, gl. I zac i j. Isernia, sedaj Sergna, mesto v južni Italiji, 164 Isontius, gl. Soča. Israel, gl. Izraelci. Ister, gl. Donava. Istra ('IcTpw), 43, 46; (Histria), 23, 26, 67, 71, 93, 96, 97, 105, 107. Ill, 136, 148, 160,169, 180,189, 203, 247, 271; (Hystria), 80, 96, 107; (Histrva), 64; (Istria), 60, 68. 30» ■ 71.80, 84, 85, 96. 157, 169, 181, 182, 184, 209; (Ystria), 80, 142, 184, 237; (Histria provincia), 24, 25,99. 124, 156. 182;(Istria provincia), 24L 242; (^Hlstriensis provincia), 241; (provincia Histriensium), 85; provincia Hystriensium), 85; (Istriensium provinciae), 103; (Istri-arum provincia). 243; (territorium Hisrrien^e), 259; (Histriae panes), 92, 94, 121, 122. 123, 128, 139; (parces Istriae), 180; (Hystrie partes), 78, 86; (Istrienses partes), 39, 284; (regio Istriae), 182; (regio Histriae), 86, 182; (Histrorum fines), 138; (Histriae aditum), I3l. Istrske reke: Dragonja, Mirna, Rasa, Rižana — Istrski gozd Vistrum, 39. — Koprski otok v istrski pokrajini. — Istrska mesta: Arsa. Koper, Ne-sactium, Novi grad. Omak, Piran, Poreč, Puij, Rovinj, Sipar, Trst, Žalborna. — Krstne (glavne) cerkve (ecclesiae baptismales) po Istri, 156- — Istrski prebivalci (Histrienses), 259; (Istriorum gens), 75; (plebs Istriae), 201, 202; (populus Istriae), 203, 241; (nacione Ystro), 149; (natione Istriae), 149; —Istrski pro-vincijali (provinciales Histriae), 24. — Istrska vojvodina(ducatus Istriae), 226. — Istrski vojvoda (dux de Histria), 281. — Istrski vojvoda De-ziderij. — Vojaški mojster Gulfar. Istrski patriarh (Histrye patriarca), 64. — Istrska eparhija, obsegajoča ogiej sko, puljsko, ; poreško, cenedsko. celjsko, tržaško, oderško, padovan-sko in aliinsko škofijo, 186 — Istra, dedščma (hereditas) gradeŠke cerkve, 241. — Istrski škofje (epi-scopi Isrrie. episcopiHisfrie. episcopi Histrienses, episcopi Histriensium, Histrici episcopi), 67, 92, 93, 94, 96. 103, 105, 127, 129, 144, 156 157, 201, 202, 203. 242, 243, 299. — Gradeški sufragani (Žkofje) po Istri, 184, 208, 241. - Istrski škofje: Peter, Providencij, Agnel, Firmin, Mavrici]. — Istrska duhovŠčina(clerus J.striae, Istriensis clerus), 203, 241. .— Istrski razkol (Histricorum se- paratio), 109; (Histricorum scisma), 114, 125, 129. — Istrska zmota (error Histricorum), 115. —Istrska zadeva (causa Histricorum), 130. Istria, gl. Istra. Istris, gl. Donava. Istros (^'latpo?), gl. Donava. Italija ('iTaXia, Italia), 9, 20, 44, 47, 48,49,59, 62, 70, 71, 72, 74 79, 303, 121, 331, 343,351, 153,364, 182, 190, 239, 254,273,277,280, 281, 301, 312, 314;(ltaliae partes), 273; (provincia Itaüae). 29, 71; (Ita-liae imperium), 24; (Ausonia = Ita-lia), 317; (Ausoniae partes), 254; (Hesperia == Italia), 289. — Itaiska marka (marca Italiae, marcha Italiae =Furlania), 273; (^Italicus liraes = Furlania), 326. —Itaiska meja (Italiae fines), 71. — Italski rojak (nacione Ytalicus), 9. Italski škofje, 289. — Italski kralj Pipin. — Italski eksarh Kalinik. — Itaiska vojska (Italiae milites), 180. — Ital-ske trume (Italicae copiae), 301. Itaiska milja (miliarium Italicum), 301. — Itaiska vročina (Italicus aestus). 330. lulia Alpis, gl. Alp«, luliana Alpes, gl. Alpe. lulianus, gl. J u 1 i j a n. luliensis, gt. Z u g 1 i o. lulii Forus, gl. Čedad, lullus Caesar, rimski poveljnik, 71. lunior, gl. .Junior, lustinianus, gl, Justinijan lustinianus augustus, gl Heraklij. lustinus, gl. J us t i n. luvavensis gl, Soln ograd. Sv. Ivan (S. Johannes). — Samostan sv. Ivana v Poreču. — Gostišče (senodochium) sv. Jvana^ v Čedadu. — Cerkev sv. Ivana v Čedadu. Sv. Ivan Evangelist. — Cerkev sv. Ivana na Gradežu. Sv. Ivan Krstnik. — Cerkev sv. Ivana Krstnika (?) na Gradežu Ivan IV., rimski papež. 169. Ivan L, iz prva opat, pozneje patriarh oglejski, 142, 144, 152; (lohannes abbas hereticus), 143. Ivan IL, patriarh oglejski, 183,187. Ivan III., patriarh oglejski, 187. Ivan, patriarh gradeški, 237, 241.243, 249. — Njegov kancelar, presbiter Magnus. Ivan, škof ravennski, 60. Ivan III., škof ravennski, 96, 105. Ivan, nadškof ravennski, 207, 208. Ivan, škof celjski, 85, 100. Ivan, škof koprski, 230 Ivan iz Panonije, škof v istrskem Novem gradu, 127. Ivan, škof poreški, 85, 96, 100. Ivan, škof tržaški, 209. Ivan, subdijakon (v Ravenni), 136 Ivan ('Iwavvifj;), bizantinski poveljnik v gotovski vojski, 35. 47, 54 — Njegov stric Vitalijan. — Njegov zet poveljnik German. Ivan ('I(i)5evvr,i;), bizantinski poveljnik na otokih, potem pa po ilirskih mestih. Bil je tudi poslan k obrskemu kakanu Bajanu, 82. Ivan Phagas flwäwr;; aY«;), bizan-tinski poveljnik. 47. Ivan, vojaški mojsCer in cerkveni odvetnik v Poreču, 30- Ivan, patrici), 64, 65, 66, 68. Ivan, gradeški rojak, 81. — Njegova sestra. 81. — Njegova hči, 81. Ivan, ki se je odpovedal istrskemu razkolu, 114 115. Ivrea (Eborea civitas), mesto v severozahodni Italiji 255. Izacij (Isaacius), škof puljski, 38. Izraelci (Israel), 143. 245. — Njih kralji: David, Jeroboam. — Njih sodniki: Gideon, Samson. Jadransko morje (Adriaticum mare), 71, 182; (colfus occidentalis), 182; (•AČAno? ■ToO 'Isvfcj), 20, 43, 62; (č 'Isv.i? X3ÄT0?), 54; (i köXto;), 47; (litusJonii), 26; (sinus maris Jonii), 24; (pontus lonicus), 329. Jatros flavpos), nekdanje mesto ob reki Jantri v Dolenji Meziji, 118. Jeremija (Hieremias), prerok, 160. Jeroboam (Hieroboam), kralj izraelski. 143 Joannes, gl. Ivan. Joannesepiscopus Feltrensis, gl. Fon-teius episcopus Feltrensis, Johannes, gl. Ivan. Jonii litus, gl. Jadransko morje. Jonsko morje, 15. — Zaliv Jon skega morja (sinus maris Jonii) =» Jadransko morje. I Jordanes, pisatelj zgodovinar, 51, 52. — Jordanis sapieritissimus chrono-graphus, 182. Sv. Julijan mučenik, 78. — Cerkev sv. Julijana na otoku S. Giuliano. j Julijske Alpe, gl. Alpe. 1 Junior (lunior), škof veronski, 100, 102. Justin I. (Justinus), cesar bizantinski, 9. Justin 11. (lustinus, 'Iouitivoc), sorodnik bizantinskega cesarja Justinija-na I. in njegov kuropalat, pozneje njegov naslednik na carigrajskem prestolu, 61, 69, 75, 83, 88 Justinljan I. (Justinianus 'Isucr.viavšs), cesar bizantinski, 15, 29. 33, 34, 36, 39. 45, 47, 48, 50 57, 62. 66. 68, 69, 72, 94. 102, 192; (Flavia-nus), 30. — Njegov poslanec La-vrencij. — Njegov domestikChilbudi j. Justinijan*ali Justin ('Isusriviavsi;, 'lou-ctTvs?), drugi sin bizantinskega poveljnika Germana, 47. Justinopolitanus, gl. Koper. Justinopolis, gl Koper. Jütlandci (Eucii), 48. Kakon (Cacco), sin furlanskega vojvoda Gisulfa, pozneje njegov naslednik, 145, 146, 155. Kalinik (Callinicus, Gallicinus), bizantinski eksarh v Ravenni, 96, 121, 122, 126, 127. Kalist (Callistus, Calistus), iz prva arhidijakon trevisanske cerkve, pozneje pa patriarh oglejski, ki je kot tak nekoliko časa imel svojo stolico v Korminu, potem pa v Čedadu. 210, 211, 213, 214, 219. Kalopodtj (K<*Xctcš5!5?), kubikularij in prepozit na bizantuiskem dvoru, oče poveljnika Ederma, 69. Kamp (Camp, Cambus), reka na Dolenjem Avstrijskem, 280. Kampanija (Campania), pokrajina v južni Italiji, 180.— Ravennska Kampanija (Ravennae Campania), 24, Sv. Kancij (S. Cancius). — Njegovi ostanki v cerkvi sv. Ivana na Gra-dežu, 72, 73. 78 Sv. Kancijan (S. Gancianus). — Njegovi ostanki v cerkvi sv. Ivana na Gradežu, 72, 73, 78. Sv. Kancijani (t. j. sv. Kancij, Kancijan in Kancijanila). — Njih ostanki v cerkvi sv. Ivana na Gradežu, 72. Sv. Kancijanila (S. Cancianilla). Njeni ostanki v cerkvi sv. Ivana na Gradežu. 72, 73, 78. Kandidljan (Candidianus, Candianus), gradeški patriarh, ki je bil doma iz i vasi Candiani pri mestu Rimini, 142,' 144, 149. Karantanlja, 231, 234, 235, 251 ; (Carantanum), 178, 232; (^Karanta-num), 232; (in Quarantanis), 163; (Carenthia), 244; (Kariothia). 163, 244, 264; (Carnuntum), 178; Ipa-tria Carnuntum), 182; (Karantana prouincia), 224. — Karantansko kraljestvo (regnum), 194. — Partes Quarantanae kot del Slovenije, 267; regio Carantanorum kot del Slovenije, 324. — Cerkve in samostani po Karantaniji, 194. — Kraji po Karantaniji: Gospa Sveta, Liburnija, Ingering. Karantanci (Carantani), 182, 227;. (Quarantani), 220, 227, 293; (Ca-rentani), 244; (Karentani). 163, 227; (Carontani), 182; (gens Karentana), 227.— Sosedje Karantancev (confines eorum), 220, 324. — Karan-tanski kralj (Carentanorum rcx), 194 — Karantanski vojvodje domaČega rodu: Samo, Borut, Gorazd, Hotimir, Volkun, Pribislav, Semika, Stojmir, Etgar. — Ondotni vojvodje bavarskega rodu : Helmwin. Albgarij, Pabo Karantanum, gl. Karantanija. Karantanus, gl. Karantanija. Karastus, gl. Gorazd. Karemani, gl. Karantanija. Karinthia, gl. Karantanija. Kariman (Karlomannus), sin Karola Martela, 217. Karlomannus, gl. Kariman. Karlus, gl. Karol Kami (Kapvto:), 43. Karol (Carolas, Karolus), frankovski . majordom, oČe Hiltrudi, Pipinu in Karlmanu, 217. Karol (Carolus, Karolus, Carlus, Karlus), frankovski in langobardski kralj ter patricij rimski, 244, 247, 248, 249, 252, 253, 254, 255. 259, 261, 268, 269, 270, 272. 273, 274, 275, 276, 278, 279. 280. 281, 282, 283, 284, 285, 286, 287, 288, 289. 290, 291.293, 295, 300, 301, 302,304, 305, 306, 308, 309, 310. 311, 312, 314,315 316, 317, 318.319,320, 324,326 331, 332,333,334,335; (Karolus Magnus), 254, 269. — Njegove soproge: Fastrada, Liutgarda. — Njegovi sinovi: Pipin, Karol, Ludovik. — Njegova rodovina. 284, 285. — Njegovi ljudje, 284. — Njegov dvor (palatium regis), 271, 282, 286, 319. — Njegovo kraljestvo (regnum), 280. 288. — Pokrajine njegovega kraljestva, 288. — Njegova država, 285. — Meje njegove države (confines nostrae), 28K — Njegove čete (scara nostra), 281. — Njegovi poveljniki: grof Teodo-rik, komornik Meginfrid. — Njegovi fevdniki,309 — Njegovi poslanci, 318. — Njegovi pregledniki (raissi): Grahaman, Avdaker. Karol, sin frankovskega kralja Karola (Velikega), 286. Kaspijska vrata (porta Caspiae). 329. Kastorij (Castorius), notar (cartula-rius) papeža Gregorja I., 111, 125. Katuna (Catuna), soproga nekega obrskega kakana, 302 KsTffOc, gl. C e n e d a. Kelagastos (Ksaovojcto?), po rodu Anr, brat Mezamirov, 63. KšAatavt; dy/zAT/dia, gl. Celje. Kernprcht, 256 Kerold, gl. Gerold. Keroll, g\. Gerold. Kerzonez (Xsppcv/^crtTwv r, x^p^X P®*" otok tik Helesponta, 15, 62. Ketmarus, gl. Hotimir. Kimmerijl (Kt;Aj^.£ptct), nekdanji prebivalci ob Azovskem morju, 55. Klarisim (CIarissimus), škof concor-dijski, 85, 100. Klavdij (Claudius), arhidijakon po-reški, 30. Klef (Cleph), kralj langobardski, 79. Klemenf, ki fe pisal bavarskemu vojvodu Tasilu neko pismo, 245. Klotar 1. (Chlotharius senior, Lotba-rius senior), kralj frankovski, 165. Klotar II. (Chlotharius), kralj frankovski, 154. Koh (Ko-/), obrski poslanec. 108. Kokra (Corcac), reka na Kranjskem, 182. Kolin (Colonia), mesto ob Renu, 261. Kolpa (Culpa), reka na kranjsko-hrvaški meji, 329. Sv. Kolumban, 151. Komentiol i Ko,u,£vt!oAsc, Comentiolus), bizantinski poveljnik, ki se je v Tra-ciji vojskoval s Sloveni, v Aziji pa s Perzi, 90 Konstancij (Constantius), poslanec bizantinskega cesarja Flavijana, 30. Konstancijan (Kwvc-ravTiavö?), maršal bizantinskega cesarja Justinijana, 19, 20, 21, 47. Konstant, cesar bizantinski, 173, 180. Konstantin (Veliki), cesar rimski. 245. Konstantin IV. (Pogonat), cesar bizantinski, 186. Konstantin V. (Constantinus), cesar bizantinski, 207. 212. Konstantin (Constantinus), tribun, 241. Konstanz (Constantia), mesto ob Bo-denskem jezeru, 301. Koper (Capris), 182; (Justinopolis), 75; (Justinopolis, civitas Istriae), 184; (Constinopolis caput Ystrie),'184. — Koprski otok(Capritana insula), 126. 127; (Capraria insula), 75; (insula Caprea), 124. — Prebivalci koprskega otoka v istrski pokrajini, 124. — Koprska cerkev (Justinopolitana ecclesia), 230. — Koprski škofje: Ivan, Senator. Koprska duhovščina (clerus Justinopolitanus), 230. —; Koprsko ljudstvo (populus Justinopolitanus), 230. Kormin (Cormons), 213; (Cormones), 145, 213; (in Cormono), 213; (Cor- mones Castrum), 156; (Cormonense Castrum), 209- — Korminsko polje (Cormonis ruralia), 329. — Kormin kot sedež oglejskih patriarhov. 209, 213. Koroško, gi. Karantanija. Korvul (Corvolus), furlanski vojvoda, 196. 197. Kotijske Alpe, gl. Alpe. Kotrigiiri (Koxptvojpot), Obrom soroden razrod, 63. Kozhar (Cozharius. Gozarius, Gozha-rius), duhovnik, ki ;e med Slovenci oznanjeval krščanstvo, 227, 257. Kraljeva gora (Möns regis), kje?, 71. Kranj (Carnium), mesto na Kranjskem, 182. Kranjsko (Carniola, patria Carneola, patria Carnech, patria Carnium), 182, 215. — Kranjsko, domovina Slovencev, 215. — Kranjske gore (iugum Carnium =Alpis Julia), 182; (iugum Carnich = Alpes Jiiliae), 182. — Neko jezero v kranjskih gorah, 182. — Kranjska reka Corcac, 182. — Kranjska mesta : Ambito, Artara, Barneo, Benela, Bipplium, Carnium, Clemidium, Oiena. Ecuno. EJebra, Eperunto, Lebra, Paris, Patiuma, Planta, Poreston, Precona, Ranio, Rinubio, Ris, Scoldium, Sedo, Se-lunto, Seution, Sorban. Kremsa (Chremsa), reka pri Krems-münstru na Gorenjem Avstrijskem, 256. Kremsmünster (Chremsa, Chremisa), kraj na Gorenjem Avstrijskem, 256, 2'75, 279 — Ondotni samostan na Čast sv. Odrešeniku. 256, 275, 279. — Ondoini opat Fater, 256, 279. — Ondotni menihi, 256. — Samostanski podložniki, 256. — Samostanska posestva, 256. Kristofor (Christopherus, Christofo-rus, Cristoforus), patriarh gradeški, 188, 198. Krk (Vegla, Veglensis), mesto na istrskem otoku Krku. — Ondotna škofija, 86 Krka (Corca), reka na Dolenjskem. 329. Krodobcrt(Crodobertus,Rodobertus), vojvoda alemanski, 163. Kserks (Sso;?;;), kralj pcrzijanski, 120. Kumberg (Cumeoberg^ Cumberg, Chumberch, Gummiberg, Comis berg). severozahodno pobočje Dunajskega lesa, 280. Kuningpert (CunincpertuSj Cuninc-perct), kralj langobardski, 189, 191. Kuriska (Koupi^/.a), nekdanje mesto ob Donavi v Dolenji Meziji, 118. Sv. Kvirin (3. Quirlnus sacerdos, S. Quirinus martyr), 72, 78. Kvodvultdej (Quodvulideus). opat v samostanu velike cerkve sv. Petra v Rimu, 92. Kupiotxci, gl. Cirijak. gl. Ciril. Laba (Albis), reka na Češkem in Nemškem. 291. Labarianum. gl. Lavariano. Labin (Albona), mesto v Istri, 182. Laidrad, škof lyonski, 332. Landari, vojvoda furlanski, 185. Langobardi (Aci ob Soči, 4. Lumano, nekdanje mesto v pokrajini Valeriji. 182. Lüne (Hliuni), kraj na Lilneburškem v severni Nemčiji, 291. Sv. Lup (Lupus). — Samostan svetega Lupil v Troyesu, 321. Lup (Lupus), vojvoda furlanski, 176, 177, 178, 179. — Njegov sin Arnefrit. Lupo, duhovnik na otoku, Au imenovanem, v Chieraskem jezeru ter krstni boter slovenskega vojvoda Hotimira, 225. — Njegov neČak Majoran. Lupus, gl. Lup. Lyburnia, gl. Tiburnia. Lyon, mesto na Francoskem. — Ondotni škof Laidrad, 332. Lyppia, gl. Lippe. Macedonec (May.sS(iv, natione Mace- donicus). 29, 120. I Macedonij(Macedonius), oglejski škof (patriarh), 29, 38, 60, 80. Madaihoh (Madalhohus,Madelhohus), duhovnik, ki je med Slovenci ozna-! njeval krščanstvo. 236. j Madelhohus gl. Madaihoh, Magancia, gl. Mainz. Magenfridus, gl. Meginfrid. Magnus, presbiter in kancelar (scri-narius) gradeškega patriarha Ivana, 241. Magnus (Mivvo?), poveljnik bizantinskih konjikov v gotovski vojski, 28. Magontia, gl. Mainz. Mainz (Magaiicia, Magontia) mesto ob Renu na Nemškem, 165. Maiü-:;!; X(|ji.vt;, gl. Azovsko morje. Majoran (Maioranus), duhovnik, ki je med Slovenci oznanjeval krščanstvo, 225. —Njegov stric, duhovt^ik Lupo. Majoran (Maioranus), dijakon, pozneje presbiter, ki je med Slovenci oznanjeval krščanstvo. 246, 251, 257, 260. Maksencij (Maxentius, Maxencius), škof zuglijski, 85, 100, 102. Maksim (Maximus, 'AxuXf.i'a?), gradeški patriarh, 172, 173. 181. Maksim (Maximus), škof solinski. 130, 131. Maksim (Maximus), arhipresbiter po-reški. 30. Maksimijan (Maximianus), iz prva dijakon puljski, pozneje škof (patriarh) ravcnnski, 34, 37, 38, 39. Maksimijan (Maximianus), škof sira-kuzanski, 109. Sv. Maksimilijan (S. Maximiiianus). — Cerkev svetega Maksimilijana v Bischofshofenii na Solnograškem, 205. Malamocco (Metamaucensis, Metha-maucensis, Matamaucensis), kraj od Benetek proti jugu, 80. — Ondotni dožd Beat. Malaiis, nekdanje mesto v pokrajini Valeriji, 182. Mantova (Mantua), mesto v severni Italiji. 99, 140. Mantua, gl. Mantova. Marano (Marianum), kraj na Beneškem blizu avstrijske meje, 100. Marcannorum gens, gl. Markomani. Marcarius, gl Markarij. Marcel (Marcellus), dožd beneški, 202. Marcelijan (Marcellianus), škof oglejski, 80. Marcelin (Marcellinus, Marcellianus), škof oglejski, Marcelijanov naslednik, 1. 80. Marcelin (Marcellinus), prokonzul v Dalmaciji, 130. Marcellianus, gl. Marcelijan. Marcellianus gl. Marcelin. I Marcellinus, gl. Marcelin. [Marcellus gl. Marcel. ■ Marcellus = Marcianus ! Marcianopolis (Mapy-iavoics).!;), nekdanje mesto Y Dolenji Meziji od sedanje Varne nekoliko proti zahodu, U8. Marcianus, gl. Marcijan. Marcianus presbiter, 85. Marcijan (Marcianus, Martianus), patriarh oglejski (gradeški r), 142, 152, 159. Marcijan (Marcianus), škof oder.ški, 85. Marcijan (Marcianus, Martianus), škof pičenski, 85. Marcomirus, gl. M ark o mir. Marcummirus, gl. M ar kom i r. Marcus, gl. Marka. Maria Dei genitrix, gl. Mati božja. Marianum, gl. Marano. Marianus, gl. Marijan. Marica, gl H e b r u s. Sv. Marija Devica. — Cerkev svete Marije Device v Poreču, na Gradežu. Marijan (Marianus), svetovalec nekega bizantinskega eksarha, 171. Sv. Marin (S. Marinus), 190. — Njegova celica. 190. Marinijan (Marinianus), škof ravenn-ski 122, 124, 126, 127. Sv. Marka (S. Marcus), 71, 80. Markarij (Marcarius), vojvoda furlanski, 259. Marko, soustanovitelj opatije v Sestu in samostana v Saltu. 233. — Njegova brata Erfo in Zanto. Markomani (Marcannorum gens),182. Markomir (Marcomirus, Marcummirus), gotovski (?) filozof, 182. Martianus, gl. Marcijan. Sv. Martin (S. Martinus) — Samostan sv. Martina v Toursu, 322. Martin 1., rimski papež. 173. Martin opat (Martinus abbas), 169. Martin presbiter, 85. Martin (Map'iivo?), bizantinski poveljnik v gotovski vojski, 22. Martvres quadraginta et duo, gl- Dva-inštirideseti mučeniki. Marua, gl. Mura. Masageti (ol Maica^ŠTai), 33. Matamaucensis, gl. Malamocco. Mati božja (Maria Dei genitrix). — Cerkev Matere božje na Barbani, v Puiju. Sv. Matrona Kristofora, mučenica. — Cerkev sv. Matrone Kristofore pri Solunu. — Trdnjava sv. mučenice Matrone pri Solunn. Maurentius, gl. Mavrencij Mauretius, gl. Mavrencij Mauriani, nekdanji prebivalci po se danjern Savojskenn, 182. Mauricius, gl. Mavrici j. Maurus, gl. Maver. Sv. Maver (S. Maurus), mučenik. — Cerkev sv. Mavra v Poreču, 30. — Cerkev sv. Mavra, katero je papež Ivan IV. dal postaviti, 169. Maver (Maurus), škof oglejski, gl. Lavren ci j. Mavrencij (Maurentius, Mauretius), škof oglejski, gl. Lavrenclj. Mavricij (Mauricius), škof istrski, 259. — Njegova škofija, 259. Mavricij (MaupiV.iO!:, Mauricius), cesar bizantinski, 90, 91, 101. 102, 103, 104, 106. 108, 110, 113, 118, 120, 133, 137. — Njegov brat Peter. — Njegov poveljnik Prisk. — Njegov svetovalec Domicijan. — Bonosus. član njegove telesne straže. — Niegovi stražniki, 104. Mavricij (Mauricius), konzul in cesarski dožd beneške pokrajine, 241. Maxentius. gl. Mak senci j. Maximianus, gl. M a k s i m i j a n. Maximiiianus, gl. Maksimilijan. Maximus, gl. Maksi m. Mecetius, gl. Mezezij. Medaria, neki kraj na slovenski zemlji, 146. Mcdijanci (MvjSoi), 62. Mediolanensis, gl Milan. Mediolanium, gl Milan. Mediolanum, gl. Milan. Mediomatricus, gl Metz. Mcginfrid (Meginfridus, Magenfridus), komornik in poveljnik franko-vskega kralja Karola Velikega ter prijatelj Alkuinov, 280, 305 Melitene, mesto v vzhodni Kapado-ciji. 91. — Ohdotni metropolit Domicijan. Sv. Mena (S. Menna, S. Menen). mučenik, 78. — Cerkev sv. Mena pri Gradežu. Menen. gl. Men a. Menna, gl. Men a. Meotis palus, gl. Azovsko morje. Metamaucensis, gl. M a 1 a m o c c o, Methamaucensis, gl. Malamocco. Mettis, gl. Metz. Metz (Mettis urbs), mesto v frankovski državi, 165, 166. — Stolno mesto kralja Sigiberta, 166. — Ondotna cerkev (Mediomatrica ecclesia), 280. — Ondotni nadškof Angilram. .Mezameros, gl. Mezamir. Mczamir (Ms^a^j-rjis;), antovski poslanec, 63. — Njegov oče Idarizij. — Njegov brat Kelagast. Mezczij (Mezezius, Mecetius), bizantinski pretendent, 180. Mczija [h MujoT;), bizantinska pokrajina ob dolenji Donavi. 57. Mezopotamija (iv -zf,(/šc^-rdivTOta.wwv), pokrajina med Evfratom in Tigridom, 87. Sv. Mihael arhangel. — Cerkev svetega Mihaela archangela v Holzhu-sir u, 240. Milan (Mediolanum, Mediolanium,Mediolanensis civitas), mesto v severni Italiji, 9, 117,140 Ondotni škofje, 64, 66, 68, 141. — Milanska škofa Lavrencij in Honorat,— Milanski nadškof Peter. Mimo de Labariano, 255. Mirna (Nengone), reka v Istri, 182. Modest (Modestus), škof, ki je med Slovenci razširjal krščanstvo, 227, 232. 234. Sv. Molior (S. Hermacora, Herma-chora,Hemarchora), mučenik in škof, 80, 158. - Njegovi ostanki, 158. Möns regis, gl. Kraljeva gora. Mopsuestia, nekdanje mesto v Cili-ciji, 93, 102. — Teodor iz Mopsue-stije. Morsano (Musiones), kraj blizu Gra-deza. 211 iMunichis, langobardski rojak, 195. — Njegova sinova : Peter, vojvoda furlanski, in Urz, vojvoda cenedski. Mura (Marua), reka na Štajerskem, 329. Mursianus {acus, močvirnati svet blizu Oseka v sedanji Slavoniji, 52. Musacius, gl. M u ž o k. Musiones, gl. Morsano. Moy(7(i>'/.to?, gl. M u ž o k. Mout:c6y.to;, gl. Mužok. Mužok (Mo'jj(;)y.[o?, Mouacu^t-o?, Musa-cius), kralj slovenski, 108. Mysia. gl. Mezi ja. Nadiža,(Natissa^ Natisio), reka, ki CeČe po zemlji beneških Slovencev. 179, 329. — Most čez Nadizo, 179. Jsavaccj gl. Niš. Narses. gl Narzet. Narzct (Napsv;;, Narses, Narsis), bizantinski poveljnik in patricij, 33, 44, 54, 60. 61, 67, 70. Natisio, gl. N a d i ž a. Natissa, gl. Nadi ž a. Nazar (Na^afr,?), bizantinski poveljnik, 47. Neapolis, gl. Novi grad. Neraas, gl. N e m e. Neme (Nemas, Nemas Castrum), kraj v Furlaniji od Vidma proti severu, 145, 178. Nengone, gl. Mirna. Neptun, morski bog nekdanjih Rimljanov. — Neptunovi ribniki, 24 Nesactium (Nesacium, Nesatium. Nes-saiio, Nissacium), nekdanje mesto v južni Istri, 182. Nesacium, gl. Nesactium. Nesatium, gl. Nesactium. Nessatio. gl. Nesactium. Nestorij, krivoverec, 94. Neuburg, mesto ob Donavi na Bavarskem, — Ondotna cerkev (ec-clesia Niwinburcgensis), 315. — Ondotni škof Sintpert. Neuster, gl. Ne vstri ja. Neustrasii, gl Nevstrija Neustria. gl. Nevstrija. Nevstrija (Neuster, Neustria) zahodni del frankovske države. 165. - Ondotni prebivalci (Neustrasii), 165. Nicaea, mesto v mali Aziji. — Ondotni občni cerkveni zbor, 325, leta 85, 308. Niceta (Nicetas), škof oglejski, 80. Nissacium, gl. Nesactium. Niš (.Nat:76;), mesto v Srbiji, 47. Niwinburcgensis, gl. Neuburg. Nomiduni, gl Noviodunum. Nonantula, kraj pri Modeni. 233. — Ondotni samostan svetih apostolov, 233. Nordfilusa, sedaj najbrže Vilshofen na Bavarskem, 256, 279 — Ondotna cerkev, 279. Norik, nekdanja rimska pokrajina. — Noriško mesto (r) Nop'.y.9i -tcom;), 36. — NoriŠki prebivalci (No-jpt/.cf, Norici), 43, 74. Norsavi, gl. c>vabi. Nova Aquilegia, gl. Gradež, Nova Aquileia, gl. .Gradež. Novae (Nößat), nekdanje mesto med Jantro in Osmo na Bolgarskem, 118. Novas, gl. Novi grad. Novictunensis ctvitas, t. j. nekdanje mesto Noviodunum ob dolenji Donavi blizu njenega izliva, 52. Novi grad (Neapolis, castellum Novas), mesto v Istri, 127, 182. — Ondotna cerkev (ecclesia Emonen-sis). 85. — Ondotni škofje: Patricij, fvan iz Panonije. Noviodunum (Nomiduni), nekdanje nmsko mesto na Dolenjskem, 182. Ncupf/.ci, gl. Norik. Nymphae kraj blizu Cari- grada, 69 Obri 63, 82, 83, 87, 120, 132, 133, 137; (Avari), 134, 140, 145. 154, 161, 261,273,274.280, 281, 295, 301; (Avares), 90, 133, 138, 145, 177, 273.301,302,326; (Abari), 70. 164. 301; (Abares), 1-19; (Huni), 76. 220. 261. 262, 273, 276, 277, 278, 280, 283. 287, 293, 295. 300. 301, 303.304,310.312, 326, 327; (Chuni). 154. 164; (Hun-ni). 70. 117, 119. 145, 169, 280, 295; (Huoni). 220. 264; (Uni), 261; (Wandali), 301, 312, 323: (gens Avarorum), 273, 280, 291, 293, 299, 312; (gens Avarum), 326; (gens Hunorum). 273, 278, 280, 291, 301. — Obrska zemlja (Avaria). 306. 319; (Hunia). 280, 287, 293, 301, 312; (Chunia). 280, 301; (terra Avarorum), 295; (terra Hunorum)^ 301; (regnum Hunorum), 280, 300; (regnum Hunnorum), 280; (regnum Avarorum), 280, 291; (regnum Uniae), 302; (partes Ava-riae), 281; (partes Avarorum), 293; (regio Wandalorum), 280, 301 — Meje obrske zemlje (confinia), 278, 281; (fines Avarorum), 301; (fines Hunorum), 280; (fines Huonorum), 264; (limes Avarorum), 161; (termini Hunorum), 280. Obrski k a k a n (-/a-favoc), 62, 87, 90, 104, 106, 108, 113, 118, 133, 137; (cacanus), 116, 138, 302; (cacahus rex Hunnorum), 117, 302; (cacanus rex Avarorum). 134, 140; (rex Avarum cacanus), 177, (rex Avarum, quem cacanum appellant), 145; (ca-ganus). 261; (cagan), 293; (kagan), 301; (kaganus) 326; (chagan), 293; (chaganus). 90 104, 106, 108, 113, 118. 133; (rex Chunorum gaganus), 154; (chajanus), 90, 104. 108, 133; (cazanus rex Avarum), 138. — Ob. kakan Bajan — Katuna, soproga nekega ob. kakana. — Palača ob. ka-kanov (regia kagani, regis Hunorum) 301, 326. — Ob. k n e z i (princi-pes), 278, 293; (reges Avarorum cum principibus suis). 301. — Ob. kneza kakan in jugur (caganus et iugurrus, principe« Hunorum), 261, 293. — Ob. jugur (iugurrus, iugurus, lugurgus), 261, 293. — Ob. ludun (tudun, unus ex pri-moribus Hunorum, qui in gente et regno eorum magnam potestatem habebat), 291; (tudun, todanus, thodanus, rotanus, zotanus, zotan), 293, 295; (regulus quidam nomine todanus), 295; (rotanus dux de Pan-nonia), 295. — Tudunovi poslanci, 291. — Ob. vojvodje (Hunorum duces), 261. — Ob. plemstvo (nobilitas Hunorum), 326. — Ob. velikaši (optimates, primates, pri-mores Hunorum), 291, 301, 302. Obrska vojska (Huniscum bellum), 326. — Ob. irume, 82, 87. — Ob. poveljnik (kakan), 120. — Ob. poveljnik Apsih.— Obrski poslanci (legati Hunorum, missi Hunorum, missi Avarorum, legatio Hunorum), 82, 87,104, 261, 278. 291, 295, 299, 312. — Ob. poslanca Koh in Tar-gitij. — Ob. pogodbe ("Aßapinal 5uv-«■Tjy-at), 108 — Ob. prisega, 87. Obrski tabor (uualum), 281 —Ob. utrdbe (firmitates, munitiones, mu-nimina, loca munita, machinationes, fossatum) ob Kampu in na Kum bergu, 280. — Ob. r i n g (Hunorum regia, quae hringus vocabatur; campus Hunorum, quem vocant hringum; regia, quae hringus, a Langobardis autem campus vocatur; Bringe; Hrinc; Rinne, Rinch), 293; 301. — Ob. zakladi (thesauri Hunorum, thesauri Avarorum, opes Hunorum), 293, 295, 301, 326. — Ob. ujetniki, 310, 311. — Ob. sužnost, 153 — Ob. rojak Ungui-meri. — Ob. pesmi ('Aßaptr-ä acjj.a'ia), 108. Od^rzo (Opitergium), mesto na Be-ne.škem od Trevisa proti severu, l82. — Ondotni prebivalci (Opiter-gini), 182. — Ondotna cerkev (Opi-tergina ecclesia, Opecergina eccle-sia, ecclesia Opitergiensis provinciae Istriae, y) scvfa šny,Xr,c"a 'ÜTijTspvfpe), 85, 186. — Ondotni škofje: Mar-cijan, Benenat. Odessus ('0ŽT,550c), sedaj Varna na Bolgarskem, 118. Odilon (Ogdilo. Otilo), vojvoda bavarski, 205,217. — Njegova soproga Hiltruda. — Njegov kaplan Urz. Ogdilo, gl. Odilon. Oglej (Aquileia). 72. 73. 77. 78, 80, 176. 182, 2i3; (Aquiegia). 9, 61, 71, 72, 73, 77, 78, 80, 158, 182, 213; (Aquileia civitas, Aquilegia ci-vitas), 71, 85, 156; (Aquilegensis civitas), 72,73; (Aquileiensis civitas), 72; (vetus Aquilegia civitas), 80; (Aquileia vetus), 80 142; (Aquilegia vetus), 209; (ÄxuXsfa), 173. — Aquileia nova, gl. Gradež — Oglejski meščani (cives Aquileie), 72. — Ogl. zemlja (tellus Aquileiae), 329. — Provincia Aquilegiensis, 9. — Aquilegiense confinium, 158. — Recessus, kraj blizu Ogleja, 158. Oglejska cerkev (ecdesia, Aquilei-■ cnsis ecdesia, Aquilegiensis ecciesia). 9. 18, 38. 61, 85, 102, 193. 200, 201 210,268 269 284.285; (Aqui-leiensis synodus). 102,192;(sancta ec desia Aquilejensisprovinciae Isiriae,i^ i^icc |y./.AYja(a 'Ay.yAr/!a Izap/ja^ 'laxpia;), 186, — Ogi. metropola (metropolis Aquiiejensis). 308. — Ogl. pontifilsat (pontificatus Aquilegiensis), 9. — MetropoUcanska oblast ogl. cerkve. 102. — Zakladi ogl. cerkve. 176. — Pravice ogl. cerkve, 269, 285. — Podložniki (homines servientes) ogl. cerkve, 284. — Posestva ogl. cerkve, 285 — Ugrabitelj ogl. cerkve^ (ecclesiae Aquileiensis inv&sor). 65. — SufraganiogL cerkve. 84,102,103.144. Oglejski patriarhi, 179,213. -Nadškof ogl cerkve (Aquilegiensis ecclesiae archiepiscopus), 102, 192. — Ogl. škofje, 9, 18. 77, 103. — Ogl škofje, oziroma patriarhi: Ni četa, Marcelijan, Marcelin, Štefan, Lav- . renči j (Maver), Macedonij, Pavel (Pavlin) 1., Probin. Helija, Sever, Ivan L, Marcijan. Fortunat, Feliks, Ivan II., Ivan lil., Peter, Seren, Kalist, Sigvald. Pavlin II. — Sedež ogl. patriarhov v Korminu, 209, 213. — Ogl. duhovščina (derlei, sancta congregatio). 179, 284, 285. — Ogl. sinoda (synodus Aquileiae facta), 192, 193. — Ogl. razkolniki (Aquilegienses dissedentes), 191. Olisa, nekdanje mesto v Liburniji. Omak (Umagum, Humagum, Huma-ghum, Humago), m. v Istri, 149,182. Opetergina ecdesia, gl. O d e r z o. 'O-s-vspv/ps^ gl O d e r z o. Opitergina ecdesia gl. O d e r z o. Opitergium, gl. Oderzo. Oportunus abbas, 265. Organum, gl. Verona. Orgcllis civitas. gl. Urgel, Orientalis pars Bawarie, gl. Vzhodna marka. Orientalis plaga, gl. Vzhodna marka. Orontius, gl. Horoncij. Osoppo (Osopuni), mesto v Furla-niji blizu Taljamenta, 145. — On-dotne pečine (rupes Osopi), 329. Osopum, gl. Osoppo. Osor (Absarus. Apsarus), istrski otok, 86. — Ondotna škofija, 86. Ospela (Ospela. Ospella), nekdanje mesto v Liburniji, 182. Ospella, gl. Ospela. Osuin, gl. O s v i n. Osvin (Osuin comes), predsednik v Dalmadji, 13. 14. Otilo, gl. Odilo n. Oyapvo'. gl. Varni. Pabo (Pabo, Pado), karantanski vojvoda bavarskega rodu, 331. Pad (Padus), reka v severni Italiji, 26, 28. 3 8. Pado, gl. Pabo. Padova (Patavium, Paiua), mesto na Beueškem, 182, 204. — Padovanska cerkev (ecciesia Patavina, ecdesia Paduana provinciae Istriae, -fj Siyict 186. — Padovanski škofje: Virgilij (Bergul), Urzinijan. Paduanus, gl. Padova. Paioaria, gl. Bavarsko. Paioarii, gl. Bavarsko. Ilaio^^ia. gl. P a n o n i j a. Palastol (llaXdJijxoXcv), utrjen kraj v Meziji, 137. Paldwiha^ neka sluznica na Bavarskem 240. Pa!mat!s, neka trdnjava v bizantinski državi, 57. Pannia, gl. Pan oni ja. Pannonia. gl. Pano ni ja. Panonija (üawovia), 36; (Haiovb), 82; (Pannonia), 36, 48, 70, 71, 78, 85, 119, 145, 164, 280, 287,291,293, 295, 301, 326; iPanonia), 78, 86; (Pannoniae), 127, 293, 301; (Pannia), 164; (prouincia Pannoniorum), 8. — Gorenja Panonija, 182. — Dolenja Panonija (inferior Pannonia), 76, 182. — Dolenja Panonija kot del Slovenije (in Sclaviniam. in partes videlicet Quarantanas atque inferi-oris Pannoniae), 267. — I-ega Dolenje Panonije ob Blatnem jezeru (pars Pannoniae inferioris circa lacum Pelissa), 301. — Meje Panonije (limes Pannoniae, Panonie termini), 48, 71, Panonske refce: Bustricius, Dravis, Ira. Parsiura. — Panonsko jezero Pelsois. — Panonska mesta : Aqua-viva, Aravona, Ligano, Petaviona, Reroista. Salla, Savaria, Vincensimo. — Panonci (Uavvovs?, Pannonii), 43, 74. Papia. gl. Pavla. Parencianus, gl. Poreč. Parentia, gl. Poreč. Parentinus, gl. Poreč. Parentio, gl. Poreč. Parentium, gl. Poreč. IlapžvTo;, gl. Poreč. Paris, nekdanje mesto na Kranjskem, 182. Parma, mesto v Italiji, 99. Parsium, reka v Panoniji. 182. . Parupion, nekdanje mesto v Libur-niji, 182. Pasov, mesto pri izlivu Inna v Donavo. — Pasovska cerkev (Patavi-ensis ecclesia), 275, 315, 333. — Ondotni škof Waldarik. Paspirios (Ilaeniipio?), neka reka v Va-lahiji blizu Siiistre, 108. Pataviensis, gl. Pasov. Patavinus, gl. Pa Jo va. Patavium, gl. P ado v a. Pathena, gl. Pičen. Patiuma, nekdanje mesto na Kranjskem, 182. Patras, mesto na Grškem, 34. PatriciJ (Patricius), novograjski škof, 85, 100. Patua, gl. Pad o va. Paulinus, gl. Pavlin. Paulus, gl. Pavel, Paulus diaconus, gl. Pavel djakon. Paulus bistoriograpbus, gl. Pavel d i-jakon. Sv. Pavel. — Cerkev sv. Pavla (kje?), 319. Pavel I., rimski papež, 224. 235. Pavel (Paulus), carigrajski patriarh,191. Pavel (Paulus, JlaiSXoi;), škof altinski, 186. Pavel dijakon (Paulus diaconus, Paulus bistoriograpbus), 70, 153. Pavel (Paulus vir strenuus), 23. Pavel, gl. Pavli n. Pavla (Ticinum, Papia), mesto v severni Italiji, 79, 177, 179, 189, 191, 248. — Ondotni Škof Damijan. — Ondotni vojvoda Zaban. Pavlin I. (Paulus, Paulinus), škof (patriarh) oglejski, prej menih, 61, 64, 66, 70, 72, 77, 78, 85; (Paulinus pseudoepiscopus), 66, 141; (cardi-nalis Romanae ecclesiae). 61, 80. — Njegov spis „Translatio sanctorum corporum", 72, 78. Pavlin II. (Paulinus), patriarh oglejski, prej učitelj gramatike («rtis gram-maticae magister), 255, 269, 271, 282, 284, 285, 286, 288, 289, 290, 292, 294, 296, 297, 298, 299, 303, 308, 309, 317, 320, 322, 325, 329, 330, 332, 334, 335; (Timotheus), 294. — Njegov spis o sv. veri (libel-ium sacratissimae fidei), 317. — Njegove tri knjige zoper škofa Feliksa. 325, 334, 335. — Njegovi sufragani, 308, 309. Pclgirl, neki posestnik na Bavarskem, 240. Peiragastos (üstpavoiffToi;), gl. Perogost. Peirinthos (Ilsiptvö-o;), gl. Herakleja. Pelagij I. (Pelagius), rimski papež, 60, 61, 64, 65, 66, 67, 68, 96. Pelagij II. (Pelagius, Pellagius), rimski papež, 84, 85. 92, 93, 94, 95, 209. Pelissa lacus, gl. B 1 a t n o jezero. Pellagius, gl. Pelagij. Pelsois lacus, gl. Blatno jezero. Pemmo, gl. P e m o n. Pemon (Pemmo, Pemo, Peno), vojvoda furlanski, 197, 199, 213,218, 222. — Njegov oče Bilon. — Njegova soproga Ratperga. — Njegovi sinovi Ratchis, Ratchait in Ahi.stulf. Peno, gl. Pemo n. Peragastos (llrifžvacto?), gl. Perogost. Perogost (Ilsipavas-rsi; nr,fi- -fad-o; ■jüv Sy.Aaaivwv, Ilipä- vac-rcic, Peragastus), poveljnik neke slovenske čete, 118. Persae, gl. Perzija n i. PerzijanI (lUpsai, Persae), 56, 58, 62, 82, 83, 87, 91. — Perzijanska vojska, 88. Petaviona, gl. Ptuj. Petena, g). Sol no grad. Petenbache, gl. P e 11 e n b a c h. Sv. Pctcf apostelj, 80, 126, 135, 136, 208, 241, 247, 302 — Svetinje sv. Petra, 136. — Cerkev sv. Petra aposteljna na otoku Anfori, na otoku S. Pietro d* Orio, v Rimu in v Schar-nitz-u. — Sv. Peter=Rim. — Do-hodlti sv. Petra (pensiones beati Petri), 259, — Fevdniki sv. Petra. 243. — Namestnik sv. Petra = rimski papež. Peter (Petrus), patriarh oglejski, 193, 200, 201. Peter (Petrus), nadškof milanski, 288, 289, 330. Peter, škof altinski, 85, 100- Peter, škof istrski, 111, 144. Peter, škof puljski, 203. Peter, škof ravennski» 1. Peter (Us-rpo;, Petrus), brat cesarja Mavricija ter poveljnik bizantinski, 113, 118. 137. Peter, vojvoda furlanski, 195. Pethena, gl. PiČen. Petinpach, gl. Pettenbach. Petrus, gl. Peter. Petrus diaconus, Parentinae civitatis tabellio, 30- Pettenbach (Petenbache, Petinpach, ßettinbah), vas na Gorenjem Avstrijskem od Kremsmünstra proti jugozahodu, 256, 275, 279. Phanas, gl. P I o m i n. Phisso, gi. Physs o. Physoniti («l'vawvtTai), 10. Physso (Physso, Phisso), slovenski župan na tleh Gorenje Avstrije, 256, 275, 279. Piacenza, mesto v severni Italiji, 99. — Ondotni prebivalec (natione Pla-centinus, nacione Plasentium), 198. Piave (Plave), reka na Beneškem, 182. Pičen (Pathena, Pethena), kraj v Istri — Ondotna cerkev (ecclesia Petena-tis), 85. — Ondotna škofija, 86. — — Ondotni škof Marcijan. Pipin (Pippinus). iz prva majordom, pozneje kralj frankovski in patricij rimski, 217, 225, 226, 227. Pfpin (Pippinus), sin frankovskega kralja Karola Velikega, kralj lango-bardski (italski), 254, 280, 281. 284, 286. 293, 301, 302,303,308,310, 311, 312, 326. 1 Pippinus, gl. Pipin. I Pfr (Pyrrus), patriarh carigrajski, 191, ' Piragastos (Üipa^aaTc;), gl. Perogost. Piran (Piranum, Piranon, Pirano, Pi ranium), mesto v Istri, 182. — Ondotni prebivalec (nacione Pirani Ystrie, ex Pirano oppido Istriae), 142, 152. piranium, gl. Piran, pirano, gl. Piran. Piranon, gl. Piran. piranum, gl. Piran. Pirinejsko gorovje (Pyrineus mons), 282. Pistos (IIiffTöy fpc6piov), trdnjava v Me-ziji, U8 Placentinus, gl. Piacenza. Planta, nekdanje mesto na Kranjskem, 182- Plasentium, gl. Piacenza. Plave, gi. Piave. Plomin (Phanas, Fanas), mesto v Istri, 182. Podonavci (AavoOßtot), 10. Pola, gl. P ulj. Polanus, gl. Pul j. Polensis, gl. Pul j. lJcXt;vGO!;, gi. P.ulj. PoHensis, gl. Pul j. Pongau (Pongo), okraj na Solno-graškem, 205. Pongo, gl. Pongau. Ponticum mare, gl. Črno morje. Pontus Euxinus (IIcvto; toO Eu^efvou), gl. Črno morje. Poreč (Parentium, Parentium civitas, Parentia, Parentio, Parentina civitas), mesto v Istri, 86. 1(X), 181, 182. — Ondotno ljudstvo (populus Pa-rentinus, nacione Parenciane civitatis). 30, 181. — Višji in nižji po-reški prebivalci, 30. — Peter dijakon, notar (tabellio) poreSkega mesta, 30, Poreška cerkev (Parentina ecclesia, ii avfa IxxXTjGt« II«pdv;ou), 30, 85, 186. — Stolna cerkev sv, Marije Device in sv. muČenika Mavra. 30. — Njen odvetnik, vojaški mojster Ivan, 30. — Poreška škofija, 86. — PoreŠki Škofje; Evfrazij, Ivan, Avre-lijan. — Poreška duhovščina, višja in nižja (clerus Parentinus tam ma- iores quam minores), 30. — Poreški kanoniki, 30. — Ondotni arhidija-kon Klavdij. — Ondotni arhipres-biter Maksim. — Samostan sv. Ivana, 30. — Ondotni opat Andrej. Porcston, nekdanje mesto na Kranjskem. 182 Posavjc (Savia, Souaßia), 6, 11, 21; (Savla provincia, Saviae provincia). 12, 13. — Ondotni predstojnik Pridi bad. — Posavci (Soustßot), 43. PotJum (castellum Potium supra mare situm. castellum Pucium, Castrum Putium), grad ob Jadranskem morju najbrže tik zaliva Panzano pri Tržiču, 213 Pozzuolo (Puciolis, Putiolis), kraj na Beneškem, 182. Praevalls (npsy.aXt? r, y^t^pa), rimska pokrajina v južni Dalmaciji, 43. Precona, nekdanje mesto na Kranjskem. 182. Prekališ (npexaXt;), gl. P r a e v a 1 i s. Pribislav (Prlwlzlauga), slovenski vojvoda v Karantanlji, 331. PrImogcnJj (Primogenius), iz prva subdijakon in regionarij apostolske stolice, pozneje pa gradeški patriarh, 157, 158, 171, 172. Prisk (llp!0r/.a;, Priscus), bizantinski poveljnik. 106, 108, 110, 113, 118, 133. — Njegov poslanec Teodor. Prlwlzlauga, gl. Pribislav. Probin (Probinus), patriarh oglejski, 61, 77, 78. 85. Prokopij (npoy,iT:io;). bizantinski pU satelj, 19. 33, 47. 62. Providencij (Providentlus), škof istrski, 111, 144. Provincialis presbiter, 85^. Ptuj (Petaviona), mesto na Štajerskem, 182. — Ondotna (?) cerkev (Beco-nensis ecclesia), 102. Publisca, gl. Pu p 1 i s C a. Puciolis, gl. Pozzuolo. Pucium, gl. Potium. Pulia, gl. Pulj. Pulj (IlsXtj, Pola, Pola civitas Istriae, Pola urbs Istriae, Pulia). 18, 31, 37, 86, 150, 182, 188, 329; (adj. Po-lensis, Pollensis, Polanus), 2, 3, 5, 38, 85, 100, 188, 203.—Ondotna cerkev Matere božje, ki se zove Formosa (ecclesia beatae Mariae, quae vocatur Formosa; basilica s. Mariae), 37, 38. — Ondotni samostan sv. Andreja (monasterium b. Andreae apostoli), 38. — Puljski rojak (nacione urbis Pole, nacione Poie civitate, nacione Pulie civitate, nacione Polanus), 18. 150, 188. — Puljska cerkev (ecclesia Polensis Istriae, ky.-■AKrflia lIoAYjvuoclrap/i'ai; laripta;), 186. — Puljska Škofija (cerkev), 86, 203. — Puljski škofje: Venerus (Vene-riosus), Antonij, Izacij, Adrijan, Ci-rijak, Peter. Puplisca (Publisca), nekdanje mesto v Liburniji, 182. Putiolis, gl. Pozzuolo. Putium, gl. Potium. PuzzH, neki podložnik na Bavarskem, 240. Pyrineus mons, gl. P i r i n e j s k o gorovje. Pyrrus, gl. Pir. Quarantani, gl Karantanija. Quarantanus, gl. Karantanija. Quirinus, gl. K virin. Quirnea flumen, 329. Quodvultdeus, gl. Kvodvultdej. Raba (Raba, Rafa, Hrapa, Arrabo), dotok reke Donave na Ogrskem, 280, 301. Racotolv, gl. Rotel. Radoald (Raduald), sin furlanskega vojvoda Glsulfa, 145, 170. Raduald, gl. Radoald. Radulf (Radulfus), vojvoda turinški, 167, 168. Rafa, gl. Raba. Raganensis, gl. Re z no. Ragnisburg, gl. Rez no. Ragogna (Reunia, Reunia Castrum), kraj blizu St. Daniela na Furlanskem, 145, 189. Ranici, gl. Reci j a. Ranio, nekdanje mesto na Kranjskem, 182. Raotola, gl. Rotel. Raparia, nekdanje mesto v Liburniji, 182. Raša (Arsia), reka v Istri, 182. 31 Ratchalt, sin furlanskega vojvoda Pe-mona, 197. Ratchis (Ratcbis, Ratheis, Aritheis), vojvoda furlanski pozneje kralj lan-gobardski in poslednjič menih. 146. 197, 213, 215, 218, 222. — Njegov oče 1'emon, vojvoda furlanski. — Njegov brat Aistulf, kralj lango-bardski. Ratperga, soproga furlanskega vojvoda Pemona, 197. Rauracius, gl. Rust i k Ravenna ^'Pajevvst, Ravenna, Ravenna civitas), 1, 24, 26 28, 31, 39, 43, 46, 47, 54, 68, 93, 96, 99. 100, 102. 107, 140, 144, J82, 189, 212. — Ondotni prebivalci (Ravennates), 78. — Ravennska cerkev (Raven-nensis ecclesia), 39. — Ravennski škofje, oziroraa nadškofje: Peter, Maksimijan, Ivan (?), Ivan III., Ma-rinijan, Ivan (nadšk.), Leon (nadšk ). — Ravennski eksarhat, 243. — Anonymus Ravennas, pisatelj. Reci civitas, gl. A rez z o Recia secunda, gl. Säben. Recija (Retia secunda), 102, 319.— Ondotni prebivalci (Retiani, Ranici), 182. — Recijski škofje, 102. Redetnpt (Redemptus), škof feren-tinski, 92. Redenovo, gl. R e t r o n. Reganesburg, gl. Rez no. Reganespuruc, gl Rezno. Reggio, mesto v severni Italiji med Modeno in Parmo, 99. Reginbald (Reginbaldus, Reinbaldus), presbiter, ki je med Slovenci ozna-njeval krščanstvo, 246, 251, 258, 263. Reginbald, vojvoda chiusiski, 252. Reginbert (Reginberrus, Reinbertus), duhovnik, ki je med Slovenci ozna-njeval krščanstvo, 227. Reginespuruc. gl. Rezno. Reginhar (Reginharius, Reinharius), presbiter, ki je med Slovenci ozna-njeval krščanstvo, 258. Reginum civitas, gl. Rezno. Reinbaldus, gl. Reginbald. Reinbertus, gl. Reginbert. Reinharius, gl. Reginhar. Remigium, gl. Rovinj. Remista, nekdanje mesto v Panoniji, 182. Ren (Rhenus, Renus), reka na Nemškem, 165, 261. ■ Renus, gl. Ren. Retia secunda, gl. Recija Retiani. gl. Recija. Retron = 'psi^pcv = reka (Retron, Redenovo), najbrže del padskega ustja, 182. Reunia, gl. Ragogna. Revingo. gl. Rovinj. Rezno (Reganesburg, Reganesburgh, Reganesbrug, Reganespurc, Reganespuruc, Ragnisburg, Reginespurc. Reginum civitas), 274, 280, 281, 282, 283, 284, 285, 287. - Ondotni dvor (palatium) frankovskega kralja Ka-rola Velikega, 282. 284. — Ondotni most čez Donavo, 283. — Rezenska cerkev (Ragancnsis ecclesia), 333. — Rezenski škofje: Sintbert, Adalwin. — Rezenska sinoda, 282. Rhenus, gl. Ren. Rhetia secunda, gl. Säben. Ribingium, gl. Rovinj. Ribuarii, g\. Ripuarci. Ricbarius, gl. Riharij. Richbodus. gl. Rihbod. Sv. Riharij (S. Ricbarius). — Cerkev sv. Riharija v St. Riquier-u, 293. — Ondotni samostan sv. Riharija, 293. Rihbod (Richbodus), škoftrierski. 320. Rim ('P(i)iJi.r„ Roma, urbs Roma, Romana civitas, ad sanctum Petrum), 1, 2, 3, 20, 21, 22, 61, 80, 93, 102, 103, 109, 126, 131,142, 169, 171, 173, 186, 207, 208,216,252, 282, 293, 296, 308, 313, 318. — Ondotna velika cerkev sv. Petra apo-steljna, 3, 92, 209, 247, 282. —Samostan pri veliki cerkvi sv. Petra, 92. — Ondotni opat Kvodvultdej. Rimska cerkev (Romana ecclesia), 61. 72. 77, 80, 92, 93,94,96, 101, 102, 109, 158, 160, 204,211,224. — Kardinali rimske cerkve, 61, 80. — Kardinal Pavel (Pavlin). — Služabniki rimske cerkve = škofje, 241, — Rimska s t o 1 i c a (Romana sedes, apostolica sedes beati Petri, aposto- lica sedes, sancta sedes), 80, 86,158, 191, 192, 203, 207, 208, 209, 314. — Rimski papeži, 78, 135, 229, 333. — Njih škofje, 78. — Papeži: Leon I., Simah, Vigilij, Pelagij I., Benedikt I., Pelagij II, Gregor !., Bonifacij IV, Honorij I., Iran IV., Teodor I., Martin I., Agaton, Sergij I., Gregor II., Gregor III., Ca-harija, Štefan II., Pavel I., Štefan III., Hadrijan I,, Leon III. — Presbiter Lavrencij, legat apostolske stolice. — Rimski cerkveni zbor, 78. Rimljani (Romani), 14, 72, 76, 77, 78, 79, 142. — Zahodno-rimska oblast (tš trji; hzspiai; y.pä^o;), 43. — Rimski cesarji: Trajan, Konstantin (Veliki). — Rimska pokrajina (Romana provincia). 243. — Rimski patriciji: Pipin, Karel. — Rimsko plemstvo, 319. — Rimski sodnik (iudex Romanus), 11. — Rimska postava (lex Romana), 72. — Rimska zgodovina (Romana historia), 71. — Rimski (romanski) jezik (fj zotxpio? •7<5V "Pwfwtc'uv OÜ>vy5), 118. Rimani, gl. Rimini Rimini (Rimani civitas), mesto v Italiji, 142. — Ondotni rojak (natione An-noniensis [sc. Ariminiensis]), 142. Rinubio, nekdanje mesto na Kranjskem, 182. Ripuarci (Ribuarii) = ripuarski Franki, 280. Ris, nekdanje mesto na Kranjskem, 182. Rižana (Rusano), reka v Istri, 182. Rodcausus, gl. Hrodgaud. Rodoald (Roduald), vojvoda furlanski^ 185, 189, 285. — Njegov brat Aden. Rodobertus, gl. Krodobert. Rodope (ov ToŽoitr,), gorovje na Balkanskem polotoku, 45. Roduald, gl. Rodoald. Roma, gl. Carigrad. Roma, gl. Rim. Romaei ('Pw^aiot), gl. Bizantinsko. . Romaicus ('Pw,u.aiV.š(;), gl. Bizantinsko. Roman (Romanus), bizantinski eksarh v Ravenni, 96, 99. Roman (Romanus), branitelj Sicilije, 123. Romanus, gl. Bizantinsko. Romanus, gl. Rim. Romilda, soproga furlanskega vojvoda Gisulfa, 145. Romuald (Romualdus), sin langobard-skega kralja Grimualda, vojvoda be-neventski, 164. Romula, nekdanje mesto v (posavski) Valeriji, 182. Rotanus, gl. Obr'u Rotcausus, gl. Hrodgaud. Rotcauzus, gl. Hrodgaud. Rotchaus, gl. Hrodgaud. Rotel (Rotola, Raotola, Racotulv), potok, ki izvira v Šumavi ter se pozneje izliva v Donavo, 256, 275, 279. Rotgaudus, gl. Hrodgaud. Rotgault, gl. Hrodgaud. Rotgauzus, gl. Hrodgaud Rothaudus, gl. Hrodgaud. Rothgaudus, gl. Hrodgaud. Rothgaus, gl. Hrodgaud. Rotola, gl. Rotel. Rovinj (Ruigno. Ruginio, Ribingium, Remigium, Revingo), mesto v Istri, 182. Rtin (Artenia), kraj na Furlanskem od Gumina nekoliko proti jugu, 145. Rudbertus, gl. Rupert. Ruginio, gl. Rovinj. Ruigoo gl. Rovinj. Ruodgauzus, gl. Hrodgaud. Sv. Rupert (S. Rudbertus), škof solno-graški, 194, 205, 227. Rusano, gl. Rižana. Rustik (Rusticus, Rauracius), škof tre-viški, 100. Sabaria, gl. Sobotica. Säben (de Sabione, Sabionensis._ Se-cunda Rbetia, Secunda Recia), kraj pri Brixenu na Tirolskem, 100. — Säbenska cerkev (ecclesia Sabionensis, ecclesia Secundae Rhetiae), 85, 102, 333. — Ondotni škofje: Ingenuin, Alim Sabionensis, gl. Säben. Sacer campus, neki kraj na obrski zemlji, 145. Salica, reka na Solnograškem, 205. Salina maior (Velika solina) na Gorenjem Avstrijskem, 256. Salla, nekdanje mesto r Panoniji, 182. 31« Salona, g). Solin. Salto, kraj v Furlaniji zahodno od Čedada — Ondotni nunski samostan, 233. Salzburge, gl. Solnograd. Sahburgensis, gl. Solnograd Salzpurg, gl Solnograd. Salzpurgensis. gl. Solnograd. Samnija (iäiji.v!sv), pokrajina v Italiji, .20. Samo, kralj slovanski (Samo rexScla-vinorum, Samo dux in Quarantanis, Samo dux Sclavorum), !54.163,166. Samson, sodnik izraelski, 245. S. Andrea (Budes), otok med Porto Buso in Porto Lignano, 78. — On-dotna cerkev sv. Andreja, 78. — Ondotni ženski samostan, 78. S. GiuHano, otok blizu Gradeža, 78. — Ondotni tempelj nialika Behela. 78. — Ondotna cerkev sv. Julijana, 78. S. Pictro d' Orio, otok blizu Gradeža, 78. — Ondotna cerkev svetega Petra aposteljna, 78. — Ondotni ženski samostan, 78. S. Rlquler, mesto na severnem Francoskem. — Ondotna cerkev sv Ri-harija, 293. — Tamošnji samostan (monasterlum sancti Richarii), 293. — Ondotni opat Angilbert. Sapara, gl. Si par. SappaVis. gl. Si p ar. Saraceni (Z:y.W;oO. 90, 104,108,118, 133. 137; 58, 69: (Xyaäßct), 69; (xb 2:y.Aa.3Y;vö>v eO-vs?), 82; (to twv Zy.Aaßi'vwv i'^vc?), 89; (Vc TÖiv Sy.XauTjVwv ell-vo;), 90; (xa il/.Xouivwv £pa, Sclavinorum regio), 137; (interiores Sclavinorutn partes), 108. — Slovenske vasi, 82. — Slovenski kralj Mužok. — Slovenska vojska (to GT:fi-i-J{ia Sy.XaßYjvwv, 6 twv iiy.AaJlirjvwv c-paTÖ;). 45, 47; (FETiy-b-: zŠAs.ao:), 108. — Siovžnski poveljniki: Ardagast (Radogosr ?), Perogost. — Bojni tabor (x-upa?) Slovenov, 118. Slovenski narodni poglavarji (šO-vip-■/«•., principes), 104. — Slovenski starejšine scro! ev tsAš; tsO sO-vsu?, 82 — Sloveni: Danrentij, Daurita. Svarunas. — Pogrebna slav-nost (ž-!Taj!o; iopr/j) pri Slovenib. 108. Smaragd (Smaragdus, Smaracdus), bizantinski eksarh v Ravenni ter cesarski kartularij in patricij, 92, 93, 96, 99, 139, 140. - Njegovi zastopniki po Istri, 139. Sobotica (Savaria. Sabaria), mesto na zahodnem Ogrskem. 182, 280. Soča (Sontius, Isontius), reka na Goriškem, 4, 329 — Lukristani. prebivalci ob Soči, 4. Solacij (Solatius, Solacius), škof ve-ronski. 85 Solatius, gl. Solacij. Solin (rrspi SiXcovi, ž? ^iaXwvac, Iv Xwn). nekdanje mesto v Dalmaciji, 21, 47, 54. — Ondotni škof Maksim. Solium (in Solio), gl Gospa Sveta. Solnograd (Salzpurg, Salzburge. Pe-tena), 266, 314, 315. — Ondotni prebivalci (Juvavenses), 301. — Sol-nograška oblast (territorium Salz-purgense), 264. — Solnograška cerkev (ecclesia .luvauensium, 314, 315. — Solnograška stolica (Salzburgen-sis sedes. Juvavensis sedes), 205,225, 267. — Solnograška škofija (Juua-uensis ecclesie dyocesis), 224. 231, 235,300. — Ondotni škofje_(Juva-vensium rectores), 324. — Škofje: Rupert, Virgilij, Arno. — Solno-graški samostan (Juvavense mona-sterium), 225, 300. — Ondotni opat Bertrik. Solun (0š73aXi3v(y.-r;), mesto ob Egej-skem morju. 47,89, 120.— Ondotna cerkev sv. Athlofora (Demetrija), 89. — Mestno zidovje (ta 'liyr, tr;; ^i-Xsio;), 89,120. — Kreste na mestnem zidovju, 120.— Mestna vrata, 89.120. — Kasandreotova vrata. 120. — Solunska predmestja (T:ps*crTčia), 120. — Gradovi po solunski okolici, 120. — Cerkev sv, Matrone Kristofore pri Solunu, 89. — Cerkev sv, Hione, Irene in Agape pri Solunu, 89. — Trdnjava mučenice Matrone (ifpojptsv T-^; y.sAAiviy.ou jjiapTjpo? MaTpiivr,;), 120. — Solunska pokrajina, 89. — Predstojniki solunskega mesta, 120. — Mestni poglavarji, 120. — Solunski meščanje, 89,120. — Solunska metropola (tuv (")ehja"aoviy.a!())v y.s.ioir.o'hv;), 120. — Solunski nadškofje: Evzebij, Ivan. Sontius. gl. S o č a. Sorbam, nekdanje mesto na Kranjskem, 182. Sosonia, gl. S u si g a n a. Sparuna, uradnik med Slovani na Gorenjem Avstrijskem, 256.275,279. Spoleto, mesto v srednji Italiji, 252. — Ondotni vojvoda Hildebrand. Spori (2-ipst), ime starih Slovanov, 33. Srbi (lužiški) (gens Surbiorum), 163. — Njih vojvoda Drvan. Sredec (i^pSr/.r,) ali Sofija, mesto v Bolgariji. 47. Srem, gl. S i rm i u m. Stabih'nius, tast furlanskega vojvoda Hrodgauda, 254. Staffelsee, neko jezero na Bavarskem. — Ondotna cerkev (Stafnensis ecclesia), 333 — Ondotni škof = oeu-burški škof. Stafnensis, gl. S t a f f e 1 se e. Stephanus. gl. Štefan. Stojmir (Ztoiraar, Zpoimar), slovenski vojvoda v Karantaniji, 331. Strassburg (Argentea urbs, Strati-burgus), mesto ob Renu v Alzaciji, 329. Stratiburgus, gl. Strassb urg. Sv. Stratonik. — Cerkev sv. Strato- nika v Carigradu, 69. Stratonis turrcs v Palestini. 329. Suarunas (Ssuapo-jva?), mož slovenske narodnosti (SlxXaßs; ävv^p), ki se je na strani Bizantincev vojskoval s' Taravisum, gl. Treviso. Perzijani. 58. I Tarbision, gl. Treviso. Suavi gi. Posavje. j Tarcelsus, gl. Tariles. Suavi (Souäßot), gl. Sva bi. t TargitiJ ("J ap-^ftioc), obrski poslanec, Sua via (SouÄgia), gl. Posavje. j 87. 113- Subibach. gl. Sulzbach. Tariles (Tarilessus- Tarilesus, Tar- Sulzbach i^Sulzibach, Sulzibah. Svlz-' celsus), tovariš opaca Barbana na pach), potok pri Hall-u na Gorenjen^ I otoku Barbani, 78. Avstrijskenn. 256 275,279. — On-, Tarilessus gl. Tariles. dotne soline, 256. — Gerkevv on-1 Tarticum, nekdanje mesto v Libur-dotnem kraju, 279. | niji, 182. Surbii, gl. Srbi. Tarsaticensis, gl. Trsat. Susigana (Susonnia, Sosonia), mesto Tarvisinus, gl Treviso. na Beneškem, 182. ' Tarvisius. gl. Treviso. Susonnia, gl. Susigana. I Tarvisum, gl. Treviso. Svlzpach, gl. Sulzbach. t Tasilo I (Tassilo), vojvoda bavarski, „ad Sycas Constantinopolim", 69.1 lU. 147. — Njegov sin Garibald. Svmmachus, gl. Si m ah. | Tasito II. (Tassilo, Dasilo, Daissilo), Svppach, gl. Sipbach. vojvoda bavarski, 227,239, 244, 245, Svracusae. gl. Sirakuze. 256, 270, 272, 273, 274. 275, Syracusana civitas, gl. Sirakuze. 279 —Njegova soproga Liutberga. — Njegov sin Deoto. — Njegovi Škotcc (Scottigena), 265. Špansko (Hispania, Hispaniae). 288, hčeri, 272. — Njegovi vazali, 272. 301.— Ondotni prebivalec (Hispa- Taso (TasoJ, furlanski vojvoda, sin nus), 282. — Španska zemlja, 317. furlanskega vojvoda Gisulfa, 145, — Španske pokrajine, 289. — Špan- 146, 155 ski škofje. 290. Tassilo, gl. Tasilo. Štefan H. (Stephanas, rimski papež, Tatianus, gl. Tacijan. 224, 226. 230, 231, 243. i Tat i m er (TadjAsp, Tatemer), poveljnik Štetan m., rimski papež. 241,242,243. bizantinski, 108. 110. Štefan (1.). škof oglejski, 9. 80. ' Ta vri d a (x3t Iv Taupoi;), sedaj polotok Štefan (II.), patriarh gradeški, 181.1 Krim, 57. Štefan (Scephanus), najbrže gotov-1 Tecla, gl. Tekla. skega rodu. 5. Teja (Tstac), gotovski poveljnik, po- Štefan, najbrže gradeŠki rojak. 81. i zneje kralj, 54. Štefan, hišni posestnik na zemlji gra-! Sv. Tekla (S. Tecla), devica, 72, 73, deške cerkve. 171. I 78. Švabi (ilcuoc^ct, Suavi) neki nemški i Tenno, neki podložnik na Bavarskem, razrod, 43, 74- — Severni Švabi' 240. (Norsavi), 48- — Gfr. tudi Aiemani. j Teobald (Teobaldus), vojvoda ale-Tacianus, gl Tacijan. manski, 217. Sv. Tacijan (Tacianus, Tatianus), 72,1 Teodebald (ösuafßaASo;), kralj fran- 78, 85. 1 kovski, 49. Tagapald, neka sluznica na Bavar-' Teodebert L (Ö£u5$i£p-:c;, Theude-SRem. 240 I bertus), kralj frankovski, 44, 48, 49, Taliamentum, gl. Taljamento. 59 Taliup. gl. Taljub. | Teodebert II. (Theudepertus), kralj Taljamento (Taliamentum), reka na, frankovski, 119, 151. — Njegova Beneškem, 182 ! maci, kraljica Brunhüda — Njegov Taljub (Taliup, Talivp), uradnik med Slovenci na Gorenjem Avstrijskem, 256, 275, 279. brat. kralj Teodorik II Teodebert (Theodbertus), vojvoda bavarski, 205. Teodoald (Theodoaldus), neki jurist v Italiji, 191. Teodon (Theodo), vojvoda bavarski, 205. Teodor I., rimski papež, 171. Teodor (Theodorus), nadškof laure-aški, 8. Teodor, škof brescianski (Theodorus Brixiensis), 38. Teodor (Theodorus) iz Mopsuestije, 93, 94, 102, 191. Teodor (0£o5a)poi;), zdravnik in poslanec bizantinskega poveljnika Priska, 113. Teodorik (Theodoricus, Deodericus), pokrajinski škof na slovenski zemlji, 324. Teodorik (Theodoricus), kralj Vzhodnih Gotov, 1, 2, 4, 5, 6, 9, 11. 12. Teodorik II. (Theudericas), kralj fran-kovski, 119, 151. — Njegova mati, kraljica Brunhilda. — Njegov brat, kralj Teodebert II. Teodorik (Theodericus comes, Theo-dricus comes, Theodricus dux), poveljnik frankovskega kralja Karola (Velikega), 280, 287. Teodorit (Theodoritus) iz Cyra, 94, 102, 191. Teodozijevo zidovje (tč TE'y_s; 0so5s-jia/šv), gl. Carigrad. Teoduif (Theodulfus), škof orleanski, 320. Tergeste. gl. Trst. Tergestinus, gl. Trst. Tervisianus, gl. Treviso. Tesalija. — Ondotne pokrajine, 88. — Ondotni prebivalci (0£T-a7>o!), 120. Tesido, potok blizu Innichena, 239. Tharsatica civitas, gl. Trs a t Tharsaticum, gl. T rs a t. Tharvisium, gl. Treviso. Theodbertus, gl. Teodebert Theodo, gl. Teodon. Theodoaldus, gl. Teodoald. Theodoricus, gl. Teodorik. Teodoritus, gl. Teodorit. Theodoropolis (SioSiopofeoA!;), nekdanje mesto v Dolenji Meziji med No^-ami in Kurisko, 118. Theodorus, gl. Teodor. Theodosius, gl. T e o d o z i j. Theodricus, gl. Teodorik. Theodulfus, gl Teoduif Theophylakt, bizantinski pisatelj, 118. Thessalonike (OscsaXov!-/.-*;), gl. Solun. Theudebertus, gl. T e o d e b e rt. Theudepertus, gl. Teodebert. Theudericus, gl. Teodorik. Theudibaldos, (esuäSßaASo;), gl. Teo-debald. Theudibertos (BsuS-ßspis;), gl. Teodebert. Theutonicum miHariutn, nemška milja, 301. Thodanus, gl. Obri. Thodicha, gl. Dietach. Thomas, gl. Tomaž. Thoringii, gl. Turingi j a. Thracia. gl. T r a c i j a. Thüle sedanja Skandinavija, 7. Thuringi, gl. Turingi j a. Tiberij Konstantin (Ttßspio? Kwvi^Tav-Tivo?, Tiberius Constantinus, Tybe-rius Constantinus), cesar bizantinski, prej sovladar bizantinskega cesarja .lustina 11., 82, 83, 85, 87, 88. Tiborniensis ecclesia gl. T i b u rn i a. Tiburnia (Liburnla civitas, locus Ly-burnia), nekdanje mesto na Gorenjem Koroškem, 227. 232. — Ondotna cerkev (ecclesia Tiborniensis, ecclesia Tyborniensis. Tiburniensis ecclesia), 85. 102. — Ondotni škof Leonijan. Tiburniensis ecclesia, gl. Tiburnia. Ticino (Ticinus), reka v severni Italiji. 191. Ticinum, gl. Pav i a. Ticinus, gl. Ticino. Tilikion (TtAi*(wv), trdnjava v bizantinski državi, 57. Timava (Timavus), reka pri Devinu, 329. — Njeni deveteri izviri, 329. Timotheus, gl. Pavlin. Tirensko morje (Tvrrenum mare, Tirrenum niare = Gallicum mare), 71, 182. TipYttivr; sv.KArflia, gl. Trst. Tirrenum mare. gl. Tirensko morje. Tisa (^Tsaus;, Tissa, Tiza), reka na Ogrskem, 133, 301, 329. Tissa, gl. T i s a. I Tissos gl. T i s a. I Titani montes, gl. Alpe. Todantis, gl. Obri. Todicha» gl. Dietach. Toledo (ToJeium), mesto na Španskem, 282. — Ondotnastolica (Tolle-tana sedes). 288. — Ondotni škof Elipand. Toletum, gl. Toledo. Tolletanus, gl. Toledo. Tomaž (Thomas), neki duhovnik, 191. Tomis (Tc[j,i;), nekdanie mesto ob Črnem morju, 133. Tonaligave, gl. D o n a u g a u. Topcrus {TcTTEpo;, Tof^cpov), mesto ob Mestu blizu Egejskega morja, 45 Toringa, gl. Turingi j a Toringi, gl. Turingi ja Toriogia, gl Turingi j a. Totila Tw-cOsa, Tw-rO^ac, Totila), kralj Vzhodnih Gotov, 35, 41, 42, 44. 47, 49, 53, 54, 68, 72. Tours, mesto na Francoskem. — Ondotni samostan sv. Martina, 322. Trabium, gl. T revi so. Trabus, gl. Drava. Tr ac i j a (0p:t-/,y;,Th ra cia,Th race,Thraca, Thratia). 15, 32, 33. 44, 45, 47, 62, 68. 82; 90. 98, 104, 108, 118, 120, l'34, 301, 329. — Oodotne pokrajine, 88. — Trasko mesto (0pa-/.o)-/; 118. Trajan (TpaVavic), cesar rimski. 33 Tratvi, gl. T VA C M a. Traungau (in pago Travngaev. in pago Drungaoe). okraj ob reki Travni na Gorenjem Avstrijskem, 275, 279. Travisium, gl Treviso. Travngaev, gl Traungau. Tregeste, gl. Trst. Tregescen. gl Trst, Tregestinus, gl. Trst. Treientinus, gl. Trident. Treiesta. gl. Trst._ Treviso (Tarvisium, Tarbision, Tra-visium, Trabium, Tarvisium civitas, Tharvisium civitas, Tarvisia civitas, Taravisum civitas), 78, 100 182, 254. — Ondotna zeralja (in fine Tarvisiani). 284. — Treviška cerkev (ecciesia Tarvisina, ecciesia Tervi-siana), 210. — Ondotni škofje: Ru-stik, Feliks. — Ondotni arhidijakon Kaiist. Trident (Trientum, civitas Trideniina), 70, 79. — Ondotna cerkev (ecciesia Tridentina. ecciesia Treientina), 85. 102. - Ondotni žkofje: Agnel, Sekund. — Ondotni langobardski vojvoda Evin. Tridentiuus, gl Trident. Trientum, gl. T r i d e n t. Triestinus, gl. Trst. Trigestinus, gl. Trst, Troyes, mesto na Francoskem. — Ondotni samostan sv. Lupa, 321 Trsat (^Tharsaticum, Tharsatica civitas, Tharsatica maritima civitas, Tharsatica Liburniae civitas, urbs Tharsatica), kraj blizu Reke na Hrvaškem, 182. 326. — Ondotni meščanje 326. — Liburnia Tarsaticensis, 182. Trst (Tergeste, Tregeste, Tregesten, Treiesta, Tergestina civitas, Triestina civitas, Trigestina urbs), 73, 182. — Ondotni meščan je, 139. — Ondotni rojak (natione Tergestinus), 237. — Trst, mesio v Istri (nacione Ystrie Tergestine civitatis). 237. — Tržaška o k o 1 i c a (in terrirorio Tergestine), 172. — Tržaška cerkev (ecciesia Tergestina, ecciesia Tregestina, ecciesia Triestina, ecciesia Tergestina provinciae Istriae, a-j-ta lx'/.Avic{aT(pv.i;)VY;c£T:i(f>-/'a; l^Tpia;) 85, 1^9. 186, 209. — Ondotai ikof^e: Trugifer, Sever, Firmin, Gavdencij, Ivan. Truglfer (Trugiferus), škof tržaški, 38. Tudun^ gl. Obri. Tullijan (XouXMavdcV bizantinski poveljnik v gotovski vojski 35. Ture (Durus mons), gorska skupina v Alpah, 194. Turicum Castrum, gl. Zürich. Turinga, gl. Turingi ja. Turlngija (Toringia, Toringa, Turinga), neka pokrajina na Nemškem, 119. 163, 165. 166, 167, 168. — Ondotni prebivalci (Thoringii, Thu-ringi, Toringi), 48, 280. — Turin-gijski kralji, 48. — Ondotni vojvoda Radulf. Turki (ToOpy-ot). 87. Turrcs, neadanje mesto v Liburniji 182. Turris (Tsipps?). sedanje mesto Turnu pri izlivu Olte v Donavo, 33. Tvberius, gi. Tiber i j. Tyborniensis ecclesia. gl. Tiburnia. Tyrrenum mare, gl. Tirensk o morje. Tzurulum {T^oupiyXov). setiaj Čorlu, mesto med Carigradom in Dreno-poljem, 45 69. ad Udrimas, gl. In gerin g. UHgisai (O'jAtviWAo;), gotovski poveljnik, 21. Uimlton (OiXjA'.-üv), trdnjava v Sci-tiji, 57. Umagum. gl. Omak. Ungari, gl. Hnni. Unguimeri, neki človek obrskega rodu. 302. üni, gl. H u n i. LJnia = Hunia, gl. Obri. Urgel (Orgsilis) mesto v Piriiiejih, 282. — Ondotni škof Feliks. Ursinianus, gl. ürzinijan Ursinus (OisoTvs;) gl. Urzin Ursus, gl. Urz. Urz (Ursas, Vrsus). duhovnik in kaplan bavarskega vojvoda Odilona 205. Urz (Ursus), vojvoda cenedski. 195. Urzin (Ursinus, Oiifsiv;;), škof cenedski, 186. Ürzinijan (Ursuiianus, OufzvKc), škof padovanski, 186 Usigardus (Güsi-fapäci;), bizantinski poveljnik najbrže slovanskega rodu, 56. Usum, nekdanje mesto v Valeriji, 182. Uturguri (Oitsjpvijsc;), prebivalci ob .^zovskem morju 55. Valdandus, filius Mmionis de Laba-riano, 255. Valdoria (Vulturina Castrum), kraj na levi strani Pada blizu Cremone, 140. Valeria, rimska pokrajina na vzhodu od Panonije, 182. — Ondotna mesta: Acunum, Alusione, .^nnana. An-tiana, Belsalino, Cardelaca, Catio, CIautiburgum. Cornacum. Dona-tianis. Livorin, Lugione, Lumano, Malatis. Usum. Valeria {?), rimska pokrajina ob Savi (Posavje', 182. — Ondotna mesta: Acerbo, Atamine, Grupi, Fines, No-miduni, Romula, Sicce. Valerijan (BaAspiavš;), bizantinski poveljnik v gotovski vojski, 22, 27. Valerijan, patricij, brat pairicija Ivana,. 66. 68. Valuk (Wallucus), vojvoda slovenski, 164 Vandali (Wandali), germanski raz-rod, 301. Varn! (Oiafvst). germanski razrod ob dolenji Labi. 7. Vegla, gl. Kr k. Veglensis, gl. Kr k. Vejentana ecclesia, gl. Celje. VcIctarJ (Wechtari), vojvoda furlanski, 179, 185. Sv. Venancij mučenik (S. Venantius martvri. — Cerkev sv. Venancija. katero je papež Ivan IV. dal postaviti, 169. Venantius, gl. V e n a n c i j. Venecia, gl. Beneško. Venedi, gl. Slovani. Veneriosus(Venerus),škofpuijski, 2,3. Venerus, gl. Veneri o sus. Venethi, gl. Slovani. Veneti, gl. Be n e š k o Venetia, gl Beneško. Venetici, gl. Beneško Venetienses, gl. Beneško. Veneti! gl. Slovenci. Ver (Be?:;), bizantinski poveljnik, 46. Verona, mesto v severni Italiji, 78, 86, 100. 189. 284, 283. — Ondotno mestno obzidje. 285 — Samostan Matere božje v Organu (Organum) zunaj mestnega obzidja, 285 — Ondotni opat Feroks. — Veronska cerkev (ecclesia Veronensis), 85. 102. — Ondotni škofje : Solacij, Junior, Vetetina ecclesia, gl. V i cen za. Vicentia, gl. Vicenza. Vicenza (Vicentia, Vincentia. Vincen-tina civitas), mesto v Italiji. 100^ 179, 182. 254, 284. — Ondotna cerkev (ecclesia Vetetina), 102. — Ondotni škof Horoncij. — Ondotni vojvoda Gaidus. Sv. Vid mučenik (S. Vitus martyr),. 78. — Cerkev sv Vida zunaj Gra-deža. Vigilij (Vigilius), rimski papež, 34, 94, 96. 102, 192. Vigilius episcopus Scaraveiisis (Sca-ravaciensis), 85. Vigintimilia, mesto v Liguriji, 182 Vilshofeii. gl. Nordfilusa. Vlncensimo (Ad vicesiraum), mesto v Panoniji, 182. Vincentia, gl. V i c e n z a. Vincentioa civitas, gl. Vi cen za. Vindemij (Vindemius), škof cenedsici. 85,-96, 100. Vinedi. gl. Slovene i. Virgilij (Virgilius, Bergullus), škof pa-dovanski. 85 Virgilij (Virgilius), škof solnograški, 225, 227, 234, 236, 246, 251, 256, 257,258 260,263,264,265,266,267. Visela, gl. Visi a. Visla (Visela, Vistula), reka na Poljskem, 52 Vistrum, neki gozd v Istri, 39. Vistula, gl Visla. Sv. Vital (S. Vitalis), 72, 78. — Cerkev sv. Vitala na Gradežu. Vitalij (ßiTa/.is?), bizantinski poveljnik v gotski vojski, 28. Vitaiijan (Vitalianus), gradeški patriarh, prej dijakon in protonotar gra-deške cerkve 228, 230. 237. Vitaiijan (BiTaXwivjc), stric bizantinskega poveljnika Ivana, 47, 54. Vitigcs (Oiibivi;), kralj Vzhodnih Gotov, 21. Vitus, gl. Vid. Vivcncij (Viventius), škof (?) furlanski, 143. Vojnomir (Wonorayrus), vojvoda slovenski, 293. Volkun (Waltune), vojvoda karantan-skih Slovencev, 246. Vrsus, gl. Urz. Vulgares, gl. Bolgari. Vulturina Castrum, gl. V al d o ri a. Vzhodna marka (Orientails plaga, orientalis pars Bawarie), 331, — On-dotni meini grofje; Gerold I.. Go-terham, Werinharij, Albrik, Gota-frid, Gerold II. Wako (Oiia/.y,;), kralj langobardski 42. Waidaricus, gl. W a 1 d a r i k. Waldarik (Waidaricus, Waltricus. Walther), škof pasovski 256, 275, 315. 333. Wallari, langobardski vojvoda v Ber-gamu, 79. Wallucus, gl. V a I u k. Waltari (Waltari, OüaXSaps;), kralj langobardski, 36, 42. — Njegov oče Wako. — Njegov varuh Auduin. Walther, gl. Waldarik. Waltricus, gl. Waldarik. Waltunc, gl. Volk an. Wandali, gl Obri. Wandali, gl. Slovenci. Wandall, gl. Van da Ii. Warmann (Warraannus), duhovnik, ki je med Slovenci oznanjeval krščanstvo, 236. Warmatia, gl. Worms. Wärminc, neka gora na Gorenjem Avstrijskem, 256. Wato, gl. Watton. Watton (Watto, Wato), duhovnik, ki je med Slovenci oznanjeval krščanstvo. 227. Wechtari, gl. Vektari. Wenedi, gl. Slovani. Wereharius, gl. Werinharij. Werinharij (Werinharius,Wereharius) mejni grof v Vzhodni marki, 331. V/esigoti. gl. Go t je. Wezera (Wisura, Wisora). reka na Nemškem, 287, 312. Winedi, gl. Slovani. Winedi, gl. Slovenci. Winidi, gl. Slovani. Winiti, gl. Slovani. Wisora, gl. Wezera. Wisura, gl. Wezera. Wogastisburc, gl. Wogastisburg. Wogastisburg (castrum Wogastisburc). - Kje?, 163. Wonomyrus, gl. Vojnomir. Worraacia, gl. Worms. Wormatia, gl. Worms. Worms (Wormacia, Wormatia, Warmatia), mesto ob Renu, 278,279,280. Ystria, gl. Istra. Ystrus, gl. Istra. Ytalicus, gl. Italija. Zaban, langobardski vojvoda v Pa-viji, 79. Zacharias, gl. Caharija. Zahodno mforje {i Suti-as? 'Üvteavo;, Occi-dentalis oceanus), gl. Baltiško m o rj e. Zaldapa (ZaXSa'sri), mesto v Dolenji Meziji blizu Balkanskega gorovja, 118. Zanto ter njegova brata Erfo in Marko, ustanovitelji opatije v Sestu in samostana v Saltu, 233. Zeliia, neki okraj na Slovenskem, 146. Zotan, gl. Obri Zotanus, gl Obri. Zpoimar, gl. Sto j mir. Ztoimar, gl. Stojmir. Zuglio (castrunj lullense), mesto v beneški Karniji, 85. 100, 213. — Ondotna cerkev (ecclesia luliensis), 85, 102. — Ondotni škofje: Maksen-cij, Fldeiicij, Amator. Zürich (Turicum Castrum), mesto v Švici, 301. Zvffinprvnno, neki studenec na Gorenjem Avstrijskem, 256. Žalborna (Silbio, Sllbonis, Silvium) kraj v zahodni Istri blizu Pirana, 182 Židje (louSaiJ!), 120. Imenik besed in stvari.) Actores (uradniki), 256, 275, 279 ICasata (hišica), 256. Aerarium (državna blagajnica, kra-|Causas audire (zasliševati), 285. Ijevska blagajnica), 11. Annona == salarium (plača, odškodnina), 11. Area (blagajnica), 24. Arcarius (denarničar), 25*. — Arca-rius regalis palatli (kraljevski ko-mornik), 305. Arga, beseda langobardska ali pa grška ter pomenja bojazljivega in nesposobnega človeka, 195*. Assls publicus (letni davek), 11. Auctoritas = iussum,rescriptura, 24. Befulci = bifulci (kmetje), 154. Bisontes (divji voli), 71. Brevis (sc.- liber) = epistolae appendix (pripris), 23, 24. Camerarius (komornik), 280. Candida ti, xavStSaxo;, neki uradniki pri Bizantincih, 45. Cap i IIa ti, neki gotovski plemenit-niki, 6*. Card in a les (kardinali), 61, 80 Car mula == sedltlo (upor), 234,236. Cartola, gl. cartula, Cartula donationis (darilna listina), 279. — Cartula testamenti (oporoka), 96. Cartularius = notarius, 125*. — Chartularius sacri palatli, 92, 102. Census (davek), 14, 275. C es p es = fundus (zemlja), 11. Ch ar t ula r i u s, gl. cartularius. Chrysos, x?u3Š; (zlat), 132. Ciboria argen te a, -.a äpvupä -m-ßupia (srebrni clborji), 69. C oil ec ta, nekak davek, 241. —Col-lectae ex tritico (kolekte od pšenice), 241. C o 1 o n i a (kmetija), 240. Comitatus = aulicum iudicium, 5, 12. — Comitatensis = aullcus. — Comitatensis excubiae (dvorno vojaštvo), 24. C o m m u n i o (združenje z občno cerkvijo), 68. Concilium (cerkvena pokrajina), 102. Convivium (pojedina), 30. Cub I culu m (blagajnica), 11.— Cu-bicularlus, xoußiy.cuXctpwc (varuh spalnice, varuh blagajnice), 69**. Cunabulum (rojstni kraj), 12. Curiales (kurijali), 6', 11. Curopalates, v.otifoitakd-T^:, nekaki dostojanstveniki na dvoru bizantinskih cesarjev, 69*. Cursus (javna vožnja), 4, 11. — Cursus ludicum, discursus iudicum (vožnja sodnikov), 11. ') Zvezdica pri nekaterih številih kaže, da je o kakem izrazu na dotičnem mestu kratko pojasnilo. 414 Imenik T) a r e i k o s, zlati denar pri Perzijanih, 106*. D e C a n i a (dekanija, okraj). 256* 275. 279. -D e C i m a (desetina). — Decima de annona (žitna desetina), 284 — Decima de peculio (živinska deseCina)^ 284. — Decima de frugibus terre et de animalibus (desetina od poljskih pridelkov in od žirine), 30. ■'D e f enso r e s (defenzori), 6^, 11.— Defensor ecclesiae (cerkveni odvet-. nik), 96. tienarius (penez). 281. 297. Discursus, g) cursus Districtio (sodstvo), 242. Distringere (koga z grožnjami siliti). 285^. "D o m e s C i c u s it? iy. rr^z hw.y.;, (telesni stražnik, služabnik), H. 33. 'Dorvphorus, ^opucopor, član telesne straže, 45. Dux m il i t ia e, 69. Ecclesiae baptism ales (glavne ali krstne cerkve) 356*, 158. Enkycliae = enc3?cliae (okrožnice), 94. Episcopi provinciales (pokrajinski Škofje), 78. Exarch us, 121,122,126, 127,139. Excubiae = militia (vojaštvo), — Comitatenses excubiae (dvorno vojaštvo), 24. 'E X C u b i t o r e s, stražniki na cesarskem dvoru. 103*. ^F a b ri c a = privatae aedes (hiša, palača), 24. Familiares = homines (ljudje), 5. Fara, langobardska beseda, ki pomenja rod ali vrsto J 70, 71*. Fiscus — tributum (davek), 11. Foderus, gl. fodrum. Fodrum, foderus (krma za vojsko), 284*. Forst (gozd), 256. Forus. kraj, kjer se grozdje tlači, 78. Fredum, fretum (globa), 285*. Fre-dum exigere (izterjavati globo), 285. •Fretum, gl. fredum. Funebris festivitas, žttit«©«^ sc^ti^i (pogrebna slavnost), 108. Pusteus = ligneus (lesen), 78. 'A ^ . ;>■ '••"S5S■ conficitur, 24. Gaza {naklad), 301. G e r u 1 u s praesentium 24. Grammatica ars, 255. He gin = Gehege (ograja), 301- Herbaticum (pašni davek), 284*^ Homines servientes (podlož* niki), 284. Hostis (četa. vojska), 280, 312. 111 a t u m Ä tributum (davek), 11. — Illatorum ratio (^raČun o vplačanih davkih) 11. Immunitas, munitas (imuniteta), 285^ fndictio (indikcija), 11, 14, 24,67, 70, 114. Instrumenta (listine), 209. Inironizatio (intronizacija), 86. 1 n v e s t i t i o invcstitura, 86. J o pan = župan, 256. J u d i C e s provinciae (pokrajinski sodniki)^ 11. — Judex Romanus (rimski sodnik), 11. Karrus = carrus (voz), 78. L a s ta ^ lastra (podstavec pri kakem stebru), 73*, 78. Libra, 30. — Libra plena, 297. Lociservator (namestnik), 189,195. Lues equorum (konjska kuga), 280. Magister artis grammacicae, 255. — Magister militum (vojaški mojster), 30, 128. Maior domus (pristavnik), 126. Mancipia (sluznica), 240. M a n s i o (stanovaliŠČe), 30; (prenočišče), 284*, 285. Mansionaticus (prenočišče), 284*. Marca, marcha (meja), 273, 274. Marpahis (maršal), 71*. Miles = officialis (uradnik), 24. M i 1 i a ri una?^;^^illiarium (milja). 78, 321. —Italicum (italska milja), 801*.'— Miliariura Theuto-nicum ^ijeiü^ka milja). 301. M i s s i r ^ gih (kraljevi pregledniki), 273. Monimenta (pisma), 209. M u n i c i p i u nt (mesto), 11. Munitas, gl immunitas. Mutationes (pdstaje), 4*. ■A iSo^enailus, «Iterv TiU me pari u;« *(raifMnar), 25*. .Opus fiscale 256*. ^ Oraculum == rescriptum (ukaz), 12. O s t r e u m (ostriga), 24. Pag us (okraj), 275, 279. Pä la ti um (kraljeva palača, dvor), •¥■255, 282. 319 — Palacium publi-cum, 284, 285. Pal le u m, gl. pallium. Pallium, palleum (palij), 8, 80, 206, ■ ft)9. 211. 313, 314,315,316,318. — Pallium Signum metropolitanae dignitatis, 203. Parasanga, xapasa-f;-/;;, perzijska milja, ( = '/4 zemljepisne milje), 106*, 108. Paratae (pojedine), 285*. Patricius, 60, 61. 64, 65, 66, 67, 68, 69. 96, 139. 140. Pestis inguinaria (črevesna kuga), 107. Placitum = conventum (zborovanje), - 261. Polyptychi = libri censuales (davčne knjige), H. — Polyptycha, knjige o cerkvenih dohodkih in izdatkih, 93*. Praediura (posestvo, lastnina), 11. Praepositus, zpamochT); (predstojnik cesarske palače), 69*. Praesentum, ■jrpabsvTov, neko dostojanstvo pri Bizantincih, 90*. Praetorium = villa, 24. Presidium (posadka), 284. Primates (višje osebe), 24. Primitiae (prvine), 308. Protectores, ':vpoTi'*':ops?, člani telesne straže na bizantinskem dvoru, 69. Provinciales (provincijali, prebivalci v provinci ji), 6*, 11, 24, 25. Publicum (državna blagajnica, 284. Quarta de vineis et de agris (četrtina pridelkov po vinogradih in njivah), 30. Redibutio, gl. redhibitio. Redh i b i ti o, redibutio (davščina), 285*. Regionarius apostolicae sedis, 175*. • "IS: H „': akristija), 314. P^C («oiina), 356. ■ schar (četa). 281, 287- »-v.,, v St^of^, «I ey^oXai, 69. Scthc^iarii, a%oKdzm, nekaka straža na bizantinskem dvoru, 69. ■Scribon. axpt'ßwv (pisar), neki častni naslov na bizantinskem dvoru, 137*^. Seri neu m, gl. scrinium. Scrinium,scrineum (arhiv), 93, 241. — Scriniarius, izdelovatelj javnih " listin ter nadzornik arhiva. 241. Sculca. ry-siXxa (straža), 108*. Sculdahis = rector loci, 195**. Senodocbium, gl. xenodocbium. Servicium (služnost), 275 Sinochagia, gl. xenodochium. Solidus, 24, 25«', 114. 281. — So-lidus tributarius (davčni penez), ll.ä^''' 25. Stater aureus, sxa'iYjp '/pucsO;, neka vrsta novcev prt Bizantincih, 50. Superposita (izvenredna davščina), ' 30^. Superspeculator = sw'ay.oKsc, (škof), 300. Syncletus, ouy^Xi/to; (senat), 69 Syn odus (sinoda), 2, 3. — Synodus generalis (občna sinoda), 64, 66, 67. — Synodus particularis, 66. — Epistolae synodales (sinodalni spisi), 93. Tabeli i o (notar), 30. Tabularius (računar), 11. Tertia pars de salinis (tretjina od solin), 30. — Tercia pars de pisca-tione, 30. — Tercia pars de mo-lendinis, 30. Tpäss^at a\ ap^upat (srebrne ploščice), 69. Tribuni, 80, 103, 241. — Tribuni maritimorum (pomorski tribuni). 26*^^. Tributaria functio (davek), 24. Tributum iustum (zmeren davek), 256. Vassi (vazali), 281. Vicedominus, 11. Villa publica (državna vas), 256. Walda, waldus (gozd), 275, 279. Xenodochium, senodochium, sino-chagium (gostišče), 156* 285. Str.: vrsta: Yin, XIII, XXXII, XUI, aiwi'' ., lll^^a i- aamei Če 29. ffommirtens da bi bili , 23. ;p. -- svojo ,y,| 104, - .vi, bavarski voi- žolnogragki 107, 22 p. «tij ' I voda Teodo škof Rupert'^^1'109, ,12. ivtipijoai« . BUihme t 109, '22. vojsko ■ 1 113, 2I.yranik6ga V;, ■ 3. Ce 8. . da bili" 19. s ojo I.^xm, 27. Blume f.XXVill, 11. vo sko LXXiX. 8. Nckate Nekat^^- LXXX, 10. Ananini At^niapF^ 16, 6. o5v ch 15^, 12. 'Aotvcctpog 'AcJtvcžpiog 15, , 23. 05wo> OSvvoi 19, • 39, ayj 27, 10.. -^^stpov ^jTcetpov 27;'' 26. Xa?oö5tos ^ Xa^oydios 27, : 40. A 29, ..21. VT^v' 31, 11. eum cum 33, -.20. C. 27 C. 20 36, 9. Pannonci Panond 36, 16. Xpdxoz xpa-rog 36, 27. «tpa-yvtxög 38, 38. jisv T(js 39r 36. ind^so^n', 40, 2.-.. f 43» 33. p. 4S4 , p. 45' 46, 34. tfje? 47, 25. oöSajii^l oOSajA^J 47^, 26. 'xa %. :: 166, 10^ liot^i " . v 171, 25. bili^ ' • 172, 24. r^ta)wo{o;" 180, ^ 34. P^U^Säpk^, 184, 13. hrnmm^^ 185, 42. 186, 38. 196, 44, me " - ^ 206, 3s i^iiy^ctas ^ 231, 7. 261, 33, i^viÄicmJbus' \ 284, -776 285, 27» "«w.itibu^s .. /321, 14. cup^tet 333, '37. . '350, 29. indictloni" ".ft ',374, 29. 'Apsžpov 381, 41, Api^tjc^p« h 383, 28. Frigibadus,. , . ^ 383, 46 573 a; 384, 6. 1-i^SH^v-^ 387, 51. 27 ' - 391, 40. Gorstinppolir ^ Conti 398, 36. j 398, 15/ 3 8 «« 'I'*--':*' 'iff' Na nekaWrih- ötraneh stoji zgoraj nad Črto „St." ^' iH-Si. / •