Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. Zbral dr. Franc Kos, C. kr. profesor. Tretja knjiga (1.1001.-1100.) V Ljubljani, 1911. Založila in izdala „Leonova družba" v Ljubljani. Tiska\a „Katoliška tiskarna". I. Uvod. Predgovor. Tu podajam Slovcncem tretji zvezek Gradiva. Knjiga je urejena nekako tako, kakor sta prva in druga. Morebiti se bo kateremu zdelo, da sem se v tem zvezku preveč oziral na zgodovino oglejskih patriarhov in karantanskih vojvodov. A reči moram, da so bili ti najmogočnejši posvetni vladarji, oni pa prvi cerkveni gospodje na takratni Slovenski zemlji. Razni velikaši med Slovenci so morali biti pokorni svojim vojvodom, jim služiti s svojimi četami ter jih spremljati na dvor h kralju ali pa nad kakega sovražnika. Kakor so morali v novejšem času slovenski vojaki prelivati svojo kri po laških, ogrskih in bosenskih bojiščih, tako so se v enajstem stoletju takratni Slovenci večkrat bojevali pod vodstvom svojih vojvodov v tem ali onem kraju. Oglejski patriarhi pa niso bili samo cerkveni pastirji med našimi predniki, temuč tudi nekoliko časa mejni grofje Kranjskega, Istre in Furlanije. Kar se tiče oglejskih patriarhov, se mi je bilo treba nekoliko ozirali na njih razmere do gradeških patriarhov. Oglej in Gradež se sicer ne nahajata na Slovenski zemlji, pač pa blizu njenih mej. Lahko trdimo, da so se primorski Slovenci enajstega stoletja vsaj nekoliko zanimali za prepire med oglejskim Poponom in gradeškim Urzom, kajti vršili so se takorekoč pred njih obličjem. O nekaterih oglejskih patriarhih enajstega stoletja se po italjanskih in nemških knjigah nahajajo pomanjkljive notice. O Eberhardu, Gote-boldu, Ravengeru in Frideriku II. nam, kar se tiče njih nastopa in njih smrti, podajajo razni zgodovinarji sedanje dobe napačne letnice ali pa včasi še teh ne. Zato sem se tudi iz tega vzroka nekoliko pečal s to zadevo. V zadnji četrtini enajstega stoletja se je vršil boj zaradi investiture. Gotovo bo morebiti tega ali onega zanimalo zvedeti, so Ii bili možje, ki so po naših krajih imeli vplivno besedo, na strani papeževi ali pa na strani cesarjevi. Toliko glede vsebine! Sedaj pa še par opazk o formalnih stvareh! Ce se je kaka listina napravila na neslovenski zemlji, sem izpustil imena dotičnih prič, ako ni bilo kakega posebnega razloga, da bi jih bil navedel. Ako se je pa listina spisala na domačih tleh, sem naštel tudi navzoče priče, četudi so bila njih imena prav dostikrat neslovenska. Navadna osebna imena sem pisal po slovenskem pravopisu, manj na- vadna pa tako, kakor jih dotični narod piše, ali pa tako, kakor jih navajajo viri. Pri nekaterih regestih nisem navedel starejših izdaj, posebno takrat ne, ako se dandanes Ic težko dobe ali pa so listine v njih le pomanjkljivo natisnjene. Kar se tiče pisave lastnih imen, se v obče ravnam po Levčevem Pravopisu (str. 83—88). O tej zadevi sem tudi v letošnjem Dom in Svetu (str. 142 in 143) priobčil nekoliko vrstic. Izrazov, ki zaznamujejo čas, ne smatram za lastna imena in zato pišem z malo začetno črko besede: binkošti, pcpelnica, svečnica, kvaterna sreda itd. V tej točki se tedaj ne strinjam z Levčevim Pravopisom (gl. § 575). V Gorici meseca maja l^ta 1910. Pisatelj. Zgodovinski pregled. H. Zemljepisne črtice. 1. Slovensko prebivalstvo. Kakor v prejšnjih časih, taiil od kralja Konrada II. trideset kmetij med Koprivnico, Hudinjo in Voglajno na Štajerskem ter med Krko in Savo na Kranjskem (št. 68). Obe daritvi mu je Konrad II. leta 1028. še enkrat potrdil (št. 84). Leta 1036. je grofa Wilheima II. ubil Ädalberon, odstavljeni vojvoda karantanski (št. 96). Grofinja Hema jc preživela svojega soproga in svojega sina ter tako za njima podedovala njuna obširna posestva. Razen tega je imela okoli Brež na Koroškem več posestev, katera je dobila po svojih starših. Najbrže je bil njen prednik tisti Svetopolk, kateremu je cesar Arnulf leta 898. podelil posestva na Krki in v Selčah na Koroškem (Gr. II, št. 319); leta 903. pa kralj Ludovik pet kmetij v Kirchdorfu na Gorenjem Avstrijskem (Gr. II, št. 336). Ker je bil ta Svetopolk brez dvoma slovenske narodnosti, je bila potemtakem tudi grofinja Hema slovenskega rodu. Grofinja Hema je imela tedaj veliko lastnega premoženja okoli Brež, katero so jej zapustili njeni starši, ter mnogo posestev v Trušenj-ski dolini, po Spodnjem Štajerskem in Dolenjskem, katera je dobila po svojem soprogu in svojem sinu. Nekoliko svojega imetja v Admontski dolini je med letom 1041. in 10^15. darovala solnograškemu nadškofu Balduinu z namenom, da bi se tam postavil samostan (št. 115, 285), kar se je tudi zgodilo, a še le po njeni smrti. Dalje je grofinja Hema na svojih posestvih ustanovila več cerkva ter dosegla, da je nadškof Balduin tem cerkvam leta lO^JS. dne 6. januarja podelil krstno in pogrebno pravico in pS desetine. Med drugim je ustanovila cerkev sv. Lamberta pri Važenbergu, cerkev sv. Jurija na Vinogradih in cerkev sv. Marjete pri Telenbergu. Vse te tri cerkve so blizu Trušenj. Za te ugodnosti, katere so naštete cerkve dobile od solnograškega nadškofa, je grofinja Hema po svojem odvetniku Preslavu prepustila Solnograški cerkvi svoje posestvo v Rajhenburgu pri Savi in še neko drugo na Furlanskem (št. 124). Na Krki je Hema dala postaviti cerkev in pa ženski samostan ter oboje izročila v varstvo solnograškim nadškofom. Dne 15. avgusta najbrže leta 1043. je nadškof Balduin posvetil cerkev Marije Device na Krki. Pri tej priložnosti je grofinja Hema podarila rečeni cerkvi večino svojih posestev, katera je imela na Krki in okoli Brež. Tudi jej je odstopila vas Striholce pri Trušnjah, potem dvor pod Trušnjami in pa štirideset kmetij, ki so spadale pod ta dvor. Tem daritvam je po svojem odvelniku Preslavu pridružila vse to, kar je imela v Savinjski dolini. Izvzete so bile vasi Dramlje, Hotunje, Kameno in Ponikva ter Rajhen-burg pri Savi (št. 126). Leto pozneje je grofinja Hema cerkvi Marije Device na Krki prepustila še nekoliko posestev, med drugimi vse vinograde v Trušenjski grofiji in v Ostrovici razen dveh ter Skrljevo in še druge vasi na Kranjskem (št, 129). Umrla je dne 29. junija; ni pa znano, katerega leta (št. 131). Nadškofu Balduinu je cesar Henrik 111. leta 1051. potrdil razna posestva po štajerskih in koroških tleh, tako v Ptuju, pri Gospe Sveti, Dravskem dvoru, Grabštajnu, Podkrnosu, v Vetrinju in drugod (št. 179). Leta 1057. je tudi Henrik IV. potrdil ista posestva rečenemu nadškofu (št. 197). Ko je dne 8. aprila leta 1060. umrl solnograški nadškof Balduin, je meseca julija prišel na njegovo mesto bivši kraljev kancclar Gebhard (1060—1088). Novi nadškof je že v prvih letih svojega vladanja hotel urediti desetino po svoji vladikovini. Slovenci, ki so živeli po Solnograški nadškofiji, so že od nekdaj odrajtovali tako 2vano običajno desetino, ki je bila nekoliko manjša kakor pa zakonita. Nadškof Gebhard je prisilil Slovence, da so, akoravno neradi, odslej dajali zakonito desetino, to je deseti del vseh dohodkov in deseti del živine (št. 207). Nekateri posestniki, ki so bili navajeni dajati le običajno desetino, so se osvobodili zakonite desetine na ta način, da so od svojega imetja odstopili Solnograški cerkvi kako posestvo, kar se je tudi že pod nadškofom Balduinom zgodilo (št. 117). Ko se je nadškof Gebhard mudil pri Gospe Sveti, je prišel k njemu osojski opat Wolfram ter je od desetine odkupil vsa samostanska posestva tako, da je solnograškemu nadškofu prepustil deset kmetij (št. 206). Znano nam je, kako sta se zastran desetin pogodila solnograški nadškof Gebhard in freisinški škof Ellenhard. Freisinška cerkev je namreč imela več posestev, katera so bila med mejami Solnograške nadškofije, tako n. pr. ob Vrbskem jezeru na Koroškem. Določila sta, da bo Ellenhard dobival vso desetino pri Vrbskem jezeru od treh dvorov. Kar se tiče ostale desetine po rečenem okraju, naj dobiva solnograški nadškof dve tretjini, freisinški škof pa le eno tretjino. Na sličen način sta se pogodila o desetini v Katschu, kjer je freisinški škof podelil Solnograški cerkvi tudi eno slovensko kmetijo. Dalje sta se dogovorila zastran desetin od freisinških posestev po Lurnskem polju, kjer je škof Ellenhard podaril nadškofu poldrugo slovensko kmetijo v Lendorfu (št. 270). Solnograški nadškof Gebhard je tudi ustanovitelj Krške škofije na Koroškem. Ker se je število prebivalcev množilo, je bilo treba postaviti vedno več cerkva. Vsled tega je solnograškim nadškofom delo od leta do leta naraščalo. Zato se je Gebhard obrnil do papeža Aleksandra II. ter dobil od njega dovoljenje, da sme ustanoviti škofijo v tistem kraju, ki se mu zdi primeren. Ta škofija naj bi bila povsem zavisna od Solnograške cerkve. Le tisti bi smel biti v tej škofiji višji cerkveni pastir, katerega bi solnograški nadškof izvolil, ordiniral in posvetil (št. 255). Nato si je nadškof izvolil kot stolico nove škofije kraj Krko poleg Krke na Koroškem, kjer je grofinja Hema ustanovila cerkev Marije Device in «pa ženski samostan, katerega pa leta 1072. že ni bilo več (št. 265). Odsiranili so ga bajč zarad izpridenega življenja ondotnih redovnic (št. 268). Leta 1072. dne 4. februarja je kralj Henrik IV. dovolil nadškofu, da sme za novo škofijo od svoje nadškofije vzeti toliko posestev in desetin, kolikor se mu zdi primerno (št. 265). Tri mesece pozneje (dne 6. maja) je nadškof v resnici ustanovil Krško škofijo ter postavil Gun-therja za prvega njenega škofa (št. 268). Nadškof Gebhard si je sicer olajšal svoje delo, ko je v osebi krškega škofa dobil nekakega pomočnika, a ni se dosti brigal za to, da bi mu tudi preskrbel potrebnih dohodkov. Zato se je Gunther obrnil do rimskega papeža ter se pritožil. Papež Gregor Vil. je nato leta 1075. pisal Gebhardu, da je pač (Gebhard) poslal v novo škofijo škofa na delo, a sad dela, namreč desetine, je pridržal sebi. Poslal je delavca v vinograd Gospodov, a ga prevaril za plačilo. Opominja ga, da to, kar je pričel, naj tudi zvrši ter preskrbi novo škofijo z desetinami (št. 293). Solnograški nadškof Gebhard je leta 1074. tudi ustanovil Admont-ski samostan ter mu prepustil tista posestva, katera je že grofinja Hcma darovala v ta namen. Med samostanskimi podložniki je bilo tudi mnogo Slovencev, od katerih so takrat začeli nenavadno strogo izterja-vati desetino (št. 285). Skrbi, katere je imel nadškof z desetinami ter z ustanovitvijo Krške škofije in Ädmontskega samostana, so bile najbrže krive, da je nekoliko površno nadzoroval svojo duhovščino, ki deloma ni živela po cerkvenih predpisih (št. 280). V bojih zarad investiture med papežem Gregorjem VII. in kraljem Henrikom IV. sta nadškof Gebhard in njegov sosed, pasovski škof Altman, stala na papeževi strani. Zarad tega ju je vladar leta 1085. odstavil. Pasovski škof je postal Herman, brat karantanskega vojvoda Liutolda, ki je pa že po dveletnem vladanju umrl (št. 365), solnograški nadškof pa Perhtold iz Moosburga. Gebhard je moral dalj časa kot pregnanec prebiti zunaj mej svoje nadškofije. Med tem so mu njegovi nasprotniki delali škodo, tako Adalberon iz rodovine Traungaucev, ki je okoli Brež uničeval imetje Solnograške cerkve. Zarad tega ga je Gebhard, ko se je povrnil v svojo vladikovino, izobčil iz cerkve (št. 388). Nadškof Gebhard je umrl leta 1088. meseca junija. Ker se je po njegovi smrti okrepila Perhtoldova stranka, so papeževi pristaši še le leta 1090. izbrali opata Thiemona za solnograškega nadškofa. Tega leta je tudi umrl prvi krški škof Gunther (št. 392) in solnograški nadškof Perhtold je sedaj za krškega škofa postavil Perhtolda iz Selč. Ta je za časa svojega vladanja med letom 1090. in 1106. prepustil mnogo posestev Krške cerkve kot fevde raznim velikašem. Tako je odstopil karantanskemu vojvodu Henriku dva dvora in osemdeset vasi na Spodnjem Štajerskem, mlajšemu Engelbertu iz rodovine Spanheimcev pa dva gradova v Trušnjah (št. 394). Nadškof Thiemon je leta 1093. posvetil samostan sv. Pavla, v Labodski dolini. V tej dolini so v desetem stoletju vladali grofje, Ui so se po njej imenovali ter imeli svoj grad tam, kjer je sedaj St. Pavel. Hči zadnjega iabodskega grofa Ridiarda se je omožila s Sigfridom, ki je bi! iz fran-kovskega rodu. Njegov grad Spanheim je stal med Mozelo in Renom. Grof Sigfrid je pri gradu, katerega je v Labodski dolini priženil, začel staviti cerkev, katero je hotel posvetiti sv. Pavlu. Ko še delo ni bilo končano, se je leta 1064. udeležil neke križarske vojne. Med potjo je umrl na Bolgarskem. Njegova soproga je nato poslala po truplo ter ga dala pokopati v cerkvi sv. Pavla, ko je bila dodelana. Pozneje se je Richarda napotila na božjo pot k sv. Jakobu v Komposteljo in, ko se je vračala, je umrla na frankovskih tleh na gradu Spanheimu (št. 415). Po njeni smrti je sklenil njen sin Engelbert L, da postavi samostan zraven cerkve sv. Pavla. Poslal je leta 1085. svojega sina, kateremu je bilo tudi Engelbert ime, k opatu VVilhelmu v Hirschau na Würtem-berško, odkoder je dobil Wecilona, ki naj bi postal opat v St. Pavlu, in pa še dvanajst drugih menihov (št. 366, 376). Leta 1091. je grof Engelbert I. z dovoljenjem svoje soproge Hed-vike in svojih sinov podelil Sentpavelskemu samostanu mnogo posestev, tako med drugim cerkev in pristavo v Gorenjčah, pristavo v Grebinju ter vasi Gaberje in Streglje z vinogradi. Ti kraji so na Koroškem. Dalje je podaril na Štajerskem dva vinograda blizu Vesternice, vas Ruše in puščavo Radomlje (Sv. Lovrenc v Puščavi), kamor je tudi poslal nekoliko menihov, da bi tu oskrbovali božjo službo (št. 395). Dve leti pozneje je solnograški nadškof Thiemon posvetil rečeni samostan (št. 403) ter mu pri tej priložnosti odstopil nekoliko svojih desetin v Gorenjčah, Grebinju in Andersdorfu. V tistem času so tudi nekateri drugi velikaši prepustili Sentpavelskemu samostanu nekaj posestev, tako istrski mejni grof Popon neki dvor v Ogleju, potem Weriant iz Slovenjcga Gradca dve kmetiji pri Selnici in neki Ludovik dve kmetiji v Bistrici pri Selnici (št. 402). Leta 1096. je umrl grof Engelbert I., ustanovitelj imenovanega samostana (št. 407). Po njegovi smrti podele tudi njegovi sinovi samostanu več posestev, tako grof Bernhard svoje posestvo v Raz vanju, potem Kurjo vas pri Sv. Lovrencu v Puščavi ter Radvino in Studence pri Mariboru, njegov brat, škof Hartwik, prepusti samostanu svoj dvor in cerkev v Kamnici pri Mariboru, tretji brat Henrik odstopi dvor in cerkev v Cakovi pri Arvežu, Gomilico pri Ernožu in še par drugih vasi, četrti brat Sigfrid pa da med drugim vasi Duplek in DolgoSe jugovzhodno od Maribora. Plemenitaš Gunthart podeli samostanu svoja po-.sestva pri St. Lipšu poleg Krke na Koroškem (št. 408). Leta 1099. je rimski papež zagotovil samostanu svoje varstvo (št. 419). Kar se tiče solnograškega nadškofa Thiemona in njegovega tekmeca Perhtolda, naj omenim, da je ta leta 1097. dne 6. decembra pre- magal svojega nasprotnika ter ga prisilil, da se mu je umaiOtto dux subscripsi." Navedenih je več prič. „Actum in dei nomine civitate Verona in do/mo ipjso sancti Ze-nonis.'' — ,>Anno vero tercii domni Hottoni imperatori deo propitio hic in Italia sexto, tercio die mense Novembris, indictione quinta decimal* (Izvirna listina, jako poškodovana, v Kapitelskcm arhivu v Vidmu. — Schumi Urk.- u.Reg.-Buch, I. 18. St. 12. dobil jme nekega Azona. odvetnika Oglejske cerkve (Gr. II, St. 418), ledaj Ime nekega mo2a, o katerem niti ne more.tto trditi, da je kdaj živel, ker je lahko to ime izmišljeno. O tem Azonu pravi, da je bil najbrže oCe grofa Werihenta. (Arhiv f. Kunde österr. Oesdi, XI. 240.) V neki listini iz leta 1027. se med pričami omenja ,äco filius Varienti". Dvomljivo je, Ce je ta .Aco* res sin zgoraj omenjenega grofa Werihenta. Tudi ni resnično, da je Imel grof Wcrihent za soprogo Wilpurgo, sestro karantenskega vojvoda Adalberona. ter ž njo hčer Hademudo (Hedviko?). Ta Hademuda je bila hči prej omenjene Wilpurge in pa istrskega grofa Wecelina ter je bila omožena s Poponom Weimarsklm (gl. St. 221), ne pa z Markwardom Hppensteinskim. Kar piSeta Czoernig (Das Land Görz und Gradišča, str. 481 do 484) In pa Tcuffenbüdi (Kurzer Abriss der Geschichte der gef. Grafschaft Görz. str. }♦) o Weri-Uentovi sopTogi Wilpurgt, o njunv hčetl HedviW tcc o njunem zetu Markwardu, je brez zgodovinske podlage. » Gl. St 2. Št. 4. 1002, po 23. januarju.i Oton, (vojvoda karantanski in mejni grof Veronske marke,) je bil sin lotarinškega vojvoda Konrada in Liutgarde, hčere cesarja Otona 1.2 5 svojim nravnim in poštenim življenjem je delal čast svojim staršem. Ko je umrl cesar Oton IIL, ga je hotel bavarski vojvoda Henrik zarad njegovega sorodstva z rajnkim cesarjem, potem zarad njegove prilet-nosti in njegovih kreposti izbrati za kralja. Oton pa ni sprejel tega bremena, pač pa je on prvi sam in po svojih poslancih predlagal za to mesto rečenega Henrika kot sposobnejšega ter ga potem vedno zvesto podpiral. Thietmari Chronicon, V, c. 25 (Kurze v Script, rer. Germ, in usum schoU p. 121): „Quis autem ille dux Otto fuerit, quia superius reticui, breviter intimabo. Hie igitur a Conrado duce ct Liudgarda, filia Ofctonis maximi, procreatus morum gravitate actuumque probitate parentelam suam decorabat. Et cum post mortem cesaris iure consanguinitatis et aetatis virtutumquc maturitate ab Heinrico tunc duce in regem eiigeretur, tantum hoc onus humiiiter excusans eundem primus per internuncios ac per sc ipsum quasi ad haec aptiorem sibi preposuit fideliterque semper adiuvit." St. 5. 1002, po 23. januarju. Po smrti cesarja Otona III. se je hotel Herman, vojvoda švabski, polastiti prestola. Podpiral ga je njegov zet Konrad 3 sin karantanskega vojvoda Otona, na ta način, da se je polastil mesta Strassburga. Thietmari Chronicon, V, 12 (Kurze v Script, rer. Germ, in usum sdiol., p. 114): „Dux autem (sc. Herimannus)... contra dominum et regem exaltans se, caput ducatus sui Argentinam, que Strazburg dicitur, quia eplscopus eiusdem urbis Wicelinus« sibi resistere presumpserit, cum Conrado suimet genero milite petit armato murosque ascendens nil victis reliquid." St. 6. 1002, dnc 10. junija. Worms. Kraij Henrik (II.) podeli vsied prošnje svojega nečaka, (karantanskega) vojvoda Otona /„per peüiionem dilecii nepotis nostri Ottonis ducis"J^ Wormski cerkvi lovsko pravico v nekem gozdu pri izlivu reke Neckarja v Ren. „Data anno incarnafionis dominicae MIL, indictione XV,, IUI. id. Jan., anno vero domni Heinrici regis /.; actum Vvormacie." (Izvirna listina v Državnem arhivu v Darmstadtu. Schannat, Histor. Worm., II. St. 40. - M i g n e , Patrol., Ser. lat., CXL, 245, St. 10. - Orig. Guelf., IV. 297. - MG. Dipl., III, 1, St. 1.) ' To se je zgodilo po smrti cesarja Otona /H., fedaj po 23. januarju leta ms. * Zastran Otonovega sorodstva glej rodovnik pod St. i2. 3 Pozneje (1004 do 1013) je bil ta Konrad vojvoda karantanski. Prav za prav .Wernhcrus", kl je vJadal od leta lOOi. pa do 1029. St. 7. 1002, dne 3. oktobra. Brudisal.i Kralj Henrik (II.) podeli Wbrmsiti cerkvi tista posestva v mestu Wormsu, katera je dobil od svojega sorodnika, (karantanskega) vojvoda Otona l„totum predium omnemque proprietatem, guom nos per dilecti consanguinei nostri Ottonis quoque ducis firmam traditionem in proprium las accepimus, sicut ipse visas est habere infra eandem civitatem, hoc est Wormatiam"/. Izvzeti so le trije podiožniki reCenega vojvoda Otona. „Data V. non. Oct. anno dominice incarnationis MIL, indictione /., anno vero domni Heinrici regis /.; actum Bruochsole." [Prepis iz 12. stoletja v Kr. knjižnici v Hannoveru. — Schannat, Hist. Worm., II, 35, št. 41. - Migne, Patrolog., Ser. lat., CXL, 245, št. 9. - Orig. Guelf., IV, 297, št. 3. - MG. Dipl., IK, 23, St. 20.) Primerjaj tudi: Vita Burdiardi episcopi. (MG. SS., IV, 835): „Otto dux suusque filius Conradus intra civitatem (sc. Wormaciam) habebant munitionem turribus et variis edificiis firmissimam ... Promiserat enim (sc. Heinricus rex) se munitam domum Ottonis acquisiturum et in potestatem episcopi Wormaciensis redditurum." Št. 8. 1002, dne 16. novembra. Rezno. Kralj Henrik II. izjavlja, da ga je Peter, dožd beneški in dalmatinski, skupno s svojim sinom Ivanom prosil, da bi mu potrdil vse to, kar so rečeni Peter, njegov oče ali pa prejšnji doždi pod bivšimi kralji in cesarji imeli po Italskem kraljestvu. Kralj Henrik pravi, da mu potrjuje vse to, kar so imeli (beneški) doždje pod Otonom I. in njegovimi nasledniki po Veronski marki in Istrski grofiji [„in Ueronensi mar-diia sive in Istriensi comitatu"f. Tudi mu potrjuje to, kar jim je Oton III. podelil ali pa potrdil v rečeni marki in v Istrski grofiji [„in predicta marchia et in Istriensi comitatu"]? „Data XVI. kal. Decembr. anno dominice incarnationis MIL, indic~ tione L, anno vero domini Henrici regis /., actum Radespona." [Liber blancus iz 14. stoletja in Cod. Trivisanus iz 16. stoletja, oboje v Benetkah. — R o m a n i n , Storia di Venezia, I, 387, št. 16. — MG. Constitutiones et acta, I, 57, St. 27. - MG. Dipl., III, 26, St. 24.) St. 9. 1002, dne 24. novembra. Rezno. Kralj Henrik IL podeli vsied prošnje svoje soproge Kunigunde in freisinškega škofa Goteskalka cerkvi Matere božje in sv. Korbinijana • Bruchsal je na Badenskcm pri mestu Karlsruhe. » Glej Gr. 11, 5t «o in 527. v Freismgu svoje imetje z vsemi priteklinami v Stražišču in na zemlji med Lipnico,* Savo in Soro v Kranjski pokrajini in v grofiji grofa Waitilona. /„... quoddam predium Strasista vocatum, et quic-quid intra tres fluvios Ubniza, Sabam, Zoura in regione Carniola ei in comitatu Vuaitiionis comitis nostri iuris situm est**) >,Data VIIL kai Decembris anno dominice incarnationis MIL, indic-tione /, anno vero domni Heinrici invicfissimi regis L Actum Radaspone" [Cod. iz 12. stoletja v Kr. Državnem arhivu v Monakovem. — Hund, Metrop. Salisb. (ed. Men.) I, 140; (ed. Ratisb.) I. 95. — Mcichelbeck, Hist. Fris., 198. - Resch. Ännal. Sabion., Ill, 705, št. 75. - Mon. Boica, XXXI«, 274, St 140. Alittheilungen des hist. Ver. f. Krain, 11.23 (odi.). - Zahn, Cod. dipl. Äustro-Fris. (Fontes rer. Äustr., Dipl., XXXI) 54. št. 53. - S c h u mi, Urk.- u. Reg.-Buch, I, 22, St. 13. - MG. Dipl., III, 35, St. 32.] Št. 10. 1002, o božičnem času* Po smrti cesarja Otona III.2 so mnogi duhovski in posvetni veli-kaši po Lombardiji izvolili Harduina, mejnega grofa ivrejskega, za svojega kralja. Nekateri knezi mu pa niso bili naklonjeni ter so se obrnili do kralja Henrika IL, naslednika Otona HI., ter ga prosili pomoči. Kralj Henrik je nato poslal v Italijo karantanskega vojvoda Otona, ki je bil ob enem tudi mejni grof veronski. Temu so se poleg Brente v gorovju, katero je ločilo Bavarsko in Karantanijo od Italije, pridružili Oton, sin grofa Heriberta,3 Ernest, sin avstrijskega mejnega grofa Leopolda (L), in še nekoliko drugih. Karantanccv in Furlanov je bilo le malo, ker so se zanašali na pomoč italskih knezov. Med tem časom sta se ravennski nadškof Fritherik-* in mejni grof Thiedold^ združila z nekaterimi drugimi pristaši kralja Henrika II., hotela iti Nemcem naproti ter jih varno pripeljati v Italijo. Ko je Harduin to zvedel, je prišel z veliko četo v Verono, da bi zastavil pot tistim Italijanom, ki so hoteli priti Nemcem na pomoč, in pa, da bi se polastil sotesk, katere je bil zasedel veronski škof.® Oboje se je tudi zgodilo. Ko si je osvojil soteske in slišal, da so se Nemci zbrali na ravnini pri Tridentu, je hitel tja z vsemi svojimi ljudmi. Ker pa na rečenem mestu ni dobil Nemcev, se je povrnil na Veronsko polje ter v nekem gradiču praznoval božič. Med tem časom so Nemci šli mimo neke gore, .katera se je zvala Ogrska gora,'' ter tudi zvedeli, da je Harduin že zasedel soteske. I Lipnica aH Zabnica je potok, ki se pri Lipici Izliva v Soro. ' Umrl je dne 23. januarja ieta t(K>2. * Ta Herlbert je bil brat Svabskega vojvoda Konrada I. * Fritherik je bil nadškof v Ravenni. kjer je vladal od leta lOOi. do m*. ä Thiedoldus (Thiedolfus. Thedaldus, Tietoldus) je bil mejni grof v Canossi ter sin tistega fldalberta ali A2zona. ki je leta 95i. kraljico Adelhajdo sprejel v svoje varstvo. Njegova vnukinja je bila znana toskanska mejna grofinja Matilda. « Namreč Otbert, ki je vladal c. 988 do 1008. * To goro nam je iskati blizu reke Brente med Tridentom in Bassanoni. Ko je karantanski vojvoda Oton vse to opazil, je poslal poslancc do Harduina ter ga prosil, da bi dovolil njegovi vojski prehod ali ji pa sam prišel naproti. Ko je Harduin to slišal, si je hotel pomagati z zvijačo ter rekel poslancem, da naj ostanejo čez noč pri njem; naslednje jutro se hoče o teh prošnjah posvetovati s svojimi pristaši ter jim nato odgovoriti. Otonovi poslanci niso opazili te zvijače. Po noči je Harduin opomnil svoje ljudi, da naj se pripravijo na boj, kateri naj bi se vršil z Nemci naslednjega dne. Ko so drugi dan na vse zgodaj prišli poslanci karantenskega vojvoda po odgovor ter videli, da so Lombardi vsi v oklepih ter pripravljeni na boj, so vprašali Harduina, kaj to pomenja. Ta jim je odgovoril, da pride v kratkem času do boja s karantansitim vojvodom in da naj odidejo. Harduin je nato peljal svoje Čete proti Ogrski gori, kjer je vojvoda pričakoval svojih poslancev. Okoli poldne je bil Harduin s svojimi ljudmi že pri gori. Imel je pri sebi kakih 1015 mož, nemška vojska jih je pa štela komaj 500 in Se ti so bili raztreseni, bodisi, da so si iskali hrane, ali pa, da so bili povsod okoli po raznih potih postavljeni kot stražniki. Vendar so bili pripravljeni, da se postavijo v bran. Ko je prišel Harduin s svojimi Lombardi, mu je šel vojvoda Oton naproti. Nastal je hud boj in že bi bili zmagali Nemci, čeprav jih je bilo manj, ako ne bi bil ubežal Oton, brat rezenskega škofa GebtiardaJ Na ta način se je nemška vojska zmanjšala ter bila od veliko večjega števila sovražnikov premagana. Lombardi so nasprotnike pognali v beg, vendar so na bojišču izgubili mnogo svojih ljudi. Thietmarl Cbronicon, V, c. 24 (16) (Kurze v Script, rer. Gcrm. in usum schol.. p. 121): „Unde nonnulos priores sibi suppositos commissi poenituit, et per internuncios et per litteras Heinricutn regem ad defendendum sc venire rogabant aut, eo in aliis negotits occupato. prlncipes suos mittere. Horum necessitati ad succurrendum Otto Carentorum dux et Veronensium comes cum Heribert! comitis fillo Ottone et Ernasto Liupoldi marchionis filio cum aliis paucis ob spcm maioris auxilii ab Italis promissi a rege dirigitur." Ibid., V. c. 25 (1. c.): «Hunc (sc. Ottonem) ex parte regis venientem archie-piscopumque Ravennae Frithericum cum marchione Thiedolfo ceterisque regis fi-delibus ei ad auxilium occurrentem Hardwigus in medio positus linceisque oculis omnia perlustrans cum comperiret, ad interrumpendos eos Veronam cum magna multitudine venit clusasque ab episcopo eiusdem civitatis hue usque munitas expugnando cepit. Audiens autcm Teutonicos in Tridenti planitie consedisse illo properat et cos non inveniens ilenim velox sc in campaniam Vcronensem rccepit." Ibid., V, c. 26 (I. c. p. 122): „Quo dominicae nativitatis festa in quodam castello celebrante Otto dux, omnia eius acta ut primo intellexit, legatos sibi licentiani transcundi aut ex sua parte accipiendi postulantcs misit. Hüs petitis ex profunda calliditate animi Hardwigus respondit: „HIc pernoctate, ut cum meorum amicorum consiüo vos crastino de hüs omnibus certos remittam," JJle autem nun-ciis nostris id ignorantibus per omnem earn noctem singulariter suos in castris positos circumquaque perlustrans ad preliandum mane contra Tcutonicos mentem ■ Rezenski Skof Gebhard je vladal med letom Q'M. in 1023. 8_________ _ ^t.W.__________ corroborare et arma preparare monct. Proxima primum Oriente aurora legati ducis rcsponsi gratia regem aggressuri, cum Loiigobardos militari manu pugnae inten^ dere eventum cernerent, Fpsum, quid hoc significaret, percunciantes certam ad-versus ducem congressionem iussi abire perceperunt. Quos Hardwigus cum exer-citu pone secutus ad üngaricum montcm, ubi dux cum suis }cgatos expectabat, sole lam mediante pervenit hostesque, quamvis per fodrum et ad custodiendas undique vias divisos, tarnen ad resistendum paratos invenit. Confligunt itaque utrimque fortia agmlna impetu vchementi et, nisi Teutonicorum aciem hostium numerositati imparem fuga Ottonis, germani presulis Gebehardi. turbaret et im-pediret, victricem eani hostis Langobardus sensisset. Tum vero ex magna parte mulilata, pro pudorl ceditur et victoriae honore privatur, sed non sine maximo Hardwigi detrimento." Ädalboldi Vita Heinrici imp., c. 15 (MG. SS., IV, 687): -Tietoldus namquc marcliio, et archiepiscopus Ravennas, et episcopi Mutincnsis, Veronensis et Ver-cellensis aperte in regis Heinrici fideiitate manebant. Archiepiscopus autem Me-dioianensis, et cpiscopi Cremoiicnsis, PJacentinus, Papiensis, Brixierisis, Cumensis quod voiebant (non) manifestabant. Omnes tarnen in commune regem Heinricum desiderabant, precibus per legatos et litteras invitabant." Ibid., c. 16 (1. c. p. 688): „Tandem a rege Otto dux Carentanonim, qui etiam Vcronensem comitatum tenebat, ad petitionem Langobardorum explendam eligitur, et cum paucis, propter fiduciam superius nominatorum, in ftaliam dirigitur. Cui etiam Otto, filius Heriberti. cum Ernesto, filio Liutboldi marchionis, adiungitur. His inter montana, quae Bavarlam et Carinthiam ab Italia seiungunt, super aquam quae Brentha vocatur, convenientibus, Carentani et Forituiienses cum paucis occurrunt, veluti de promissis Italicorum fiduciam habentes et de pugna nil cogi-tantes. Interea archiepiscopus Ravennas et Tietoldus marchio cum ceteris mani-festis fideJibus Heinrici regis suos congregavcrant. volcnles occuirere Teotonicis et eos in Italiam cum securitate recipere. Haec Harduinus praesciens, Veronam cum maxima multitudine venire festinavit, ut et ibi Italicis in adiutorium Teoto-nicorum festinantibus viam interciperet, et chisas, quae ab episcopo Veronensi servabantur, expugnaret; quod et fecit." Ibid., c. 17 (I. c.): „Ciusis igitur expugnatis, audiens Teotonicos in Triden-tensem planitiem convenisse, illo cum omnibus suis festinavit. Sed ibi Teotonicis non inventis, se in campaniam Veronensem reduxit, ibique in quodam casteilulo nativitatem Domini celebravit. Sed ab huiusmodi Jiomine celebratio rectius celebrationis dicetur ahusio. Interim Teotonici iuxta montem quendam. qui Ungarius, nescio qua de causa, vocatur, praevenientes, et Harduinum iam clusas occupasse scientes, ipsi Harduino legatos suos transmittunt, et ut aut eis cedat donec trans-eant, aut sibi cedentibus veniat, rogant. Harduinus, audita legatione, sese in fraudem deceptionis convertens, ait: „Nobiscum nocte maneatis; crastina die, cum nostris fidelibus inito consilio, vobis respondere poterimus." Legatis igitur insidias non intelligentibus, ipse per totam noctem castra suorum circuit, ut in crastino parati sint ad congrediendum Teotonicis, monet. Die iucente, legati venientes ad accipiendum responsum, Langobardos omnes loricatos et ad praelium paratos vident; quid hoc significet, Harduinum interrogant. Ille consilium iniquitatis evo-mens, ait: „Fortassis unius temporis erit renuntiatio vestra.' Inde promovens exercitum, media die ad Ungaricum montem pervenit. Exercitus autem ille existi-mabatur I0I5 esse virorum. De Teotonicis vero vix erant quingenti, et hi partim per fodrum divisi, partim ad vias custodiendas transmissi. Qui Harduini advenlum percipientes, repente armantur, et prout possunt, ad resistendum parantur, virtutis eligentes famam et postponentes vitam. Interea Harduinus cum Langobardis su- pervcnit. Otto cum Teotonicis obviam vcnit. Fit congressio, fit pugna, fit cacdes ex utraquG parte gravissima; et pene Teotonicorum, quamvis paudssimorum, csset victoria, si non impedirct Ottonis, fratris Reciensburgensis episcopi, fuga. IIlo enim fugiente. Teotonicorum acies minuitur. ct iterum a multis congressa, devincttur. Langobardorum tandem extitit victoria, sed plurima suorum caedc comparata. Revertuntur Teotonici. etsi tunc confusi, quandoque tarnen talionem reddituri." Johannis diaconi Chronicon Venctum (Monticoio, Cronache Veneziane. p. 167): nHoc quoque tempore Heinricus rex Ottonem ducem ad Italia cwm excr-citu mittens cum Ärdoino, usurpativo rege, iusta flipes, in campo qui Vitalis nuncupatur, pugnam peregit, el ex utraque parte muJti ceciderunt." ÄrnuJfi Gesta archiep. filed., I, c. 15 (MG. SS.. Vlil, 10): „ . . . Quorum (sc. principum Italicorum) consilio Heinricus direxit in Italiam suum cum exercitu ducein. Cui occurrens viriliter Ardoinus, facta congressione in campo Fabricae, quamplures stravit, ccteros extra fines regni fugavit." St. 11. Med letom 1002. in lOlS.i Wichpurga, soproga rajnkega OtHwina /.yUuichpurch felids recor-dationis Othuuini quondam coniux comitis"]'^ sezida iz nova na svojem posestvu cerkev sv. Jurija [yMsilicam beati Georii martyris"]ustanovi tu z dovoljenjem svojih otrok iz svojih sredstev ženski samostan ter ga izroči v varstvo svojemu bratu, (solnograškemu) nadškofu Hartwiku in njegovim naslednikom s pogojem, da ga (samostan) lahko njeni dediči za pet penezov /„numm/s"/ odkupijo, ako bi kateri bodočih škofov pregnal nune ter si lastil samostanska posestva. Tudi določi, da naj imajo rečene nune pravico, da si z dovoljenjem svojega nadškofa svobodno volijo opatico in pa odvetnika. Jstius traditionis sunt testes tracti per aures: Fridericas, Papo, Hartnid, Adalpero, Aripo, Lanzo, Hartuuidi, Raffolt. Isti autem sunt Sclauenice institutionis testes: Hartuuidh Chazili, Penno, Johannes, Egizi, Sizo^ Reginpraeht, Arn, Wolfram, Imizi, Geppo, Ezdio, Uitislaa,^ Wolf-hart, Slgihart."^ Dalje podelita Widipurga in njena hči Perdikunta /„Perdikunt'f za časa blagoslovljenja cerkve sv. Jurija v navzočnosti nadškofa Hart-wika, mnogih klerikov ter plemenitih, neplemenitih in nižjih lajikov /„asstantibus clerids ac laicis nobilibüs, ignobilibus et mediocribus"J cerkvi doto. Wichpurga odstopi cerkvi svoje posestvo, katero je kupila 1 Zastrsn datiranja g!ej Jsksdi. Mon. hisf. duC' Carinthiae, HI, < Grof Othwin prav za prav ni bil takrat mrtev, pač pa so mistlli. da je mrtev, ker se I7 let nI povrnil z neke bo2ie pot{ domov, fmei je Štiri sinove in Štiri hčere. Sinovi so se ^vali Gerlodi, Volchold. HartwJk in Henrik. (Cfr. St. 48.) * Cerkev sv. jurija na Jezeru (St. Georgen am Längsee) pri St Vidu na KoroSkem. * Pravilna oblika se giasi VHosJav. * Izmed 15 slovenskih pric, ki so tu naStete, i'na le ena slovensko ime in ena hebrejsko ostale imajo pa nemSka imena. NapaCno bi bilo, ako bi tedaj za tisti cas iz nemSki>i osebnih imen sklepali na nemSko narodnost dotiCnih ljudi. Tudi naj omenim, da so tu naStete osebe kot priče mO' rale biti svobodnega rodu. vjunski pokrajini /„/« provintia lima''], tcr tri četrtine posestva v Prevarah („in loco gut dicifur Preuuara"]^ z osmimi podiožniki [„odo mancipia"/y katerih imena so se glasila: Sto i drag,2 Heinrich, Gote-poit, Rathilt, Hiltipurdi z obema hčerama. Hči Perdikunta pa prepusti samostanu svoje zemljišče z vsemi podiožniki, katero je dobila od svoje matere in svojih bratov v Junski pokrajini fjn eadem provintia luna"/. Izvzete so ie štiri kmetije s štirimi podiožniki, ki pripadejo cerkvi še le po smrti tistih, ki jih imajo sedaj. ,yHuius dotalitii isti sunt testes tracti per aures: Engilbertus, Rüzo, PapOy Woluolt, Uuisili, Ozi, SizOy Egiloif, Reginolt, laccOy Lanzo, AribOy Uuiziliy PennOy Selprathy Liutpolty Chezily LiezOy Gerolth, Sigiliy Anzo, Diethmar. Isti sunt testes Sclauigene: Chazili, Amiziy Orthuuin^ Adaniy LanzOy Goiriy^ Laduta"^ Imenovani nadškof podeli za časa blagoslovljenja v navzočnosti klerikov in lajikov rečeni cerkvi vse cerkvene pravice ter posveti Hilti-purgo [„Hiltipurgam"], hčer omenjene Wichpurge, katero jc ves samostanski zbor enoglasno izbral za opatico. Datum manjka. [Izvirna listina v Zgodovinskem druStvu v Celovcu (Ä). — Prepis iz leta i486, v Innsbrucku (B). — (Hormayr) Archiv f. Geographie, Hist., VI (1815), 706 \z B. — Änkershofen, Handbuch der Gesdi. des H. Kärnten. 11^, 84, St.39 iz fl. — Jaksch, Mon. hist, due Carinthiae, 111, 86, St. 205 iz Ä.] Št. 12. 1003i dne 15. januarja.s Diedenhofen. Na neki sinodi cerkvenih knezov, katere se je udeležil tudi kralj Henrik IL, se je poudarjalo, da so zakonske zveze med sorodniki proti-postavne. Skof Ädalberon iz Metza je navedel: „Karantanski vojvoda Oton, oče navzočega vojvoda Konrada, je sin hčere cesarja Otona I. Tega sestra Gerberga je dala svojo hčer Konradu, kralju burgundskemu. Konradova hči je pa mati Matilde, soproge navzočega Konrada. Tako je tedaj to sorodstvo, in ker se brat in sestra ne upoštevata, sta tedaj rečeni Konrad in pa Matilda v drugem kolenu sorodna." 0 Ko je škof to povedal, jc na sinodi nastalo veliko razburjenje» in vojvoda Konrad je že hotel s svojimi ljudmi zgrabiti za orožje. ' Prevare, sedaj Projern. je vas jugovzhodno od St. Vida na KoroSkcm. ' Pravilna obdka se glasi Stojdrag. 3 Pravilno ime je Gojen. Primerjaj s tem imenom imena Gojko. Gojmir. Gojnik itd. * Tu je naštetih sedem prlc, ki so bile slovenske narodnosti. Med njimi sta samo dve. ki imata res slovenski imeni: pri Štirih nahajamo nemSka imena, pri eni pa hebrejsko. * Zastran datiranja glej MG. Dipl., Ill, 57-39 in pa Hirsch, Jahrbücher des Deutsdten Reidis unter Heinridi U.. I. 246 sq. « Kako Je bito to sorodstvo, kaže rodovnik, ki je ns strani II. spoda;. Constantini Vita ÄdaJberoiiis II. Mettens. episc, c. 17 (>MG. SS. IV, 664): „.. .Dotnnus Otto dux, pater istius venerabilis Conradi ducis nobis consedcntis, natus cx filia est magni Ottonis, cuius soror Girbcrgia dedit fillam suam Conrado Burgundionum regi. Ex Conradi autem filia nata est domina Alathildis, huius Conradi assidenfis uxor. Hoc ergo geneafogiac ordinc, quia fratcr sororque in suppu-tatione non admlttuntur. consanguinitas horum non plus quam secundo loco elongari pracvalet. Haec beato viro retexentc, tantae irae tantacque siinultatcs in ipsa synodo exurgere cocpit, ut nisi essct ea nobllitas qua coelo terra mariquc ultraque mare incHtus cffulgcbat, Conradus dux, de quo res agcbatur et quicumque suae partis erant, neque Deum nequc regiara maiestatem rcverentes, ncque sacer-dotibus, quorum maxima et honestissinia multitudo praesens aderat, aliquid honoris exibentes, arma furoremque corripuissent, et ad insaniam exsaciandam, quicquid mail manus roburque inferre posset, non omisisset." St. 13- 1003, dne 28. marca. Ko je kralj Henrik II. v Quedlinburgu praznoval veliko noč. sta prišla tja tudi Oton, vojvoda karantanski, in Ernest, poznejši vojvoda švabski.i povrnivša se iz Italije, kjer sta se nesrečno vojskovala 2 Kralj ju je obdaroval ter po očetovsko tolažil. Thietmari Chronicon, V, 31 (Kurze v Script, rer. Germ- in usum schol.. p. 124): „Finita namque quadragesimali abstincntia, sicut exorsus sum, festum pa-schale Quidilingaburg antecessorum suorun) more honorabiliter rex celebravit ... Ibi etiam Ottonem ducem et Ernastum a prclio male pugnato revertentes regiis donis honorat paternlsque adminicuUs consolatur." Hdalboidi Vita Heinrici 11. imp., c 22 (MG. SS.. IV. 689): ..Rex Quite-leborg pascha celebrat. .. Ottonem quoque et Ernestionem, tunc sibi obviam ab Italico praelio venientes, pro vulnerum susceptione, pro nccessariae fugae confu-sione, donis regiis honorat et debita consolatione relevat." Št. 14. iÄcd aprilom leta 999. in majem leta 1003.3 Papež Silvester U. je vsled prošnje patriarha Vitala potrdil Gra-deški cerkvi metropolitske pravice čez beneške in istrske škofe. ~ Kralj Henrik I C<>S8r Oton I. Gerber^a Konrad Liulgarda Matilda Konrad, vojvoda loJarInSki kra)} burgundskJ Oton, vojvoda karantanski Gizcla, Gcrbcrga Hermani!.. (978-983 in 995—1004) "''S^jSl'*'* vojvoda Svaöski Konrad, vojvoda karantanski (ioe4~-loii> Matilda Gi^seia. Beatrka. —' ■■ soproga c. soproga Adalberona Konrad n (MlajSU. Brunon Konrada 11. vojvoda karantan. vojvoda karantanski (10:)6-103{|). škof würzburäki. * Ernest i. je bil od leta lOiS- pa do 1015. vojvoda Svabski. « Gl. St. 10. > Papež Silvester il. je bit posvečen meseca aprila leta »ud., umrl je pa dne maja jeta lOO.?. Danduli Chronicon. lib. IX, c. 1, pars 35 (Muratori, Script rer. Ital., XII, 231): „Hie papa (sc. Silvester 11.) metropolitana jura Gradensis sedls super episcopos Venetiarum et Istriac siipplicante Vitale patriarcha per Privilegium renovavit.'*' « Št. 15. Med aprilom leta 999. in majem leta 1003.^ Papež Silvester II. je poreškemu škofu Ändreju potrdil Rovinjsko faro, katere se je hotel polastiti oglejski patriarch Ivan, potem Dvo-gradje in pa Bale. [iz listine papeža Sergija IV., izdane meseca marca leta 1010. Gl. St. 27.] Št. 16. 1004, meseca aprila. Kralj Henrik 11. se je o postnem času s svojimi četami napotil v Italijo, da bi se tu vojskoval s kraljem Harduinom, V Tridentu jc praznoval cvetno nedeljo.3 Ker je Harduin zasedel soteske ob Adiži, je Henrik poslal svojega kaplana Helmigera h Karantancem, da bi se polastili boJ/ na vzhodu ležečih prelazov. Karantaiid so se po HeJmi-gerovem nasvetu razdelili v dva oddelka. Eden izmed nju je še pred solnčnim vzhodom zasedel višine nad nekim prelazom. Ko se je to zgodilo, je drugi oddelek, ko jc dobil znamenje, sc hotel polastiti prelaza. Lombardska posadka, ki je varovala prelaz, se je Karantancem postavila nasproti. Ko je pa Lombarde napadel od zadaj tisti oddelek, ki je prišel z višin, so sovražniki deloma bežali, deloma se pa ponesrečili v prepadih in v reki Brenti. Karantanci so nato na prelazu počakali kralja, ki se je napotil dalje ter že veliki četrtek^ poleg Brente prišel v ravnino. Thietmari Cbronicon, VI, c. 4 (Kurze v Script, rer. Germ, in usum schol., p. 135, 136): „Rex autem per multas itincris asperitatcs ad Tridentum veniens urbem ibi palmarum festa coiit et exercitum nimii laboris necessitate afflictum hac celebri [soilempnitatc] paululum respirarc permisit. Quern adventantem Hardwiyus |rex] presciens ac multum expavescens ad municiones supramemoratas nuntios probatos misit; ipse autem collectis agminibus in Veronensi planicie considens sperabat presentia preteritis prosperitatibus forsitan respondere. Hunc transitum Heinricus rex interclusum aut vix aut nequaquam expugnandum coniperit; et alio se vertcns cum suis tractat familiaribus, si clusas hinc longe remotas Carentanis auxiliantibus intcrcipcre ullatenus valuisset. Quod consilio prudenti, quamvis arduum multis videretur, effectum est Carentani regalibus iussis iUco obptempe-rantes in duas dividuntur legiones; unam, quae ante ipsum diei crepusculum montem clusis superpositum cum peditlbus clam preoccupabat, alteram, quae iam facto mane ad has expugnandas subscquitur, audito a premissis commilitonibus ' Dandolo fe inorebiU to notico sestavil na podlagi listine papeža Ivatta X)X . izdane me-scca decembra leta H'24., v kateri se omenja tudi papež Silvester (gl. št. 05). Cfr. tudi Jaff6. Reg. pont. Rom., št. 3033. ' Glej doticno opazko pod 5t. 14. > To ie dne 9. aprtia. * VeUkl C«tttck H bU leta iow. dne 13. apt«a. signo tarn vehementi, ut ex latentibus hostium insidiis audiri potuisset. Qui post tcrgum, ut opinabantur, securi, vcnientibus obviam arrnati properant. Scd nostn COS ex latere irruentes alios effugarunt, quosdam autem prcdpio et in ßrcnfi flu-minis inundadone compcllebant interire. Sicque victores clauses usque ad regis advcntum sollicite tuebantur." Jbid., c. 5 (]. c. p. 136): „Hoc rex ab intcrnunciis ut audivit, relictis omnibus impedimentis, optimis satellitibus exceptis, cum magna difßcultate eas pertransit et iuxta litus aquae supramemoratae in quadam grata planiti? castra metatus est, ut ibidem cenam Domini et crismatis consecrationcm ac passionem dominicam et sanctam eius resurreccionem sumoperc veneraretur/' Hdalboldi Vita Hcinrici II. imp., c. 33 (MG. SS.. IV, 691): „Inde (sc. rex Heinricus) promovens exerdtum per hca steriJis, per montana aspera, per Silvas spatiosas, per vias lubricas, ad Tridentinam civitatem pervenit. Ibi in die pal-marum qua oportult celebritate suos diurnare fecit. Huius adventum Hardu-inus rex adulterinus praesentiens, ad clusas quos sibi fidelissimos existimabat custodes transmisU, ct quantumcumque potuit exercilum coadunare festinavit. Deinde in planitiem Veronensem venit. eventui primo similem in futuris exitum sperans." Ibid., c. 34 (1. c. p. 691, 692): „Haec Heinricus rex percipiens, ad alias vias se contulit, non ut declinaret praelium, sed ut faciliorcm sibi quaereret introitum. Erat enim impossibile, per clusas iuxta Athesim, quas Harduinus cum plurima multitudine tuebatur, transire. Interea capellanum quendam suum, Helmigerum nomine, ad Carentanos praemittit; ut clusas longe a via recta sepositas, quae ab Harduino minus caute tuebantur, praeoccuparcnt, mandat. Non enim quisquam credere poterat, ut regalis exercitus per vias tam difficiles et angustas transire vel veilet vel posset. Carentani regiis mandatis obediunt, et Helmigero suadente, in duas turmas dividuntur. Una ante lucis ortum, omissis equis, latenter clusis superpositum montem occupat, altera lucescente iam die, signo ab his qui in monte erant audito, ad clusas expugnandas fcstinat, Custodes nihil de his, qui montem occupaverant, scientes, ad resistendum clusas impugnantibus accedunt. Repente in monte latentes exslliunt ciusasque defendentibus a dorso infeste su-perveniunt. Custodes se deceptos esse percipientes, alii se in fugam miserunt, alii in praecipitium, alii in Brentam aquam subcurrentem. Mac expugnatione Carentani clusas tenentes, regem expectant. Haec rex per capellanum suum, quem praemi-serat, rcsciens, festinavit ad clusas; et impedimenti relinquens acsecum ad pugnam expeditos sumens, cum maxima difficultate transivit." Ibid.» c. 35 (1. c. p. 692): „Deinde in planitiem veniens, super aquam Brentam tentoria figere iussit, ut ibi dies solemnes maioris hebdomadae digna devotione venera retur." Ibid., c. 37 (1. c. p. 693): „Änimositas enim Langobardorum nimium fervebat, et ex eventu bellico contra Ottonem ducem adhuc contumaciae vires habebat." Št 17. 1004, dne 10. aprila. Trident. Kralj Henrik II. podeli vsled prošnje säbcnskega škofa Älbuina cerkvi sv. Ingenuina in Kasijana, njenemu Škofu in njegovim naslednikom svoje posestvo z vsemi pritekiinami na Bledu v Kranjski pokrajini in v grofiji Waltilonovi. /,,... quoddam nostri iuris praedium quod äicitur Ueldes, situm in pago Creina^ nominato in comitaia (Jualfilonis supra dieto nomine id est Creina vocitato*'! Grofje in druge sodnijske osebe sc rie smejo brez dovoljenja ondotnega škofa mešati v tamoSnje javno sodstvo. Vse desetine naj dobivajo bratje, ki stužijo sv. Ingenuinu; rečenemu škofu pa naj do njegove smrti pripadejo vse druge stvari, s katerimi lahko razpolaga po svoji volji. Kadar bi pa umrl, naj bratje dobe eno tretjino rečenega posestva, drugi dve tretjini pa njegovi nasledniki. ,yDato IUI' idus Aprilis anno dominicae incarnationis MIHI-, indic-tione /., anno vero domni Heinrid secundi regis IL Actum Tridentum" [Izvirna listina v Deželnem Muzeju v Ljubljani. — Valvasor, Ehre d. Herzogthums Crain. III», 612. — Lünig. Das Tcutsdic Reidisardiiv, VIIc, 158, St. 77. - Mon. Boica, XXVIIla, 319, St. 207. - Rcsch, Hnnal. Sabion., III. 707, St. 78. — Sinnachcr, Beyträgc zur Gesdi. von Sähen und Brixen, II. 175, St.66. — Miltheilungen des hist. Ver. f. Krain, II. 25 (odi.). — Schumi, Urk.- und Reg.-Budi, I, 23, .St. n. - MG. Dipl., III. P3, St. 67.J Št. 18. 1004, dne 4. novembra. Takrai je umrJ karantanski vojvoda Oton. Sledil mu je njegov trelji sin Konrad I. Ännal. necrol. Fulden. (MG. SS., XIII. 209): „Otto dux 2. non. Novembr." Necrologium eccl. iyioguntiiiae ad 2. non. Nov. (Jaffe, Bibl. rer. Germ., my. „Otto dux." rr- Hcgum ct imperatorum catalog! (MG. SS.. Ill, 2H): ,Conradus dux, qui fuit ex progeni? Conradi regis praedicti. accepit RHam Ottonis primi imperatoris, ex qua natus fuit Otto dux. Otto dux habuit filios duos;^ unus nomine Cono^ el alter Hezi), Ex isto Hezil natus fuit Cono, qui modo rex est." » Tu sc Kranjsko Imenuje »pagus". Na Isti naCi/i se zaznamuje Kranjsko lud« pod St 28 in 224. v devetcjn stoletju je izraz paqus pomcnjal upravni okraj kakega grofa, tedaj io. V desetem In enajstem stoletju je pa zaCei izgubljat) svoj prvotni pomet« ter je zaznamoval vCasI obširno pokrajino, kakor n. pr. vso KarantanJjo (Gr. H. St JeO; In pago KarinWthe), vCasi pa )e neznaten del kake take pokrajine, kakor n. pr. Krinko dolino na Koroškem (Gr. II. in pago Gurketal) aH pa del Dravskega polja na Štajerskem (Gr. H. St. 4«?: in pago Zitdinesr<^Id). Tudi Istra ($t. 230. 250 in 251). potem Furlansko (St. 82) in Savinjska mejn« grofija (St. 35 in 84) se vCasih zovcio .pagus*- Na karantenskih tieti je bil pagus Crouuati ali pagns Crauuaii, enkrat todi pagus Croudl imenovan. (Gr. 11, &t -toi. 107 in 513). ^ Prav zs prav tri, namreč Henrika. Brunona tn Konruda. Kar se tiče Brtmoris» g2ej Gr. H. S te v. .^22 ' Kako je bi! tu omenjeni karaiitaiiski vojvoda Konrad v sorodu $ cesarjem Otonom L, kaže rodovnik pod St. 12. Iz naslednjega rodovnika je pa razvidno sorodstvo med tem Konradom in pa cesarjem Konrad.m II. Oton. vojvoda karantanski (978-983 in flC5-tOü4) McnrlK Brunoii Konrad, ipapež Grcßor V > vojvoda karantenski Cesar Konrad H. (lo^ • lOU) Konrad MlajSI, vojvoda Karantenski (1036-1039) Št. 19. Med letom 1006. in 1039.1 Freisinški škof Egilbert zamenja s plemenitim Sigihardom nekatera posestva. Skof prepusti Sigihardu do njegove smrti, potem do smrti njegove žene in njegovih otrok moškega spola svojo lastnino v Lindu2 z dvaindvajsetimi podložnimi ljudmi obojega spola f„quicquid proprietatis in loco Unto dieto habuit, cum mancipiis XXI!"j, katerih imena so se glasila: »Rati gol, Siti uu i t, Adalpreht, Wola, Sitilaz, Bratreza, Dobroziza, Gelen, Witobrater, Uraniza, Brazuta, Radoz, Steizemo, Dridodrago, Egizi, Sicca, Otloch, Dridogoi, Imiza, Sigipurach, Aza, Go h za." — Ravno tako posestvo da Sigihard škofu v Scheiflingu fjn loco Su-velicfrp s podložnimi ljudmi: »Perama, Zato, Adelhalm, Scisniz, Woluolt. Pero, Dietrich, Trebeiza, Ruoza, Imala, Mirlaz, Penno, Dobriza, Anza, Dietta, Dietza, Dietrat, Rihpolt, M eis a, Adalsuint, Radonga, Ecegol/"* Naštetih je več prič. Datum manjka. [Cod. iz 11. stoletja v Kr. Državnem arhivu v Monakovcm. — Meichel-beck. Hist. Fris., Ib. 503, St. 1200 (nepopolno). - Z a h n v Hrchiv f. Kunde österr. Gesdi.qu.. XXVIl, 262, St. 8. - Zahn. Cod. dipl. fiustro-Fris., 1,66, St.64 (Fontes rer. Rustr., Dipl., XXXI). — Zahn. Urkundenbudi d. H. Steiermark, 1,56, St. 48.] Št. 20. Med letom 1006. in 1039.5 Freisinški škof Egilbert zamenja z Reginoldom, plemenitašem Freisinške škofije, nekatera posestva. Reginold prepusti škofu in njegovemu odvetniku grofu Odalskalku svoje posestvo z osmimi podlož-niki v Mammendorfu [„apud Mamindorf'!^-, škof pa odstopi Reginoldu po svojem odvetniku osem slovenskih kmetij in ravno toliko podložnih ljudi v Karantaniji. Kar se tiče teh kmetij, se jih pet 1 Freisinški škof Egilbert je vladal od leia looo. pa do leta 1039. ä Lind, vöS na Gorenjem štajerskem poleg Mure vzhodno od Judenburgn, ' Sdiclfling, vas na Gorenjem Štajerskem poleg Mure severno od Neumarkta. * Tu naStvta imena so večinoma slovenska, nekatera so tudi ncmSka. Slovenska so: Ra-tigoi (Radigoj), Sitiuuit fžitivit), Wola. Sithaz. Bratreza (Bratrica), Dobroziza (Dobrožica), Gelen (Jelen), Witobratcr (Vitobratcr), Uraniza (Vranica). Brazuta. Radoz (RadoS); Stcizemo. Dridodrago (Trdodrag). Otlodi (Odlog), Dridogoi (Trdogoj), Gohza (Gojica;, Perania, Zato. Scisiilz (Žiznec). Trebeiza (Trebica). Ruoza (Roža). Imala (Imela), Mirlaz, Dobriza {Dobrica), Änza (Anica). Meisa. Radonga (Radonja), Ecegoi (VeCegoj). - Iz te listine je razvidno, da je bilo v Lindu v prvi polovici enajstega stoletja ondotno prebivalstvo večinoma slovenske narodnosti. Med dvahidvajsetiml Imeni, katera so se nam ohranila v tej listini, je 16 slovenskih in le 6 nemških- Tudi v Sdteiflingu so bivali večinoma Slovenci. Med dvaindvajsetimi imeni je dobra polovica slovenskih. ^ Zastran datiranja glej dotiCno opazko pod št. 19. ^ A\ammendorf je na Gorenjem Bavarskem, sodni okraj Bruck. 16 St. 20, 21, 22. nahaja poleg Drave v vasi, ki se zove »ad Stallvn"», šesta, ki sc vidi od dravskega brega, je pri vasi Lansach2 sedma in osma pa pri vasi Gorjah^ v Lurnski dolini. in Carinthie partibusho bas Sclauaniscas octo, quarim quinque iuxta Trd fluvium in villa quam dicunt ad Stallvn, sexta visum per ripam eiusdem fluvii apud villam Lescah, septima vero et ocfava penes vicum qui vocafur Goriah, site sunt in valle Lurna et sub his omnibus totidem mancipia quot et ipse recepif"! Naštetih je več prič. Datum manjka. [Cod. iz 11. stoletja v Državnem arhivu v Monakovcm. — Meichcibeck» Hist. Fris., Ib, 500. št. 1193. - Zahn, Cod. dipl. Äustro-Fris., I. 67, St. 66 (Fontes rer. flustr., Dipl., XXXI). — Jaksch, Mon. hist. due. Carinthiac, II!, 93, St. 215.] Št, 21. Med letom 1006. in 1039,^ Freisinski škof Egiibert zamenja z Dietmarjem, podložnikom Frei-sinške cerkve, nekatera posestva. Dietmar prepusti za večne čase 140 oralov v Tegernbadiu (Jn loco Tegiranpah"/ ^ cerkvi sv. Marije in sv. Korbinijana; škof pa odstopi po svojem odvetniku Odalskalku za vedno rečenemu podložniku ravno toliko zemlje v GodeSčah^ na Kranjskem. /„ ... econtra predictus episcopus eidem servo ad Crheina in loco qui dicitur Niusazinhun equalem niensuram cum manu sui advo-cati Ödalscalchi dedit perpetuo sibi tenendum''! Naštetih je več prič. Datum manjka. [Cod. iz 11. stoletja v Kr. Državnem arhivu v Monakovem. — Zahn v Archiv f, Kunde österr. Gesch.qu., XXVII, 261, št. 6. - Mitthcil. d. hist. Ver. f. Krain, XVIl (1862). str. 6^. - Zahn, Cod. dipl. Hustro-Fris., I, 70, št. 69 (Fontes rer. Hustr., Dipl., XXXI). - Schumi. Urk.- u. Reg.-Budi, I, 33, Stev. 2^.J Št. 22. Med letom 1006. in 1039.7 Freisinski škof Egiibert zamenja s plemenitim Poponom [,yPopo"lt nekatera posestva. Popon prepusti škofu Egilbertu in njegovemu odvetniku Odalskalku [y^advocati sui Ödalschi"] del cerkve v Rangersdorfu,® tri dotirane slovenske kmetije, štiri orale ter enajst kmetij fiskalne * JaKsdi misli, da pStallvn" je sedanja vas Gumern severnozahodno od Beljaka. * Vas rLčscah" se zove sedaj Lansach ter je jugovzhodno od Paterniona na KoroSkem. ^ Gorje (Cdriadi) so na Lurnskem polju severozahodno od SpttaJa. * Zastrnn dadranja g(ei dotiCno opazko pod $t. Id. ® Tegernbach je pri Moosburgu na Bavarskem. < GodeSCe so vas blizu Škofje Loke na Kranjskem. * Zastran datiranja glej doticno opazko pod id. » Rangersdorf je vas v BeJanskI dolini na zahodnem KoroSkem. ___St. 22. 23. __n in davku podvržene zemlje, potem štiri kmetije v Stallu^ dve kmetiji v Lessnigu2, tri kmetije v Obergottcsfeldu^ in tri kmetije pri Dravskem dvoru4 z vsemi priteklinami. /„... inprimis in villa Roiitkerasdorf dieta ecclesie partem et dotales hobas Sclauanicas III et iugera IUI, fiscalis ei censualis ruris hobas XI, ad Stalliin hobas IUI, ad Lesniza hobas II, ad Dobrozfelt hobas III, ad Trahun hobas ///.. /'/ Zato pa odstopita škof in njegov odvetnik po nasvetu svojih duhovnih in posvetnih, plemenitih in neplemenitih ljudi Poponu vse to, kar je dobil v Maltis po zameni od nekega plemenitega Irincha, potem četrti del desetino dobivajoče cerkve ter dvajset kmetij dotirane, fiskalne in davku podvržene zemlje z vsemi priteklinami. .. quicquid ipse in toco Malantin dieto a quodam noblli vivo Irinch vocitato conplacitavit, item ecclesi^ decimate partem qiiartam dotalis et fiscalis ae censualis ruris hobas XX.. ."J Tudi da škof po grofu Ältmannu imenovanemu Poponu dve kmetiji v Aichuö [,,ad Eichi"I, Popon pa škofu dve kmetiji v Dravskem dvoru [„ad Trahun'']. Naštetih je več prič. Datum manjka. jCod. iz 12. stoletja v Državnem arhivu v Monakovcm. — Meichclbeck Hist. Fris., Ib, 507, St. 1212. — Zahn, Cod. dipl. Kustro-Fris.. I, 72, St. 72 (Fontes rer. Rustr., Dipl.. XXXI). — Jaksch, Mon. hist. due. Carinthiae, III, 94. Stev. 216.] Št. 23. 1007, dne 10. maja. Bamberg. Kralj Henrik H. podeli vsled prošnje svoje soproge Kunigunde in devinskega nadškofa Tagina freisinškemu škofu Egilbertu in njegovi cerkvi svoje posestvo v Katschu' v Karantanski pokrajini l„predium Chatsa vulgo nominatum in provincia Karinthia"/. „Data VL idus Maii, indictione K, anno dominice incarnationis MVII.J anno vero domni Heinrici secundi regnantis V. Actum Babenberg" [Prepis iz 12. stoletja v Monakovcm. —Hund-Gewold, Metrop. Salisb. (ed. Mon.) I, 141; (ed. Ratisb.) I. 96. - Lünig, Reichsarchiv, XVH«, 222, St. 19. — Meichelbeck, Hist. Frising., I«, 206. — R e s c h, Äetas miilen., 63. St. 31. — Mon. Boica, XXXia, 280, St. 143. — Zahn, Cod. dipl. flustro-Fris., I. 56, St. 55 (Fontes rer. Kustr., Dipl., XXXI). — Zahn, Urkb. des H. Steierm., 1, 42. št 35. - MG. Dipl., ni, 162, St. 136.] t stall je vas v Belanski dolini severovzhodno od Rangersdorfa. > Lessnig je vas južno od Sadisenburga na KoroSkcm. » Obcrgottcsfeld je vas rocd Sadisenburgom 5n Lessnigom na Koroškem. * Dravski dvor (Drauhofen) je pri Dravi vzhodno od Sadisenburga na Koroškem. < Malfa je vas severno od Sovodnja (Gmünd) na KoroSkem. * Aich je vas južno od Sovodnja na Koroškem. * Katsch je vas na Gorenjem Štajerskem blizu Muraua. Št. 24. 1007, dne 10. maja. Bamberg. Kralj Henrik II. podeli vsied prošnje svoje soproge Kunigunde, svojega kancelarja Eberharda in (freisinškega škofa) Egilberta cerkvi Matere božje in sv. Korbinijana v Freisingu svoja posestva v Welzu^ in Lindu2 v Karantanski pokrajini in v Ädalberonovi grofiji f,,quedam nostrl iuris predia Uueliza et Linta vocifata in provincia Karinthia et in comitatu Adelberonis sita'']. ,,Daia VI. idus Mai, indictione K, anno dominicae incarnationis MVII.f anno vero domni lieinrici secundi regnantis V.; actum Babenberc.*' (Izvirna listina v Državnem arhivu v Monakovem. — Meichelbcck, Hist. Prising., I^, 206. — Rese h, Äetas millcn., 62, St. 30. — A\on. Boica, XXVllIa, 532, St. 216. - Zahn, Cod. dipi. flustro-Fris., 1, 55, St. (Fontes rer. Äustr.. Dipl., XXXJ). - 2a h n, Urkb. des H. Steiermark, I. 45. St. 56. - MG. Dipl.. III. 163, St. 137.1 Št. 25. 1007, dne 1. novembra. Frankfurt. Sinoda v Frankfurtu, kjer so zbrani Škofje potrdili sklep kralja Henrika IL, da se v Banibergu ustanovi škofija. Med navzočimi škofi je bil tudi „Richolfus Tergestinensis ecclesig episcopus". »Anna dominicae incarnationis MVIL, indictione K, kal. Nov. reg-nante piissimo ac serenissimo Heinrico secundo, anno regni sui VI. pro statu ac augmento sanctae matris aecclesiae in loco Franconofurt dieto magna synodus habita est et cetebrata'', (Izvirni zapisnik v Drž. arhivu v Monakovem. — M a n s i, Concil. coli. (ed. 1774) XIX, 286. - J äffe. Bibl. rer. Germ.. V, 27. št. 7. - MG. SS.. IV. 795. -MG. Constitutiones. i, 59. St 29, - MG. Dipl., III, 169. St 143.J Št. 26. 1007, proti koncu lcta,3 Oglejski patriarh Ivan piše würzburSkemu škofu Henriku ter izraža svoje veselje in pa tudi zadovoljstvo svojih sufraganov, da je kralj Henrik ustanovil Bamberško škofijo. Sedaj mu bode lažje zatreti poganstvo bližnjih slovanskih razrodov. Datum manjka. [fldalberti Vita Heinrici It. imp., c. 14 (MG. SS., IV, 798). — Mansi, Concil. coll., XIX (1774), 293. - Ru beis. Mon. eccl. flquil, col. 492 (odi.).] * WcJz vas severovzhodno od Muraua na Gorenjem Sta|mkem. * Lind je vas blizu Knittelfelda na Gorenjem Stajer.skcm. « DotiCno pismo jc bilo najbržc spisano proti koncu leta 1007. Dne I. novembra tega leta je biia zarad ustanovitve Bamberskc Škofije v Frankfurtu sinoda, katere se je udeležilo mnogo Škofov (gl. St. 23.). Med n|iml je bil tudi Henrik, Skof wOrzburSki, kateremu je oglejski patriarh Ivan pisal zgoraj navedeno pismo. Dne 1. novembra je kralj Henrik II. podaril novoustanovljeni Škofiji več posestev. St. 27. 19 Št. 27. 1010, meseca marca. Papež Sevgij piše poreškemu Škofu Rndreju {„Andreae epi-scopo sanctae Parentinae ecdesiae"!, ki mu je večkrat poročal, da jc oglejski patriarh Ivan nekdaj za časa papeža Silvestra (II.) napadel Rovinjsko faro, kjer je bil svoje dni baje škofovski sedež,' potem D v o g r a d j e in Bale, ter tudi pokazal listino, katero je prejel od rečenega papeža. Zato je bil patriarh trikrat pozvan (v Rim), a ni hotel priti blizu. Pozneje je papež Silvester prosil bavarskega vojvodo Henrika^, da bi patriarhu zabranil njegove napade na zemljo Poreške cerkve. Ker pa vojvoda Henrik tega ni mogel storiti, zato je pozval patriarha k sebi, pozneje pa vso zadevo odložil. [„Quapropter notum nobis pluries fecisti: quod Joannes Aquilejensis patriarcha olim invasisset Ruvinii parochiain, iibi quondam episcopatus dicitur fuisse, necnon duo Castella cum qiiadam Volle tempore praedecessoris nostri Sylvestri: atque Privilegium, quad ab ipso accepisti, ostendere curasti nobis. In quo etiam quomodo ter vocatus fuisset et qualiter ipsam trinam citati-onem pro nihilo duxisset, reperitur: atque quomodo ipse Sylvester piae mem. Romanae ecclesiae praesul deprecasset Henricum, qui eo tempore ducatum tenebat Baioariorum, ut supradictum patriarcham moveret, ut ab infestatione sanctae Parentinae ecclesiae recederet. Quod memoratus Henricus facere non potuit: eumque ad se vocare fecit, sed tempore distulit."} Ranjki papež Silvester, oziraje se na določbe kanonskega prava in na inslilucije cesarja justinijana, mu je tpor. škofu) tudi dal napraviti listino I „Privilegium tibi facere praecepit"}, s katero mu je potrdil imenovane kraje. Proti koncu pravi papež Sergij, da mu po jzgledu svojega prednika potrjuje Rovinjsko faro, Dvogradje in Bale. /„... hoc ergo cognoscens supradicta loca, id est Ruvinii parochiam et duo Castella et Vallis privilegii pagina tibi, sicut Sylvester praede-cessor noster confirmavit, confirmo atque in aeternum valere praecipio."! Kdor bi delal pioti tem določbam, naj bo izobčen. „... in mense Martio, indictione octava." — „Congruum valde." lUghelli, Italia sacra (ed. 1653), V, 369. — Rubels, A\on. ecd. Hquil., col. 488. - M i g n e, Patrol., Ser. lat., CXXXiX, m9. — J a f f e, Reg. pont. Rom., št. 3966 (3030).] < Cfr. Gr. II, St S-Z3, kjer se v listini cesarja Otona III. tudi omenja Rovinjska Škofija. " Poznejši kralj Henrik II-, sin Henrika Prepiralca, ki je kot bavarski vojvoda gospodoval od leta do 1003. pape2 Silvester II. je vladal od leta m. do 1093. Ker se je ta obrnil do bavarskega vojvoda Henrika ter ga prosil, da bi varoval PorcSko cerkev pred napadi oglejskega patriarha, sklepamo H tega, da je okoli leta tlsoC po Istri brez dvoma Imel nekako oblast bavarski vojvoda. Pozneje so to oblast dobili karantanski vojvodi. Št. 28. 1011, dne 22. maja. Rezno. Kralj Henrik II. podeli vsicd prošnje svoje soproge Kunigunde in säbenskega škofa Adalberona cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina Blejski grad in 30 kraljevih kmetij v Kranjski pokrajini in v Odalrikovi grofiji med večjo in manjšo Savo.* Ako bi se v rečeni grofiji ne dobilo toJiko (kraljeve) zemlje, naj se to, kar Se manjka, poišče kje drugod. /„... castellum Veldes vocaium regalesque mansos XXX in pago Creina in comitatu Odalrici^ sifos, videlicet inter duos fluvios maioris et mino-ris SovvQf per kanc nostram paginam potenti manu concedimus, quod si vero de eis inibi defuerit, in eodem comitatu ubicumque habere nosci-mur ad eorum subpletionem quantum sufficiat simili modo largimur,"! Imenovani škof in njegovi nasledniki smejo svobodno razpolagali z re-čenimi posestvi in njih dohodki. „Data XI. kal. Junii indictione VIIIL, anno dominicae incarna-tionis millesimo XL, anno vero domni secundi Heinrici regnantis VlilLy actum Regenesburg" [Izvirna listina v Državnem arhivu na Dunaju. — H o r m a y r, Bcyträge zur Geschidite Tirols, II, 26, St. 8. — Sinnacher, Bcyträge zur Gcsch, von Sähen und Brixen, II, 362, St. 72. — Mittheilungen des hist. Ver. f. Krain, II. 26 (odl.). - Schumi, Urk.- und Reg.-Budi, I, 24, št, 15. - MG. Dipl.. III, 263. St. 228.] Št. 29. 1011, due 12. decembra. Takrat je umrl karantanski vojvoda Konrad I. Änn. Quedlinburg, ad a. 1012 (MG. SS., Hi, 81): „Conradus dux regiae stirpis^ humanum debitum exolvit," Thictmari Chronicon, Vll, c. 22 (Kurze v Script, rer. Germ, in usum schol., p. 181): „Erlwinus Camaracensis episcopus* in hoc anno (sc. 1012) ac Con-radus^ et Herimannus puer^ duces egreii obierunt" Änn. necrolog. Fuld. (MG. SS., XIII, 210): »2 id. decemb. obiit Cuon-radus dux." * To je namreC med Dolinsko Savo in Savico. ' Kdo je bt( Ifl Odatrik. Cigar ime tu Citamo. ni znano. Omenja se samo {u in nikjer drugod. — Z ozirom na to, da je v tistem Času 2ivel grof Udalrik iz rodovine Ebersbergov (f 1029). ki je imet dva sina. Adalberona (f 1045) in Eberharda (+ ioe5?>, domneva Walinsdiaffe (Das Herzogthum Kärnten, str. 61-56), da sta tu omenjeni Ebersbergovcc Udalrik in pa njegov sin Eberhard Identična z zgoraj imenovanim Odalrikom, ki je leta loii. vodil upravo Kranjske grofije, in pa njegovim naslednikom Eberliardom, ki je bil leta IMO. mejni grof kranjski. Wahnsdiaffejcve hipoteze. Čeprav Ima razne pomanjkljivosti, se je poprijel Sdiumi (Archiv, I, 117^127) ter jo skoraj doslovno ponatisnil. Nasprotno se pa Meli (Histor. und territoriale Entwicklung Krains, str. 121-124) nič kaj ne ogreva za njo In tudi Huber (Gesdiichte Osterr., !. 210. op. 4) jo smatra za negotovo. ' Konrad je bit vnuk Liutgsrde. hCere cesarja Otona U ta )c pa bila sestricna Jlenrika Pre-piralca, oCeta cesarja Henrika II. Glej doticni rodovnik pod St. 12. * Erlvvjn je bil 5kof cambrayskl ter viadai od iela do ioi2. « Konrad, vojvoda karantanski. * Herman III., vo/voda švabskt (!003-i0l2), sin Hermana II. Št. 30. 1012. Po smrti vojvoda Konrada I.i ni dobil Karanfanske vojvodinc njegov enakoimenovani še mladoletni sin, pač pa Adalberon iz rodu Eppensteinov. Heriraannl Hug. Chronicon ad a. 1012 (MG. SS., V, 119): „Counradus dux Carcntani, filius Ottonis ducis fraterque Brunonis dudum papae,^ obiit, et private filio eins puero Counrado, Rdalbero ducaturn accepit." Bernoldi Chronicon ad a. 1012 (MG. SS., V, 424): .Chounradus dux Caren-tani moriens, fldalberoni ducaturn reliquit." Št. 31. 1012, dne 30. aprila. Bamberg. Kralj Henrik (II.) podeli Oglejski cerkvi in njenemu patriarhu Ivanu Bamberška ccrkev je bila posvečena leta lOis. Cfr. £x dironographia Heimonis (MG. SS.» X, S): „Domus sancti Petri et sancti Georgii Babenberg dedicatur." 3 Kral) Henrik 11. nI bil rojen leta 978. paC pa leta 973.; zato tedaj število „XXXV* ni pravo. Cfr. HIrsdi, Jahrbödicr, 1, 88-8». nen!;e"J, kjer je razsodil, da naj dvor Petriolo» spada pod samostan sv. Caharija v Benetkah. .. anno vero donmi Henrici regis hie in Italia, die quinto mense Madiot indictione undecima" .yAdelbertus qui Aza vocatur marchio m. m. subscripsi" [Prepis iz 12. stoletja v samostanu sv. Caharija v Benetkah. — A\uratori, Dcile antidiitä Estensi, 1,85. — Ficker, Forschungen zur Reichs- und Rcchts-geschichte Italiens, IV, 63, St. 42. - Gloria, Codice dipl. Padovano, I, 128, St. 95.] Št. 34. 1015. Oglejski patriarh Ivan, sklicavši v dvaintridesetem letu svojega vladanja [„regens igitur per tricesimum secundum"]^ sinodo [„sancta statuta synodo"] ter na njej preiskavši čine svojih prednikov, ako ni katera cerkev zarad brezbrižnosti popolnoma zapuščena, podeli v navzočnosti mnogih škofov, klerikov in posvetnih ljudi proštu Morontu, njegovim naslednikom ter vsem kanonikom sv. Štefana v Čedadu eno dekanijo^ v kraju, „Lanc" imenovanem,** drugo pa v kraju, „Fuseia" zvanem, potem goro „Onuf", desetino v vasi, „Peregula" imenovani, eno kmetijo v OsoppuS, eno v Gumiiiu^ in eno v Rtinu^, dalje štiri njive8 v St. Danielu, desetino v Volčanski fari®, potem desetino pri (čedadskih) vratih na mostu in pri vratih sv. Petra ter desetino od vseh stvari, katere spadajo k njegovemu (patriarhovemu) dvoru v Čedadu, potem pa tudi vas Premariaccoio z vsemi priteklinami ter z vso tisto zemljo, katero so kanonikom že prej podarili patriarhi, dobri grofje ali pa drugi ljudje. /„ ... in primis igitur dono tibi Moronto praepo-sifo^^ tuisque successoribus necnon omnibus soneti Stephani canoniciSy habitantibus in Civifate Forojulii, decaniam in loco qui dicitur Lane et alteram in loco qui Fuseia et montem qui vocatur Onuf et decimam de villa quae vocatur Peregula et unam massariciam in Ysopo et aliam in Glemona et unam in Retenia et quatuor campos in S. Daniele et decimam quae debet exire de plebe quae vocatur Walzana et decimam de porta pontis et decimam de porta sancti Petri necnon et decimam de ' Dvor Petriolo je bti^u mesta Monselice v severni Italiji. ' Oqlejski patriarh Ivan IV. je začel vladati leta 9äi. (Gr. II, St. 48l)> - Leta 083 meseca junija je 5e živel njegov prednik Roclald. (Gr. II. St. 478.) * Dckanija se je zval okraj, kateri je prvotno ot)segal deset rodovin. Iz desetih dekani) je bila sestavljena centena. po kateri je centardius ali centenarius izvrSeval sodstvo. (Cfr. Gr. II. St. 23 op). * Tu omenjeni kraj .Lanc" je morebiti sedanja vas Logje v Kobarldskem okraju, & Ossopo je v Furlaniji pri Taljamentu severo>rahodno od Vidma. « Gumin (Gemona) je severovzhodno od Osoppa ■ Rlin CArtegna) je jugovzhodno od Gumina. • " Campus njiva (ital. campo) je bila in je še neka poljska mera. 8 Vole« je vas blizu Tolmina. Premariacco je vas jugozahodno od Čedada. " Praepositus ali proSt je predstojnik korarjev. omnibus rebus quae pertinent ad meam curtem siiam in Civitate Forijulii: insuper villam, quae vacatur Primariacus .. Omenjeni kanoniki smejo prej naštete kraje dati v fevd, jih obdržati, zamenjati ali pa ž njimi storiti to, kar jim je vSeč. Nobeden njegovih naslednikov, noben vicedom, odvetnik, gastaid, krajevni predstojnik ali pa ministerijal kakega škofa ne sme tega korarskega zbora vznemirjati ali mu pa od vseh teh stvari kaj vzeti. Tej daritvi oglejskega patriarha Ivana so pritrdili naslednji škofje: „Bertholdus Palensis episcopus, Richiro Feltrensis episcopus, Ricliolfus Tergestinus episcopus, Lodoicus Belunensis episcopus, Almericus Tarvi-siensis episcopus, Azo Civitatis-Novae episcopus. Mayo Concordiensis episcopus, Stephanas Petenensis episcopus" y,Regnante d. Henrico Romanorum imperatore augusto anno ab incarnatione domini nostri Jesu Christi millesimo quinto decimo, indictione tertiadecima." [Rub eis, Mon. ecc! Aquil., col. 493. — Man si, Condi, coll, XiX, 355.1 Št. 35. Nepristno. > 1016, dne 15. aprila.^ Bamberg. Rimski cesar Henrik II. podeli vsled prošnje svoje soproge, cesarice Kunigunde, ter po posredovanju kolinskega nadškofa Heriberta in bamberškega škofa Eberharda grofu Wilhelmu [„Williheimo comiti"} neko posestvo f,,predium guoddam"]. Daruje mu, spominjajoc se njegove matere in svoje sorodnice Heme [„merhores etiam doniri^ Henim^ suae matris, nostrae videlicet tieptis"], katera mu je (cesarju) s svojim sinom vred večkrat prav vdano služila, trideset kraljevih kmetij v Kozjem f„in villa quae dicitur Traskendorf, XXX regales mansos"] in razen tega tudi vse to, kar je imel (cesar) med rekami Savo, Savinjo, Sotlo in Mirno v pokrajini Savinjski in njegovi (Wilhehnovi) grofiji inter fluenta Souuue et Soune, Zdtlf et Nirine in pago Seuna in comitatu suo"] z vsemi priteklinami, med katerimi je bila tudi pravica do ribištva, lova in mitnine. Z darovano zemljo lahko grof stori to, kar hoče; sme jo obdržati, prodati ali pa zamenjati. „Data XVI. kal. Mai, indictione XIII., anno dominicae incarnaiionis MXV.y anno vero domni Heinrici secundi regnantis XIII., imperii autem //.3 Actum ßabenberc." 1 Ta listina ni pristna, kajti nastala Se le leta ii70. ali pa 1171- na podlagi neke druge listine. (Glej JaksdJ. Mon. hist. due. Car., I. str. XX In 50.) InterpoHrane so besede „memores etiam domn? Hemmc suae matris nostrae videlicet neptis, quia nobis unficum filio satis devote sepe ser-vivit/. Pro hac quoque remuneratione eidem W(iliihe)mo)". Tu citaino o Heml In o cesarju Henrika II, da sta bila sorodna. Kar pa ni resnično. Vsebina ostale listine je zanesljiva ter potrjena po listini cesarja Konrada 11. Iz leta 1Ü28. (Glej. št.S4) ' Zastran datiranja gl. Stumpf-Brentano. Die Retdiskanzler, II, 135, St. 1667. « Za Števili XVI. XIII, MXV, XIU In U je po ena Crta izradirana. (Ponarejena listina v arhivu Zgodovinskega društva v Celovcu. — (Hormayr) flrdiiv f. Süddeutschland, II, 224. št. 10 k letu 1015. —E i c hh orn, Beyträge, I, 170 k letu 1015. — Zahn, Urkundenbuch d. H. Stcierm., 1, 5t, 37. — Schumi, Urkundenb. d. H. Krain, I, 27, St. 17. — J a k s c h . Mon. hist. due. Carinthiae, I, 50, St. 12. - MG. Dipl., Ill, m). St. 346.) Št. 36. Ncpristno.i 1016, dne 18. aprila. Bamberg. Cesar Henrik II. podeli vsled prošnje svoje soproge cesarice Kunigunde ter po posredovanju kolinskega nadškofa Heriberta in bamber-Skega škofa Eberharda grofu Wilhelmu Willeheimo comifi^j ter njegovi materi Hemi [„domne Hemme"], svoji sorodnici, tretji del solin v Admontski dolini („in valle fldeniuntense"] z vsemi pravicami, kakor jih je on (cesar) imel, in z vsemi priteklinami. Tudi jima podari tržno pravico [„mercatum''} tam, kjer bi jo (Wilhelm) na svojem posestvu hotel imeti, dalje colnino l,ytheloneum"] tam. kjer bi imel tržno pravico v svoji grofiji, Brežc imenovani comitatii siio, quod vocaiur Friesahc"], potem pT^vico, kovati novce [„cum moneta") in pa izkoriščati vsakovrstne rudnike in soline [„omnes fodine cuiuscumque metalli et saline"]. „Data XlfIL, kal. Mai, indiction. XIII., anno dominice incarnationis MXV.f anno vero domini Heinrici secundi regnantis XIIL, imperii au-tem IL;'^ actum Babenberc" (Ponarejena listina iz dobe med 1177 in 1184 v Zgodovinskem društvu v Celovcu. - Hormayr, Ärdiiv f. Süddeutschland, II, 225, gt. 11 z letnico 1015. — Zahn, Urkundenbuch der H. Steiermark, I, 45, St. 38. — Wichner, Gesdi. von Admont, I. 226, St. 4. — Ja ks c h , Mon. hist. due. Carinthiae. I. 51. St. 13. — MG. Dipl., III, 441, št. 347.] Št. 37. 1017, dne 18. januarja. Asolo. Karantanski vojvoda Ädalberon razsodi kot mejni grof veronski l„AdeIpeyro dux istius mardiie Carentanorum''] na javnem sodnem zborovanju v vasi, Asolo imenovani [Jn villa Axillo"], v Trevisanski grofiji neki prepir med nunami samostana sv. Caharija v Benetkah in Ivanom, opatom samostana sv. Justina v Padovi, zarad kapele sv. Tomaža « lakscfa misii, da bila ta listina dvakrat ponarejena. Kar je nekdai staio v izvirni listini, je razvidno iz listine cesarja Konrada Ii. pod St. 84, namreč, da je cesar Henrik II. podelil grofu Wilhelmu tržno pravico in coinino. Kar se tiCe solin v Admontski dolini ter pravice» kovati novce in izkoriščati rudnike in soline, so to dodatki dotiCnega ponarejevalca. obiit, et in septcmtrionali parte monasterii in Suinvordi civitate sua positus, afb episcopis] tribus, Heinrico, Evur-hardo et venerahUi Riculfo, extra eclesiam, ut ipse peciit, [iuxta ianuam] sepultus est.** Št. 39. 1017, okoli 1. novembra.3 Allstedt Rimski cesar Henrik II. podeli vsied prošnje oglejskega patriarha Ivana [„rogatu eclam dilecti fidelis nostri Johannis venera^ bills Aguiiegensis patriarche"] opatiji sv. Petra v kraju. Pero-* imenovanem, v Trevisanski grofiji vas S. Polo 5 in kapelo S. Martino^. > WürzburSkI Škof Henrik je vladal od leta 096. do 1018. 3 BamberSki Skof Eberhard je vladal od leta t007. do 104». ' Iz dveh \\%tin je razvidno, da se ie cesar Henrik 11. v Allstedtu mudil dne 2«. oktobra iti 3 novembra leta IPI?.. (MG. Dfp!.. lU. št. 372 in 374 ) * Pero je pri Bredi v Trevlsanskem okraju. * s. Polo d( Piave. okraj Oderzo. " s. Martino di Coile pri Cenedi. „Anno dominice incarnafionis MXVff., indicfione prima, anno domini Henrici secundi regnantis XlllL, imperii eins II IL; actum Alisteii" [Codex Tarvisinus iz 14. stoletja v Benetkah. — Ugh el I i, Kalia sacra (cd. II.), X, 207. - Migne. Patrol., Ser. lat., C XL, 335, St. 99, - MG. Dipl., Ill, 477, St. 373.] Št. 40. Med 1017 in 1019.1 Vtem Casu se je oglejski patriarh Ivan IV. prizadeval, da bi s pomoCjo cesarja Henrika II. dobil Gradež, kjer je takrat viadal patriarh Urz. Chron. patr. Aquil. alterum (Rubeis, Mon. eccl. Hquil., flpp. p. 10): „Johannes patriardia ... adversus quemdam LJrsonem, qui se patriardiam Gradensern dicebat, coram b. Henrico imperatore ... de Gradu plebe sua scntentiam recla-mavit." Št. 41. 1019. Konrad, sin nekdanjega karantanskega vojvoda Konrada I., in pa njegov bratranec, poznejši cesar Komad JI.,2 sta rečenega leta pri UJmu premagala takratnega karantanskega vojvoda Adalberona.3 Herimanni Äugien. Chronicon ad a. 1019 (MG. SS., V, 119): „Counradus adolescens, filius CounradI quondam ducis Carentani, auxiliante patrucie suo Coun-rado postca imperatore, Adaibcroncni, tunc ducem Carentani, apud Ulmam pugna victum fugavit." Bcrnoldi Chronicon ad a. 1019 (MG. SS.. V. 424): „Chounradus.filius Choun-radi quondam ducis Carentani, fldalberonem ducem apud Ulmam pugna victum fugavit." Knn. Hugustani ad a. 1019 (MG-SS., III, 125): „Pugna apud Ulmam." Št. 42. Najbrže leta 1019,'* dne 19. junija ali pa 11. novembra. Takrat je umrl oglejski patriarh Ivan IV. NGcrologium s. Hudberti Salisb. (fl) ad 13. kal. Jul. (MG. Necrol., II. 144): „lohannes patriarcha ob." Jbid. ad 3. id. Nov, (I. c. p. 184): „lohannes patriardia ob." ^ GradeSki patriarh Urz je zaCe) vladati teta 1017.. leta lOtd. pa umr) ogte|ski patriarh Ivan IV. > Glei rodovnik pod &t. 18. ^ v obče se mlsH, da so to bitko pov;rroCili prepiri zerod dedSčine po rajrikcm Svabskem vojvodu Hermanu IH., ki je leta 1012. umri brez otrok. Cfr. Hirsdi. JahrbOdier, ni, ife in Wahn-sdjaffe. Das Herzogtiium Körnten, str. I3 * Oglejski patriarit ivan IV. je umrl nujbr2e teta 1019.. kajti v tem ietu je njegov naslednik Popon postal patriarh. Št. 43. Od leta 1019. do 10^2. Oglejski patriarh Popon, ki je'bil potomec plemenite bavarske rodovinc, je vladal 23 leV Na dveh zborih, v Rimu2 in Ravcnni^, se je v navzočnosti papeža Ivana XIX. in cesarja Konrada II. pritoževal zarad Gradeške fare zoper patriarha Urza, kateri je bil tudi od papeža poklican v Rim, a se ni prikazal.*^ Na teh zborih so Gradeško faro prisodili Oglejski cerkvi, o Urzu in njegovih prednikih pa izrekli, da so si nepostavno lastili patriarhalni naslov. — Popon je poskrbel, da so se v Oglejsko cerkev zopet prenesli vsi cerkveni zakladi, knjige, kelihi, lepotičje, zlate in srebrne posode, evangelij sv. Marka evangelista, 5 ostanki svetnikov in druge svetinje,^ katere je patriarh Pavel iz strahu pred Langobardi spravil na otok Gradež.7 Popon je na novo prena-redil v Ogleju cerkev s ter jako bogato obdaroval nunski samostan zunaj oglejskega obzidja.« Rečeno cerkev je potem slovesno posvetil v navzočnosti dveh rimskih kardinalov in dvanajstih škofov. Papež Ivan XIX. mu je poslal ostanke dveh svetnikov, namreč papeža Marka ter škofa in mučenika Kvirina.ii Tudi je izročil Poponu oblast čez šestnajst škofij, namreč čez Tržaško, Novograjsko, Puljsko, Poreško, Koprsko, Concordijsko, Cenedsko, Feltrinsko, Bellunsko, Padovansko, Veronsko, Vicentinsko, Tridentinsko. Mantovansko in Comsko. To oblast in pa še druge regalije mu je dal ali pa potrdil cesar Konrad, ki je sploh mnogo storil za Oglejsko cerkev. Poponov grob s primernim napisom je bil v sredi Oglejske cerkve. Chronicon patr. Äquil. altcrum (Rubcis, Mon. eccl. Äquil., Äpp. p. 10): „Poppo patriarcha vcncrabilis sedit annis XXIV'^. Hic in duobus conciliis Roinae et Ravcnnae celebratis coram Johanne papa XIX. et magnifico Corrado impera-tore adversus Ursonem pracdictum et citatum et vocatum per littcras apostolicas et non comparenlem de Gradu plebe praedicta proclamavit. In quibus conciliis Gradus adjudicata est plebs ecciesiac Kquilegensis, et dictum Ursonem atque suos praecessores patriarchatus nomen usurpas^e. Ipsoque procurante omnes thesauri ecclesiae, iibri» calices, paramenia et atia vasa aurea et argentea, Über seu evan-gclium, quod b. Marcus Evangelista propria manu scripsit, cum corporibus sanc- ' Popon je Uta loi9. postal patriarh. Iz listin pod St. 86 in 87 \ Zastron datiranja glcj Arhiv f. Kunde osterr. Gesdi., XXVH, 211 in 212. « Holenburg prl Donavi na Doienj«m Avsttl)sk«m. * Mosburg na Bavarskem. * Zastran datiranja glej Jaksdi. Mon. bist. due. Car., HI, «2. » Llpjc Engilpreht ali Engelbert, brat SKofa Hartwika. je bil grof v Lurnskem okraju in Pu-sterski dolini. St. 55. 1023, dne 16. maja. Kolin. Rimski ccsar Henrik II, podeli samostanu Marije Device in svetega Ändreja apostcljna v Gössu^ svoje posestvo v Dümlachu2 v Mu-riškem okraju in v grofiji bivšega grofa Trdogoja z vsemi pritek-linami /„cuidam nostro monasterio Gossia dieto ad honorem sanctae Mariae semper virginis sanctiqae Andreae apostoli constructo tale pre-dium, quale habemus in villa Domiahc vocaia situm in pago qui vocaiur M\iriza in comiiaiu vero qui nuper fuit Turdogom comiiis"}. y,Data XVI!. kai lan., indictione VL, anno dominicae incarnationis millesimo XXIII ^ anno domni Heinrici secundi regnantis XX!L, imperii autem X.; actum Coloniae." (Izvirna listina v Deželnem arhivu v Gradcu. — (Frölich), Dipl. sacra Sty-riae, I. 13, St. 8. — Zahn. Urkundenbudi d. H. Steiermark, I, 49, St. 41. — MG. Dipl.. III, 622, St. 488.] Ko sije oglejski patriarh Popon pridobil cesarjevo naklonjenost, si je hotel podvreči Gradeško cerkev. Poslal je svoje poslance k papežu Benediktu (VIII.), zahteval čez otok Gradež in ondotno cerkev sodno oblast ter prosil, da bi (papež) pred se poklical patriarha Urza, katerega je on (Popon) imenoval ugrabitelja. Ko je bil Urz pozvan, je bil pripravljen ubogati; a zvedel je, da ga bodo vsled Poponovega prizadevanja na poti zalezovali. Zato se je vrnil, poslal k papežu svoje poslance ter mu naznanil, da ni prišel blizu, ker ima strah pred cesarjem. Papežu se je zdel Urzov izgovor dovolj tehten, zato je preklical svoj poziv. Danduli Chronicon, lib. IX. c. 2. pars 10 (Muratori, Script, rer. Ital., XII, 237): »Eodem anno (sc millesimo vigesimo tertio) Popo patriardia Aquilegiensis ex Germanorum claro genere ortus Gradensem ecclesiam sibi subjicere anhelans cum favore imperiali, mittit nuncios suos Benedicto papae, et de insula et de ecclesia Gradensi justitiam requirit, et Ursonem patriarcham, quem detemptorem nominal, cilari petit, lile ergo citatus dum obedire vellet, cognovit tractatu Poponis insidias sibi in itinere paratas fore; unde rediens legates suos papae mittit et causam suae absentiae praetendit, videlicet imperialis timoris; quam papa justam cernens excusationem admittit et eum a citatione obsoivit." St. 57. Med letom 1024 in 1039.^ FreisinSki škof Egilbert zamenja s proštom Werinharjem in kanoniki Freisinške cerkve nekatera posestva. Skof prepusti po svojem odvetniku 1 Göss je jugozahodno od Uubna na Goren cm Štajerskem. > Dumiadi. vas severovzhodno od Brudca na Štajerskem. 3 Murica (Miirz), dotok reke Mure na Štajerskem. * Leta 1024. dne 13. juiija je umrl cesar Henrik TI., leta losd. pa frelsInSki Skof EgUbert. 8* Odalskalku rcčcncmu Werinharju in njegovemu odvetniku Ältmannu več imenoma naStetih krajev na Bavarskem. Zato pa odstopi Werinhar po svojem odvetniku Altmannu škofu Egilbcrtu in njegovemu odvetniku vse to, kar je rajnki cesar Henrik podelil omenjenim bratom v Kranjski grofiji. in comitatu Carniola quicquid eisdeni fratribas dono et largitate bon^ memorie Heinrici imperaioris traditum eraVj Naštetih je več prič. Datum manjka. [Cod. iz II. stoletja v Državnem arhivu v Monakovem. — Meichelbcck, Hist. Fris., I«, 232, — Zah n > Cod. dipl. Äustro-Fris., I, 68. št. 67. (Fontes rer. Austr,, Dipl., XXXl.J — Schumi, Urk.- u. Reg.-Budi, I. 31. 5t. 23.] St. 58. 1024, dne 8. septembra. Takrat je bil izvoljen 2a kralja Konrad IL, bratranec poznejšega karantanskega vojvoda Konrada Mlajšega. Heritnanni Äug. Chronicon ad a. 1024 (MG. SS., V, 120): „Deinde cum Counradus senior, fiiius Heinrici et Adalheidae, et patruelis eius Counradus, ßlius Counradi ducts ex Mahthitde, ad regnum praecipue adniterentur, habito apud viilani Kambant principum conventu, senior Counradus rcx promotus .. Contin. vitac Bernwardi (MG. SS., XI. 166): „Vix emcnso mensis spacio, electus et consccratus est in regem Conradus, fiiius Conradi ducis Carnotensls.*.. St. 59. 2024, dne 8. septembra. V tistem času, ko je bil Konrad II. izvoljen za kralja, je živel karantanski vojvoda Ädalberon.2 Wiponis Vita Chuonradi imp., c. 1 (MG. SS., XI, 257): „Duces autem supradictis viris confemporanei hi fuerunt:... Adalbero dux Histriae . . Št. 60. 1024, v poletenskem času.3 Takrat je nastal med Benečani tak razpor, da sla morala dožd (Oton) in njegov brat, gradeški patriarh, zapustiti vsak svoj sedež ter bežati v Istro. Oglejski patriarh Popon je med tem prišel na Gradež > Kralj Konrad I), ni bil si/i karantanskega vojvoda Konrada I., pač pa njegov necak. Glej rodovnik pod 18. > Adalberon nI bil samo vo)vod8 karantanski, temuC tudi meint grof, ne pa vojvoda istrski. Se ie U udeležil voUWe kralja Konrada U. ali ne, ni znano- * Tu se nam pripoveduje, da sta beneški dožd in gradeškl patriarh morala pred Benečani bežati v Istro. Med tem časom se je oglejski patriarh Popon polastil Grade$keqa mesta. Nato je poslal poslance k papežu Ivanu XIX. kateri mu je pogojno potrdil pravico do GradeSkega otoka. — Papež Ivan XIX. je bil leta 1024. med 24. junijem In is. julijem posvečen. PO"^* Rom. ed. 1885.1. 515.) Patriarh Popon je brez dvoma po t5. juliju poslal svoje poslance v Rim in dobil od papeža imenovano potrdilo. Najbrže se je vse to zgodilo v poletenskem času leta 1024. ter zahteval, da bi ga ljudstvo sprejelo, ker hoče pomagati svojemu sobratu patriarhu in svojemu prijatelju doždu. Ker mu pa prebivalci niso hoteli verjeti, je prisegel sam in ž njim šc osemnajst drugih mož, da prihaja v mesto, ker ga hoče osrečiti. Ko je dospel v mesto, je razrušil cerkve in samostane, oskrunil nune, odnesel zaklade ter potem zapustil Gradež, ko ga je opustoši! in preskrbe! s svojo posadko. — Nato je Popon k prvi krivici dodal šc drugo ter poslal poslance k papežu Ivanu {XIX.). Zamolčavši resnico, je dobil od njega privilegij, s katerim sta se mu izročila otok (Gradež) in Gradeška cerkev pod pogojem, v kolikor mu to gre po pravici in cerkvenih postavah, i Danduli Chronicon, lib. IX. c. 2. pars 12 (Muratori. Script, rer. Ital., XII. 238): „Eodcm anno (sc. 1024) cum inter Venetos gravis discordia orta usque adeo per-ducta esset, ut dux et frater ejus patriardia, relictis propriis sedibus, apud Istriam exulare coacti forent, Popo patriarcJia Hquiiegiensis Gradwra adiit, petens recipi adjutorem fratris sui patriardiae et amici sui duels; cui cum nollent acquiescere, per decern octo suorum sacramenta firmavit, quod ad salvam faciendam illis civitatem intraret, Ubi postquam intratum est, ccclesias et monasleria diruit, sanctimoniales violavit, thesauros abstulit et civitatem, licet destitutam, munitam suis reliquit." Ibid., pars 13 (I.e. p. 238): »Addens quoque iniquitatem super iniquitatem, Popo nuntios suos mittit Joanni papae, et de subjectione insulae et ecclesiae Gra-densis tacita veritate Privilegium obtinuit, adjecta hac conditione, sicut juste et canonicc sibi pertinere dignoscitur.** Št. 61. 1024, v poletenskem času.2 Papež Ivan XIX. potrdi oglejskemu patriarhu Poponu Gradeški otok 2 vsemi priteklinami tako, kakor mu vsled starih privilegijev gre po pravici in cerkvenih postavah ter kakor bi mogel in hotel vsak čas sam dokazati. Oglejski patriarhi smejo po božji volji ordinirati po rečenem otoku. [Glej listino papeža Ivana XIX. iz leta 1024. pod št. 65. in listino papeža Benedikta IX. iz leta 1044. pod St. 128.] Št. 62. 1024, v jesenskem času.3 Ko so Benečani videli, da jim ni nič koristilo, da so pregnali patriarha in dožda, so sklenili poklicati ju nazaj ter jima povrniti njuno Nato so Benečani poklicati dožda in patriarha zopet v domovino, poslali svojo vojsko na Gradež ter si ga osvoji». Patriarh Popon je bil pozvan, da na| gradcSkcmu patriarhu povrne Škodo, katero mu je bil napravil, ter dokaže, da je GradcSkI otok res njegov. Popon je po svojih poslancih papežu vrnil privilegij, katerega je bil nekaj Časa prej prejel- Ko so se ti poslanci vrnIH, so tri dni pozneje prtšH v Rim zastopniki gradeškega patriarha. Nato je papež pozval oba patriarha k sinodi, ki se je vršila meseca decembra imenovanega leta. Ko je Popon dobit papežev poziv k sinodi. je odgovoril, da ne more priti: patriarh Urz pa je dospel v Rim ter se udeležil sinode. — Trditi smemo, da so se ti dogodki vrSlU v jesenskem Casu. to je v oktobru, novembru in decembru leta 1024, > Kar se tiCe vsebine, glej tudi listino papeža Ivnna XIX. pod 5t es. ' Zastran datlranja glej dotično opazko pod $t. co. ' Zastran datlranja glej dotično opazko pod št. 60. dostojanstvo. Tudi so poslali na Gradcž svojo vojsko, da bi si ga osvojili. Ko SG je to zgodilo, sta tja prihitela dožd in patriarh ter pomagala mesto vzeti. Poponovi stražniki so nato postali boječi ter odstopili Gradež doždu, kateri ga je na novo utrdil ter popravil poškodovane cerkve. Benečani so bili veseli, ko so se polastili mesta; a njih veselje je težila skrb, da ne dobe svetinj sv. Hermagora in Fortunata.* Sedaj se je patriarh spomnil, da so mu večkrat rekli nekateri starejši duhovniki, da se svetinje ne nahajajo v njim posvečenem oltarju, temuč so skrite v nekem neznanem kraju. Ko so hoteli zvedeti resnico, jim je povedal cerkveni stražnik Monach, da je skril dragocene svetinje rajnki beneški dožd Peter, oče sedanjega dožda in sedanjega patriarha. O tem so takrat vedeli le trije in med temi je sedaj on sam (Monach) še živ. Pokazal jim je nato kraj v kripti sv. Marka. Ko so tu kopali, so dobili štiri posode. Iz napisov so zvedeli, da so bili v prvi posodi telesni ostanki sv. Fortunata in Feliksa, v drugi sv. Hermagora in Fortunata, v tretji sv. Dionizija in Larga, v četrti pa sv. Hermogena in Fortunata. Tudi so čutili čudno prijeten duh. Prvo posodo so izročili malamoškemu škofu, druge so pa zopet shranili, in le malo ljudi je vedelo, kje da so. Nato so mesto iz nova popravili in utrdili, kar kaže napis, ki je še sedaj (ca. 1340) vrezan nad vrati. DaaduU Chronicon» Hb. IX, c. 2, pars 14 (Muratori, Script, rer. Ital., XII, 238): „Interea Veneti deccptionis perfidiam experti, duccrn ct patriardiam repatriare statuunt et eis sedes suas restituunt et cum exercitu ad expugnandum Gradum ire decreverunt. Quo peracto dux cum patriardia illuc properat, ct civitatcm im-pugnant. Custodes autem formidulosi effecti civitatcm reddunt, quam dux fortili-ciis reparavitr et ecclesias diruptas renovavit, ut in portis praesentialiter scriptum epitaphium alt: „Has Portas jussit Otto dux nccterc fano. „Pondcre pro ferri capiat sibi praemia regnl." Ibid., pars 15 (l. c. p. 238): „Obtenta igitur civitate gaudium accidit Venetis, sed cordis jubilum minuit, quod Hcrmacorac ct Fortunati corpora subJata formi-dant. Coepit exindc patriardia mentc rcvolvere, quosdam ex clcro antiques saepius dixisse, in dedicato sibi altari non existere. sed ignoto celari latibulo. Inquirenti igitur veritatcm, ecciesiae custos Monachus, antiqua fidc probatus et moribus.ait: Petrum jam defunctum Venctiae ducem, praedictorum ducis et patriardiae geni-torcm pretiosas reliquias occultassc, et tres tantum secrete conscios fuisse, quorum superstes erat ipse. Locum denique ostendit in crypta sancti Marci. Ibi igitur fodientes quatuor capsas inveniunt. In prima, docente titulo, corpora extant Fortunat! ct Felicls, in sccunda Hcrmacorac ct Fortunati, in tcrtia Dionysii ;ct Largi, in quarta Hermogcnis et Fortunati. Et dum ipsi rcmoverent, miram senserunt odoris fragrantiam. Prima vero capsa Mathemaucensi episcopo conceditur; reliquiae paucis conscüs rcponuntur. Post haec urbs rcparatur et munitur, ut in portis praesentialiter sculptum repcritur, ut superius est dictum." 1 V listini papeža Ivana XIX., izdani meseca decembra leta 1024 (gl št.es;». je navedeno, da je oglejski patriarh Popon paC prinesel z Ctadeža nelfohko svetinj, veodar ne toliko, kolikor je ŽeleL St. 63. 1024, V jesenskem času.' Papež Ivan XIX. pozove oglejskega patriarha Popona k sinodi, katera je bila meseca decembra v cerkvi sv. Silvestra v Rimu. [Iz listine papeža Ivana XIX. do gradeSkega patriarha Urza, Izdane meseca decembra leta 1024. Gl. St. 65.] Št. 64. 1024, v jesenskem času.^ Papež Ivan XIX. pozove gradeškega patriarha Urza k sinodi, katera je bila meseca decembra v cerkvi sv. Silvestra v Rimu. [Iz listine papeža Ivana XIX. do gradeSkega patriarha Urza, izdane meseca decembra leta 1024. Gl. št. 65.) Št. 65. 1024, meseca decembra. 3 Rim. Papež Ivan (XIX.) naznanja, da je žalibog nastalo med gradeškim patriarhom Urzom in furlanskim patriarhom Poponom {„inter Ursonem patriardiam Gradensem et Popponem Forojuliensem patriardiam"] sovraštvo, katero Se sedaj ni poravnano. Beneško ljudstvo se je zarotilo zoper svojega dožda (Otona) in njegovega brata, prej imenovanega patriarha, ter ju pregnalo. Bežala sta drugam'' za tako dolgo časa, dokler se ni polegla razdraženost, in še le potem sta se mogla vrniti k svojim ljudem. 5 /„... conspirante namqae Venetkorum populo contra dominum suum ducem et praelibatum patriardiam (sc. Ursonem), uterque, posthabitis dignitatibus et curis, quae ad se pertinebant, alias se recepta-runt, donee sopitis secularibus insolentiis ad sua repedere quivissent, sicuti postea eventus probavit."] Med tem je napadel furlanski patriarh Popon Gradeško mesto l„Gradensem civitatem"J ter zahteval od meščanov, da naj ga sprejmejo, ker hoCe pomagati svojemu sobratu, gradeškemu patriarhu, ter svojemu prijatelju doždu. Ker pa ni mogel takoj pridobiti meščanov, je prisegel sam in ž njim še osemnajst drugih njegovih mož („per decern et octo suorum sacramenta firmavit"/, da prihaja v mesto, ker ga hoče ohraniti doždu In patriarhu, njegovemu bratu. Papež pravi, da je vse to ' Zastran daMranja glej doticno opazko pod 5t. M. ' Zastran datiranja glej dotiCno opazko pod St. 6o. ' BressJau (Jahrbfldicr des deutsdien Reiches, I, <156—439) |e dokazal, da je bila ta listina izdana v decembru leta 1024., ne pa Se le leta 1029., kakor mislijo Jaffi (Reg. poni. Rom., St. SIDS), Steindorff (Jalirbtidier, I, S42), Gfrörer (Byzantinisdie Gesdiiditen, I, 442) In drugI. < Namreč v Istro. (Glej 5t. 60) » Kakor se kaže, sta se do2d in patriarh Iz pregnanstva vrnila že leta 1024 (Bresslau Jahr-bOdier, I, 458, 4S».) zvedel iz ust patriarha Urza, njegovih beneških plemenitašev in po ondotni poi Malamocco ie neki kraj južno od Benetek. * Cittanova (Civiias nova) se je nekdaj zvalo neko mesto pri Benetkah. * .Gaiaco" je bil neki kraj najbrže blizu Gradeča. V neki drugi listini iz leta 1044. (gl. St. 128) stoji za ta kraj ime „Gajazzo". v nek[ listini \z leta 974. (Gr. II. St. MO) pa .Gallgo*. » Zemole sc zove neki otok blizu Gradeža. ^ Namesto .Nequilo" bi moralo stati »EquUo" ali pa »Aequilo". EquUum |e sedanji krai jesolo severovzhodno od Benetek. ' Namesto .Mareiano' bi moralo stati »Murclano- t. j. Morsano Tako se zove neki kraj tik morja med Gradežem in Oglejem. Omenja se 2e v osmem in desetem stoletju. (Gr. I» St. 2il in H. 5t. 449.) " Tu stoji *Ausimo^ v iistini pod St. (28 pa Citamo »Ärfmino*. Zadnji izraz je brez dvoma pravi. Austmo bi pomenjal Osimo. ki je južno od Jakina. Arimino pa Rimlni blizu Pesara. * Siciole (Sizziole) se zove neka vas jugovzhodno od Pirana blizu Izliva Dragonje v morje. ali pa njegove naslednike, njegove cerkve, njegove ljudi, kolone, hlapce, podložnike, tujce in druge, ki bivajo na zemlji rečene cerkve /„.. . seu in familiis, in colonis, servis vel mancipUs, aduenis ac reliquis, qui super eiusdem ecclesie terras manent"]; pač pa naj patriarhi Gradeškc cerkve svobodno in brez vznemirjanja za večne čase obdrže vse to, kar se je navedlo. Kar ima Gradeška cerkev v Rialtu, Malamoccu, Jesolu, Cittanovi, Finesu i, Bibionesu^, med mejami reCenega metropolitskega mesta,3 v Trstu, Kopru, Piranski, Omaški in Siciolski fari ter v krajih, ki spadajo k tem faram, potem desetine, prvine in druga darila v Siparskem gradu in po drugih straneh, posebno v Regian-skem (?) mlinu [„in prenominatis locis vel civitatibus: Rivo alto et Me-tamauco, Equilo, Civitate nova, in Fines, in Bibones vel in conflnio iam diete sancte metropolitane civitatis, in Tergeste, fustinopoli seu in predicts plebibus: Pirani scilicet Humagi, Sizole vel in locis ad easdem plebes pertinentibas, decimas ac primitias ceterasque offersiones in Ulis oblatas, vel in Spariensi castro, in quibusve territoriis .... precipue in molendino Regiani.. ."J ter vsa posestva, do katerih ima Gradeška cerkev svoje pravice na podlagi listin, apostolskih privilegijev in cesarskih ukazov, naj obdrži še v prihodnje. „.... mense Decembris, indictione octava." - „Convenit apostolatui nostra." [Izvirna listina ali pa izvirni posnetek v Državnem arhivu v Benetkah. — Pflugk-Harttung, flcta pontificum Rom. inedlta. 11, 66 St. 101 k sept. leta 1025. (pomanjkljivo). — Atti e memorie della societä Istriana, VIII (1892), str. 7 (reg.). — Ja ff 6, Reg. pont. Rom., ät. 4070 k sept, leta 1025.] Št. 67. 1024, meseca decembra ali pa nekoliko pozneje. Papež Ivan XIX. piše oglejskemu patriarhu Poponu ter mu ukazuje, da mora pod prisego treh oseb povrniti gradeškemu patriarhu Urzu vse to, kar mu je bil vzel. [Iz listine papeža Benedikta IX. do gradeškega patriarha Urza, izdane meseca aprila leta 10W. Gl. St. 128.) Št. 68. 1025, dne 11. maja. Bamberg. Kralj Konrad II. podeli vsled prošnje svoje soproge kraljice Gizele ter moguntinskega nadškofa Aribona grofu Wilhelmu trideset > Fines je nek! kraj najbrže blizu otoka Jesolo pri Benetkah. » Biblones je med Gradežem in mestom Caorle. Cfr. Monticolo, Cronadie Venezlanc I, «I, op. J. ' NarareC GradeZa. ' Sipar, grad v Istri severno od Omaka kraljevih kmetij v njegovi Savinjski grofiji med rekami Koprivnico, Hudinjo in Voglajno ter med Krko in Savo. Te kmetije naj si po raznih krajih imenovane marked sam izbere tam, kjer mu je vSgČ. Tudi mu daruje med rečenimi rekami vse tiste gore, doline in gozde, kateri so bili do sedaj njegova (kraljeva) lastnina.... comiti XXX regales mansos in comitatu ipsius quf nominafur Souna, et inter fluenta Gopriunize^, Chodinie et Ogiianie et inter fluenfa Gurke et Souuu^ sitos quos ipse in eiusdem marchie locis ad plenitudinem elegerit. ubicumque sibi placuerit, et insuper quicquid inter ipsa predicta fluenta habemus montium vallium et silvarum, perpetualiter habendum in proprium tradidinms**} „Data V.idus Mai.j indictione VII!., anno dominice incarnationis MXXV., anno autem domni Kuonradi secundi regnantis f.; actum est ad Babenberdi." jlzvirna listina, nekoliko poškodovana, v Zgodovinskem društvu v Celovcu. — Hormayr, Ärchiv f. Süddcutsdiland, II, 226. St. 12. — Zahn, Urkundenbudt d. H. Steierm., I. 52. St. 43. - Schumi, Urk.-u. Rcg.-Budi f. Krain, I. 28, St. 18. — Jaksch, Aton. hist. due. Carinthiae, l, 52, St. 14.] St. 69. 1025, dne 12. maja. Bamberg. Kralj Konrad H. podeli matroni Beatrici2 sto kmetij s podlozniki obojega spola v Aflenzu^ v grofiji grofa Trdogoja. /„ . . . cuidam matronae Beatrici centum mansos nostrae proprieiatis cum utriusque sexus mancipiis in comitatu comitis Dvrgouuues^ in loco Auelniz sitos"] Ako bi se v rečenem kraju ne moglo dobiti toliko zemlje, naj se popolni to, kar manjka, v tistih sosednjih krajih, ki stoje pod njegovo (kraljevo) oblastjo. „Data IUI. idus Maii, indictione VIIL, anno ab incarnatione domini millesimo XXV., anno vero domni Chuonradi secundi regnantis /. Actum Babenberg" 1 FeUcettl (Beiträge zur Kunde steierm. Geschlditsquelien. IX. £5> misli, da ie bUa poleg Savinje le grofiia. ne pa meina grofija aü marha Istega mnenja je tudi Wahnsdiaffe Morebiti je oglejski arhidijakon Adalger pozneje postal Skof tržaški, ki se pod St. omenja kot prica. ' Mantovska sinoda je bila leta 6S7. Glej Gr. II. St 9S. 3 Solarium navadno pomenja to. kar netnSki „Söller', t j. mostovž, veža. nadstropje, pomoli. Včas! zaznamuje tudi vilo ali pa pala Co AVisI m. da zadnji izraz je tu najbolj na mestu — Samostan sv. Zenona je bil , ri Veroni zunaj mestnega ozidja (cfr Bresslau. Jabrbödier, J, 18!,. opomba 2). Popon s svojim odvetnikom Walpertom, od druge pa karan ta nski vojvoda Adaiberon z grofom WecGlIinom', svojim odvetnikom ali valpotom [„ibique in eorurn veniens presentia dominus Popo patri-archa Aguileiensis ecclesie pariter cum Walperio suo eiusdemgue ecclesie advocato et ex alia parte dominus Adalpcro dux de Karinthia unacum comite Wecellino advocato suo qui et walpoto^ vocatur"}- Vojvoda Adalberon je trdil s svojim odvetnikom Wecellinom, da bi kot karantenski vojvoda /„ex parte ipsius ducaius"} moral zahtevati od dvorov, gradov, vasi ter svobodnih in ncsvobodnih ljudi, ki spadajo pod Oglejsko cerkev ali pa prebivajo na zemlji rečene cerkve, krmo za vojsko, roboto in vojno podporo, to je kruh, vino, meso in žito, potem tlako ziivinoterdruge ja vne davščine. trum^ et angaria"^ seu publicum servitium'id est panem etvinum^ carnes et anonam et alias angarias ei functiones publicas sibi dare deberetur"] Patriarh Popon [y,Popo pairiarcha"] in njegov odvetnik Walpert sla odgovorila, da ni res, da bi se morala dajati krma in vse tisto, kar se je prej omenilo, od dvorov in drugih stvari (cesarskim) vojvodom, mejnim grofom, grofom, oskrbnikom /„scultasiis'*/^^ dekanom in poljskim čuvajem [„saltariis"]^. Nato je vsled sklepa sodnikov nastopil odvetnik Walpert s štirimi soprisežniki [„cum quatuor sacramentalibus^'p, ki so se zvali Varientus» Ubertus, Tubertus in Cono ter bili ministerijali /„milites"! Oglejske cerkve. Ti so prisegli: Dvori, gradovi, vasi in prebivalci, ki se nahajajo na priteklinah Oglejske cerkve, naj si bodo svobodni ali nesvobodni, niso bili dolžni dajati vojvodom, mejnim grofom, oskrbnikom, dekanom in poljskim čuvajem ne krme za vojsko in ne kake davščine ter tudi ne izvrševati kakega dela /„«ec functiones"/. Patriarh je skupno s svojim odvetnikom Walpertom izjavil, da je pripravljen pozvati vsakega na odgovor in obračunati po postavni poti s tistim, ki bi kaj zahteval od njega, od Oglejske cerkve po njenih dvorih, gradovih, vaseh in kmetijah fy,massaricias"J^ ali pa od prebi' valcev, stanujočih na katerikoli pritekJini rečene cerkve. Tudi naj vojvoda Adaiberon [„Adalpero dux"] izreče z grofom Wecellinom, svojim odvetnikom, če ima kaj terjati od dvorov, gradov, vasi in mož Oglejske « Kar sc tlCc Wcccllina, glci doticno opazko pod St. 82. » Zastran izr«za ..vvalpoto- glej Gr. II, St. 458. op. 2. ' O pomenu irraza «fotrum" glej Gr II, St. 23. op. * Angaria, ae, dolžnost delati tlako aH roboto. robota s tovorno Živino, dolžnost dajati tovorno ali pa uprežno živino. » Zastran izraza ..scultasius" glej Gr. II, St. .176. op. 5. ** Saltarius, gozdni ali poljski Čuvaj. Beseda se izpeljuje od .^saltus", kar pomenja gozd. 'Sacramentales to, kar iuramentales ali pa coniuratores. " Kar se tlCe Varienta, glej dotiCno opazko pod St. — V tej listini se omenjata grof We-celUn kot odvetnik karantenskega vojvoda Adalberona, Varient pa kot zaupnik oglejskega patri-artia Popona. Tudi pod St. 82 sta imenovana Wecelin kot brat Škofa Hetnigera. Warient pa kot grof na Furlanskem. Iz tega sledi, da Wecellin in Warient nikakor ne moreta biti identična, kakor misli Sdiumi (Arhiv. I, uti). » O izreza rmassaricia' glej Gr. H, št. 493, op. S. _ _ _ St. 75, 76.______49 ccrkve zastian krme ali pa kake zgoraj omenjene davščine [„gaforium"] ali pa, če jih misli še celo vznemirjati. — Nato odgovorita vojvoda fldaibcron in grof Wecellin, njegov odvetnik, da Oglejska cerkev ni po zakonu dolžna od svojih dvorov, gradov, hiš, kmetij, priteklin in na teh priteklinah bivajočih svobodnih in nesvobodnih ljudi plačevati ničesar ne njima in ne (cesarskim) vojvodom, mejnim grofom, grofom, oskrbnikom, dekanom in poljskim čuvajem, kajti vse to je njena prava lastnina f„sed omnia in omnibus Aquileiensis ecclesie sunt propria"}. Tudi se vojvoda Adalberon s svojim odvetnikom Wecellinom zaveže nasproti patriarhu Poponu in odvetniku Walperlu, da hoče plačati Oglejski cerkvi sv. Marije in sv. Hermagora [„sancte Marie santoque Hermadwre"] sto liber najboljšega zlata, ako bi kdaj zaradi naštetih stvari vznemirjal patriarha Popona ali pa kakega drugega. Rečeno vsoto naj plača tudi vsak njegov podložnik, kateri bi delal zoper to določbo. —.Na podlagi izjav patriarha Popona, oglejskega odvetnika Waiperta, vojvoda Ädalberona in odvetnika grofa Wecellina je sodišče nato izreklo, da naj patriarh in njegov odvetnik Walpert imata in ob-držita pravico do krme in do vsega tistega, kar se je naštelo, po dvorih, hišah, gradovih, vaseh, kmetijah in vseh priteklinah rečene cerkve ter pri vseh svobodnih in nesvobodnih prebivalcih, ne da bi se jima ugovarjalo od strani vojvoda Ädalberona in njegovega odvetnika grofa Wecellina. Vojvoda Adalberon in grof Wecellin sta nato obljubila, da hočeta biti odslej vedno s to razsodbo zadovoljna.' „ ... anno eiusdem domini Conradi gratia Dei imperatoris augusti in Italia primo, in XIIII. kalend. /unii, indict ione decima." [Prepis v übirki „Consultori in iure" v Državnem arhivu v Benetkah. — Rubeis, AVon. eccl. flquil., col.500—502. — Fic ker, Forschungen zur ital. Reidis-und Reditsgesdi., IV, 72—74 k 20. maju. — Jaksch, Mon. hist. due. Carinthiae, 111, 100, št. 239.) ' ■ • Št. 76. 1027, meseca septembra. Rim. Papež Ivan XIX. potrdi oglejskemu patriarhu Poponu vse pravice, katere je Oglejska cerkev dobila od sv. Petra apostola, od Evgenija (II.)2, Gregorja (IV.)3 in drugih papežev, tudi povzdigne Oglejsko patriarhijo nad vse ostale cerkve v Italiji ter določi, da ima biti prva za Rimom. [„... patriarchatum sanctae Aquilejensis ecclesiae fore caput el metropolim super omnes Italiae ecclesias ... eamdemque sedem ... > Cesar Konrad II. je razsodil ta prepir na korist Oglejski cerkvi, har je bilo tudi prleako-vatl, kajti 2e leta irao. je cesar Henrik 11. dotiCne pravice potrdil oglejskim patriarhom. (Gl. St. 45). > Misliti nam je tu na sinodo v Mantovi, ki je bila leta 827. za (asa Evgenija II. Gl. Gr. II. Stev. «3. ' Da nam je tu misliti na pape2a Greaorja IV., je razvidno iz listine cesarja Ludovika II. iz leta 8M Gl. Gr. II, 51.151. et vicariam et secundam post atmam Romanam sedem."] Dalje mu podeli palij, katerega naj rabi pri maši o božiču, na dan sv. Treh Itraljev, o štirih Marijinih prazniltih, na dan cerkvenega blagoslovijcnja, na dan svojega godu, veliki četrtek, veliko noč, o vnebohodu, o binkoštih, na dan sv. Ivana Krstnika, o praznikih svetih apostolov, o vseh svetih, o drugih večjih praznikih in pri posvečevanju škofov. Papež potrdi Poponu in vsem njegovim naslednikom vse pravice do škofij, samostanov in farä, ki spadajo pod Oglejsko cerkev, in tudi vse pravice do Gradeškega otoka, ki je bil vsled barbarskega navala dalj časa ločen od Oglejske cerkve ter po krivici rabi patriarhalno ime. [„... Nec non confimamus vobis vestrisque successoribus insulam, qu^ Gradus vacatur, cum omnibus suis pertinentiis, quae barbarico impetu ab eadem Aquileiensi ecclesia sub-tracta fueral, et falso patriarchali nomine utebatur."] Te pravice do Gradeškega otoka in do vsega, kar k njemu pripada, so oglejski patriarhi dobili od raznih papežev in ccsarjev in tudi sedaj se je s pomočjo cesarja Konrada (II.) zbrala sinoda (gl. št. 74), h kateri je bil povabljen tudi Poponov tekmec [„aemulus"},^ ki je pa rajši izostal. Na sinodi zbrani škofje so izrekli, da se mora Gradeški otok z vsemi priteklinami povrniti Oglejski cerkvi. [„(Jude iudicio omnium episco-porum, qui aderant, restituta est ibi eadem insula cum omnibus suis pertinentiis."]'^ „Scriptum per manus toannis cardinalis et cancellarii vice Petri diaconi mense Septembris, indictione decima. Datum ... in sacratissima sede beati Petri apostoli anno quarto, Deo propitio, pontificatus domini loannis summi pontificis et universalis nonidecimi papae." — „Cum magna nobis." (Ughelli, Italia sacra, ed. 1653, V, 48. - Rubeis, Mon. eccl. Rquil. col. 516 (odl.). — Cocquelines, Bullarum, privil. ac dip). Rom. pontif. amplissima colectio, I, 337. — Migne, Patrolog.. Scr. lat., CXLI, 1137. — Jaffö, Reg. pent. Rom., St. 1085 (3103).] Št. 77. 1027, dne 24. septembra. Frankfurt. Sinoda v Frankfurtu, kateri je predsedoval novi cesar Konrad 11. Med navzočimi je bil tudi karantanski vojvoda Adalberon kot cesarjev mečenosec, in sicer edini izmed posvetnih gospodov. Wolfheril Vita Godchardi episc,, Vita prior, c. 31 (MG. SS., XI, 190): „Laicorum sane nullus intererat, cxcepto Redelberone Carentinorum duce, qui spatarius imperatoris ei pedetenus assidebat." ' Ta tekmcc |c gradeäkl palriarli Urz. * Ta listina se kar nie ne ujema z vsebino listine pod &t. 65. Iz listine pod SI. 198 je raz* vidno, da je oglejski patrlarli Popon to listino dobil po zvijači [.•Privilegium fraudolenter impe-travit".] Okoli leta 1027.1 Vicentinski škof Aistulf priseže oglejskemu patriarhu Poponu in njegovim naslednikom zvestobo in pokorščino.2 f,,Polliceor ego Aistulfus Vi-centinae ecclesiae futurus episcopiis me fidelem et obedientem esse sanctae Aqtiilegiensi ecelesiae et tibi domno Popponi patriarchae tuisque successo-ribus secundum ordinem meum, salva fidelitate Cuhonradi imperatoris fi-liique ejus Einfiel. Sic me Deus adjuvet ethaec sancta quatuor evangetia/'J [Neues Archiv der Gesellsdiaft f. ältere deutsche Gesdiiditskunde, »I, 87.] St. 79. 1028, dnc 19. aprila. Aachen. Rimski cesar Konrad II, podeli vsled posredovanja karantan-skega vojvoda Adalberona [„necnon Adalberonis Carentani duels''] cerkvi sv. Marije v Säbenu vse soteske pri Säbenu [y.dusas omnes sitas in loco Sebona'*]? ,yData KU!, kal Maii,'^ indictione XL, anno domlnicae Incarna-tionls MXXVia, anno domni Chiwnradi secundi regni /V., Imperil vero //. Actum Aqulsgrani" [Izvirna listina v Državnem arhivu na Dunaju. — Hund-Gcwoid, Metrop. Salisb.. (ed. Mon.) 1,471. - Hormayr, Beyträge zur Gesch. Tirols. Ib. 43, St. H. — Lünig, Reichsarchiv, XVHa, 147. — Roschmann, Gesdi. von Tirol, 11,279. — Sinnach er, Beyträge zur Gesch. von Säben, II, 368.] Št. 80. 1028, dne 1. julija. Devin. Cesar Konrad II. razsodi neki prepir med korveyskim opatom Druthmarjem in neko posestnico Alveredo. Med pričami se tudi omenja karantanski vojvoda Adalberon {^.Adalbero dux^'J, ,yData kal luL indictione XL, anno domlnice incarnationis MXXVIIL, anno autem domni Chaonradl secundi regnantis lllL, imperii vero I. Actum Magdeburch/* [Izvirna listina v Münstru. — Erhard, Codex dipl. Westfaliae, I, 90. — Wilmans, Kaiserurkunden der Provinz Westfalen, IIb, 280, St. 170.] * Lcta 1026. je bll v Vicenzi za Skofa neki Tedald, kateremu ie kralj Konrad II. dne 37. junija potrdii neka posestva in pravice. (Ugheili. Italia sacra. V. iMi.) Tudi je bil leta 1037. v Rimu, ko je bit Konrad 11. kronan za cesarja. ^Bresslau. Jahrbiidter. I. 13&, op. 3.) Tedaldov naslednik je bil zgoraj omenjeni Aistulf. 3 Na isti naCin sta oglejskemu patriarhu prisegla zvestobo putjski škof Ivan in concordijski škof Ruodbert Besedilo te prisege nam kaže, kako vdan je bil patriarh Popon cesarju Konradu 11. v nobeni drugi cerkveni pokrajini se ni v srednjem veku vrSUa taka prisega. (Bresslau, Jahr-büdier, Ii. in.) 9 Süben pri sedanjem Brixenu na Tirolskem. Zastran teksta glej Bressiau. Jahrbücher unter Konrad II., Bd. I, 242. op. 9. < v izvirni listini stoji «XIU. kal. Mali-, v ponatisih pa največkrat »VIIl. kal. Mali". Listina |e bila tedaj izdana dne lo. aprila, ne pa 24. aprila. Gl. Bressiau. Jahrbfldier. i. c. St. 81- 1028, dne 11. septembra, Imbshausen. Rimski cesar Konrad II. podeli vslcd prošnje svoje soproge Gizele, svojega sina Henrika, moguntinskega nadškofa Aribona, svojega kan-celarja Brunona in (karantanskega) vojvoda Ädalberona Oglejski cerkvi in njenemu patriarhu Poponu pravico, da sme v Oglejskem mestu kovati denar. /„... concedimust prout juste et legaliter pos-simus, sanctae Agiiikjensi ecclesioe et Poponi patriarchae, qui ibidem Domino videttir deservire, dcentiam monetam puhlicam infra civitatem Aguilejae faciendi"] Ta denar naj bo iz čistega zlata ttr enak veron-skemu, ako bi ga patriarh svojevoljno ne izboIjSal. Vsi trgovci po njegovi (Konradovi) državi smejo za svoje prodano blago prejemati ta denar, ako ne bode ponarejen. ,yData anno dominicae incarnaticnis MXXVIIL indictione X!., ///. idus Septembris, anno Conradi regnantis !V., imperii vero secundo, ejusdemgue imperatoris fdii Henrici regis anno prima. Actum Immi-deshusonf*» [Prepis iz leta 1195. v Kapitclskem arhivu v Vidmu. — Rubeis, Mon, eccl. flquil., col. 505. - Cappelletti. Le diiese d'Italia, VIII, 164.) Št. 82, 1028, dne 9. oktobra. Pöh!dc2 Rimski cesar Konrad IL podeli z odobrenjem mnogih mož, med katerimi sta bila tudi škof Helniger in njegov brat Wccelin [„Helnigerii episcopi et eius fratris Wecelini"!,^ svojemu fevdniku, patriarhu Poponu i.fideU nostra Popponi patrlarckae% in pa njegovi cerkvi neki gozd na Furlanskem v grofiji grofa Warienta.3 Ta gozd se pričenja pri Soči ter sega do morja, potem se vleče pod cesto, ki se zove Ogrska cesta, do tistega kraja, kjer izvira reka Fiume, dalje gre poleg te reke do » Namesto «Immldeshuson". kar stoji v nekem prepisu iz leta 1195, Imajo razni ponatisi •Immideshlrton". kar je napaCno. (Cfr. Bresslau v Neues Archiv, III, 81.) Immideshuson je Imbshausen scvcro;?8hodno od Norlhelma med Leino In Wesero. « Pöhlde je na Hannoveranskem severovzhodno od Götllngena, kjer se razprostira gorovje Harz. * v listini se omenjata Skof Helnlgerius in pa njegov brat Wecellnus Neki Helminger je bil nekako od leta 1021. do lost. škof cenedski. L. I004.'je kralj Henrik 11. poslal svojega kaplana Helmlgera h Karantancem (gl. St. le). Na)br2e Imamo v vseh treh slučajih opravili z eno samo osebo. - Škofov brat je bil Wecelin. Mo^oCe je. da je bil ta Wecelln ravno tisti, ki se leta 1027. omenja kot odvetnik karantanskega vojvoda ildalberona (gJ. St. 75). Sin njegove hCcre Hzlke je bil Udalrik. mejni grof kranjski in istrski. 3 Kar se tiče tu imenovanega grofa Warienta, misli Bresslau (Jahrbiidter. I. 488), da je ista oseba, kakor grof Wcrlhent, kl je leta 091. 2lvel v Istri (Gr. 11, 5t. 49»), ali pa njegov sin. Leta looi. mu je cesar Oton lil. nodelil polovico Goriškega okraja (St. 2). Bil je že takrat furlanski grof (&t. 3). L?ta 1027. se omenja oglejski ministerijal Varlcntus (St. 7&). ki je morebiti ista oseba. Kar je Czoernig (Das Land Cörz und Cradlsca. str. -183) o Werlhentu In njegovem sorodstvu prepisal Iz Schollinerja, je nezanesljivo. meje, ki se nahaja med posestvom grofa Ocina v Cordenonsui jn posestvom opatije v Sestu, nato poleg reke Medune do Livenze ter do izliva Livenze v morje. 2 [„quandam silvam sitam in pago Fori MU in comitatii Warientl comitis, indpientem a flumine Isontio usque ad mare et sic subtus stratam quae vulgo dicitur strata Ungarorum^ usque in ilium locum ubi fluvius Flumen nascitur et ita deorsum per Flumen usque ad terminum, qui est inter praedium Ocini comitis quod vacatur Cortis Naonis et inter praedium sanctae Sextensis abbatiae et usque flumen Meduna secus huius decursum usque ad flumen Liquentia dictum et usque ad Liquentiae introitum in mare"] Brez dovoljenja rečenega patriarha in njegovih naslednikov ne sme nihče v tem gozdu loviti, s puščicami streljati, nastavljati zank, mrež in okovov ali na kak drug način zalezovati divjačine. Kdor bi se pregrešil, naj plača sto liber zlata, in sicer polovico v njegovo (cesarjevo) blagajnico, polovico pa imenovanemu patriarhu in njegovim naslednikom. ,,Datum V7/. idus OctobriSy indictione XL, anno dominicae incar-nationis MKKVIIII.» anno autem domni Conradi secundi regni quinto. Actum Poelidae." {Razni rokopisi v Vidmu. Benetkah, S. Danielu in Pordenonu. — Rub eis, Men. cccl. Äquil., col., 503(odi.) in504. — Cappellet ti, Le chiese d'Italia, VIII, 165. — Valcntinelli v Fontes rer. Hustr., Dipl.. XXiV, p. 1. — Bresslau, Jahrbücher des Deutschen Reidis unter Konrad II.. Bd. I, 485, St. 3. — Atti c memorie dclla Societä Istriana di archeologia e storia patria. VIII, 8 (nepopolno).] Št. 83. Okoli leta 1028.4 Oglejski patriarh Popon podeli Oglejski patriarhiji opatijo v Osojah, katero so najprej ustanovili njegovi starši in katera je bila pozneje s posestvi in novci osvobojena od njegovega brata 0.5 Zato naj pa opat ' Cordcnons jc na Furlanskem severno o^ Pordenona. Vzhodno od teh dveh krajev teCc Meduna proti jugozahodu t^r se izliva v Livenzo. Vzporedno z Meduno teCe Fiume proti jugozahodu ter se tudi izHva v Livenzo- > AVe|e se darovanemu svetu lahko določijo. Na vzhodu je dotična zemija segala do Soce in na jugu do morja: na zahodu so jo mejile reke Livenza. Meduna in Fiumc. na severu pa cesta, ki je vodila od srednje SoCe proti zahodu do Tatjamenta pri Codrotpu jn potem naprej proti Por« denonu. Dokazati se da. da nt bit ves ta prostor z gozdi napolnjen. » «strata Ungarorum" v Furlaniji se veCkrat omenja po listinah. (Cfr. Gr. H. St. 42«.) Kar se tiče te listine, se v rokopisih nahajajo na doticnem mestu razni izrazi (cfr. Bresslau. i. c ). ka-terih pomen je pa deloma nejasen. Ti izrazi so: d. (= dicitur) Valsetta Ungarorum, d. semlta Ungarorum. d. velseta Ungarorum» d. Vulsacca Ungarorum. d. nei strata Ungarorum. d. Vastata Ungarorum, d. Ungarorum. MogoCe je, da so besede Valsetta. Vastata itd. vslcd povrSnega prepisovanja nastale iz izraza rstrata"- ' Cesar Konrad Ii- je potrdil to listino oglejskemu patriarha Poponu med letom 1027- in 103». Dne I. marca leta 1027. je bil Konrad II. kronan za cesarja, dne 4. junija 1030. je pa umrl, Znano nam je, ds je Konrad II. reCenemu patriarhu podelit nekatere pravice in nekatera posestva leta 1028. meseca septembra in oktobra (gi. $t. 8I in 82^; morebiti je tudi omenjena potrditev iz istega Časa. ^ StarSi oglejskega patriarha Popona so ustanovili opatijo v Osojah. Ker se kot ustanoviteljica Osojskega samostana omenja neka Irenburga, je bila ta najbrže patrlarhova mati. Njegov brat se je zval O(cin). Bresslau (jahrbüdier, I, 487) misli, da je ta O(cin) tisti, kt je leta lOSB. imel svoja tu________ _ _ _ rečenega samostana v spomin te izroCitve vsako leto na praznik sv. Her-magora na njegov oltar daruje po dvanajst penezov; ni pa dolžan izvrševati kalte druge služnosti nasproti Oglejski cerkvi ali pa patriarhu. Tudi je Popon določil, da naj patriarh posveti opata, katerega bi ondotni bratje izvolili. To listino oglejskega patriarha Popona je potrdil takratni rimski cesar Konrad II. [„Cognoscentes itaque aucioritate pri-vilegii domini Cunradi Romanorum imperatoris augusti antecessoris nostri (sc. Conradi III.), qualiter venerabilis Poppa Aquileiensis patriarcha ab-batiam de Oscewach videlicet a parentibus eins primitus fundatam ei a potestate frairis sui O(cini) prediis ac pecuniis liberatam sancfi Aquileiensis patriarchatus obedientie contulerit ac subiugaverit sub eo ienore iustitie, guatenus prefati cenobii abbas ob tradilionis recordationem singulis annis in fesfivitate sancti Hermagore super aliare eius XII nummos offerret nullum amplius servitium Aquileiensi ecclesie vel patriarche pro debito facturus. Statuit quoque, ut eiusdem loci abbas a fratribus ibidem deo famulantibus canonice electus a patriarcha foret ordinaturus."/ [Iz listine kralja Konrada III., izdane dne 14. maja 1149. — Megiser, Annates Carinthiae, p. 798. — Annus milles. Ossiac., p. 63. — flnkershofen, Handi). der Gesdi. des H. Kärnten, lib, 41, St. 50. — Jaksch, Mon. hist. due. Carinttiiae, HI, 380, St. 876.] Kot ustanoviteljica Osojskega samostana se omenja Irenburga. Necrol. Osslancense ad .2. non. Apr." = 4. april (MG. Necrol., If, 444): „Irenburgis, fundatrix huius ecclesi?." Nccrol. Seccoviense ad ,2. non. fipr." = 4. april (MG. Necrol., II, 409): „Iremburch, fundatrix mon" Ossiadi." Necrol. S. Lamberti ad ,4. non. fipr." = 2. april (MG. Necrol., II, 320): „Iremburga Uaica) i(un(latrix) Oziacensis cenobii." Št. 84. 1028, dne 30. decembra. Augsburg. Rimski cesar Konrad IL potrdi vsled prošnje cesarice Gizele, svoje soproge in sorodnice kralja Henrika, ter (oglejskega) patriarha Popona grofu Wilhelmu, svojemu fevdniku, trideset kraljevih kmetij v Kozjem ter tudi to, kar je imel rajnki cesar Henrik, njegov prednik, med Savo, Savinjo, Sotlo in Mirno v okraju in grofiji Savinjski ter mu nato dal v last,' dalje trideset kraljevih kmetij, katere mu je on sam (kralj Konrad) v isti grofiji podelil med Koprivnico, Hudinjoin Voglajno ter med Krko in Savo in katere (kmetije) si je (grof Wilhelm) izbral po raznih krajih imenovane marke, koder mu je bilo všeč, potem tiste gore, doline in gozde med rečenimi rekami, katere posestva pri Cordtnonsu na Furlanskem (gl. St. S2). Ocl ie skraišano ime za Olakar. Star$i patriarha Popona niso bili iz rodovine Irebcnjskih grofov, kakor nekateri trdijo. Prvi trebenjslii grof se omenia Se le leta 1096. (Gl, št 414.) • Gl. St. 35. je nekdaj sam imel,' ter na zadnje tudi tržno pravico, katero mu je podelil cesar Henrik, in pa zraven spadajoče colnino v Brezah ali pa na drugih posestvih ondotne grofije, kjerkoli mu je takrat ugajalo ali mu pa bode v prihodnje vSeč.^ [„... nos qaaliter pro petitione dilectae coniugis nostrae Gisilae imperatricis augustae et Heinrici regis nostrae amantissim^ prolis nec non Popponis venerabilis patriarchae fideli nostra Williheimo comiti illos XXX regales mansos et in villa Traskendorf et insuper quicquid Heinricus antecessor noster divae memoriae imperator habuit inter fluenta Souuuae ei Sounae, Zontlae et Nirinae in pago et in comitatu Saune et sibi in proprium donavit, nec non illos XXX regales mansos quos nos prefato W(illihelmo) in eadem comitatu proprie-tavimus inter fluenta Gopriunizae, Chodiniae et Oguaniae et inter fluenta Gurke et Souuue silos quos ipse in eiusdem marchiae locis ad pienitu-dinem elegerat, ubicumque sibi piacuerat, cum omnibus pertinentiis,.. . et insuper quicquid inter ipsa predicta fluenta montium, vallium et sil-varum habuimus, et super haec omnia mercatum sibi ab antecessore nostra H(einrico) imperatore concesswn cum theloneo ad hoc iure pertinente in loco Friesacha vel in ceteris suis prediis in eodem comitatu iacentibus, ubicumque sibi tunc temporis piacuerat aut amodo placebit, concessimus atque hoc ipsum et cetera omnia prescripta per hoc nostrum imperiale preceptum confirmavimus atque corroboravimus."] „Data III. kalend. Jan., indic. XII., anno dominicf incarnationis millesimo XXVIIII., anno autem domni secundiregni V., imperii vero II.; actum Auguste." [Izvirna listina v Zgodovinskem druStvu v Celovcu. — (Hormai)r) Archiv f. Süddeutschiand, H, 229, St. 19. - Zahn, ürltundenbudi des H. Steiermark, /, 54, St. 45. — Schumi, Urk.-u. Reg.-Budi, I. 30, St. 21. — Jaksch, Jtton. hist. duc.Ca-rinthiae, I, 53, St. 15.) Št. 85. Med letom 1029. in 1045. Grof Ädalberon [„Adalbero comes"] ^ podeli na oltar Marije Device in SV. Korbinijana v roke odvetniku Odalskalku^ svoje imetje na Dovjem f„quidquid proprietatis habuit in loco Lenginvuilt dieto"!, da bi ga imela v lasti ondotna duhovščina po njegovi smrti in po smrti njegove soproge Richlinde [„ut clerus venerabilium fratrum inibi servien-tium post vitae illius excessum, suaeque comparis domnae Richildae in proprium haberet"]. < Gl. St. es. • Gl. 5t. 36. ' Ta grof Ädalberon je bll Iz rodovine Ebersberqov. Umrl Je dne 27. marca leta 1045. Istega leta dne 12. junija je izdihnila tudi njegova soproga Rldilinda. OCe grofa Adalberona se je zval Udalrik ter je dne u. ali pa 12. marca leta 1029. lioneal svoje 2ivl|enje. Tu omenjena daritev se je brez dvoma zvrSila med letom 1029. In 1045. • Odalskalk je bil odvetnik Frelsinške cerkve za easa Škofa Egiiberta (1008-1039). 56__85. 86. _I_ Naštetih je veC prič. Datum manjka. [MeichcJbeck, Hist. Prising., Il>. 4S9, St. 1165. - Resch, fletas millenaria ccclesiae Hguntinae, str. 65, ät. - Schumi, Urk.- u. Reg.-Bucii, I, 145. št. 163.] Št, 86» 1031, dne 13. ]ulifa. Oglej. Oglejski patriarh Popon posveti v navzočnosti dveh rimskih kardinalov in dvanajstih škofov cerkcv v čast Materi božji ter svetima Hermagoru in Forlunatu.» Pri tej priložnosti je rimski papež podelil za vsako leto odpustke 100 let in 100 dni tistim, ki bi se v resnici izpo-korili ter rečeno cerkev obiskah' na praznik sv. Hermagora in Fortunata. Kdor bi pa obiskal imenovano cerkev v osmini tega praznika, naj za posamezne dneve dobi odpustke po 18 let in 18 štiridesetdnevnih dob [„decern ei octo annorum et totidem giiadragenarim"]. Tudi sta rečena kardinala s papeževim dovoljenjem iz časti do sv, mučenika Kvirina, čigar ostanke sta prinesla iz Rima [,,de urbe''] ter jih shranila na desni strani malega oltarja zraven velikega oltarja, ter iz časti do sv. Marka, papeža in spoznavaica,2 čigar ostanke sta tudi prinesla iz Rima in jih položila na levo stran malega oltarja zraven velikega oltarja, podelila odpustke po deset let in deset štiridesetdnevnih dob za časa prej naštetih praznikov, kakor tudi na praznik sv, Kvirina in na praznik sv. Marka.3 Ko je oglejski patriarh Popon videl, da so poslopja in utrdbe [,,mumtiombus"J Oglejskega mesta [„Aqiiileiensem urbem*'], katero je .bilo nekdaj jako na glasu, razrušene vsled grozovitosli poganov norum sevitia'*], cerkev pa oropana svojega lepotičja, je z božjo pomočjo sezidal cerkev na čast Materi božji ter sv. Hermagoru in Fortu-natu, jo blagoslovil v navzočnosti mnogih škofov, dobil iz raznih krajev, posebno pa od Rimske cerkve prav mnogo svetinj [„sanctorum religuias''] ter jih skrbno shranil v njej. Tudi je v rečeni cerkvi posvetil petdeset bratov (kanonikov), katerim jc podelil nekatera posestva Oglejske cerkve, kar se je zgodilo po nasvetu in z dovoljenjem Walperta, odvetnika imenovane cerkve, potem po nasvetu dveh rimskih kardinalov, Ivana in Dodona, ter svojih * o Ocjlcju In ondotni baziliki sem spisal kratek sestavek v Dom in Svetu, XX (1907), stran 411-415 In 445-448. > Pape2 Marka je vladal leta 336. » Okoli lefa i(f3t rimski papeži navadno Se niso podeljevali odpustkov za dalj Časa, kakor za eno leto. Izjema ie bita le takrat, ako je kdo Sel v Sveto deželo Zato bi smeli trditi, da je začetek (e listine iz poznejšega Časa. Najbrže je kak rimski papež takrat to listino iz nova potrdil ter ob enem podelil tu omenjene odpustke. (Rubels, Mon. eccl. HquiL, col. 51?.) V Oglejski cerkvi se nahajata dva napisa na kamenltih ploSCah, eden iz leta 1496 , drugI iz 14. stoletja. Njuno besedilo o odpustkih je vzeto iz te listine. zunanjih soškofov, namreč Roadbcrta concordijskega, Ivana puljskega, Voldarika pičenskcga, Azona novograjskega, Ädalgerja tržaškega, Rotarja treviškega, Aistulpha padovanskcga, Heremana bcilunskega, Voldarika brescianskega, Rcginzona feltrinskega, Helmingerja cenedskega in Voldarika tridentskega. /„... consilio ... coepiscoporum scilicet Ro-adberti Concordiensis, Joannis Polensis, Voldarici Peienensis, Azonis Civitatis Novae, Adalgerii Tergestini, Rotarii Tarvisini, Aistulphi Paia-vini, Heremani Belunensis, Voldarici Brixiani, Reginzonis Felirensis, Helmingeri Cenetensis, Voldarici Tridentini."j Ta posestva so bila: Vas Meretto' [„villam de Melereto"] z vsemi mejami in priteklinami, namreč s slovensko vasjo, ki se tudi zove Meretto/„cum v///o Scto-vorum, quae similiter dicitur Meleretum"], potem Palmanova l,;Pal-mata"l, Rondii [„Rondia"!^ in Ronchiettis [„Rondietas"] z vsemi priteklinami do gozda Sv. Lavrenca, potem do vasi, Ontagnano^ imenovane, do Felettisa'', do BiciniccaS, do vasi St. Stefano6 ter do Clau-jana7 [„usque ad silvam Sli. Laurentii et usque ad villam quae dicitur Antonianum et usque Feletas et usque Becinis et usque ad villam Sti. Štefani et usque Clauianum"], dalje vasi Castions in Morsano [„villam de Castellone et de Marciano"] z njunimi priteklinami od vasi St. An-drata pa do vasi, ki se zove Gonars^, in do gozda [„a villa S. An-dreae usque ad villam, quae dicitur Gonorium, et usque ad sylvam"/-potem vasi Morano^ Cariino'" in St. Giorgio [„villam etiam de Mariano et villam de Carlinis et villam S. Georgii"] z njih priteklinami med reko, Corno" imenovano, in vodovjem, katero se zove „Arnun-cus" [„a flumine, quod dicitur Cornium usque ad aquam, quae dicitur Arnuncus"]. Patriarh Popon prepusti kanonikom po vseh imenovanih krajih krstne (farne) cerkve [„ecclesias baptismales"/ s pripadajočimi kapelami in njih prošt [„prepositus"] naj nadzoruje in vlada te cerkve v svojo korist. Tudi daruje patriarh kanonikom na trgu Oglejskega mesta {„in foro Aquilejae"] trideset'štacun [„stationes"], dvajset pa v Pilski luki [„in portu Piri"]^\ Kdor bi hotel prelomiti to daritev ali pa jo po sili prenarediti, naj bo pogubljen na duši in na telesu. Podpisali in pričali so: „Popo s. Aquileiensis ecclesiae patriarcha, Joannes Romanae ecclesiae cardinalis episcopus, Dodo similiter Ro- ' Merello je blizu Palmanove v Furlanljl. ' Rondll je severno od Palmanove. Blizu tam je tudi Rondilcttls. ' Ontagnano je zahodno od Palmanove. * Felettis je zahodno od Palmanove. » Bicinicco je severozahodno od Palmanove. « St. Stefano je severno od Palmanove. ' Claujano je severovzhodno od Palmanove. > Vasi Castions dl Strada, Morsano, St. Andrat In Gonars so zahodno od Palmanove. * Marano je jugozahodno od Palmanove blizu morja. >0 Carlino je severno od Marana. •I st. Giorgio je severno od Carilna. " Corno je reka, ki tece mimo St. Giorgia. » Pllska luka je bila blizu Oglejskega mesta. manac ecclcsiac cardinalis cpiscopus, Äistulfus s. ccclcsiac Patavinae cpiscopus, Vuolciaricus Brixiane ecclcsiae episcopus, Äzo episcopus Civitatis Novae, Wbidaricus Petencnsis ecclesiae episcopus, Rotarius s. Tarvisinensis ecciesiae episcopus, Woldaricus Tridentinus episcopus, Heremanus Beliunensls episcopus, Regizo Feltrensis episcopus, Helmin-gerus Cenetensis episcopus, Joannes Polensis episcopus, Adalgerius Tergeslinus cpiscopus, S. m. (signum manus) Vualperti advocati." — Potem slede imena še 14 drugih prič. „S. m. Bertoldi notarii, qui hanc cartulam ex Jussu domini Poponis patriarchae conscribsi et complevi." „Actum in eadem ecctesia anno dominicae incarnationis mille-simo trigesimo primo, indict ione XIIII., tertio idus Julii. Residente d. Joanne apostolico in urbe Romana, regnante vero Conrado impe-ratore augusto imperii sui anno 5., pontificatus autem eiusdem d. Pop-ponis an. 12." lizvirna (?) listina v Kapitelskem arhivu v Vidmu. — Ugheili, Italia sacra (ed. 1653), V, 51. - Kandier, Codice dipl. Istr. ad a. 1031 ] Primerjaj tudi: Necrologium eccl. Aquil. ad III idus Julii = 13. julija (Joppi v flrcheo-grafo Triestino, XX (1895), p. 228): .Dedicatio ecclesiae Aquilegensis." Št. 87. 1031, dne 23. julija. Oglej. Oglejski patriarh Popon [„Poppe"], kateri je izjavil, da živi po rimskem zakonu [„qui professus sum lege Romana vivere"], potrdi samostanu Marije Device', ki je postavljen tik Oglejskega mesta [„iuxta civitatem Aquilegiam"], njegovo zemljo z imetjem in desetinami vseh podložnikov [„ierram cum dote sua et cum decimis omnium famulorum"], kateri so prebivali za časa patriarha Ivana (IV.) ali pa v njegovem (Po-ponovem) času v Ogleju. Potrdi mu namreč zemljo, katera se zeve „Piuli" In „Faidas"2, ter to, kar je med reko „Maligno" 3 in veliko reko, kjer teče „Rubedole"^ {„... terra que vacatur Piuli et Faidas, et quic-quid est a Maligno flamine usque ad flumen magnum sicut currit flumen Rubedole."] Dalje mu potrdi vasi, ki niso daleč od (Oglejskega) mesta [„non lange a civitate"], namreč TerzoS, S. Martino®, Červinjan, Mu- ' Ta samoslan je bil lam. kjer jc sedaj Alonastero. » „Piuli" in .Faidas" sla, iialior piš« Rutar (Zgodovinske Črtice iz polincžcnc grofije Goriške in GradiSke. I. 3), blizu kraja Rondii di Terzo od Ogleja proti severu. ' .Ä Maligno flumine". Ta reka je potok Malignolo, ki se pod Terzom izliva v Nalisso. * „Rubedole' je Fredda (rivo freddo), ki teče severovzhodno od Cervinjana. Tam se nahajä tudi kraj »Le Ravedole". ' Terzo je vas ir.ei Oglejem in Cervlnjanom. • S. Martino )e od Cervinjana proti jugu. ____ _^.87. ____59 scoli', Mortcsins2, Alture^ in Pcrteole'' z vsemi njihovimi pritcklinami, ki se nahajajo med jezerom v sredi gozda 5 in Castionsko zemljo potem med travnikom, „Frascario" imenovanim,' in Cavenzanom« ter med hišo „Sualdana",9 kjer tečeta „Robedula" in flnforalo proti Cornun in kjer teče tudi Zumiel 12. /„... villam scilicet de Tertio, villam de Sancto Martino, villam de Cerveniana, villam de Musculo, villam de Martisino, villam de Altura, villam de Pertegulis cum omnibus pertinenciis earum que sunt a lacu qui est in suma silva usque in terram de Castellone. A prato Frascario usque ad Calvenzan; a casa Sualdana sicut tenet Robedula et Amphora rectum in Oornio^ sicut tenet Zumellus,. "] Tudi mu potrdi vas „Caseilis" z njegovimi priteklinami, vas Susansin polovico vasi, Coseano imenovane.[„Villam quoque de Caseilis cum pertinentiis suis, villam de Suzan, villam de Cosano dimidiam".] Tudi potrdi samostanu kapele s podložiiiki, ki bivajo po rečenih vaseh. Selo „Medigas" v Karniji naj samostanu daje po 60 hlebov sira [„in Cornea quoque de vico Medigas LX formas casei"]. V Istrski grofiji potrdi samostanu kraj Izolo [„in comitatu Histriensi locum qui vacatur Insula"] s sodstvom [„cum placitis"/, z davščinami [„suffra-giis"J, javno tlako [„angariis publicis"] ter z vsemi obdelanimi in neobdelanimi priteklinami. Patriarh Popon določi, da naj rečena cerkev Marije Device v miru obdrži navedena posestva in podložnike. Opatica, nune in deklice [„puelle"/, katere žive po svetem redu, naj vsak dan pojejo jutranjice /„matutinum"}, večernice [„vesperas"] in druge svete molitve („divina officia"] v blagor njegove (Poponove) duše ter v izveličanje duš njegovih prednikov in naslednikov. Imenovana opatica in nune smejo za svojo potrebo porabiti pridelke in dohodke naštetih posestev ter ž njimi storiti, kar se jim zdi koristno. Kdor bi hotel prelomiti in podreti to volilo [„testamentum"] in določbo, naj ga sodnji dan tožijo Marija Devica in vsi svetniki ter na; bo za večne čase pogubljen. Podpisali in pričali so: „Popo s. Aquilegensis ecclesie patriardia — Rotharius s. Tarvisiensis ecclesie episcopus. — Johannes Polensis ' Muscoli je severno od Cervlnjana. « AVortcsins je severovzhodno od Cervinjana. " Ällure j« severno o Cervlnjana. ' Pcrteole je severovzhodno od Cervinjana. ^ Rutar piSe (I- c.), da je bilo to jezero pri Nogaredu. < .Castellone" je Castlons dl Smurghln jugozahodno od Strassolda tik dr2avne meje že na La£kem. ^ kA prato Frascario" je po Rutarjevcm mnenju sedanja vas Pradlciolo biizu Cervinjana. • Cavenzano je severno od Perteola. • Rutar pravi, da je bila -časa Sualdana' vzhodno od Perteola. w Änfora je od Ogleja proti zahodu. " Corno je reka. ki teCe vzporedno z mejno reko Äv5o ter se blizu morja tudi izliva v njo. " nZumellus" je recica Zumiel, ki teCe vzporedno s Cornom ter se potem vanj izliva. " Susans je severno od S. Daniela na Furlanskem. " Vas Coseano je od S. Daniela proti jugu. episcopus. — S. m. (signum manus) Walpcrti advocali. — S. m. Azonis. — S. ni. Johannis vicedomini. — S. m. Berlaldi fralris Johannis viccdo-mini. — S. m. Penzonis. — S. m. . . . — S. m. Rodaldi. — S. m. .. „S. m. Bertaldi not sacri palaiii qui jussii domini Popponis pafri-ardie hanc cartulam scripd et complevi."* rAnno incarnat. MXXXI,, regnante Conrado Dei gratia imperatore augustOy anno imperii ejus Deo propicio V, poniificatus vera nostri XIU indictione XIV., decimo Kal. Augustas... Acta autem sunt hec in Aquilegia in ipsa ecclesia Sancte Marie.'"'^ (Kandier, Codice dipl. Jstr. ad a. 1031. — Rubcis, A\on. eccl. ÄquiJ,, col-521 2 letnico 1041. (odi.)] Št. 88. 1031, dne 3. oktobra. Takrat je padcrbornski škof Meinwerk v navzočnosti svoje duhovščine in velike množice ljudstva sprejel ostanke sv. Fcliksa3 z dvema paiijcrna, katere mu je poslai oglejski patriarh Wolfgang. Vita Äcinwcrci, c. 209 (MG. SS., XI, 156): «Misso autem a Wolfgango patriardia Aquilegiensi corpore sancti Felicis cum duobus pallis, 5. Nonas Octobris episcopus in eodem monasterio cum maxima cleri tociusque civitatis populi fre-quentia iJIud excepit." Št. 89. 1034, dne 8. marca. Seligenstadt. Rimski cesar Konrad IL naznanja, da je skupno s papežem Ivanom (XIX.), patriarhom Poponom, moguntinskim nadškofom Aribonom, trevirskim nadškofom Poponom, milanskim nadškofom Heribertom, ra-vennskim nadškofom Heribertom ter drugimi škofi in fevdniki svoje države določil sinodo, katera naj bi bila v Rimu.'* Tu se je vzdignil rečeni fevdnik patriarh Popon l^predictus fidelis noster Poppo pa-triardia"] v navzočnosti vseh ter zahteval svojo pravico zastran svoje Gradeške fare [„de Grada plebe sua''J, katera je bila po stari določbi vedno podložna Oglejski cerkvi. Benečani so s predrzno in krivično silo protiposfavno in zoper apostolsko pravico napravili škofijo * Popon je torej leta lOlO. postal ogl«iski patriarh. * Rubeis (1. C.) navaja za to listino naslednji datum: »Anno incarnatioms MXLI.. regnante Conrado gratia Dei imperatore augusto, anno imperil ejus Deo propitio decimo septlmo. poo-tiflcatus vero nostri anno vJgeslmo secundo. indictmne }X., decimo Ka). Augustas." — Opomniti |e treba, da je cesar Konrad n. umrl dne 4 junija leta i039. Leta l(Hi. bi bilo Se le 15. leto vladanja cesarja Konrada U., ne pa 17. * NI verjetno, da bi bil oglejski patriarh takrat poslal paderbornskemu škofu pristne ostanke sv. Feliksa. Patriarh Popon je pac leta 1024. nabral nekoliko svetinj v GradeSkem mestu, a ne toliko, kolikor je želel (St. 95). O svetinjah sv. Feiiksa trdi Dandolo (£t. 62), da niso priile patriarhu v roke. MogoCe |e, da so gradeSki prebivalci leta (024. Izročili patriarhu kake nepristne stvari kajti pristne svetinje so bile skrite. ' Ta sinoda je bila dne 6. aprila leta 1027. Gl. St. 74. na Gradežu,' kakor da bi hoteli uničiti sveto Oglejsko cerkev. Na sinodo je (pafr. Popon) tudi prinesel jako zanesljive spise [„sincerissima scripta"], v katerih je stalo, da so se voditelji reCene cerkve večkrat pritožili, a ničeser ne dosegli. Cesar pravi, da se je prepričal o pravičnosti te pritožbe ter je po nasvetu vsega zbora in po papeževi razsodbi prisodil Gradeško faro Oglejski cerkvi in patriarhu Poponu. Ker so se pa Benečani vedno upirali njegovi (cesarjevi) oblasti ter s silo držali Gradeško faro v svoji posesti, zato podeljuje Oglejski cerkvi, da ne bode na škodi, potem njenemu voditelju patriarhu Poponu in njegovim naslednikom s to listino tisto zemljo, katero so Benečani nekdaj imeli med Piavo In Livenzo [„terram, quam Venetici olim visi sunt habere inter fluvios Plavim et Liquentiam iacentem"] z vsemi priteklinami tako, da ne sme noben vojvoda, škof, mejni grof, grof, podgrof ter nobena druga velika ali mala oseba vznemirjati, ople-niti in oropati Oglejske cerkve in njenega voditelja tu darovanih stvari. Kdor bi prelomil to določbo, naj plača tisoč liber čistega zlata, in sicer polovico v njegovo (cesarjevo) blagajnico, polovico pa rečeni cerkvi. „Datum VIII., idus Martii, indictione II., anno dominice incarna-tionis MXXXIIII., anno vero domni Conradi secundi regnantis X., im-perantis VIII. Actum Seligenstat." [Prepis iz 12. stoletja v Kapifelskcm arhivu v Vidmu.» — Stumpf-Brentano, Kcta imperii, 18. St. 43 po nekem Rubeisovem prepisu, ki se nahaja v knjižnici Marciana v Benetkah.] Št. 90. 1034, dne 14. aprila. Brunon, brat poznejšega karantanskega vojvoda Konrada ter bratranec cesarja Konrada II.,3 je po smrti würzburSkega škofa Meginharda postal njegov naslednik. Heriraanni Hug. Chronicon ad a. 103« (MG. SS., V, 122): „AVeginhardo quoque praesule Wirzeburgense defuncto. Brun, patruelis imperatoris, filius scilicet ex Mahthilde Counradi ducis, episcopatum die pasdiae accepit.' Št. 91. 1034, dne 7. maja. Rezno. Rimski cesar Konrad II. potrdi freisinškemu škofu Egilbertu med drugim tista posestva Freisinške cerkve v Vzhodni marki f,,in Orienti parte"], ki so se nahajala med Ipušo, Suho, FerSnico, Rudnikom in • Trditev, da so Benečani ustanovili škofijo na Gradcžu, ie napačna. ' Zastran prepisa v Kapitclskem arliivu glej to, kar piSe Bresslan o njem v Neues flr-diiv III, 81. ' ICako je bil $kof Brunon s cesarjem Konradom 11. v sorodstvu, je razvidno iz rodovnika pod ät. 12. 62 St. 91. 92. gorami, s katerih je bil razgled na Karantanijo. [.Jnsuper vero eidem episcopo confirmavimus ibi cetera sni iuris bona a termino orientaii ubi Liudzimannespah inflait Ibisam et inde Phezniza deindegue Rudnicliam, itemgue a termino occidentali a vitla Ctireltindorf usque in fluvium Zu-chaha et ad Rudnictiam sicgue ad niontana Carinthiam respicientia."}^ „Data nonis Maii anno dominicae incarnationis miliesimo XXXIII., indictione //., anno autem domni Ctibnradi secundi regnantis X., imperii VIIL Actum Radaspone." (Izvirna listina v Državnem arhivu v Monakovem. — Hund-Gewold, Metrop. Salisb,, (ed. Mon.) I. 145; (ed. Ratisb.) I, 98 z dat. „idus Maii MXXXVIII". — Meiclielbeck, Hist. Fris.. I«, 226. — Resch. Äetas mill., p. 79. — Lünig, Reichsarchiv. XVIIa, 226. — Mon. Boica, XXIXa, 45. St. 341. — Zahn. Cod. dipl. Hustro-Fris.. I. 75, St. 74 (Fontes rcr. Austr., Dipl., XXXl.] y ■ ' .T' • St. 92. 1035, dne 4. junija. Bamberg. Rimski cesar Konrad II. naznanja, da so ga prosili koprski prebivalci fjiomines habitatores civitatis Justinopolis ^ que alio nomine Capras vocatur''], da bi jih povzdignil iz nesreče in stiske, katero so morali zarad zvestobe do njega pretrpeti,2 in pa, da bi jim potrdil zakone in pravne običaje, po katerih so že njih predniki živeli. /„., .qua-tenus eos ab infortunio et necessitatis oppressione, que pro nostra tolerant et patiuntur fidelitatCy sustentare et erigere dignaremur et legem et rectam consuetudinem, qua parentes eorum vixerunt eis consentientes, nostro imperiali precepto confirmar emus"] Cesar pravi, da je uslišal njih prošnjo, in tako podeljuje vsem prebivalcem Koprskega mesta polovico Novega gradu3, potem Oskurus (?), Brda, Movraž, Hervoj (?) in dvor Brie na meji proti Momjanu**, ki spada že pod samostan sv. Mi-haelas, ter zemljo poleg Dragonje do morja z vsemi priteklinami. /„... concedimus omnibus in predicta civitate Justinopoli habitantibus, videlicet Castro-novo medieiatem, Fontanam fuscam, ^arday^^lam, vallem > Tu našteti kraji in potoki so jugovzhodno od sedanjega Amstettena na Dolenjem Avstrijskem. Liudzimannespah je Leitzmsnnsbadi, ki se pri Leitzmannsdorfu izliva v Ipušo- Ta Leitz-mannsbadi se v gorenjem in srednjem teku zove Zaudibadi (Zudiaha, Suha>, izvira v gori, Hodi-Pyra imenovani, let teCe nekaj časa skora') vzporedno z Ipušo vzhodno od Ulmerfe\da. Južno od tega kraja blizu Zaudibadia je vasica Krdllendorf (Chrellindorf). Na vzhodnem pobočju gore Hocft-Pyra je vasica Reidiingberg (Rudnidta, Rudnik). Odtod proti severu mimo vasi Fcrschnitz teCe Fersdinitzbadi (Pliezniza) ter se nasproti Blindc.imarktu Izliva v IpuSo. Ta listina je znamenita, ker nam dokazuje, da $e je Karantanija nekdaj razprostirala do razvodja med ipušo in Štajersko Salico. to je do ondotne sedanje Stajcrsko-avstrijske meje. 8 Bresslau (Jahrbfldicr, II. 134, 135) je prvi poudarjal, da je to. kar se tu pripoveduje o koprskih prebivalcih, ki so zarad svoje zvestobe do vladarja morali veliko pretrpeti, v zvezi z nezvestim postopanjem karantanskega vojvoda Adalberona. ki je proti svojemu vladarju iskat zsslombe pri FIrvatih in nezadovoljnih elementih v domači deželi. Gt. št. 94. * Kje je bil ta Novi grad {Castro-novo)> ni znano. * Momjan je vas v Istri severovzhodno od Buj. Severovzhodno od Momjana so Oskurus' Brda In Brie. Se bolj proti severovzhodu stoji vas Hervoj. Movraž je vas med Buzelom In Kubedom, ^ Samostan sv. Mihaela je bil pri Vižinadi. Mauriacam, turrem Capriacam, curtem Bru^e per latere Mmiliano, que perfinet ad monasierium sancti Michaelis et per Argaonem usque ad mare salsum et. . Tudi jim potrjuje njih zakone in pravne običaje f„legem et rectam consuetudinem'*]. Noben vojvoda, nadškof, škof, mejni grof, grof, podgrof ter nobena velika ali majhna oseba njegove države ne sme prebivalcem Koprskega mesta narejati kakih sitnosti ter nalagati ali pa zahtevati kakih kolekt ali pa tlake; pač pa naj v miru žive ter po njegovi državi izvršujejo svoje opravke, ne da bi jim kdo nasprotoval. Kdor bi prelomil to določilo, naj plača tisoč liber najboljšega zlata, in sicer polovico v njegovo (ccsarjevo) blagajnico, polovico pa prebivalcem rečenega mesta. „Datum anno dominice incarnationis millesimo irigesimo quinto, indictione III, secundo nonas Juniis anno autem domini Conradi secundi regnantis undecimo, imperantis vero nono. Actum Bavenhergiie.'' [Transsumpl iz neke listine cesarja Friderika 11. iz leta 1222., ki se nam |e ohranila v prepisu iz konca 13. stoletja ter se nahaja v Državnem arhivu na Dunaj^— StumpE-Brentano, Acta imperii, str. 49, St. 44. — Benussi v ÄTtTc memoric della societä Istriana, XIII, 64. — Benussi, Nel medio evo, str. 689, op.] Št. 93. 1035, meseca junija. Bamberg. Ädalberon, vojvoda karantanski in istrski, je prišel pri cesarju Konrfidu IL v nemilost ter je zarad veleizdaje izgubil svojo vojvodino. Moral je s svojimi sinovi iti v pregnanstvo. Hcrimanni Hug. Chron. ad a. 1035 (MG. SS., V. 122): „fldalt)ero dux Ca-rentani et Hystriae, amissa imperatoris gratia, ducatu quoque privatus est." Run. Hltahen. mal. ad a. 1035 (MG. SS.. XX, 791): „Imperator Chonradus placitum suum in Papinperc habuit, ubi Ädalpero dux Karintanorum deponitur, Chonrado in ducatum succedente illi."' Wiponis Vita Chuonradi imp., c. 21 (MG. SS., Xl. 267): „Paulo post Ädalbero dux Histrianorum sive Carintanorum, reus maicstatis, victus ab impera-tore, cum filiis suis cxulatus est, et ducatum eius iste Chuono ab imperatore sus-cepit; quem ducatum pater eiusdem Chuononis dudum habuisse perhibctur. Ita dux Chuono fidus et bene militans imperator! et filio suo Heinrico regi. quousque vi-xerat, permansit." Ibid., c. 33 (1. c. p. 271): nEodem anno Adalbero dux Carantanorum, imperatoris gratiam perdens, ducatum amisit et in exilium missus est." Änn. Hildesheim. ad a. 1035 (Waitz v Script, rer. Germ, in usum sdiol.^ p. 39): „Imperator . .. pentecostcn (i. e. 18- Mai.) vcro Bavenberg egit." Št. 94. 1035, najbržc meseca julija. Duhovnik G. piše wormskemu škofu (Äzekonu) o načinu, kako je bil karantanski vojvoda Ädalberon odstavljen. Naznanja mu, i Konrad je Se le v naslednjem letu postal vojvoda karantanski. (Gl. St. 95.) da so se zadnjo nedeljo v Mainzu mudili kolinski nadškof P(iligrim), würzburSki škof B(runon) in še več drugih knezov ter se tu pridno posvetovali, pogajali in razpravljali. Kaj se je na tem zboru vršilo, mu ne more vsega povedati; pač pa mu hoče pisati o tem, kar je zvedel od navzočih poročevalcev. Ti so povedali, da je bi) cesar zarad starega sovraštva do (karantanskega) vojvoda in (veronskega) mejnega grofa A(dalberona) nanj razkačen tako, da je v navzočnosti (mišenjskega) mejnega grofa E(keharda), (avstrijskega) mejnega grofa Ä(dalbGrta) in drugih knezov zahteval, da se mu po sodnijski poti vzameta vojvodstvo in mejna grofija. /„Ferunt damnum imperatorem aiigustum veteris existente causa odii vehementer animatum esse in A(dalberonem) ducem et marchionem et ita animatum, quod convocatis coram se principibus scilicet E(kkehardo), A(dalberto) marchionibus ceterisque principibus qui tunc ibi intererant, quatinus ipsi A(dalberoni) ducatum suum et marcham iudicio abdicarent, preceperat."] Knezi pa, ki so se posvetovali, so odgovorili, da se to sme zgoditi le v navzočnosti in s privoljenjem njegovega sina kralja H(enrika). Nato je cesar poklical svojega sina, mu razložil storjeno krivico ter zahteval, da naj povsod preganja Ä(dalbe-rona) in da naj se mu po sodnijski poti vzame njegova vojvooina. [Quo vocato imperator iniuriam suam exposuit, fllium suum, quatinus A(dalberonem) omnimodis insequeretur, ut ipse eum se diligere cogno-sceret, postulavit simulque ducatum sibi iudicio abdicandum et nunciavit et rogavil."} Kralj Henrik pa, akoravno je bil pripravljen ubogati očeta v vseh stvareh, se je spomnil neke pogodbe, katero je z fl(dalberonom) sklenil [„memor tamen cuiusdam pacti quod cum A(dalberone) pepigerat"], ter izrekel, da ne more in ne sme storiti tega, kar je hotel oče. Vkljub očetovim opominom, grozitvam in prošnjam se sin ni vdal. Ko je cesar videl, kako svojeglaven je sin, se je tako razsrdil, kakor da bi bil izgubil jezik, vid in spomin; morali so ga kakor nezavestnega položiti na posteljo. Ko se je cesar čez nekaj časa zavedel, je zopet dal poklicati sina in pa kneze. Sedaj se je vrgel pred svojega sina na tla ter ga s solzami prosil, da naj se usmili očeta. Nikar naj ne pomnoži veselja njegovim sovražnikom in nikar naj ne dela s svojim nasprotovanjem državi in sebi sramote. Nato se je sin dal preprositi ter je razkril očetu, kar je prisegel A(dalberonu); tudi mu je naznanil, da je (freisinški) škof E(gilbert) povzročitelj dotične prisege. Ko je cesar ves jezen vprašal škofa E(gilberta), če je to res, ni ta ničesar tajil, pač pa je omenil, da je to storil, da bi A(dalberona) napravil kralju zvestega. Prisega ne obsega drugega, kakor to, kar bi se tudi brez prisege moralo izpolnjevati, namreč to, da se mu na njegovih posestvih ne naredi drugače nobena škoda, kakor le takrat, ako bi jih izgubil po sodnijski razsodbi. Ko je cesar to slišal, se je jako razjezil nad škofom ter mu je ukazal, sobo zapustiti. Nato je sklical sodni zbor, ki je Ä(dalbc- ronu) vzel (Karantansko) Vojvodino in (Veronsko) mcjno grofijo. Poročevalci so tudi povedali, da se A(da)bcron) hoče s pomočjo Hrvatov in „Mirmidoncev" upreti kraljevi oblasti.» Iz strahu pred njim (pred Adaiberonom) se Bavarci niso udeležili napovedane vojne (zoper Lju-tice).2 /\(dalbcronovo) mejno grofijo je dobil A. de L. (Arnold iz Lam-bacha), vojvodine pa do sedaj še nihče. Pogaja se za njo Kuono, ki se ie ta teden napotil na dvor. /„Quo facto redivit ad iudicium abdi-caturque A(dalberoni) ducatus et marcha. Ergo dicunt ipsum Aidalbe-ronem) confisum Cruvvatis et Mirmidonibus regie potestaii velle resistere, cuius occasionis timore cessabunt domi Bavvari ab indicia expeditione. Marcham vero ipsius A(dalberonis) feriur commissam esse cuidam A(rnoldo) de L(ambach), ducatum autem nulli adbuc esse commissum, pro quo petendo domnus Cuono in ista epdomada ad curtim proficiscitur."] Datum manjka. [Prepis iz 12. stoletja v Vatikanski knjižnici v Rimu. — Monc v Änzeiger f. Kunde des dcutsdien Mittelalters, VI! (1858), str. 207. — Mai, Specilegium Ro-manum, V (1841), str. 151. — Böhmer v Notizenblatt zum Ardiiv f. Kunde österr. Gesch.qu., V (1855), 520. — Ankers Hofen, Handbudi der Gesdi. d. H. Kärnten, Hb, 63, St. 22. — Gicsebrecht. Gcsdi. der deulsdien Kaiserzeit, II, 700. — Ur-kundenbucJi der Stadt Worms, I. 358. — Kukuljevič, Diplom. Sbornik, I, 108. St. 121. - Jaksch, Mon. hist. due. Carinthiae. III, 105, St. 250.] Št. 95. 1036, dne 2. februarja. Augsburg. Cesar Konrad II. je podelil Karantansko vojvodino in Istro, kateri je prej imel vojvoda Adaibcron,3 svojemu bratrancu Konradu.^ Hcrimanni Äugicn. Chronicon ad a. 1036 (MG. SS., V, 122): „Counradus, patruelis imperatoris, patris sui ducatum in Carentano et in Histria, quem Ädal-bero habuerat. ab imperatore reccpit." Ann. Hildesheim, ad a. 1036 (Waitz v Script, rer. Germ, in usum schol., ed. 1878, p. 40): „Purificationem vero sanctac Mariae (2. Febr.) üugustburg cgit i Karantanski vojvoda Adalberon s« je s Hrvati zavezal zoper svojega vladarja. Hrvatom je takrat vladat KrcSimir 11. Duhovnik G. omenja v svojem pismu tudi Mirmldonce. Izraz ^Mir-midones" je pomenjal v srednjem veku «nezvesto ljudstvo". (Cfr. Diefenbadi, Gloss- lat.-germ.) To nezvesto Hudstvo so biU «Cstl Ädalbcconovl podlo2nlW. ki so ga podpirali zoper cesarja. Misliti nam je na Slovence, ki so skupno s Hrvati pomagali vojvodu Adalb«^ronu ter nadlegovali tiste, ki so cesarju ostali zvesti. Kakor se kaže, so v tistem času vznemiriali tudi koprske prebivalce, ki so bili naklonjeni cesarju. (Gl. 5t. 92.) Zveza Adalberonovih privržencev s Hrvati je napravila Bavarcem tak strah, da se njih Čete niso upale zapustiti domovine, da bi se pridružile tistim trumam, k\ so biie pos\aöc nad LJuttcc. 3 «... ab indicta expcditione." Tu nam je misliti na ekspedicijo proti Ljuticem, katero je cesar napovedal o binkoStih v Bambergu. Med napovedjo in nastopom kake vojne je navadno preteklo kakih Sest tednov. Vojna proti Ljuticem se je tedaj zaCela meseca julija leta I03S. To pismo je bilo brez dvoma spisano pred začetkom te vojne. (Cfr. WahnsAaffc, Das Herzogthum Kärnten und seine Marken, str. 23.) » Gl. St. 93. * Kako sta bila cesar Konrad 11. in karantanski vojvoda Konrad II. sorodna, je razvidno iz rodovnika pod St. I8. 66__St. 95, 96, ^______ (sc. imperator); ubi et publicum cum cunctis circumiacentium regionum primoribus conventum habuit, in quo patrueli suo Chuonrado ducatum Carentinorum commisit. Adaclbcroncm maicstatis reum priori anno dimovit," Bnn. Sangall. mai. ad a. 1036 (1042). MG. SS.. 1. 84|: „(Chuonradus imperator) Chuonrado patrueli suo ducatum Ädalberonis in Carentano, illo dciecto, commisit." Št. 96. 1036, V začetku februarja, i V tistih dneh, ko jc Konrad II. postal vojvoda karantanski, je Ädalbcron, bivSi vojvoda karantanski, ubil grofa Wilheima (II.)2 ter potem bežal na grad Ebersberg 3 kjer se je hotel skriti. Änn, HUdesheim. ad a. 1036 (Waitz v Script, rer. Germ, in usum schol., ed. 1878, p. 40); »Hisdem diebus idem Rdalbero Willehclmum comitem interfecit et postea in castcllum Eresburgh causa latendi confugit" Necrologium Gurccnse (B) ad 15. kal. Oct. = 17. sept. (MG. NecroL, H. 452): „Hoc est in die s. Lamberti fit commemoratio domini WilheJmi comitis et fundatoris nostre ecclesie et filiorum et amicorum eius." * St. 97. 1037, V začetku leta. Cesar Konrad II. se je napotil v Italijo ter božič praznoval v Ve-roni. Nato je šel v Milan, kjer ga je ondotni nadškof Heribert jako slovesno sprejel. Vsled raznih pritožb je bil pa prisiljen, da je nadškofa prijel ter ga potem kol ujenika izročil v varstvo oglejskemu patriarhu Poponu in karantanskemu vojvodu Konradu. Ker je patriarh tako malomarno nadzoroval nadškofa, da je ta čez dva meseca ušel, se je zameril cesarju ter iz strahu pred njim zbežal. Pozneje mu je šel bos in v spokorniški obleki naproti ter ga prosil milosti. Ann. Sangall. mai. ad a. 1037 (10^3) (MG. SS.. I. 84): „Idem imperator nativitate Domini Vcrone celebrata, Mediolanum inde pcrrexit. Ibi ab ardiiepi-scopo et civibus susceptus honorifice, quamvis ut fertur ficta fide» eundem epi-scopum inde progrediens secum Ticinum adduxit, et de inproviso captum, quasi reum majestatis Aquilegensi patriarchae custodiendum tradidit. Cut ille astute fuga elapsus, a Mediolanensibus id serio triumphantibus gratanter in urbem est le-ccptus." Bnn, Ältah. mai. ad a. 1037 (MG. SS., XX, 792): ,Sed et Poppo patriardia Aquilegiensis, qui custodire suscepit ari)iepiscopum ecclesiae Mediolanensis, illo > Zastran datiranja giei Wahnsdiaffe, Das HerzoqMmm KSrntcn. str. ^i, op. » O grofu Wiihclmu glej Änkershofcn (Handb. der Gcsdi des H. Kärnten, II, 649) in Wahn-sdtaffe (1 c p. 31). ® Grad Ebersberg je Jugovzhodno od Monakovcga. * Ta notica se brez dvoma naneSa na grofa Wilheima I„ oCeta grofa Wilhelma II., kar kaže beseda .filiorum". Grof Wilhelm II. ni zapustil potomcev. fugicntc reus maicstatis effectus est, ct ipse aufugit timidus. Postea vero, ve-niens discalciatus et laneis ad carnem tectus, gratiam impetravit imperatoris." Wiponis Vita Chuonradi imp., c. 35 (MG. SS., XI, 272): . . Quod dum ardiiepiscopus (sc. Heribcrtus Mcdiolanensis) renueret. sensit imperator, omncm illam coniurationem Italiae ipsius consilio factam esse. Et mox comprehenso il)o, retinuit in sua potcstate. Deindc commcndavit eum in custodiam Poponi patri-ardiae Aquiiegiensi, et Chuononi duci Carentanorum. Qui ab eis ductus est cum imperatore usque Placentiam civitatem .. Herimanni Äug. Chronicon ad a. 1037 (MG. SS., V, 122): »Imperator, ce-lebrato Veronae natale Domini, per Brixiam et Cremonam Mediolanum pervenit. Inde Papiam adlens, Heribertum Mediolanensem ardiiepiscopum infidelitatis ac-cusatum adprehendi iussit, eumque Poponi patriarchae Aquilegiensi custodicndum conmendavit. Qui fuga elapsus, cunctis viribus eidem imperatori rebeilare con-tendit.' Hnn. Hildesheim, ad a. 1037 (Waitz v Script, rer. Germ in usum sdioK. (ed. 1878), p. 41): „Imperator post natalem Domini in Salerno opido generalem conventum de re puplica cum Cisalpinis nostrisque primoribus habuit; in quo Mcdiolanensis ardiiepiscopus imperatori contrarius comprehenditur et Bopponi Aqui^ legensi patriardiae servandus committitur: a quo fuga lapsus, palam rebeilare cepit. Quem imperator e vestigio cum exercitu insequutus, urbem per totum sub-sequentem annum cum tocius periculo exercitus obsedit." Änn. Magdeburg, ad a. 1037 (MG. SS., XVI, 171): „Igitur cesar ftlpes transscendens, cum regni illius maioribus conventum tenuit (sc. Papiae) de corrigenda re publica. Contigit quoque et Mediolanensem episcopum, qui eidem col-ioquio interfuit, ab imperatore de quadam infidelitatis nebula notari, et a con-provincialibus in multis acusari.. . Imperator ergo commotus, consiliante senatu, iniuste usurpata restitul precepit, eumque apprehensum Aquilegiensi patriardiae Popponi servandum commisit. A quo Jiberius debito habitus, post aliquot dies fuga lapsus est. quodam monacho suo machinante, qui solus cum eo miserationis causa permissus est habitare." Ärnulfi Gesta archiep. Med., II, c. 12 (MG. SS., VIII, 15): „Veniens autem Veronam imperator, indeque Mediolanum. honorabiliter die primo suscipitur; in crastinum tumultuante ac vociferante in eum populo, graviter offenditur. Audi-erant enim. regem Laudensi iure defraudasse Heribertum. Quod augustus dissi-mulans, Papiam adiit. Ubi cum generale statuisset colloquium, concinnato dole cepit ac tenuit ardiiepiscopum, Aquilegensi tradens patriardiae custodiendum . . . Ardiiepiscopus vero post menses duos fugam arripuit." St- 98. 1037, due 17. avgusta. Oglej. Rimski cesar Konrad (II.) naznanja, da mu je oglejski patriah Popon („Poppo pafriarca sanctae Aquileiensis ecclesiae"] z ozirom na uboštvo» Novograjske cerkve vrnil blizu Novograjskega mesta ležečo vas Omak f„villam Umaghi iuxta eandem Emoniensem civitatem sitam"], katero je do sedaj imel na podlagi njegove (cesarjeve) listine in apostolskega pisma, s pogojem, da bi dotično vas z vsemi priteklinami » Besede nz ozirom na uboStvo" («paupcrtatJ compassus '1 so neka fraza, ki se vcCkrat nahaja v cesarskih listinah ter slu;2i v ta namen, da se zamolči pravi vzrok. 68__St. 98, 99. _ podelil Novograjski cerkvi in njenemu Škofu Ivanu („sanctae Emoni-ensi ecclesiae et loannt eiusdem sedis presuli"]. Cesar pravi, da je uslišal to prošnjo in zato podeljuje s to listino Novograjski cerkvi, njenemu škofu Ivanu in njegovim naslednikom vas Omak, ki se nahaja v Novograjski škofiji [„villam Humaghi in diocesi Emoniensi existentem'] z vsemi pravicami in priteklinami tako, kakor jo je nekdaj s svojo listino podeli! patriarhu Poponu [„secundum quod Popponi pa-triarchae per precepti nostri paginam contulimus"/. Noben vojvoda, mejni grof, grof, podgrof ter nobena druga visoka ali nizka njegova oseba ne sme v rečeni vasi soditi [„placitare"], pobirati davkov [„coi-lectas facere"] ter ljudi siliti k tlaki {„homines angarizare"], kakor le škof Ivan in njegovi nasledniki. Kdor bi hotel prelomiti to listino, naj plača tisoč liber srebra, in sicer polovico v njegovo (cesarjevo) blagaj-nico, polovico pa Novograjski cerkvi in njenim voditeljem. „Datum XVI. kalendas Septembris anno dominicae incarnationis millesimo nono, anno autem domini Corradi XV. Actum Aquileiae." [Rosetti v L'archeografo Triestino, IV, 223 iz nekega notarskega trans-sumpta. — Böhmer, Acta imperii selects, str. 46, St. 48.] St. 99. 1037, dne 17. avgusta. Oglej. Rimski cesar Konrad naznanja, da mu je Popon, patriarh Oglejske cerkve [„Popo patriardia sanctae Aquilejensis ecclesiae"], z ozirom na uboštvo Novograjske cerkve vrnil blizu Novograjskega mesta ležečo vas Sv. Lovreč [„villam Sancti Laurentii iuxta eamdem Aemonensem civitatem sitam"],^ katero je do sedaj imel na podlagi njegove (cesarjeve) listine in apostolskega pisma, s pogojem, da bi dotično vas z vsemi priteklinami podelil Novograjski cerkvi, njenemu škofu Ivanu in njegovim naslednikom [„sanctae Aemonensi ecclesiae et loanni eiusdem sedis praesuli suisque successoribus"]. Cesar pravi, da je uslišal to prošnjo in zato podeljuje s to listino Novograjski cerkvi, njenemu škofu Ivanu in njegovim naslednikom vas Sv. Lovreč, ki se nahaja v Novograjski škofiji, z vsemi pravicami in priteklinami tako, kakor jo je nekdaj podaril patriarhu Poponu. „Datum XVI. kal. Sept. anno dominicae incarnationis NIXXVIIII.^, anno autem d. Corradi quintodecimo imperii. Actum Aquilegiae." lU g hell i, Italia sacra (ed. 1653), V, 251 z letnico 1029. - Rubels, Mon. eccl. Aquil., col. 509 (odi.). — Kandier, Codice dipl. Istr. ad a. 1038. — Rosetti v L'archeografo Triestino, IV, 221.] ^ Tu oittenjenE Sv. LovreC je na bregu Jadranskega morja med Novim gradom in Omakom. « Namesto .MXXVIIII" bi moralo stati .MXXXVII-. St. 100. 1037, dne 20. septembra. i PoreSki škof Engilmar jc bi), kakor se kaže, navzoč pri posvc-čevanju Alteidhskega samostana. Pri tej priložnosti jc čital in pohvalil spise Arnolda, prošta emeramskega, o sv. Emeramu. Tudi je trdil o nekem čudežu, da ga niso ljudje izmislili, temuč se ima pripisovati zasluženju sv. Emcrama. Arnoldus de s. Emmerammo, lib. II, c. 53 (MG. SS., IV, 570): .. Hoc atqui grande miraculum non ab homing fictum, sed ob martiris meritum a summa vcritatc factum, testis est Engilmarus antistes, adhuc in hac vita mancns. Hic q\)oqu2 dum Ratisbo/iac cojastitutus sp»d Suncium Emmerammum scripta meae parvitatis videret et iegeret atque probaret, die quadam stans iuxta puteum seu fontem, per quem recordabatur sibi sanam olim redditam fuissc frontem, vocavit me, et occasionem sumens ex eodem fönte, dixit quod scrips! i affirmans sub te-stiflcatione Christi, verum hoc esse, ac non in alio sed in semet ipso idem mag-nale tam veraci quam efficaci experimento didicisse." St. 101^ 1039, dne 20. julija. Takrat je vsled zlatenice umrl karantanski vojvoda Konrad II. Rnn, Hildeshcim. ad a. 1039 (MG. SS„ HI. 103): „Chonradus Carentinorum dux, patruelis Chonradi imperatoris, 13. kal. Kug. inmatura morte, regie morbo^ diu fatigatus, discessit." St. 102. 1039, dne 28. ali pa 29. novembra. Takrat je umrl Adalberon, bivši vojvoda karantanski, ter bil v Geisenfeldu na Bavarskem pokopan. Zapustil jc dva sina, Markwarda in Ädalberona, izmed katerih je ta leta 1053. postal bamberški škof. Herimanni Äugicns. Chronicon ad a. 1039 (MG. SS., V, 123): „Coun-radus etiam dux Carentani, et Adalbero aemulus eius, qui ante eum ducatum cundcm tenuerat, ipso anno obierunt." Änn. Ältahen. mai. ad a. 1039 (MG. SS., XX, 793): „fldalpero dux Carin-tanorum fuga est elapsus de exilio, vita decessit." Chronicon Suevicum universale ad a. 1039 (MG. SS., XIII, 71): „Chonradus dux et Adalbero dux obierunt." Notae necrol. ecct mai. Frisingensis ad IV. kal. Dec. = 28. nov. (MG. Necrol., III. m): .Adalpcro dux ob." Kalendarlum necrologicum loci incertl ad IUI. kal. Dec. = 28. nov. (Böhmer, Fontes, IV, 507): „Adalpero dux.* Kalendariumnecrologicum canonic. Babenberg, ad III. kal. Dec. = 29. nov. (Böhmer. Fontes, IV, 506): „Albero dux." * Takrat je bil posveCen na novo postavljeni samostan v Alteidtu. > „Morbus regius" pomenja zlatenico (cfr. Du Gange, Glossarium), ne pa protlna. kakor jnJsIJ Ankershofen (Handbudt der Gesdi., II, «67). Primerjaj tudi listino, s katero sta Adaiberonova sinova podelila Geisenfeldskemu samostanu neko posestvo v blagor njunemu rajnkemu očetu. l„.. . nobilissimi ducis Adalberonis filii Marchwart et Adalbero interiectu temporis (a. 1053) Babenpergensis ecclesiae /actus episcopus ad altere ... in loco Geisenvelt... tradiderunt predium Berndioven ... pro anima patris sui praefati ducis Adalberonis in eodem monasterio sepulti... Adhibiti vero sunt testes Heberdus et Ernestus fratres eiusdem ducis..."/ [Mon. Boica, XIV, , 184. — Änkershofcn, Handbuch der Oesdi., IIb, 60, št. 12.) Št. 103. 1039, dne 30. decembra. Rezno. Kralj Henrik III. potrdi vsled prošnje oglejskega patriarha Popona /,Poponis patriardie'l in svojega kancclarja Kadeloha tržaškemu škofu Ädalgerju /„Adalgero sancte Tergestine sedis presuW'J in njegovi cerkvi, katera je posvečena Mariji Devici in sv. mučeniku Justu, čigar ostanki v njej počivajo, vse tiste stvari, posestva in podložnike [„res, predia, possessiones, familias^"] po vsej Istrski pokrajini [„per totani Istrie provinciam"], katere so jej (cerkvi) že njegovi (Henrikovi) predniki podelili ali pa potrdili. Tudi jej podeli in potrdi Omak („Uma-gum"],2 potem kraj, ki se zove „Fontana Georgica", in še druge kraje. S pričujočo listino ukazuje kralj, da ne sme na zemlji Tržaške cerkve ali škofije, po njenih farah [„in ejus plebibus"] in samostanih, po cerkvah, titulus3 imenovanih, in po drugih, po mestih in kmetiških hišah, poprej naštetih krajih ali pa na posestvih tržaškega škofa noben vojvoda, mejni grof, grof, podgrof [„vicecomes"] ter sploh nobena visoka ali pa nizka kraljevska oseba sklicavati zborov [„placitum tenere"J ali pa na kak način kaznovati [„quomodo distringere"], zastavljati [„pignorare"], siliti k tlaki [„angariare"], h grofovskemu sodišču („ad pretorium comitis") ali pa k delu [„ad laborem"] masarijev, ekskuzatov, komendatov, kolonov, svobodnih ljudi, aldijonov in sploh tistih, ki prebivajo na lastnini rečene cerkve [„massarios^, excusatos^ uel mendatos", Colones, liberos, aldiones'' suos seu quosque super pre/ate ecclesie proprietatem residentes"]; tudi jim ni dovoljeno, da bi na kak način pobirali od njih davek, globe ali pa ' Izraz .familia" {e zaznamoval podložnike ali kolone, ki so prebivali po kmetiSkih zemljiščih ter služili svojemu gospodu. Pomenjal |e pa tudi del zemlje,, kateri je zadostoval ent družini da se je na njej preživljala ter jo tudi v ta namen dobila. « Primerjaj listino kralja Hugona z dne 7. avgusta leta 92«. (Gr. II, St. 3Te.) • .Tituius" se je zvala cerkev, v kateri so služili taki duhovniki, ki so obljubili, da hoCejo pri njej ostati ter se ne loelti od nje. DotiCnI duhovniki so vedno imeli isti naslov (tilulus). < Beseda .massarius" pomenja to, kar 1. kmet, 2. oskrbnik kakega zemljiSca in 3. kolon. ' Zastran izraza .excusatf glej dotiCno opazko v Gr. II, $L 37e. ' Zastran izraza .commendati" ali „mendati* glej ravno tam. ' Kaj so bil! „aldiones", glej tudi tam. darila [„census, reddibitiones^, donaria"]. Nihče naj ne sili svobodnih ljudi, masarijev, eitskuzatov in komendatov [„liberos, massarios, excu-safos uel comendatos"], da bi se udeležili (sodnega) zborovanja [„pla-citum"] brez svojega patrona ali pa njegovega odvetnika, ako bi bili postavno primorani priti zraven; zakonita pritožba naj se zakonito reši. Od svobodnih ljudi, erimanov, masarijev, ekskuzatov, komendatov in kolonov rečene cerkve [„in omnibus liberis et erimannis^ prefate ecclesie, massariis quippe, excusatis uel comendatis et colonis"] se nc smejo pobirati darila [„donaria"], davščine [„reddibitiones"}, zastave [„pignora-tiones"] in krivične globe [„iniuste districtiones"], pač pa naj spremlja k zborom njegov patron vsakega, kogar bi tja klicala kraljevska razsodba [„regalis censura"/. Tretjino [„tertiam partem"}, katero so bili dolžni državi [„reipublice"/, naj ne odrajtujejo grofu, temuč svojemu škofu. Rečeni škof Adalger in njegovi nasledniki imajo pravico, da smejo na svojo zemljo vabiti ljudi ter jih tu naseljevati, da bi na njej ostali in jo obdelovali. Kdor bi se pregrešil zoper ta ukaz, naj plača tisoč liber najboljšega zlata, in sicer polovico v njegovo (kraljevo) blagajnico [„camere nostre"], polovico pa rečenemu škofu in njegovi cerkvi. „Datum est tertio calendas Januarii, indictione ociaua, anno domi-nice incarnationis miliesimo guadragesimo, anno domini Henrici ordina-tionis duodecimo, imperii prima. Actum in ciuitate Ratisbona." (Prepis V Mestnem arhivu v Trstu. — Mainati, Chronidie ossia memo-ric storidie di Trieste, I, 84. — Hormaijr, Archiv für Süddeutsdiland, II, 231. — Kandier, Codice dipl. Istr. ad a. 1040.) Št. 104. 1040, dne 3. januarja. Rezno. Kral) Henrik III. potrdi vsied prošnje patriarha Popona [„Poppo patriardia"! Oglejski cerkvi, ki je posvečena Mariji, vse škofije, opatije, fare, moške in ženske samostane, gostišča, gradove, colnino, pobrež-nino, vasi, gozde ter vsa njena posestva [„omnes episcopatus, abbatias, plebes, monasteria tam monadiorum quam et pueilarum, nec non et sino-dodiia, castella, tholonea, ripatica, villas, foresta omnesque ejusdem eccle-siae possessiones"J, katera so jej kdaj podelili kralji, cesarji ali pa papeži. Kjerkoli po zemlji rečene cerkve oglejski patriarhi izvršujejo pastirstvo, nima nihče drug pravice do pašnega davka in do svinjske piče [„her-baticum sive esdiaticum"], kakor le Oglejska cerkev, patriarh Popon in njegovi nasledniki. Le ti imajo pravico do sodstva, glob, kolekt, robote, • Da „redhibilio" pomenja dohodek ali globo ali pa davSCino, glej Gr. I. St. 28S. < Erimannl (herimannl, hereraannl. arimannl, arlmanl) so se pri Langobardlh zvali ljudje nlije vrste, ki so pa bili svobodni. krme, davščin in vseh javnih služnosti [„placita et districtiones, collectas et angarias, forum < et suffragia sive omnes publicas functiones"J po gradovih in vaseh Oglejske cerkve ter nad vsemi ondotnimi prebivalci tako, kakor so jo z raznimi listinami podarili njegovi (Henrikovi) predniki patriarhu Ivanu in njegovim prednikom. Kralj jim tudi potrdi veljavnost vseh njih listin na ta način, da bi, ako bi kdo izmed njih vsled tatvine, požara, brodoloma ali kake druge nesreče izgubil katero listino, smel s pričujočo listino na kakem sodnem zborovanju braniti svojo pravico tako, kakor če bi imel izgubljeno listino v svojih rokah. Noben njegov (kraljev) vojvoda, mejni grof, grof ter nobena visoka ali nizka državna oseba ne sme po gradovih in vaseh imenovane cerkve soditi, pobirati davkov ali pa ljudem nalagati glob [„placitare, collectas facere vel homines angariare"], kakor le patriarh Popon in njegovi nasledniki, ki bodo imeli stolico Oglejske cerkve. Patriarh ali pa namesto njega njegov poslanec [„nuncius"/ naj sodi po rečenih gradovih in vaseh. Ako bi hotel kdo to določbo prelomiti, naj plača tisoč liber najboljšega zlata, in sicer polovico v njegovo (kraljevo) blagajnico, polovico pa voditeljem omenjene cerkvc.2 „Data lil. non. fanuarii, ind. VIIL, an. dom. incarnat. MXXXX., anno vero ordinationis d. Henrici XII., regni vero L Actum in civitate Ratisbona." [U g h e 11 i, Italia sacra, ed. Coleti, V, 54. — C a p p e 11 e 11 i, Le chiese d' Ita-i3 VIII, 171.] Št. 105. 1040, dne 11. januarja. Augsburg. Kralj Henrik III. podeli zarad zvestobe Popona, patriarha Oglejske cerkve, ki je postavljena na čast sv. Hermagoru in Fortunatu, petdeset kraljevih kmetij z vsemi priteklinami v Cerknici in v sosednjih vaseh, ki se nahajajo v Kranjski marki in v grofiji mejnega grofa Eber-harda.3 /„.. . ob fidele servitium Popponis patriarche Aifuilegensis ec-clesie cui idem presidet, in honorem scilicet sanctorum Hermadiore et Fortunati constructe L regales mansos, id est villas Cirdteniza cum ceteris villis inibi adiacentibus \ad explendos tot prescriptos regales mansos in marchia Creina in comitatu Eberardi mardiio^is sitos cum omni pertinentia in proprium tradidimus."J Patriarh Popon in njegovi nasledniki naj imajo pravico, da smejo rečenih petdeset kmetij obdržati, zamenjati ter ž njimi storiti to, kar bi bilo v korist imenovani cerkvi. ■ Narassto „forum" bi moralo stati „fodrum". ' Zastran vsebine primerjaj to listino z listino pod St. 45. Kakega rodu je bil tu imenovani mejni grof Eberhard, ni znano. Jalto je dvomljivo, da bi bil iz rodovine Ebersbergov, Glej dotiCno opazko pod St. S8. y^Data Vl.id.Januarii,^ indictione Ä, anno dominice incarnationis millesimo quadragesimo; anno autem d. Henrici IIL ordinat. XIL, regni vero J, Actum Auguste." [Prepis v Benetkah (Codex Trevisanus iz 15. stoletja) in v furlanskem S. Daniele (zbirka Fontanini). — UgheJli, Italia sacra, V, 55. — Cappelietti, Le chiese d'Italia, VIII, 173. - Schumi, Urk.- und Reg.-Budi, I, 34, št. 27.] Št. 106. 1040, dne 16. januarja. Äugsburg. Kralj Henrik III. podeli Poponu, škofu Brixenske ccrkve, ki je posvečena sv. mučeniku Kasijanu, neko svoje posestvo z vsemi pritek-iinami med reko Bistrico in dvorom rečene cerkve na Bi cd u ter gozd, v Lesa h imenovanem,2 v mejni grofiji Kranjski in v grofiji mejnega grofa Eberharda. f„... quoddam nostri iuris predium infra termi-num qui subscribitur a fluvio qui dicitur Vistriza usque ^ curtem pre-Scripte aecclesiae Ueldes nominatam^cum silva qu^ Lesdiahc nuncupatur, in mardiia Creina in comitatu Eberhardi mardiionis situm cum omni pertinentia in proprium tradidimus.**] Rečeni škof in njegovi nasledniki naj imajo pravico, da smejo omenjeno posestvo obdržati, zamenjati ter ž njim storiti to, kar bi bilo v korist imenovani cerkvi, „Data XVII. kalendas Febr.y indictione VIII., anno dominice incarnationis millesimo XL, anno autem domni Heinrici tercii ordinationis XIL regni vero /. Actum Augustae.'' [Izvirna listina v Kranjskem deželnem muzeju v Ljubljani. — Sinnacher, Beyträge zur Gcsdi. von Säben und Brixen, II, 392, St. 85. - Mon. Boica, XXIX a, 58. St, 348. — Schumi, Urk.- und Reg.-Buch, I, 35. St. ^ št. 107. 1040, dne 16. januarja. Augsburg. Kralj Henrik III. podeli Poponu, škofu Brixenske cerkve, ki je postavljena na čast sv. Kasijanu, neki svoj gozd. ki se nahaja med obema Savama^ od njunih izvirov pa do njunega združenja v mejni grofiji Kranjski in v grofiji mejnega grofa Eberharda. [„... quendam nostri iuris saltum inter duo flumina que vocantur Suoiva, ab exortu usqu^ad con^rsum eorum circumseptum in mardiia Creina in comitatu Eberhardi mardiionis situm.''} Kralj prepusti škofu gozd z vsemi ondot-nimi planinami, potem z vsemi takratnimi in bodočimi dohodki ter z 1 Kralj Henrik lil. se je dne 9. januarja leta 1040. mudil v Reznem in nato se je Sele napotil v Augsburg. Zaradi tega misli Stumpf-Brentano (Die Reidiskanzler, II, St. 2156), da se ima namesto .VL Id. Jan." (s: 8- januarja) čitati »III. id. Jan.- (= lt. januaria). * Tu imenovana Bistrica je TržiSka Bistrica na Gorenjskem. Jugozahodno od Tr2iea so LeSe, kjer nam je iskali tisti gozd, katerega omenja listina. ^ Tu nam je misliti na Savo Dolinko, ki izvira blizu Podkorena, in pa na Savo Bohinjko ali Savico, ki tece po Bohinjski dolini. Obe se združujeta pri Radovljici. vsemi svojimi pravicami tako, da ne sme nobena visoka ali nizka oseba brez dovoljenja rečencga škofa in njegovih naslednikov v imenovanem gozdu loviti, s puščicami streljati, nastavljati zank, razpenjati mrež, loviti rib ali pa si na katerikoli način lastiti divjačine. Kdor bi se pregrešil, naj plača globo. „Data XV 11. kal. Februarii, indictione VI//., anno dominice incar-nationis mili XL., anno autem domni Heinrici tercii ordinationis X//., regnantis vero /. Actum Augustae." [Izvirna listina v Državnem arhivu na Dunaju. — Sinnacher, Beyträge zur Gesdi. von Sähen und Brixen. II, 391, St. 84. — Schumi, Urk.- und Reg.-Budi, J, 36, St. 29.] M Št. 108. 1040, dne 17. januarja. Äugsburg. Kralj Henrik III. podeli vsled posredovanja oglejskega patriarha Popona [„interventione Bobhonis patriardiae Aguileiensis"] in drugih cerkvenih pastirjev samostanu sv. Mavricija v Nieder-Älteichu cerkev sv. Ivana Krstnika v Rindinachu'. V listini so opisane meje darovanemu svetu. „Data XV/. kal. Feb., indict. V///., anno dominicae incarnat. mill., Xl, anno autem domni Heinrici tercii ordinationis XII., regnantis vera I. Actum Augustae." [Izvirna listina v Monakovem. — Mon. Boica, XXIX», 62, St. 350.) Št. 109. Nepristno. 2 1040, dne 17. januarja. Augsburg. Kralj Henrik III. podeli vsled posredovanja oglejskega patriarha Popona [„interventione Pobbonis patriardie Aquilegiensis"J in drugih cerkvenih pastirjev samostanu sv. Mavricija v Nieder - Älteidiu cerkev sv. Ivana Krstnika v Ridinadiu. V tej listini opisane meje obsegajo mnogo več sveta, kakor meje, katere so navedene v neki drugi, enako datirani listini kralja Henrika IU.3 „Data XVI. kal Februar., indict. VIII., anno dominice incarnati-onis MXL, anno autem domini Henrici tertii ordinationis XII., regni vero /. Actum Auguste." [Ponarejena listina iz 12. stoletja. — Hund-Gewold, Metrop. Salisb., (ed. Mon.) 59; (ed. Ratisb.) 26. — Mon. Boica, XI, 146 z nemSkim prevodom na str. 149-151. - Fejžr, Cod. dipl. Hungariae, I, 332.] • Rindinach i« severno od Pasova na Bavarskem. ' Da je listina nepristna, je dokazal Steindortf ()abrbadier. I, 389). > Gi. 5t. 108. ________^tu^_____75 Št. 110. Najbrže nepristno. > 1040 (?), dne 12. maja. Plemenita Azika, hči Wecelinova in Wilpurgina2 podeli z dovoljenjem takrat Se živeče matere Wilpurge, ki je bila iz rodu rajnkega istrskega grofa in grofinje, ter z dovoljenjem svojega zraven stoječega sina Wolderika cerkvi Marije Device in svetega Mihaela arhangela, 3 ki je bila postavljena nad bregom Limskega zaliva ter posvečena od poreškega škofa Engelmara, po svojem odvetniku Jakobu, Almerikovem sinu, ne majhno posestvo nad Umskim zalivom in zemljo sv. Mavra v Poreču z namenom, da tako pomaga takratnemu opatu Ivanu, njegovim ondotnim bratom in vsem njihovim naslednikom, /yjgitur qualiter inlu-sirissima Azcica iotius nobilitatis compos, patre Wecelino et Wilpurga nobilissima matre Ilystriensium quondam comite et comitissa procreata, ecclesiam ad honorem Dei et sancte Marie virginis beatique Midiaelis ardiangeli a domno Johanne abbate ac reliquis fratribus ibidem congre-gatis super altitudinem ripe sinus, qui dicitur Lemnus ediflcatam et a domino Engelmaro venerabili Parentino episcopo eadem invitante con-secratam humilima devotione et benignissimo cariiatis affectu dotaverit, haec brevis scriptiuncula transmittit notitie futurorum> Dat igitur pre-dicta domina Azcica consensu domine Wilpurge matris sue adhuc viveniis et consensu domini Wolderici filii sui, qui coram stabat, presentibus nobilibus viris, qui subterius manifestantur, prefate Dei ecclesie ad susten-tationem dornni Johannis abbatis fratrumque suorum et cunctorum eis in perpetuum succedentium ... predium quoddam non modicum .. "] Nato so V listini opisane meje darovanega sveta, katerega je Azika po svojem ^ Kakor se kaže, je fa HsHna ponarejena, a ob enem tudi iisttna pod St. ill in pa sodni zapisnik pod St. 112. Posebno listini sta sestavljeni po istem kopitu ter se na mnogih mestiti uiemBta dobesedno. Datum je v vseh treh dokumentih sumljiv, kajti v vseh treh je ista napaka giedö vladarskih let in gledö indikcije. Iz vsebine pričujoče listine bi se dalo sklepati, da je bil Wilpurgin soprog Wecelin dne 12. maja leta 1040. že mrtev, iz listine pod St. ill je pa razvidno, da je bil dne 12. julija istega leta Se živ. Po prvi listini je bil Woldoricus vnuk plemenite Wilpurge, po drugi pa njen sin. V ii. stoletju se notarji niso tako podpisavali, kakor je na koncu druge listine podpisan notar Albanus. V obeh listinah ^St. lio in lil) se podeljujejo isti cerkvi ista posestva. Najprej dne 12. maja Jih je podarila hči Azika, pozneje dne 12. julija pa njena mafi Wilpurga. O tej Citamo (St. Ill), da je ..mater Hislrlenslum totlus nobUltatls compos", in vendar je bila Wilpurga hci Udalrlka EbersberSkega in Ridisrde Eppenstelnske. kl nista pripadala istrskemu plemstvu. Listina pod St. ill omenja, da je Wilpurga podelila dotiCna posestva irconsensu fillorum et fiiiarum suarum'. A iz drugega vira (gl. St. 221) nam je znano, da ni imela niC sinov In le eno hCer. (»Nulam ex filiis prolem videns praeter unam virginem Hadamuodem vocabulo. neptem suam de filia WiDibirga.*) Tu omenjeni Hadamudi se je tudi Azika reklo. » Grof Wecelin se prvikrat omenja v neki listini iz leta 1027. kot odvetnik karantanskega vojvoda Adaiberona (gl. St. 76>. Njegova soproga Wilpurga Je bila liCi Udalrika EbersberSkega, ki je bil. kakor nekateri mislijo, leta ion. grof kranjski (St. 28). Wecelin in Wilpurga sta Imela hčer. kateri je bilo Azika ime. Neki drug vir jo imenuje Hademut (gl.SL 221). Njen sin se je zval Wolderik ali üdalrik. ) * Samostan sv. Mihaela je bil na severnem bregu Limskega zaliva v Istri jugozahodno od Svetlo vreča Pazinatiškega. odvetniku Jakobu z dovoljenjem svojega sina odstopila opatu Ivanu in drugim njegovim bratom. f„Hac itague oblatione facta eadem domina una cum supradicto Jacobo advocato suo consensu Wodelrki fllii sui investivit damnum Johannem abbatem et reliquos fratres sibi subjectos. ■ "J „Hute largitioni adfuerunt venerabiles viri, id est dominus Engei-marus Parentine civitatis episcopus et Albinus advocatus etc." „Anno dominice incarnationis MXL, regni domini Henrici feticis-simi regis ana VI., mensis Maii die XII., indict ione X"' [Prepis v arhivu mejnega grofa Polesinija. — Kandier, Codice dipl. Istr ad a. 1040. - Schumi, Urk.- und Reg.-Budi, I, 37, St. 30.] Št. 111. Najbrže nepristno.^ 1040 (?), dne 12. julija. Plemenita Wilpurga iz rodu rajnkega istrskega grofa in grofinje podeli 2 dovoljenjem gospoda Wecellina, gospoda Woldorika ter svojih navzočih sinov in hčera cerkvi, postavljeni od opata Ivana in drugih njegovih bratov na bregu Umskega zaliva ter posvečeni od poreškega škofa Engelmara, svoje ne majhno posestvo med Umskim zalivom in zemljo sv. Mavra v PorečuS. {„Igitur qualiter illustrissima domina Wilpurga mater Histriensium totius nobilitatis compos, quondam comitis et comitissa procreata ecclesiam ad honorem Dei et sancte Marie virginis et beati Michaelis archangeli a domno Johanne abbate et reliquis fra-tribus ibidem congregatis super aititudinem ripe sinus, qui dicitur Lemnus ediflcatam, et a domino Engelmaro venerabili Parentino episcopo eadem invitante consecratam humiilima devotione et benignissimo charitatis affectu doptaverat et voluit ante mortem suam omnia sua territoria designare, hec brevis scriptiuncula transmittit notitie futurorum. Dat igitur predicta domina Wilpurga consensu domini Wecellini et consensu domini Woldo-rici et consensu filiorum et filiarum suarum presentium nobilium, qui subterius manifestantur, prefate Dei ecclesie ad substentationem domni Joannis fratrumque suorum et cunctorum eis succedentium unum terri-torium non modicum . .."/ Nato so v listini opisane meje darovanega sveta. — Wilpurga pravi, da je hotela postopati javno ter zato določila rok tridesetih dni [„posuit terminum usque ad dies XXX"], da bi se oglasili tisti, ki bi morda imeli kake pravice na podeljeni zemlji; a nihče se ni oglasil. Zato sedaj prepušča opisano zemljo z dovoljenjem svojega sina Woldorika [„consensu Woldorici filii sui"J po svojem odvetniku Jakobu omenjeni cerkvi, opatu Ivanu in drugim, njemu podložnim bratom. > D&tum )e pokvarjen. Šesto leto Itraljevsnja Henrika IH. je bito teta deseta indlkctja pa leta im:. > Olei dotleno opazko pod :t. no. • T. i. PoreSkc Škofije. St. nt, 112. 77 „Ego Albanus auctoritate imperiali judex Ordinarius et notarius et nunc supradicti domini episcopi Parentini advocatus supradicium instru-mentum dotationis de mandafo dicte domine Wilpurge scripsi et publi-cavi et signo meo consueto munivi presentibus venerabilibus et nobiUbus viris domino Engalmaro Parentine civitatis episcopo et Jacobo advocato supradicte domine Wilpurge." „Anno dominice incarnationis MXXXX., regni domni Heinrid feli-cissimi regis anno VI., indictione X., die XU. mensis Julii." (Carli, flntidiitä Italidie, IV, 259. - Schumi, Urk.-u. Reg.-Budi, I, TO, St. 31.] Št. 112. Nepristno.' 1040 (?), dne 15. septembra. Prepir med poreškim škofom Engilmarom in Ivanom, opatom samostana Marije Device in sv. Mihaela nad Umskim zalivom. [„Cum que-dam questio verteretur inter dominum Engelmarum episcopum Parentine civitatis ex una parte et ex altera parte domnum Johannem abbatem monasterii sancte Marie virginis et sancti Midiaeiis ardiangeli de Lemo."/ Skof je zahteval desetino na zemljiščih rečenega samostana ter ukazal ondotnim poljedelcem, da naj jo prinašajo v škofijsko palačo; ti je pa niso hoteli dajati z izgovorom, da jo morajo vsied opatovega ukaza pod kaznijo dvojne mere odrajtovati samostanu. O tem in še o drugem sta se prepirata. Zarad tega prepira je šel opat k Aziki [„coram domina Azidta"] ter jej povedal, da škof nadleguje ljudi, ki obdelujejo svet, katerega je ona podarila samostanu, ter zahteva (Skof) od njih desetino. Äzika je nato odgovorila, da je treba iti pred kralja. Pozneje so se vsi sešli pred kraljem^ ter se pritožili. Azika je pred njim izpovedala, da je podelila dotično zemljo samostanu Marije Device in sv. Mihaela, opatu Ivanu in drugim bratom, ki žive na bregu Limskega zaliva {„super altitudinem ripe sinus, qui dicitur Lemus"}; tudi je pokazala dotiCni listini 3 ter rekla, da jej škof dela krivico, ker zahteva desetino od Kristusovih rcvežev. Podelila je rečeno zemljo samostanu, da morejo ondotni bratje živeti in sprejemati reveže. < Stein Tudi Benussi (Nel medio evo, str. 545, op. 15!) navaja nekatere točke, ki dokazujejo, da je zapisnik nepristen. Med drugim omenja, da bi se bil ta prepir latiko razsodil pred domačim sodiSCera, kakor se je to zgodilo leta 991. (Cr. II, 5t. 4a9); pol h kralju na Bavarsko tedaj ni bila potrebna. : Kralj Henrik III. se je takrat mudil na Bavarskem, kajti dne 11. avgusta je bil v Reznem, dne 13. novembra pa v Hodistadtu blizu Bamberga. Cfr. Stumpf-Brentano, Reichskanzler, St. 219» in 3200. ' Ol. št. HO in 111. Skof je nato odgovoril, da imata le on in njegov kapitel pravico do desetin. Nazadnje je kralj razsodil, da imajo samostanski bratje pravico do desetin na tisti zemlji, katero sta jim v svojih listinah podelili Azika in njena mati Wilpurga. Nasproti škofu je rekel kralj, da naj rečeni samostan obdrži tiste desetine, katere on (škof) zahteva. Po vsej Istrski pokrajini („per totam provinciam Hystriensem"] imajo samostani sv. Benedikta na svoji zemlji pravico do ondotnih desetin in vseh drugih dohodkov. Ljudje, ki obdelujejo podeljeno zemljo, naj prinašajo desetino opatu Ivanu, njegovim bratom in vsem njegovim naslednikom. Nato se je škof pomiril z Äziko. Ta je odstopila škofu in njegovim kanonikom neko zemljišče „subtus montem Sablonorum", škof jej je pa obljubil, da ne bode nikdar več zahteval desetine na zemlji rečenega samostana. „Anno dominice incarnationis millesimo quadragesimo, regni domni Henrici felicissimi regis anno sexto, indictione decima, die quintodecimo mensis Septembris." [UgheUi, Italia sacra, X, 316. — Mittarelli, Hnnales Camaldulenses ordinis s. Benedict!, II, 88. — Kandier, Codice dipl. Istr. ad a. 1040. — Schumi, Urk,-u. Reg.-Budi, I, 42, St. 32.J Št. 113. Med letom 1039. in 1053. < Adalberon, klerik iz slavne rodovine, in njegov brat Markward, sinova (karantanskega) vojvoda Ädalberona [„quidam illustris prosapiae clericiis Adalbero nomine ei germanus eius Marchwart, duds Adaibe-ronis fllii"], podelita na oltar Marije Device v roke (geisenfeldski) opatici Gerbirgi2 in njenemu odvetniku Erchangerju neki gozd, katerega sta imela v Mosbadiu. Datum manjka. [mon.Boica, XIV, 183, št. 7 (reg.) — Ankershofen, Handb. der Gcsdi. d. H. Kärnten, II", 63, št. 20 (reg.).] Št. 114. 1041, dne 2. maja. Speier. Kralj Henrik III. podeli nekemu Engelskalku tri kraljeve kmetije v Aniški in Paltenski dolini v grofiji grofa Gotcfrida („in vallibus En-setal et ßaltai in comitatu Gotefredi comitis"]. ■ Leta 1030. je umrl vojvoda Adalberon, oCe tu omenjenih bratov (gl. St. 102), leta 1053, je pa klerik Ädalberon postal bamberSki škof. s Samostan Geisenteld je bil na Bavarskem. .yData VL nonas Maii, indiciione Villi., anno dominicae incarna-tionis MXLL, anno autem domni Heinrici tercii ordinacionis eins X////., regni vero IL Actum Spirae.** [Izvirna listina v Deželnem arhivu v Gradcu. — Frölich, Diplom, sacra due. Styriae. I, 15. St. 9. - Zahn, Urk. d. H. Steiermark, I, 58, St. 50.] Št. 115. Med letom 1041. in 1045. i Plemenita Hema, grofinja v Brežah in Tr usnja h, je po smrti grofa Wilhelma, svojega soproga, ter svojih sinov Hartwika in Wi(-helma za časa solnograškega nadškofa Balduina podelila sv. Rupertu^ več posestev v Admontski dolini v ta namen, da bi se tu postavil samostan. 3 Vita Gcbhardl archicp. ct succ., c. 2 (MG. SS., XI, 35): .. inprimis quae matrona quaedam nobilis Hemma comitissa de Frisaco et de Truhsen. post mortem marlti sui Wilhhalmi comitis et filiorura suorum Hartvvici et Willihalmi, tempore Baldwin! ardiiepiscopi sancto Rudperto dedit in valie Admuntina, cum aliis predils ad coenobium ibidem fundandum.** Št. 116. Med letom 1041. in 1060.4 Solnograški nadškof Balduin zamenja z bratoma Ruodkerom in Ernustom neka posestva v Karantaniji I„in partibus Carintif'], Brata dasta v roke nadškofu in njegovemu odvetniku Willihalmu svoje posestvo poleg LazniceS /„quicquid praedii ad Lonsniza habuerunt"!; nadškof pa jima prepusti cerkveno posestvo v Ralt^nbQvqix^ [„quod tunc ecclesia ad Ratinperdi habuitV] in zraven še šest talentov srebra. Naštetih je več prič. Ravno tega dne zamenja imenovani nadškof neko posestvo v istem okraju [„in eodem pago'']. Wolfold in njegov sin Irmfrid mu odstopita svoje posestvo poleg Laznice fjuxta Lonsniza"] in dobita zato v Lob-mingu? toliko zemlje, kolikor je je takrat v istem kraju za polovico davka imel neki Nežič. .. legatum est in villa, qu^ Lomniäia dicitur, tantum agri, quantum tunc in eadem villa quidani Neziz ad dimidium servicium possederat."/ > Leta m\., in slccr dne SS. oktobra ie Balduin postal sotnogra§ki oadSkof, dne 2d lunt){t okoli leta I04is. }e pa umrla grofinja Hema. « To ;e SolnograSkl ccrkvi. * O te] daritvi se steer ni ohranila nobena listina, a na nekaterih drugih mestih se potrjuje, da se je res neka) enakega zvrSilo. tako v zapisniitu posestev Admontskega samostana Plemeniti Waltfrit iz Karantanije [„quidam nobilis vir in Carintia n(omine) Waltfrit"] prepusti soinograškerau nadSkofu Balduinu in njegovemu odvetniku Williiialmu neko posestvo, katero je ime! poleg Sulma v Kapi i 2 [„praedium, quod iuxta Sulpam habuit, in loco Chappella dieto"] ter se s tem osvobodi zakonite desetine, katero bi po cerkvenih postavah moral dajati [„iustam decimationem quam secundum canonum iura dare debuif] nadškofu in njegovim naslednikom od svojih posestev v KraubatuS in Reunu'' [„Chrowata et Runa"] ter od svojih vinogradov na Hengsbergu [„ad Hengista"]^. Vendar naj od teh vinogradov vsako leto odrajtuje po tri maseljce vina [JI! situlas vini"], od posestev pa navadno desetino^, kakršno je prej dajal po obiCaju Slovencev [„solitam decimam, quam ante secundum consuetudinem Sclavorum dederat"]. Ako bi nadškof ali pa kateri njegovih naslednikov pozneje od njega zahteval (kanonično) desetino, sme podeljeno posestvo vzeti nazaj ali naj se mu pa pusti desetina, katero si je kupil. Naštetih je več prič. Datum manjka. [Cod. tradit. Salisb. iz 11. stoletja v Državnem arhivu na Dunaju. — (Klei-maHrn), Juvavia, flnh., 251, St. 14. — Tangi v flrdiiv f. Kunde österr. Ge-sdiiditsqu., IV, 228, op. 74. — Z a h n, Urkundenbudi d. H. Steiermark, I, 66, St. 58 k letu C. 1050. — Hau thaler, Salzb. Urkundenbudi, I, 236, St. 11.] Št. 118. Med letom 1041. in 1060.7 Plemeniti Eppo iz Karantanije [„in Carintia quidam nobilis vir n(omine) Eppo'] se pri solnograškem nadškofu odkupi od postavne in katoliške desetine [„iustam et catholicam decimationem"], katero naj bi dajal od svojih posestev pri Friesadiu, Älgeristetiju in Peckauu2 [„ad Fresaii et ad Algeristeti et Pecali''[, tako da bode odrajtoval le ■ Zastran datiranja glci dolicno opazka pod St. 116. ' Kapla na RemSniku južno od Arno2a na Staicrskcm. Reka Sülm je od Kaple precej daleC oddaljena. ' Kraubat je severovzhodno od Knittelfelda v Murski doUnU * Reun je severovzhodno od Gradca. ' Hengsberg se zoveta gora in vas jugozahodno od Wildona. « Kar sc liče desetine, glej opazko pod 5t. S07. ' Zastran datiranja glej dotiCno opazko pod 51. lio. St. 118, 119. ____m navadno desetino /„soUtam decimamyh katero je tudi že prej dajal. V ta namen prepusti nadškofu in njegovemu odvetniku Willihalmu svoje posestvo pri K a p 1 i blizu Suima [„predium suum ad Chappellun prope Sulpam''/. Ako bi bil Eppo kdaj prisiljen odrajtovati (postavno) desetino, naj dobi rečeno posestvo nazaj ali pa naj ostane pri navadni desetini. Naštetih je več prič. Datum manjka. [Cod. tradit. Saiisb. iz 11. stoletja v Državnem arhivu na Dunaju. — (Klei-mayrn), Juvavia, Anh., 251, St. 15. — Tangi v Hrdiiv f. Kunde österr. Gesdiiditsqu., IV, 229. op. 75. - Zahn, Urkundcnb. d. H. Steiermark, I, 67, St. 58b, k letu c. J050. — H a u t h a I C r , Salzb. Urkundenbudi, 236, St. 12.] St. 119. Äbo, ki se je polastil Ogrskega, je s svojimi četami napadel Ka-rantanijo ter si tu nabral jako veliko plena. Mejni grof Gofefrid, sin Arnoldov, je premagal Ogre, jih mnogo pobil ter jim vzel njih plen. Le malo Ogrov se je moglo skrivaj rešiti. Ko so Karantanci rešili ujetnike, so se veseli vrnili na svoj dom.2 Rnn. Hltahcn. mai. ad a. tCH2 (MG. SS.. XX. 797): „Per idem tempus aliqui de Ungaria egressi Carintheam captivavcrunt innumerabüem praedam. Sed Gotefrido mardiionc supervcnientc et eosdem invadente, omnes occubuerunt praeter paucos, qui latenter effugerunt. Carintani autcm, captivitate recepta, ovantes regressi sunt ad propria." Lamberti Hersfcld. Änn. ad. a. 1041 (MG. SS., V, 152): „Ouban, qui ün-gariorum regnum invaserat, eruptionem in fines Baioariorum et Carentinorum fecit, multamque praedam abegit. Sed Baioarii coadunatis viiibus insecuti, praedam ex-cusserunt, niultisque occisis, reliquos in fugam coegerunt.** Thuroczii Chron, Hung., Hb. 11, c. 36 (Sdiwandtner, Script, rcr. Hung., i, 100): „fiba misit bellatores fortes in Carinthiam, qui plurimos captivos accepe-runt et in Hungariam redicrunt. Gothfridus autem mardiio Austriae^ circa peto-viam^ insultum faciens super eos eorum spolia fertur abstuiisse.^^ Keza, Chron. Hung. (Endlicher, Rcr. Hung, mon., p. III): „(Kba) iratus in-vasit Hustriam et usque in fluvium Trense spoliavit et post hoc reversus est. Tandem quoque misso exercitu in Carinthiam pro spolio faciendo cum inde re-dirent honerosi, Gotfridus Austrie mardiio circa Petoviam insultum facicns super eos, quorum spolia fertur abstulisse." ' Kar se tiCe desetine, primerjaj opazko pod St. 207. * Mcgiscr (Chronica des Ertzh. ChSrndtcn, str 706-708), Valvasor (Ehre des H. Krain, IV b. 277) in äe nekateri soka] obiirno pisali o teh bojih. Razne podrobnosti, katere navajajo, so izmišljene. * Gotefrid je bil mejni grof v Karantanski marki, ne pa na Avstrijskem. * Thuröcz in Kcza govorita o nekem boju, ki se je baj6 vrSII .circa Petoviam". Büdinger (Osterr. Gesdi., str. 430) in Mayer (Die Östl. Alpenländer, str. 9). mislita, da je bil dotiCni boj pri Ptuju na Štajerskem, s se motita. — Steindorff (JahrbOdier, I. m, op. 5), Ankershofen (Handb. der Gesdi. d. H. Kärnten. II, 671) in Hasenöhrl (Ärdilv f. Kunde österr. Gesdi. LXXXII, 488) trdijo z veliko veCjo pravico, da tu omenjeni kraj .rPetovia" |e Püttcn na jugovzhodni slrani Dolenje Avstrije. PfiUen z oko\ico 1« taKtat spadal pod Karuntanijo. » Tiiuröcz in Kcza sta zajemala iz Ann. Aitah. mai., a sta marsikaj nalaS€ po svoje zavila. Zgodovinar ju sme rabiti ie z veliko previdnostjo 1042. 120. Kralj Henrik HI. se je vojskoval z Ogri ter s svojimi trumami baje dospel do Drave.' Änn. Ottenburani ad a. 1042 (MO. SS., V, 6): „Rex Ungariain intrat usque ad Dravum fiuvium." St. 121. Najbrže leta 1042. Oglejski patriarh Popori, o katerem piše menih Gotes-kalk^, da je bil plemenitega rodu, bogat, moder, učen in omikan, je na videz sklenil mir z gradeSkimi prebivalci. Med temi in Oglejčani se je začela živahna kupčija z vinom, žitom, oljem in drugimi stvarmi. To priložnost so pristaši oglejskega patriarha porabili, da so poizvedel! o vsem, kar je bilo potreba. Nato je patriarh Popon zbral vojake ter posamezne izmed njih z obljubami popolnoma pridobil na svojo stran, da so bili pripravljeni storiti to, kar bi želel. Ukazal je narediti štirideset velikih sodov ter v nje spraviti vojake (?), njih oklepe, čelade, ščite in druge stvari, katere so v vojni potrebne. Nato jim veleva, da bi kot trgovci šli v Gr a dež. Pozno naj pridejo v grad, o polnoči naj odpro sode, spravijo vojake iz njih ter potem mesto zažgo. Obljubi jim, da jim pride na pomoč. Njegovi vojaki so tudi storili vse to. Ko so gradeški prebivalci drugi dan vstali in šli po svojih opravkih, so videli, da jim preti od ene strani nevarnost vsied ognja, na drugi pa vsied orožja sovražnikov. Ko je patriarh Popori vide), da so se njegovi ljudje polastili mesta, jim je prišel na pomoč. Pregnal je nasprotnike, razrušil grad, požgal druga poslopja ter nabral mnogo plena, katerega so si njegovi vojaki razdelili med seboj. Potem je šel v mesto, stopil v ondotno cerkev ter tu dobil svetinje sv. Hermagora in Fortunata, sv. Anastazije ter dvainštirideseterih mučenikov. Ostanke prvih dveh svetnikov je dne 12. julija shranil v Ogleju, ostanke sv. Anastazije in drugih svetnikov je pa hotel porazdeliti po samostanih svoje vladikovine. Zaradi tako velikega, ponovljenega cerkvenega ropa sta beneški dožd in gradeški patriarh poslala papežu Benediktu (IX.) pismo. Ä preden je mogel patriarh Popon biti kaznovan zaradi svoje predrznosti, je nečastno umri brez izpovedi in obhajila. 3 » SJcindorff (/ahrbudier. I. (6«. op. 3) trdi, da sc je kral[ z Ogrf vo|skoval poteg Donave. Njegove trume niso priSle do Rabe. Se manj pa do Drave. ' Goteskaik, menih benediktinskega samostana v Benediktbeuernu. je leta 1053. prenesel svetlnie sv. Anastazije iz Verone v Benediktbeuern ter potem popisal razne dogodke, ki so blH s tem prenosom v zvezi. * Glej tudi pismo papeža Benedikta IX., izdano meseca aprila leta 1044. (£t. 1S9), v katerem se (udi omenja, kako je patriarh Popon za časa tega papeža napadel Gradež, ga oropal in požgal ter na zadnie umrl brez izpovedi in obhajila. _ _ _ St. 121.____83 Chronicon Benedictoburanum. Translatio s. Änastasiae auctore Got-schalco, c. 4 (MG. SS., IX. 225): „Post vero multum tcmporis contigit Deo dispcn-sante, ut episcopatum in Aquileia quidam acciperct ex Noricorum provincia nomine Poppo, nobili progenie natus, potens opibus potentiorque sapientia, litteris bene cruditus aliisque artibus non mediocritcr doctus. Is etiam dum non iongum tcmporis inibi perageret, cepit valdc dolcrc, quod supradictorum martiruin patro-cinio privatus esset. Ad nova consilia sese convertit. Simulans se eis aliquid boni facturum esse, iussit pacem fieri, non cordc neque opere sed tantummodo verbo ct mercimoniis ad invicem se copulari, et ut ea re facilis aditus pateret, cumque omnia accepta pace confirmarentur, ac utrique populi ea re laetificarcntur, prae-cepit suis, ut perfidos sibi niercimonio fidos facerent, et quos antecessores sui inimicos habebant, ille sibi amlcos facere dicebat. At illi cunctis illius pracceptis obedientes, paulatim mercimonia illuc portantes, et cito in firmum fedus se coti-iungentes, vinum ferebant illuc in doleis, frumentum in saccis, oleum in lagenis aliaque plurima quae solent a negociatoribus ferri. Igitur dum hec sepe fecissent omniaque bene explorassent, tunc supradictus pontifex ubique milites ascivit, ac singulos singulariter petens, multaque promittens, si ita egisscnt, sicut eos docu-isset, his ita perfectis, precepit sibi dolios ingentes parare 40 et in eos milites ambulare cum loricis et galeis clipeisque ac telis et cum multis aliis quee bellico usui forent necessaria. Illosque iussit, ut quasi causa mercandi irent, intraque castellum sero venirent, mcdiaque nocte vasa frangerent militesque educerent, et illi demum omnia igni traderent. Promisitquc fore se in proximo ad auxilium." Ibid. c. 5 (I. c.): „At ministri iussa conplentes et ad castellum cum omnibus quae supra dicta sunt venicntes, et sicut docti fuerant, intra menia amicabiliter manebant, et circa mcdiam noctem milites de vasis educebant, ac menia undique vi tencbant. In crastino autem dum oppidani laeti snrgercnl propercque et negotia sua secundum morem, nihil mali suspicantes, subito ex improviso viderunt se magnis periculis circumdatos, id est aut igni vivi inicerentur, aut gladiis interfice-rentur. Ille autem. ut promisit, non longe aberat; sed ut vidit oppidum a suis captum, ab insidiis surrexit, suisque auxilio adfuit; qui ut tiiuc venit, sine mora omnes fugavit, castellum destruxit, aliaque aedificia igne consumpsit, victoriam cum praeda et gloria acquisivit, spoliaque sui inter se dividebant. Cumque omnia secundum suam voluntatem perageret, urbemque Ingrediens, ecclesiam inveniens, sanctorumque martyrum Hermadioris episcopi et Fortunat! ardiidiaconi reliquias requirens, eosque inveniens, ad propria loca digno honore summaque gratulatione omnique gaudio una cum sancta Anastasia Christi virgine aliisque 24 martyribus' reducens. die passtonis supradictorum martyrum Ermadioris et Fortunat! propriis locis recondens, sanctam autem Anastasiam cum aliis quos supra memoravimus incondltos servavit, volens eos partire inter monasteria quae sui iuris esse vide^ bantur. CeJebratis autem divtnis officiis, ibidem Deo gratias referebat, qui sibi auxilium praestitit contra inimicos suos, dimisitque omnes ad propria redire cum pace." DanduU Chronicon, lib. IX, c. 7, pars 1 (Muratori, Script, rer. UaJ., XII, 242). „(Popo Aquil. patriarcha) Gradum furtim Ingrediens, cunctis abominabilc cominisit flagitium, videlicet civitatem cum ecclesiis incendit, altaria confregit, thesauros abstulit, et quidquid sb igne remansit, praeter sanctorum reliquias, quas invenire non potuit, paganorum ritu secum detulit. Pro tanto Igitur repetito sce-lere dux et patriarcha Benedicto papae literas mittunt, sed antequam de tanto ausu cogrceretur, sine confessione et viatico ab hac luce turpiter sublatus est." ^ Namesto uU martyribus" bi moralo stati .42 martyribus". Glej Gr. I. Št. 72 in 73. 11* Št. 122. 1042, dne 28. septembra. Takrat je umrl oglejski patriarh PoponJ Njemu jc sledil augsburški kanonik Eberhard, ki je vladal do leta 1048.2 Änn. Äugustani ad a. 1042 (MG. SS., III, 126J: „Poppo patriardia obiit, cul Eberhardus, flugustensis canonicus. successit.*' Herimanni Äug- Chronicon ad a, 1042 (A\G. SS., V. 124): «Poppo pa-triardia Äquilegiensis obiit, eiquc Eberhardus, flugustensis canonicus, a rege pro-inotus succcssit." Chron. fflellicensc ad a, 1042 (Pez. Script, rer. üustr.. I. 224); «Poppe pa-triarcha obiit.** Chronicon patr. KquU. alterum (Rubeis, Men. eccl. Äquil., App., p. 11): „Heberardus patriardia sedit annis V, de quo nihil invenitur dicendum." Nccrol. Seccovicnsc ad 4. kal Oct. = 28. sept. (MG. Necrol., II. 425); „Poppo patriurdia flquil." Nccrol. Ossiaccnsc ad 4. kal. Octobr. (MG. Necrol, II. 446): „Popo patriardia, fundator hulus ecclcsie (sc. Ossiacensls)." Nccrol. Äquilefense ad 4. kal. Octob. (Rubeis. Mon. eccl. Kquil., col. 528): „Poppo patriardia obiit." Necrologium Aquilejense (Leicht v Paginc Friuiane, XV, 65): „Quarto kalendas Octobris dominus Poppo patriarcha obiit, qui XXX stationes in foro ÄquilGjae et XX in portu Piri praedictis canonicis (sc. canonicis eccl. Hquil.) dedit.** Vitae patr. Aquii. ab auctore anonHO^o (Muratori, Rer. Ital. script., XVI, 12): „Hcberardus patriardia huic (sc. Poponi) succcssit. Dies vero ordinationis suae fuerunt anni V et de ipso nihil diccndum invenitur." St. 123. 1042, dne 8. novembra. Ncucnburg.3 Kralj Henrik III- podeli vsled prošnje rezenskega škofa Gebharda in (gorenjeiotarinškega) vojvoda Gotefrida svojemu fevdniku, mejnemu grofu Gotefridu. dve kraljevi kmetiji v Göstingu^ v grofiji rečenega mejnega grofa, Hengest imenovani. K tema kmetijama spadajo razne pritekline ter podloiniki Wengei, Stano, Trevino, Obolom^ in še drugi. („cuidam nostro fideli Gotifredo mardiioni II regales mansos in loco Gestnic et in comifatu Hengest praedicti mardiionis sitos cum omnibus suis pertinentiisy hoc est mancipiis Wengei, Stano, Trevino, Obolom aliisque ad eundem locum respicientibus.'^J „Data VI idus Novembris, indictione XL, anno dominicae incar-nationis MXLIL, anno autem domni Heinrici tercii ordinationis eius XV., regni vero III L Actum Niwenburdi.'' [Izvirna listina v Monakovein. — (Hormayr). Archiv f. Geschichte, XIX (1828), Str. 98. — Mon. Boica. XXlXa, 76, št. 358. - Zahn, Urkundenbuch, I, 60, St. 52. < Listifta papeža Benedikta iX., izdana mescca aprila lete 1044. (gl št. 1S8), omenja, da fe Popon umrl. ne da bi bil izpoveden In obhajan. a Prim. St. J39. ' Tu omenjeni Neuenburg je na NemSkcm poleg Rena, costing je vas severozahodno od Gradca na Stajerskein. 5 Wengei (Venko), Slano, Trevino (Trebln) in Oboloni so slovenska osebna imena. ' ___št. 124.__85 Št. 124. Nepristno.! 1043, dne 6. januarja. Krka. Balduin [„Baldevvinas"], nadškof soinograški, zamenja nekatera posestva z jako plemenito Heme, katera je bila dalj časa vdova, ko jej je umrl njen izvrstni soprog, grof Wilhelm, Capelle sancti Midiaelis in Glodniz, ecclesie sancte Marie et sanctorum confessorum Gregorii Martini in Lvbedingin, ecclesie sancte Radegundis, Capelle sancti Lavrentii in Monte, ecclesie quam aput forum suum Friesadi iam construere ceperat, ecclesiaram sancti Lamberti, sancti Georgii et sancte Margarete in Truhsen per predium suum constructarum sive posthanc construendarum omnia ecclesiastica iura ad nos pertinentia Med pričami je tudi omenjen „supradictus Preziaus, delegator ipsius predii". t,Acta sunt hec anno ab incarnatione domini MXLIJI., indictione XL, VIIL idus lanuarii, celebrantibus nobis epiphaniam domini apui Ourkehouen" [Ponarejena listina iz dobe med 1172. in 1176. v kopijalni knjigi „Äliud Privilegium Baldwin! archiepiscopi" v Zgodovinskem druStvu v Celovcu. — Eichhorn, Bcyträge zur ältern Gcsdi. und Topogr. des H.Kärnten, 1, 185. — fln-kershofen, Handb. der Gesch. des H. Kärnten, IIb. 91, st. 45. — Jaksch, Mon. hist. due. Car., I, 54-57. št. 16.] Št. 125. Nepristno.5 1043, dne 2. februarja. Krka. Hema, ustanoviteljica Krške cerkve, naznanja, da je, ko je po smrti svojega soproga postala vdova ter vsled zločinskega umora izgubila svoje sinove [yyCum marito meo beate memorie viduata ei filiis meis male peremptis orbata"], prepustila vsa svoja posestva cerkvam ter na Krki stopila v samostan [„et habiium religionis Gurke indüerem'']ß Svoje podložne ljudi [„familiam meam"} je odstopila Krški cerkvi tako, da naj vsak prvorojenec, ako se hoče odkupiti od sužnosti, plača opatici ' Glei Gr. H, St. 309. ' Adcgllacco i« severno od Vidma na Furlanskem. ® Primcriaj ta stavek s tistim, ki se nahaja v Gr. II. St. .^20. < Gl. Gr. II. St. 3a&. ^ Ts Jistina je nepristna ter najbrže spisana okoli leta 1200. Kar se tiče njene vsebine, nam ni znan noben zanesljiv vir, ki bi omenjal kaj takega, kar tu eitamo. Jaksch (str. 61) misli, da se je v KrSkc cerkvi zastran oproSčevanja prvorojencev v teku Časa razvila nekaka navada, o kateri so mislili, da jo je vpeljala grofinja Hema. * Pristni vtri nikjer ne trdijo, da je grofinja Hema postala nuna. rečene cerkve pol talenta in 15 penezov. Drugi sinovi se smejo odkupiti, ako to sklene ves konvent. Ministerijali, katere je (Hema) podarila omenjeni cerkvi in ki so take nesvobodne ljudi dobili od cerkve v fevd, ne smejo nasprotovati tej pravici; pač pa naj se prvorojenci osvobode, ako plačajo rečeno svoto. Drugi sinovi se ne smejo oproščevati, da se cerkvi ne godi prevelika škoda. ,,Acta sunt hec apud Gerkehouen anno ob incarnatione MXLHL, indictione XL Ul non. Febr:' (Ponarejena listina v Zgodovinskem druStvu v Celovcu. — Eichhorn, Beyträge zur älteren Gesclt. u. Topogr, des H. Kärnten, I, 185.— Änkershofen, Handb. der Gesdi. d. H. Kärnten, IIb. 92, st. 46. — Schumi, Urk.- u. Reg.-Budi, 1, 15. St. 34. — Jaksch, Mon. hist. due. Car., I, 61, St. 18.] Št. 126. Nepristno. 1 (1043), dn€ 15. avgusta. Krka. Solnograški nadškof Balduin naznanja, da je jako plemenita gospa Hema, soproga rajnkega grofa Wilhelma {„cuiasdam nobilissime domine Hemme comitis Wilhalmi quondam uxoris"J, ki je pa že dalj časa vdova, postavila v čast Mariji Devici cerkev v njegovi škofiji v Krškem okraju na Koroškem /„basilicam in Carinthia in meo episcopatii in pago Gurka dieto''] ter po njegovem nasvetu tudi ondi ustanovila nunski samostan. Izvabila ga je (nadškofa) s svojimi prošnjami iz Solnograda na Krko, da bi tu posvetil novo cerkev. Pri tej priložnosti je Hema v navzočnosti duhovnih in posvetnih gospodov, plemenitašev in neplemenitašcv po svojem odvetniku Switkeru^ podarila rečeni cerkvi kot lastnino vse to, kar je imela na Krki3 s podložniki in drugimi priteklinami [„guicqaid ad Gurkahofun habuit cum mancipiis aiiisgue utensilibus^'J. Svojo daritev je potrdila tako, da je odstopila nekatere podložnike v njih navzočnosti, izročila potem cerkev z vsem, kar jej je že podelila in kar jej je še hotela dati, v varstvo sv. Petra in sv. Ruperta ter prosila, da bi on (nadškof) in njegovi nasledniki varovali tam zbrane nune in njih imetje pred nasilstvom hudobnih ljudi. Äko bi v rečeni cerkvi kdaj nehala božja služba ter bi on (nadškof) ali pa kateri njegovih naslednikov hotel dati cerkvena posestva kakim ministerijalom v fevd ali si jih pa osvojili za svojo rabo, naj ima njen sorodnik Äskuin /„consanguineus eius Asdiuuin"]^ pravico, da za 15 penezov [„XV. nummis''] odkupi rečeni * Ta dokument je ponaredil krški kaplan Konrad lets 1I70. ali pa 1171. Za podlago mu je služil neki pristen spis iz dobe nadškofa Balduina. (Gl. }aksdt, Mon. hist. due. Car.. I, 57.) s Kakor se kaže. ie Hema imela vec odvetnikov. Switkera fe postavila Cez svoja posestva v KrSkI dolini in pri Brežah, Hribona v TruSenjskl dolini severozahodno od VeHkovca, Preslava pa v Savinjski dolini na Južnem Štajerskem. 9 Krka aH Sv. Hema je poleg Krke na severnem Koroškem. * Ta Askuin se omenja Se v nekaterih drugih Hstlnah kot odvetnik KrSke cerkve. samostan z vsemi priteklinami od škofovske oblasfi, mu pripomore do prejšnje svobode ter na novo vpelje božjo službo. Naštetih je več prič. Istega dne nekoliko pozneje, ko je bil oltar posvečen, je podelila Hema po svojem odvetniku Switkeru rečeni cerkvi vsa svoja posestva po Brcški okolici s tržno pravico vred IJn toto tractu Prisadi cum mercatu"] ter v Krški dolini vso zemljo s koloni, gozdno pravico in vsemi stvarmi, katere bi jej (Krški cerkvi) mogle koristiti [„et in Giir-katala terrain cum colonis et iure forestario et cunctis rebus que usui ecciesie fieri possunt"]. Izvzeti so le naslednji podložniki s svojimi ženami, otroki in zemljo, na kateri prebivajo: „Ädalpurch, Engilpreht, Ysac, WIfram, Älbker, Röthart, Ögast, Ödalant, Sigibolt, Äzili, Izo, Me-ginpoto, Gerolt, Sicco." — Tudi je bil izvzet tisti fevd, katerega je imel njen ministerijal Engildeo zraven Brež [„iuxta Prisadi"]. Vse drugo je darovala, kar je potrdila s prej naštetimi pričami, katerim so se pa pridružile še nekatere druge. Istega dne je Hema po svojem odvetniku Aribonu pod naštetimi pričami podelila Krški cerkvi vas Striholce in pa dvor, kateri se nahaja prav pod Trušenjskim mestom' [„Heistrichesdorf et subur-banam curtem que proximo urbi Truhsine subiacet"/, ter 40 kmetij, katere spadajo pod rečeni dvor. Tudi je podarila Geroltesdorf in pa vse tisto, kar je imela po Bavarskem. Tem daritvam je po svojem odvetniku Prešla v u [„per manum advocati sui Pretzlai"/ pridružila vse to, kar je imela v Savinjski dolini [„in Sovnitafj. Izvzete so bile štiri vasi, namreč Drami je, Hotunje, Kameno in P on i k va^ ter v isti okolici tik Save neko posestvo, katero je že v neki drugi pogodbi odstopila 3 /„subtractis ////. villis ita nominatis Teramperdt, Chotuna, Steindorf, Sirdosege et predio quod mihi in eodem tractu iuxta Söuuam sub quadam placitatione dimi-seraf'J. Na zadnje je še enkrat po svojih odvetnikih in po naštetih pričah potrdila vse daritve ter izjavila, da hoče prepustiti imenovani cerkvi vse to, česar ne bi do svoje smrti prav izrečno podelila komu drugemu. To se je zgodilo dne 15. avgusta, ko je nadškof praznoval praznik Marijinega vnebovzetja ter posvetil omenjeno cerkev. Pri isti priložnosti je tudi posvetil od duhovnih in posvetnih gospodov izvoljeno opa-tico Ito, katera je prišla iz samostana sv. Erintrude v Solnogradu. * TruSnjc so na KoroSk«iu od Vetikovca proti severozahodu. V vseh Ireh TruSnjah, v Gorenjih, Srednjih in Spodnjih, se dandanes nahajajo razvaiine gradov. Blizu Gorenjih in Srednjih TruSenj so Striholce (nem. Gattersdorf;, itatere ta listina imenuje Heistridiesdorf. ' Teramperdi so Dramlje, ki lc2e na Štajerskem cd Ponikve proti severozahodu. Chotuna so Hotunje pri Ponikvi, Sirdosege pa Ponikva ob Ju2ni železnici. Steindorf je vas Kameno od Ponikve proti jugozahodu. ' Namiet Rajhenburg. Gl. St. 124. „Acta sunt hecXVIU. kalend. Septemb. celebrantibus nobis assump-tionem sancte Marie." (Ponarejena listina v Zgodovinskem druStvu v Celovcu. — Eichhorn, Bey-träge zur älteren Gesch. u. Topogr. des H. Kärnten, I, 176—181. — flnkershofen, Handbuch der Gesch. d. H. Kärnten, IIb, 89, St. — Jaksch, Mon. liist. due. Carint., I, 57, St. 17.) Primerjaj tudi: Vita Chunradi ardiiep., c. 4 (MG. SS., XI. 64): . . ubi (sc. in ecclesia Gurcensi) mulier nobilissima et ditissitna, Hemma nomine, abbatiam monialium con-struxerat: quibus ut dicitur post aliqua tempora propter vitae et ordinis regularis sterilitatem et ex ordinatione deletis canonici successerunt." Št. 127. 1043, dne 1. oktobra. Rezno. Kralj Henrik III. podeli svojemu fevdniku Adalramu tri kmetije v Ramarsstetinuležeče v (Karantanski) mejni grofiji ter v grofiji mejnega grofa Hrnolda /„... Adalrammo fideli nostra tres mansos in loco qui dicitur Ramarsstetin in proprium tradidimus, sitos in Mardiia et in comitatu Arnoldi marchionis"]. „Data kal. Odobriš anno dominicae incarnationis MXUII., indic-tione XI., anno autem donini Heinrici tercii ordinationis eius XVI., regni vero V. Actum Radisbone." (Izvirna listina v Deželnem arhivu v Gradcu. — Frölich, Diplom, sacra due. Styriae. I, 17, St. 10. — Zahn, Urkundenbuch des H. Steiermark, I, 62, St. 54.] Št. 128. 1044, meseca aprila. Rim. Papež Benedikt (IX.) naznanja, da je furlanski prelat Popon [„a Poppone Forojuliensi praesitle"] za časa njegovega prednika Ivana (XIX.) učinil gradeškemu patriarhu Urzu [„Ursonem Gradensis ecclesiae novae Aquilejae patriardiam"j sramotno krivico. Rečeni Popon je napadel Gradeško mesto [„Gradensem civitatem"] ter se ga z zvijačo polastil. Potem je po načinu poganov oplenil cerkve, razrušil oltarje, odnesel zaklade in razdejal samostane. Ko je zvršil toliko sramotnih dejanj, se je obrnil do Apostolske stoiice ter po svojih poslancih zahteval, da bi od nje s posebnim privilegijem dobil GradeSki otok [„de Gradensi insula"/, zastran katerega je obljubil, da hoče po pravici in kanoničnih postavah dokazati iz starih listin, da je njegov. Vsled tega je tudi dobil nov privilegij pod pogojem, da dokaže, kakor je obljubil, da je otok res njegova lastnina, ako bi nastala kaka dvomljivost zastran njega (zastran otoka).2 To se pa ni zgodilo. Gradeški patriarh Urz je najprej poslal svoje poslance v Rim, pozneje se je pa osebno pritožil pri Apostolski stolici ■ Rainars$t«tin se je zval neki kraj na Gorenjem Štajerskem. ' Gl. St. 60 In 65. zarad napada na Gradeško mesto. Ko je bil Popon poklican, da bi dal zadoščenje, kakor je bii obljubil, ni hotel priti blizu in tudi ni mogel iz starih privilegijev dokazati, da jc rečeni otok njegova lastnina. Ker ni mogel izpričati, kar je bil obljubil, je bila listina, katero je dobil pod imenovanim pogojem, uničena. Zastran te zadeve je sklical papež Ivan (XIX.) sinodo v cerkvi sv. Silvestra, kamor je tudi prišel gradeSki patriarh Urz ter prinesel s seboj mnogo privilegijev, kateri so se nanašali na njegovo metropo-litansko cerkev in njene pritekline. Dotične privilegije so GradeSki cerkvi potrdili papeži Pelagij (II.), Gregor (I.), Honorij (I.), Stefan (III.), Gregor (II.). Leon (III ), Sergij (II), Leon (IV.), Benedikt (III.), Adrijan (III.), Bonifacij (VI.), Roman, Teodor (II.), Anastazij (III), Ivan (kateri?), Silvester (II.) in Sergij (IV.). Vse to je papež Ivan (XIX.) marljivo proučil, potem vsled slno-dalnega sklepa potrdil stare privilegije ter dal spisati tudi nov privilegij, s katerim je zaukazal, da ne sme zarad Gradcške patriarhije [„de prae-(iicio patriardiatu Gradensi"! in njenih posestev nihče vznemirjati in nadlegovati patriarha Urza in njegovih naslednikov. Rečeni patriarh in njegovi nasledniki naj mirno in brez kakega nasprotovanja gospodujejo po svoji patriarhiji. 1 Nato je papež Ivan (XIX.) poslal Poponu pismo z ukazom, da naj pod prisego treh oseb povrne gradeškemu patriarhu vse to, kar mu je bil vzel. Popon pa ni hotel tega izvršiti, pač pa je s pomočjo nekaterih oseb dobil po zvijači privilegij, v katerem sta se mu zagotovili stalnost njegove (Oglejske) cerkve in zavisnost Gradeške patriarhije. /„... guod non solum iion adimplevit (sc. Poppo), sed etiam contra divinum ius et sanctorum patriun sancita, quibusdam in/ioneste sibi suffra-ga/itibus, Privilegium fraudolenter impetravit de stabiiitate suae ecclesiae et Gradensis patriardiatus subjectione."] Papež Benedikt pravi, da je Popon tudi za časa njegovega (Bene-diktovega) vladanja učinii eno krivico za drugo. Napadel je na skrivnem Gradeško mesto ter tu izvršil več sramotnih dejanj. Požgal je mesto s cerkvami vred, razrušil oltarje, odnesel zaklade ter po načinu poganov vzel s seboj, česar ni uničil ogenj. Zarad tako velikega ponovljenega cerkvenega ropa se je gradeški patriarh s posebnim pismom pritožil pri Apostolski stolici, kamor se je obrnil tudi oglejski patriarh. A preden je bilo mogoče tega zarad njegove predrznosti kaznovati, je umrl neizpovedan in neobhajan.2 Pozneje so k njemu (k papežu) poslali svoje poslance gradeški patriarh Urz, beneški in dalmatinski dožd Dominik Contareno in pa beneško ljudstvo ter so prosili, da bi se z njegovo (papeževo) pomočjo I Gl. St. Si » Prim. 5t. isi. povrnilo Gradcški cerkvi vse, kar jej je liilo vzeto, in da bi se uničil privilegij, s katerim se je Poponu zagotovila zavisnost Gradeške patri-arhije. Tudi so prosili, da bi (papež) ponovil in potrdil privilegije svojih prednikov, kateri (privilegiji) se nanašajo na stališče Gradeške cerkve in na njena posestva po Beneškem, Italskem kraljestvu in Istrski grofiji [„infra Venetiae vel Ualici regni ditionem seii in comitatu /stri-ensi"l, namreč da bi potrdil vse, kar imajo gradeški patriarhi v Rialtu, Malamoccu, Jesolu, Pinedi', Cittanovi, na zemlji Gradeškega mesta, v Morsanu, Gajazzu, na Zemole'^, deloma na zemlji oglejski in ob morski meji, potem v Istri, Trstu, Kopru, Piranu, Novem gradu, Po-reču, (Rovinju), Pulju, pri gradu Sv. Jurija in po drugih krajih, dalje v Bologni, Romaniji3, Ravenni, Riminiju, Pesaru ter Se po drugih krajih Ifalskcga in Beneškega.* („... in Rivoalto, in Methamauco, in Equilio, in Pineto, in Civitate nova, in confinio suae jam dictae civitatis Gra-densis, seu Ursiano\ vel Oajazzo, in Zemulis, partim in territorio Aqui-lejae et in marino termina, in Istria, in Tergeste, Justinopoli, Pirana, item in Civitate nova, Parentio,... 6, Pola, atque in castello S. Georgii et in reliquis locis tam infra, quam extra seu in Bononia vel Romania, Ravenna, Arimino, Pensauro, sive in quibuscumqae locis Italici regni seu Venetiae."] — Papež pravi, da je rad ustregel njih prošnjam, ker je videl, da so pravične, in zato je zbral v Rimski cerkvi [„in Romana ecclesia"} sinodo, katere se je udeležilo kakih 19 škofov ,ter mnogo dijakonov, .kardinalov, opatov in drugih duhovnikov. Na tej sinodi je papež po nasvetu zbranih sobratov podelil gra-deškemu patriarhu Urzu privilegij, s katerim je po zgledu privilegijev prejšnjih papežev določil, da naj bo patriarhija za večne čase združena z Gradeško cerkvijo. Urz in njegovi nasledniki naj kot metropoliti in patriarhi svobodno izvršujejo svojo službo. Na posestvih Gradeške patriarhije ne sme noben drug patriarh, nadškof, prošt, dekan, vicedom, vojvoda, mejni grof, grof ali podgrof izterjavati kake stvari; javni sodnik ali kaka druga sodnijska oseba ne sme delati sile ter napadati ali kako drugače nadlegovati patriarha Urza in njegovih naslednikov, njegovih cerkva, farä, samostanov in raznovrstnih podložnikov. Gradeški patriarhi naj to, kar so dobili, obdrže brez kakega nasprotovanja. Tisti privilegij pa, katerega je furlanski prelat Popon po zvijači dobil od Apostolske stolice zastran zavisnosti Gradeške patriarhije, naj popolnoma izgubi svojo veljavo, ker nima nobene kanonične podlage. Na koncu listine so imena navzočih škofov našteta. < .In Pineto- je sedanji otok Pineda pri izlivu Taljamenta. ' Kje so Riaito, AValamocco. Jesolo, Cittanova. Morsano, Gajazzo in Zenioie, glej £t. 6f,. ^ Komanija )c pokrajina v Italiji med Padom, jadranskim morjem in Apenini. Gl. St. C6. ^ Namesto »Ursiano" bi najbrže moralo stati ..Mursiano-. Tu prej i(o ne manjka tieseda .Raflunio". Gi. št- 68. .. mense Aprili, indict XII— „Sicut plurimum/' (Ughclli, Italia sacra, V. 1113. — Mansi, Concil. coll., XIX. 605.-Coc-quelines, BullHrum privileg. ac dip]. Rom. pontif. ampl. collectio, 1, 350. — Migne. Patrolog.. Scr.lat.. CXU, 1362. - Jaff Reg. potit. Rom., St.4114 (3129.)J Primerjaj tudi: Danduli Chronicon, lib. IX, c. 7, pars I (Muratori, Script, rer. Ital., XII, 242): .Deniquc hi (sc. dux ct palriarcha Gradcnsis) Benedictum abbatem sanctae Trinitatis de ßrundolo, Joannem Stornatum et Gregorium Clericum nuncios papae delcgant. et irritationem privilegii a Popone obtenti cum ablatorum restit et suae sedis approbationem requirunt, et petita ex synodali censura a papa ob' tinent. Tunc dux urbetn (Gradensem) diruptam cum ccclesiis reparare studuit." Št. 129. Nepristno. 1044. Eno leto pozneje [„ami vero circuio transacto"]'^ podeli (grofinja) Hcma po svojem odvetniku Aribonu z dovoljenjem svojih klerikov in lajikov cerkvi Marije Device (na Krki) in ondotnim nunam Stari dvor^ in dvor sv. Jurija-* s poslopji, podiožniki in hišo, v kateri so ženske predle predivo, potem štirideset davku podvrženih kmetij, ki služijo rečenima dvoroma, ter vse vinograde v Trušenjski grofiji in v Ostrovici razen dveh v kraju, ki se zove „Pandi". /"„... Altanfiofet curtem sanctiGeorii cum edificiis et mancipiis cum ^iniceo cum pratis ... et insuper XL tributarias hobas ad predictas duas curtes servientes et quicquid vinearum in Truhsinensi comitatu et in loco Osteruuiza diclo habuit duabus tantum vineis exceptis in loco qui dicitur Panch sitis"J Navedenih je več prič. Istega dne podeli Hema z dovoljenjem svojih klerikov iii lajikov cerkvi Marije Dcvice (na Krki) ter nunam in duhovnikom, ki tam služijo. Skrljevos in še druge vasi. /,Mno eodemgue die cum devoto clericorum ac laicorum consensu sub eisdem etiam testibus Chrilouua cum aliis villis quovis iure possessis tradidit ad altare sancte dei geni-iricis Marie et sanciimonialibus ac clericis eidem altari servientibus in propria atem.**J Datum manjka. (Ponarejen dokument v Kapitelskcm arhivu na Krki (KoroSko). — Eichhorn. Beyträge zur ältcrn Gesdi. u. Topogr. des H. Kärnten, I, 182. — Hnkers-hofen, Handb. der. Gescii, d. H. Kärnten. II», 90. St. 44. - Jaksch, Mon, hist-due. Car., I, 60, St. 17.| ) Zastran Casa. v katerem se je ta sinoda vrnila, glej Neues Archiv, V. 200, St. 2. * Cerkev na Krki so posvetili najbrže leta (gl. $t. ižC). Eno leto pozneje se je vršila ;;gora| opisana podelitev. » Stari dvor (flithofen) je trg jugov2hodiio od Brež na severnem Koroškem. * Sedanji St. Georgen na Krki vzhodno od Strassburga. ^ Skrljevo je pri St. Rupertu na Kranjskem. Št. 130. Nepristno.' 1045, dne 27. maja. Krka. Solnograški nadškof Balduin razglasi testament plemenite Heme, vdove po grofu Wilhelmu /„nobilis domina Hemma vidua comitis Wil-lehalmi"}. Ko je Hema z njegovo (nadSkofovo) pomočjo in s pomočjo svojih poslancev dobila od papeža in cesarja potrditev tega, kar je ukrenila s svojimi posestvi, ga je (nadškofa) poklicala k sebi, ko se jej je vsled slabosti bližala smrt, ter mu po nasvetu svojega odvetnika, grofa Askuina, („cum consilio advocafi sui comitis Asdmuini"] in svojih fevdnikov odstopila vsa tista posestva, katera so jej še ostala po ustanovitvi ženskega in korarskega samostana na Krki [„post institu-tionem sanctimonialium et canonicorum in Gurkahouin"], potem vse tisto, kar je podedovala po svojem soprogu in po svojih sinovih, z vsemi trgi, peneznicami, colnino, solinami, vsakovrstnimi rudniki itd. l-cum foris, monetis et theloneis, cum salinis et fodinis cuiuslibet me-talW], dalje vse tisto, kar so jej podelili cesarji in kralji, ali pa, kar je podedovala po svojih starših, z vsemi pravicami, katere je imela ali pa dobila na podlagi listin rimskih cesarjev in kraljev, namreč Ar-nulfa2, Ludovika3, Otona (11.)^ Henrika (II.)5 in Konrada (II.)6 ter tudi te listine. Ministerijali so v navzočnosti rečene Heme in njega samega (nadškofa) obljubili opatici Iti [„Ita"]. izvoljeni od nun, duhovščine in ljudstva, da bodo vsakikrat opatico volili nune, duhovščina in ljudstvo, ako se ne napravi kaka izjema od strani rimskega cesarstva. Akoravno je Hema njemu (nadškofu) in njegovim naslednikom izročila imenovani kraj z vsemi priteklinami v varstvo, je vendar določila, da naj imajo opatica, konvent in pa ljudstvo pravico, da za petnajst penezov osvobode samostan rečenega varstva ter ga postavijo pod pokroviteljstvo papeževo ali pa njegovo usodo prepuste cesarjevi razsodbi, ako bi dedno odvetništvo [„hereditaria advocatia"] omenjenega samostana prenehalo, ali pa, ako bi on (nadškof) ali kateri njegovih naslednikov si po sili prilastil samostanskih posestev ali pa samostanu na kak način zmanjšal ugled. Ondotni kanoniki naj dobivajo svojo hrano iz skupne zaloge, katero imajo nune; kar pa še potrebujejo za življenje, naj prejemajo od ' Ta listina je bila spisana med letom 1300. in 1203. Ponarejevalcu je za podlago služila nepristna listina pod St. 136. Solnograški nadškof Balduin ni nikdar izdal kake take oporoke, kakrSno imamo tu. O grofinji Hemi vemo, da je umrla dne 39. junija (gl. št. 1.^1); ne vemo pa, katerega leta se je to zgodiio. > Glej Gradivo II. St. Sui>, .110 In 320. ' Glej Gradivo II, SI. 336. ' Glej Gradivo II, St. 4Ö1 in ilo. > Glej listini pod St. 33 In 36. ' Glej listini pod St. 68 In Si. n St. 130, 15U t52. Šestih, zraven samostana ležečih kmetij v Hölleinui, Hirtu^, At ni vesi3 Žalnji vcsi^, Gosinjah^, Mirinsdorfu«» in Heimschuhu?. /„Dccrevif preterea, iit prefafe institutionis canonici de communi promptu-ario santimonialium victiialio percipiani, cetera vero vite neccessaria de prediis subscriptis sex scilicet hubis iuxta monasterium: Prodipat, Hardly Äzindorf, Saldiindorf, Gensidorf, Mirinsdorf, Amiscadi speciali-ter sibi ministrent/'I Tudi prepusti Hema solnograški cerkvi dva vinograda s pripadajočimi posestvi v Pandiu, „Acta sunt hec aput Gurkahouin anno dominice incarnatlonis MXLV.y indictione XnU VI- kalend. lunii." iPonarejcna listina v Zgodovinskem društvu v Celovcu. — Marian, Austria sacra, nie. 485. — Eichhorn, Beyträge, II, 103. — (Hormayr) Hrchiv f.Geographie. XIX (1828), Str. 211. ~ Ankershofen. Handbuch, Hb, 93. St. 48. — Jaksch, rtVoti. hist. due. Car.. I. 62. St. 19.] Št. 131. Okoli leta 1045., dne 29. junija. Takrat je umrla grofinja Hema, soproga savinjskega grofa Wil--helma, ki je ustanovila več cerkva ter jih bogato obdarovala. Necrologium s. Budbertl Salisburg. (A) ad 3. kal. ]ul. = 29. jun. (MG. Necrol- II, 147): ^Hema com» de Curka ob." Necrologlum Admuniense ad 3. kal. Jul. (MG. Necroi., II, 298) r ^Hcmma coma." Necrologium Osslacense ad 3. kal. Jul. (MG. Necrol.. H. 445): „Hemma coma, fundatrix ecclcsie Gurckccnsis.* Necrologium Gurcense (A) ad 3. kal. Jul. (MG. Necrol., II, 451): „Hemma comitissa, fundatrix Gurcensis." Ibid. (B) ad 5. kal. )ul. (1. c.): ,Fit commemoratlo bcat^ Hemme fundatricis nostre." Necrologium Novae Cellae Brixinensis ad XiV. kal ]uUi ~ ^8. jun. (MG. Necrol., 111, 33): ^Hemtna fundatrix ecclesic Gurzensis." Št. 132. 1045, dne 7. decembra. Fritzlar. Kralj Henrik III. podeli solnograškemu nadškofu Balduinu svoje posestvo v LeitersdorfuS v grofiji mejnega grofa Gotefrida ter v gozdu » Hö'.lein Je vas zahodoo od Brc2. Hft«tm aVi H5U je ncmSW \ztaz za pokvarjeno slovensko besedo »Prodipflt" ss. Prepad. « Htrl sc zovc neka vas pri Brcžah. Ankershofen (Ardilv f. ICunde österr. Gesdi.. H. 324.) misli na Heerd pri Strassburgu na Koroškem. ' .Ažindorf je Afna ves (Attendorf) pri Vovbrah. * ..Saldiindorf" je sedania Zalnja ves (nem. Saldicndorf) severozahodno od Velikovca prr Slov. Si. Mlheiu ^ »Gensidorf' so Gosinje (Gänsdorf) severozahodno od Velikovca pri Važenbergu. ^ Kafera vas se i« 2vala »Mirinsdorf*, ni znano. * Helmschuh (Amiscach) ie vas pri Lipnicl na Staierskem. * .Liutoldasdorf" j« sedanji Uitersdorf pri Predingu poleg Laznic« na Štajerskem. Sausalu tik reke Laznice [„tale preditim quale visi sumus Liutoldas-dorf habere, in comitafu Gotefridi mardiionis et foresto Süsel iuxia lifus Losnicae (flumi)ms sitam''!, „Data Vil. idiis DecembriSy anno dominicae incarnationis MXLV., indictione XülL, anno autem domni Ileinrici tercii ordin(ationis eins XVHL, regni vero Vil) Actum Fritislare''. [Izvirna listina, nekoliko poškodovana, v Državnem arhivu na Dunaju. — (Kleimayrn) Juvavia, flnh.. str. 232. St. 95. — Zahn. Urkundcnbudi d. H. Steiermark. I, 63. St. 55.] Št. 133. Okoli leta 1045. Mantovski Skof Marcijan obljubi oglejskemu patriarhu Eberhardu in njegovim naslednikom zvestobo in pokorščino.^ Evangeliarium AquUejense (Rubeis, Mon. eccl. Aquil., col. 527); .Polli-ccor alque promitto ego Marcianus sanctae Mantuanae ecclesiae futurus episco-pus, me fideiem et obedientem esse s. Äqiiilcgensi ecclesiae et tibi domno He-verardo patriarchae tuisque successoribus secundum ordinem meum, salva fidelitate Heinrici regis." Št. 134. 1046, dne 25. oktobra. Pavia. Sinoda v Paviji v navzočnosti kralja Henrika III. ter mnogih nadškofov in Škofov. Tu se je določilo, da naj ima na sinodah in cerkvenih zborih veronski škof svoj sedež na desni strani oglejskega patriarha. Na sinodi sta bila med drugimi navzoča „Eberardus Aquilejensis patriardia" in pa „Adelgerus Istricensis (sc. cpiscopus)".^ „Anno dominicae incarnationis MKLVL, indict. XIoctavo kalen-das Novembhs, re^rnante domino nostro invictissimo rege Henrico III'' [Ughelli, Italia sacra, V. 760. - Mansi, Concil. coll., XIX, 617.] Št. 135. 1046, dne 20. dcccmbra. Sutri. Sinoda, na kateri sta bila papeža Silvester III. in Gregor VI. odstavljena. Oglejski patriarh Popon se te sinode ni udeležil.^ Bonitho ad amicum, lib. V (jaffe, Bibl. rer. Germ., II, 627]: „Sicque per-gcntes simul vencrunt ad Sutrium ... Igitur collecta sinodo .. . Inter quos tunc forte adcrat Poppo Äquileiensis patriarcha." • Zastran vsebine primerjaj tudi St 78. » Ädelgcr je bil tržaSkI Skof. » Stati bi moralo .indict. XIV." * Kar Bonitho tu trdi zastran oglejskega patriarha Popona. je napatno. kajti ta je 2e leta> i042. umrl. (Gl. St 122.) 96________St. 136. 137.______ Št. 136. 1047, okoli 5. januarja. Papež Klemcnt (H.) naznanja, da je med drugimi stvarmi, katere je izvršil v začetku svojega papeštva, na sinodi, zbrani okoli 5. januarja [„circa nonas Januarlas"*}, tudi rešil vprašanje, kdo naj sedi na njegovi desni strani. To vprašanje se je večkrat pretresavalo pod prejšnjimi papeži in tudi na rečeni sinodi je med ravennskim in milanskim nadškofom vsled tega nastal prepir tako, da je še oglejski patriarh godrnjal. Papež pravi, da je vsak hotel sedeti na njegovi desnici, a on (papež) pa ni vedel, komu naj gre ta čast. V začetku prvega dne ni bilo milanskega nadškofa na sinodii Ko je pa proti koncu dneva prišel tja, je hotel sedeti na njegovi (papeževi) desni strani. Oglejski patriarh in ravennski izvoljeni nadškof [„electus"] sta se mu upirala. Nastal je med njimi zaradi sedeža prepir, katerega je hotela sinoda takoj poravnati, kar se je tudi zgodilo. Prečitali so najprej imenik nadškofov, ki so se udeležili sinode papeža Simaha, potem privilegij papeža Ivana (I.) in pa privilegij papeža Ivana XIX. Tudi so se za ravennskega nadškofa potegnili portski^ škof Ivan, papežev kancelar Peter in brixenski škof Popon ter na zadnje vsa sinoda. Nato je papež s posebnim pismom prepovedal, da ne smeta milanski nadškof in oglejski patriarh zaradi sedeža na njegovi (papeževi) desni strani napravljati nikakega prepira. Tudi je določil, opiraje se na stare naredbe, da naj ravennski nadškof sedi na njegovi desnici; ako bi bil pa cesar navzoč, naj ima svoj sedež (ravennski nadškof) na njegovi (papeževi) tevici.2 Datum manjka. — „Qüod propulsis" [U g h ein, Italia sacra, 11, 361. - Mansi, Condi, coll., XIX, 625. — Coc-qu el in es, Bullarum privil. ac dipl. Rom. pontif. collcctio, I, 357. — Migne. Patrolog., Scr. lat., CXUI, 581. — Jaffc, Reg. pont. Rom., St. 4141 (3147, 3^5).l Št. 137. 1047, dne 7. junija. Speier. Takrat je grof Weif, ki je bil na Svabskem doma, postal vojvoda karantanski. Herimaani Äugien. Chronicon ad a. 1047 (MG. SS., V. 127): „imperator... pentecostes sollemnia Spirae celebravil, ibique colloquium cum regni prin-cipibus habuit.. . Quo tempore Weif comitem, Suevlgenam, Weif dudum comitis filium, Carentani ducem promovit." Historia Wclforum Weingartcnsis (MG. SS.. XXI, 461): „Genuit (sc. Gu-elfo) et filium sui nominis Guelfum, virum per omnia probatum; qui ducatum Ca-rinthiorum et mardiiam Veronensem adquisivit et strennuissime rexit." » Porto je bll kra) pri izlivu reke Tibcrc v morje. * To buJo so nekateri po krlvtct pripisoirali proHpapežu Kteinentu IH (Gl. Muratori, Rer. It. scrjpl., t. 583. - Mansl, Cone. coll., XX, .'>94. — Migne, Patr., CXLVHI, 828.) Z ozlrom na lo, Pravilna oblika za .Clrmmab* |e bila najbrie v ..Crvenah*. Kraj je dobil svoje ime od besede Crven = rot. Izraz R itcnmann je nekak prevod prvotnega imena „v Crvenah". * Letnica „10-19' pri zgoraj navedenih virili nas ne sme motiti. Taifrat so začenjali leto z božičem, dandanes ga zaceniamo z novim letom. Gotebold (e o božiCu leta ICHS., ne pa leta 1049. postal oglejski patriarh. Njegov prednik Eberhard je le malo prej umrl, in sicer leta 1018. (gl. št. IM), ne pa leta 1049. 98 St. m. 141. Hcrimanni Äug. Chronicon ad a. 10'49 (MG. SS., V, 128): „Gotcbaldus Ncmctensis praepositus* Aquilcgiae patriardia post Ebcrhardum, his diebus de-functum, ab imperatore proinovetur." Bcrnoldi Chronicon ad a. 10^9 (MG. SS., V, 426): „Imperator. . . Gote-baldum Äquileiae patriarcham, post Hcberhardutn nuper dcfunctum, promovit." Chronicon patr. Aquil. alteram (Rubels, Mon. ecd. Aquil., App. p. 11): „Gotepoldus patriardia scdit aniiis XVII.' Qui etiam de Gradensi piebc prociamavit: €t tarn per Älcxandrum II. quam per Henricum imperatorcm 111.2 dicta plcbs adjudicate est: et per utrosque super XVI episcopatus praedlctos et de regalibus data potcstas. Hic construxit monasterium s. Stephani de Hquilegia, in quo erant canonici reguläres, nunc autem seculares. Huic etiam concessit et dedit dictus Imperator ducatum Forojulii et mardiiam Istriae^ et multa alia largitus. Super ejus monu-mentum in Äquitegia hi versus scripti sunt; ,Hic Gotepoldus jacet miser in monumento Hic praesul dictus nomine, non merito, Sed quia mortal's me pejor non erat ullus, Christe fili, miserere mei. Ä morte perpetua libera Domine. Crux mihi sit requies, Et crux mihi sancta salus." Vitae patr. Äquil. ab auctore anonnmo (Muratori. Rer. Ital. script., XVI 12): „Gotpoldus patriardia successit huic (sc. Heberardo), et scdit annos XVII, qui etiam de Grado insula prociamationem maximam fecit, cui tam per Älexandrum papam secundum, quam per Henricum imperatorem tertium dicta plebs cum insula adjudicata est ecclesiaeflquilejensi et per utrosque est sibi data potcstas super XVI episcopatus, videlicet Tarvisinum, Paduanum, Viccntinum, Mantuanum. Bri-xienscm, Tridentimim, Crapulanum, Concordiensem et sie de singulis. Sub cujus tumba marmorea hoc epitaphium scriptum est: «Hoc ego GotpoJdus jaceo miscr in monumento Heic praesul dictus nomine, non merito. Sed quia mortah's me pejor non erat ullus Fili Christe Dci nunc miserere mei. Ora pro famulo sancta Maria tuo Perpetua a morte libera me, Domina. Crux mihi sit requies, crux mihi sancta salus." Št. 141. 1049, o božičnem času. Takrat jc umrl Gotefrid, mejni grof Karantanskc marke, katerega so njegovi sovražniki obkolili in umorili. Änn. Ältahen. mal. ad a. 1050 (MG. SS., XX. 804): „Tum (sc. natalc 1050) marchio Gotefridus, ab iniquis circumventus, innocens misere occiditur." * Gotebold je vladal od 36. decembra leta I04d. pa do leta iocs., torej manj kot sedemnajst let. 9 Prav za prav kralj Henrik IV. Gl. St. 223. » Furlansko in Istro je dobil od kralja Henrika IV. leta 1077. patriarh Sigehard. Neresnična je trditev, da je 2e patriarh Gotebold imel te dve deželi. St. 142, 145. 99 Št. 142. 1050, dne 26. maja. Vicenza. Razsodba ka r an ta nskega vojvoda Wclfa v mestu Vicenzi [„dum ... in civitate Viceniia ... in iudicio residebai domnus Vvelfo dux. .'7 na korist brescianskemu samostanu sv. Juiije. „Sign, f manus domnus Vvulfo dux qui hue Signum crucis feci." y,Factum est hoc anno millesimo quinquagesimo, anno imperii domini Einrici secundi hie in Italia quarto, septimo kalendis Juniis, indie-fione tercia." lOdorici, Storie Bresciatie, V, 63, St. 62 iz izvirnika, ki se nahaja v Bresciji.] Št. 143. Med letom 1050. in 1063.» LcSe, Kovor, Kamen. I. Odalrik, mejni grof istrski in kranjski [„mardiio Ödalricus''], podeli po Taginu, ministerijalu brixenskega škofa Ältvi^ina, Brixenski cerkvi svoje posestvo v Le šah [„predium Liscah"/.^ Priče: .„Meginhart, Hügo, Ruodpreht, Durinch, Tagani, Heinrih." „Actum Lescah." II. Ko se je to zgodilo, je hotel grof iz ljubezni do škofa še bolj povečati imetje Brixenske cerkve. Prepustil jej je po rečencm ministerijalu vas Bistrico [„Fuistriza viHam"P z mlini in drugimi priteklinami s pogojem, da jo imenovana cerkev obdrži le tedaj, ako bi umrl, ne da bi se oženil [,ysi legitimi expers connubii obiret"]. Priče: „Meginhart, Hügo, Ruodpreht," „Actum Cönere."^ III. Pozneje je imenovani ministerijal, ko ga je opozoril škof, njegov gospod, na pravem kraju in v pravem času izvršil rečeno nalogo ter je dal Brixenski cerkvi najprej Leše /„Lescah"], nato pa še vas Bistrico [„Fuistriza villam"] pod prej omenjenim pogojem. Priče: „Liezo, Ruodpreht, Wolfram, Tagini, Noppo, Durinch, Eppo." „Actum Steine."^ [Cod. 460 in 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Sinnacher, Beyträge zur :Gesdi. von Säben, II, 586, št. 4 k letu 1050-1070. — Schumi, Urk.- und Rcg.-Budi, I, 48, št. 37 k letu c. 1061. - Redlich, Acta Tirol., I, 30, št. 74.] ' Mejni grof Udalrik jc leta 1062. ali pa 1063. vzel v zakon Solijo z Ogrskega. Ko (e nastala ta listina, Se ni bil oženjen. * .Lescah" so Leše. ki se nahajajo jugozahodno od TržICa na Kranjskem. ' .Fuistriza" je Bistrica, vas jugozahodno od Tržlfa v Kovorski občini. * „Cöncrc- (morebiti je prvotno stalo Cöucr?) je sedanja vas Kovor južno od TržiCa. ne pa Kokra, kakor misli Schumi. " »stein' je Kamen na KoroSkem, ne pa Kamnik na Kranjskem. St. 144. Med letom 1050. in c. 1065.1 Tristach. Plemeniti Scröth in njegova soproga prepustita (brixenski) cerkvi sv. Ingenuina štiri ncsvobodne ljudi f„mancipia''], katere naj cerkev dobi po njuni smrti. Njih imena so se glasila: „GotisIau2 filiusque eius Pre2la3, Sigipreht, Bithina^." Navedenih je več prič, ,,Actum Drisiah."^ [Cod. 460 in 515 V Državnem arhivu na Dunaju. — Sinnachcr, Beyträge zur Gesdi. von Säbcn, II. 586. St. 3 k letu 1050-1070. - Redlich, Ada Tirol.. I. 31, St. 75.1 Št. 145. Med letom 1050. in c. 1065,6 Kamen. Plemeniti Liuto [^ffiobilis homo nomine Liuto''} podeli eno kmetijo v Grabeini vcsi7 /„mansum I in villa öabrielis"], katero je takrat obdeloval neki D rag oži t I „quem quidam Dragosit tunc tempom habitavit"], (brixenski) cerkvi sv. Ingenuina v roke škofu Ältwinu in njegovemu odvetniku Arnolfu s pogojem, da on sam (Liuto) dobiva užitek od nje do svoje smrti. — Ko se je to zgodilo, je škof dal kmetijo rečenemu Liutu v fevd. Priče: „Varman, Scröth, Pillunc, Odalscalh, Adalpreht, Adalpero, Ratkis, Hecil, Chuono." „Actum Steina" [Cod. 460 in 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Sinnacher, Beyträge 2ur Gcsdi. von Säben, II. 588. St. 6 k letu 1050-1070. — Redlich. Rcta Tirol., I, 32, St. 77. - Jaksch, Mon. hist. due. Carinthiae, III, 111, St. 271.] Št. 146. Med letom 1050. in c. 1065.8 Kamen. Svobodni Liuto [„Liuto vir in^enuus"] podeli po Pennonu iz Molz-bidila [Jn manus Pennonis de Mulzpulla"], ministerijalu (brixenskega) škofa Altwina, (brixenski) cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina dvanajst kmetij, zakonito podeljeno polovico cerkve, en vrt in en dober vinograd v Grabeini ve si v ]\xx\%\i\ ..predium quod in lunotal ' Zastran datiranja glej Rcdlidi, Äcta Tirol., p. XXXII. s Pravilno Godeslav. » Pravilno Prcslav. * Pravilno Bitinia. » »Drlstah" jc Tristach jugovzhodno od Lienza na Tirolskem. * Zss\rQn datiran/a Q\e\ Ri-dJid», /Jcla Tirol., p. XXXII. ' Grabeloa ves je zahodno od Dobrle vcsi v ScnikocijanskI obCIni na KoroSkcm. Zastran datiranja gl. Redlidi, Acta Tirol.. XXXII. comitatu ad GabriheUs villam habuiU hoc est XII mansos et dimidiam partem ecclesie rite dotatam et viridiarium umm vineam quoque bonam/'J Pozneje je na istem mestu rečeni minislerijal izročil Brixenski cerkvi imenovano posestvo s pogojem, da prej omenjeni Liuto dobiva užitek od njega (od posestva) do svoje smrti. Tudi se je škof zavezal, da hoče Liutu vsako leto okoli sv. Ivana Krstnika poslati voz bolcan-skega vina [>,karrad(am) vini de Bozana''h Ako se to ne bi zgodilo v omenjenem času, naj se pa vino še istega leta da v dvojni meri. Priče; „Varman. P rezi a, Chadolt, lulas, Eppo, Gundadier. Izo/' ,,Actum Steine" [Cod. 460. in 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Sinnachcr. Beyträgc 2ur Gesdi. von Sähen, II. 589, St. 8 k letu 1050-1070. - Redlich, Äcta Tirol., I. 33, St. 79. - Jaksch. Mon. hist.due. Carinthiac, Hl, 113, St. 273,] Št. 147. Med letom 1050. in c. 1065. i Kamen. Plemenita Perdita [,,Perdita nobiiis femina"} podeli vsled prošnje (brixenskega) škofa Altwina po svojem takratnem soprogu Waltfridu Brixenski cerkvi v roke rečenemu škofu in njegovemu odvetniku Är-nolfu svoje posestvo, katero je dobiia v dar od svojega rajnkega soproga Gundadierja v Junski grofiji, in sicer v kraju, Luhi les imenovanem 2 /„... predium quod dono Qufidacher mar iti sui iam defancti in Iimotal comitatu loco videlicet Lodioiiva dieto habuit^J Priče; „Ogo, Varman, Scroth, Ratkis, Älberih, Albuini, Friderili, Hadolt" ,,Actum Steine." [Cod. 460 in 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Sinnacher, Beyträgc zur Gesrfi. von Säben, II, 590, St. 9 k letu 1050—1070. — Redlich, Hcta Tirol., I, 34, St. 80. - Jaksch, Mon. hist. due. Carinihiae. Ill, 113, St. 274.] Št. 148. Alcd letom 1050. in c. 1065.3 Tristach. Gospa Berchta [y.matrona nomine Berdita'*] podeli (brixenski) cerkvi sv. Ingenuina v roke škofu Altwinu in njegovemu odvetniku Arnolfu eno kmetijo z vinogradom v Junski grofiji [,,mum cum vinea mansum in iunotal comitatu situm'']. Zato ji pa hoče škof vsako leto v ponedeljek po sv. Martinu dati en voz vina v Gödnadiu-* [J karradam vini • Zastran datiranja gl. Redlich, Acta Tirol., p. XXXII. 9 Lotftouva je vas Luhi les (nem. Lauchenholz) jugozahodno odßobrlc vasi v obči«! Rikarja ves na KorošKem. » Zastran datranja g!. Rcdlidi, Acta Tirol., d. XXXII. Gödnadi je vzhodno od Lienza na Tirolskem. 102 St. H8, H9, 150. singulis annis in loco Qoduna dido proxima post sancti Martini festi-vitQtem II feria persolvendam"J. Ako bi ji on (škof) ali pa kateri njegovih naslednikov ne hotel dajati vina, naj dobi kmetijo z vinogradom zopet nazaj. Navedenih je več prič. „Actum Dristah,'' (Cod. W in 515 v Državnem arhivu na Dunaju.— Sinnachcr, Bcylröge zur Gesch. von Säbcn, 11. 591, ät. 9 k letu 1050—1070. — Redlich, Acta Tirol., I, 34, St. 81. - Jaksch, Mon. hist. due. Carinthiae. III, 114, St. 275.} Št. 149. Med letom 1050. in c. 1065.i Aufhofens. Plemeniti Scröth podeli (brixenski) cerkvi sv. Ingenuina v roke škofu AUwinu in njegovemu odvetniku Arnolfu svoje posestvo v vasi, ki se zove „Misdiovva"^. Zato mu pa Škof do njegove smrti odstopi dve kmetiji na gori Asslingu fjn monte Azni(h"]\ Ako bi mu ji škof Altwin ali pa kateri njegovih naslednikov hotel vzeti, naj ima Scröth pravico, da dobi svoje posestvo nazaj. Navedenih je več prič. „Actum Vfhouun'' [Cod. 460 in 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Sinnachcr, Beyträge zur Gcsdi. von Säben, II, 592, St. il k leiu 1050—1070. — Redlich, Hcta Tirol., 35. St. 85. — Jaksch. Mon. hist due. Carinthiae, III, 114, 5t. 276.) Št. 150. Med Ictom 1050. in c. 1065.5 Kamen. Plemeniti Scröth podeli (brixenski) cerkvi sv. Ingenuina v roke njenega škofa /lltwina in njegovega odvetnika Arnolfa tri kmetije v Gra-belni vesi z vrtom, ki je zasajen z drevjem, ter četrti del tam ustanovljene ccrkve /,,/// mansos in Gabrielis vitla cum viridario arboribus a consito et IUI parte ecclesi^ ibidem fundo te"}. Zato mu pa škof prepusti za čas njegovega življenja neko dogovorjeno svoto denarja ter v Iselski dolini fJn Insulatai"p toliko zemlje, kolikor je obdelata dva kolona. Priče: „Liezo, Hlberih, Ogo, Meginhart, Wolfker, Wuluinc, Albuini, Ekkrih, Hezil, Hartuvich." ' Zastran datlranja gl. Rcdildi. Äcta Tirol., p. XXXII. " Aufiiofen je severno od Brunecka na Tirolskem. ' Vas -Mischovva« je bila najbrže nehje v JuiiskI doJini. Znano nam ie (gl. da fe imel rečeni Scröth nekoliko posestev v Grabeini vesi, ki se tudi nahaja v Junskt dolini. Gora Assling fe jugozahodno od Lienza na Tirolskem. » Zastran datlranja gl. Redlidi, Acta Tirol., p. XXXII. * Isetska doKna (Iseltal) se nahaja na vzhodnem Tirolskem. „Actum Steinf/' i Co d. 460 in 515 v Državnem arhivu na Dunaju. - Sinnacher, Beijtrage zur Gesdi. von Säbcn, II, 592, št. 12 k letu 1050-1070. — Redlich, Rcta Tirol.^ I. 35. 5t.84. — Jaksch, Mon. hist. due. Carinthiac, III, 115, St. 277.J St. 151- Med letom 1050. in c. 1065. ^ Kamen. Svobodni Tcbold [„quidam ingenuus nomine Teboldiis"} podeli vsied prošnje (brixenskcga) škofa Ältwina cerkvi sv. Ingenuina eno kmetijo v Junski dolini [„I mansum in lunothal situm"J. PriCe: „Aribo. Ogo, Varman, Alberih, Aribo, Marhwart, Scröth, Liuto, Albuini, Izo/' „Actum Steinf,** [Cod. 460 in 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Sinnacher, Beyträge 2ur Gesdi. von Säben, II, 593, St. 13 k letu 1050-1070. - Redlich, Acta Tirol., 1, 36, St. 85. - J aksch, Mon. hist. due. Carinthiac. III, 115, St. 278] Št. 152. Med letom 1050. in c. 1065.2 Kamen. Svobodni Aribon /,>Anbo vir iagenaus*'/ podeli z dovoljenjem svoje soproge in svojih sinov Marhwarta in Aripona (brixenski) cerkvi sv. Ingenuina v roke ondotnega škofa Altv^ina in njegovega odvetnika Arnolfa neki travnik,3 na katerem sc je nakosilo okoli trideset voz sena [„quod-dam pratam, unde tantum secatur feni quantum ferri queunt XXX cir-citer karri"]. Zato je pa dobil od škofa dve zlati zapestnici in en voz vina fj! armillas aureas et / karrad(a) vini"]. Priče: „Liezo, Ogo, Perchtolt, Scröth." „Actum Steine/' [Cod. ^60 in 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Sinnacher, Beyträge zur Gesch. von Sähen, II, 593, St. H k letu 1050-1070. - Redlich, Hcta Tirol, 1, 36, St 86. - Jaksch, Mon. hist. due. Carinthiae III. 116, St. 279.) St. 153. Med Jetom 1050. in c. 1065.4 Aufhofen. Ministerijal Perehtold [„Perehtoldum quendam militem") odda (bri-xenski) cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina v roke škofu Altwinu in njegovemu odvetniku Arnolfu eno kmetijo v Lengholzu [„in loco Lengin- ' ZasJran daHranja g). Rcdlidi, Äcia Tirol-, p. XXXIl. « Zaslran dafiranja gl. RcdJidi, Äcta Tirol., p. XXX«. ^ Naibrfe j« bil dollCnl travnik v junski dolini To bi smeli sklepati \z tega. da se je po> godba napravila na Kamnu v ]uns> Kamen. iWinistcrija! Ozi podeli svojega podložnika Ädaipcrona in dva njegova sinova Acilina in Nitharda (brixcnski) cerkvi sv. Ingenuina v roke škofu Ältwinu in njegovemu odvetniku Karlingu s pristavkom, da naj tisti, kdor bi hotel imenovani cerkvi vzeti rečene podložnike, da za kazen še tri druge. Priče: „Perehtolt, Wezil, Grifo, Ratgis, Engildie, Hadolt, Izo, Ekki-ridi, Pecili." Priče investiture so bili: „Perehtolt, Grifo, Eppo, Engildie." „Actum Steiner' [Cod. 5J5 v Državnem arhivu na Dunaju. — Rediich, Äcta Tirol., 1, 49, St. 128. - Jaksch. Mon. hist. due. Carlnthiae, ill, 120, St. 290.] Št. 162. Med letom 1050. in c. 1065.2 Kranjska gora. Svobodni Chuono /„guidam ingenuus Chuono nominatus"] podeli (brixenski) cerkvi sv. Ingenuina v roke ondolnemu škofu Altwinu svoje posestvo v Zaismeringu poleg Würmskega jezera f„in villa Zaisman-ningun. .. que sita est iuxta lamm qui vulgo Vvirmitxse nominatur''}? Priče: „Eppo, Chuono, Wecil, item Eppo, Heciman." „Actum Kreine" (Cod. 515 V Državnem arhivu na Dunaju. — Rcdiich, Acta Tirol., I, 51, št. 135.] Št. 163. Med letom 1050. in c. 1065. Schaumburg. Plemeniti Khazili prepusti iz ljubezni do brixenskega škofa Alt-wina svoje podedovano- posestvo z vsemi priteklinami „Nad jezerom" [„predium quale hereditario iure in loco qui vulgo dicitar z Obanantiges Seves possedit']^ v roke plemenitemu Percfitoltu s pogojem, da ta brez ugovora odstopi rečeno posestvo (brixenski) cerkvi sv. Ingenuina, kar se je tudi zgodilo. Naštetih je več prič. ,,Actum Scounburdt."^ ICod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., I, 51, St. 134. - Jaksch. Mon. hist. due. Carinthiae, HI. 121. St. 292.] > Zastran datiranja gl. Redltdi, Acta Tirol., p XXXll. « Zastran datiranja gl. Rcdiich. Acta, Tirol., p. XXXH. ^ Wflrmsko jezero (Würmsee) je na Bavarskem jugozahodno od glavnega mesta. * Kar se tiCe kraja Obanantiges Seves", glej dotiCno opazko St. t5i. ^ Razvafiüe grada Schaumburga se nahajajo severozahodno od St. Vida na KoroSkem. Št. 164. Med letom 1050. in c. 1065.' Kranjska gora. I. Plemeniti N e p o k o r [„quidam nobilis Nebcor nomine"p podeli (brixenski) iccrkvi sv. Ingenuina v roke ondotnemu škofu Altwinu in njegovemu odvetniku Karlingu eno njivo orane zemlje pod Blejskim gradom [„agrum I arabilis terre. sub castro Ueldes iacentem"]; zato pa dobi od škofa in njegovega odvetnika dve drugi njivi [„alteros // agros"!. Priče: „Bernhart, Perditolt, Eppo, Poppo, Horendil, Heziman." Priči investiture: „Perchtolf, Eppo." „Actum Kreine." II. Isti Nepokor {„Nebcor'/ prepusti cerkvi sv. Ingenuina v roke škofu /litvvinu in njegovemu odvetniku Karlingu neko posestvo v B c -gunjah, katero mu je nekdaj dal mejni grof Odalrik /„tale predium quale Uli marchio Ödalricus olim dedi t in villa Begun nominata sit um"j; zato pa dobi od škofa neko drugo posestvo. Priče: „Winrih, Brezlau^, Perchtolt, Eppo, Hezeman, Guntheri, Engildie, Diepreht, Paldemar, Wiziman, Ädalpero, Zebeborl" Priče investiture: „Winrih, Hezeman, Perditolt." „Actum Kreine." [Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., 1, 52, 4t. 137.] Št. 165. Med letom 1050. in c. 1065. Kranjska gora. Neki Winrih prepusti (brixenski) cerkvi sv. Ingenuina v roke škofu flitwinu in njegovemu odvetniku Karlingu svoje podedovano posestvo z vsemi priteklinami na „Gorenjem polju" [„predium sibi hereditaria iure relictum in loco qui dicitur Summitas campi id est z Obineniiges feide situm"]^; zato pa dobi od škofa in njegovega odvetnika ravno tako veliko posestvo v Begunjah (Jotidem predii in vitla Begun dieta iacentis"}. Priče: „Nebcor, Brezlau, Perchtolt, Eppo, Hezeman, Guntheri, Engildie, Dietpreht, Paldemar, Wiziman, Ädalpero." ' Zastran datiranja gl. Redlidi, Hcta Tirol., p. XXXII. ' Primerjaj Ime .Nebcor" z ..Ncpocor" In .Nepokor". kateri se nahajata v Cedadskeni evangeliju. rar. 11, Slev. 32i<.> ^ Pravilno Brettslav &I1 pa Preslav. • Pravilno Seblior. ^ Tu omenjeni kraj ..Summitas campi" ali pa ..Obineniiges felde" se je najbrse po domaČe 7val »Gorenje polje- ali pa .Vrlipolje". Morebiti je to polje danaSnje ..Dobro polje" pri Brezjah jugovzhodno od Radovljice. Priče investiture: „Ncbcor, Brezlau, Perditoit, Eppo, He-zeman." „Actum Kreine" ICod. 515 V Državnem arhivu na Dunaju. - Redlich,, Acta Tirol., I, 53, St. I38.J Št. 166. Med letom 1050. in c. 1065.i Kranjska gora. Svobodni P r i s n o s 1 a v {„guidam ingemus hotno Priznozlau nun-cupotus""/ prepusti brixcnski cerkvi sv. Ingenuina v roke škofu Altwinu in njegovemu odvetniku KarJingu brez ugovora svoje posestvo z vsemi priteklinami pod Blejskim gradom [„tale predium quale sub ca-sfello Ueldes dieto possedWj; zato pa dobi iz roke rečcnega odvetnika ravno toliko orane zemlje v Mužjah^ /„m /oco d/atur Musioch"/, Priče: „Pcrchtolt, Eppo, Grifo, Bcrnhart, Poppo, Hezeman." Priče investiture: „Perditolt, Eppo, Hezeman." „Actum Kreine" (Cod. 515 v Državnem arhivu nfl Dunaju. — Redlich, Hcta Tirol., I, 53, St. 139.] Št. 167. Med letom 1050. in c. 1065. Kamen. Plemeniti Frideridi prepusti brixenski cerkvi sv. Ingenuina v roke škofu Altvk^inu in njegovemu odvetniku Karlingu brez ugovora neko posestvo, katero je imel njegov ministerijal Hadolt v Želečah („tale predium quale suus minister Hadolt dictus in loco qui vulgo dicitar Ci-tiniun possediVp; zato pa dobi iz roke rečenega škofa in njegovega odvetnika ravno tako posestvo na Gorenjem polju („in loco qui dicitur z Obinentigemo uelde"}^. Priče: „Eppo, lulas, item Eppo, Bernhart, Woffo, Grifo, Brezlau." „Actum Steine*' |Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Äcta Tirol., I, 53, St. m.) Št. 168. Med letom 1050. in c. 1065.^ Kranjska gora. OplemeniCeni Winrih, Paulo, Tvnzo in Ivan [„quidani nobiliiatem sortiti Winrih, Paulo, Tvnzo, ivvan nuncupati"] podele brez ugovora svoje posestvo z vsemi priteklinami v Grimščah'^ [„predium quale » Zastran doHranja gl. Redlidi. Ada T{rol.. p. XXXIL » Mu2je so pri Zaspu ««koliko severno od Bteda. ® .Cilinlun- so ZelcCe Hk Blejskega jezera. Cfr. Uvesfja Muz. druStva. XVlIf, M. * Zastran kraja ,z Obinent(gemo ueide' glej 5t. I6S. * Zastran datiranja gl. Redlidi. Acta Tirol., p. XXXII. * GrlmSCe so blizu Bleda pri vasi ReclcI. loco Grimizalic dicta possiderunt"] v roke brixenskemu škofu Aitwinu in njegovemu odvetniku Karlingu. Priče: „Gundacgar, Wezil, Ratgis, Beruvart, Otto, Orendil, Neb-cor, Brehzlau." Priče investiture: „Orendil, Nebcor, Gotescalch." „Acžam Kreine*' [Cod. 515 V Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich. Acta Tirol., I, 55. St. 145.] Št. 169. Med letom 1050. in c. 1065." Kranjska gora. Neki Orendil prepusti brez ugovora (brixenski) cerkvi sv. Ingenuina v roke škofu Aitwinu in njegovemu odvetniku Karlingu dva orala ora-nicc na Bre2jah2 /„;/ mgera arabilis terre in loco Nabrezi sita"/: zato pa dobi iz roke rečenega škofa in njegovega odvetnika en dvor v R a d o v I j i C i f„I curtiferam apud locum qui vulgo Radilidorf no-minatut']. Priče: „Gundacgar, Wezil, Ratgis, Beruvart, Otto, Nebcor, Brehzlau, Guntheri, Chuno.''^ „Actum Kreine" [Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. - Redlich, Äcta Tirol., I, 55, St. m.] Št. 170. Med letom 1050. in c. 1065-4 Kamen. Svobodni Reginpreht podeli vsled prošnje (brixcnskega) škofa Altwina cerkvi sv. Ingenuina v roke rečenemu škofu dvor v Grabeini ve si [„curtiferum in villa Gabrihelis situm"]. Priče: „Wezil, Otto. Ratgis, Albvini, Izo, Hadolt, Ekkeridi, Pecili, Guoto." .jActuni Steine" [Cod. 515 v Državnem arftivu na Dunaju. — Redlich» Acta Tirol., I, 55» St. 147. — Jaksch, Mon. hist. due. Carinlhiae, III. 121, St. 293.] Št. 171. Med letom 1050. in c. 1065.^ Kamen. Svobodni Pecilin in oplemenitena Gotta podelita brixenski cerkvi sv. Ingenuina v roke škofu Altvi^inu doto cerkve sv. Daniela® ter ' Zastran daliranja gl. Rcdlidi, Rcta Tirol., p. XXXü. * Brezje so vas jugovzhodno od Radovljicc na Gorenjskem. 3 Imena ptin nam kažejo, da je bila ta Hstina i^gotovljena nekako v isUm Ca$u, kakor listina pod St. m. * Zastran daliranja gl. Redlidi. Acta Tirol., p. XXXII. » Zastran daliranja gl. Redüdt. Äcta Tirol., p. XXXII. " Cerkev sv. Daniela j« wad Giabelno vesjo. del te cerkve, katerega sta bila podedovala f„dotem sancti Danielis aecclesiae ac partem ipsius aecclesiae, quam hereditario iure possederunf/. Äko bi kdo rečenemu škofu hotel vzeti imenovano doto, naj v isti grofiji ' ali pa v sosednji povrne dvojno mero tistega imetja f„in comitatu eodem tanti predii vel in proximo duplo restitueret"]. Priče: „Scuribrant, Ädolt, Ekkirich, Pecili, lagobo, Foldimar." „Actum Steine." [Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., 1. 57, St. 153. — Jaksch, Men. hist. due. Carinthiae, III, 122, St. 291.) St. 172. Med letom 1050. in c. 1065.^ Kamen. Svobodni Liuto napravi iz prijateljstva do škofa Ältvirina konec prepiru, katerega je nekdaj imel s svojim sorodnikom Beringerjem zaradi dote cerkve sv. Danielas {„litem quam olim cum quodam suo consanguineo Beringer dieto pro dote sancti Danielis aecclesiae habuiVJ. Priče: „Scuribrant, Noppo, Gundachar, Adoit." „Actum Steine." (Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., I, 58. St. 15«. - Jaksch, AVon. hist. due. Carinthiae, III, 122, St. 295.) St. 173. JÄcd letom 1050. in c. 1065.^ Kamen. Plemeniti Chezil podeli iz ljubezni do brixenskega škofa Ältwina cerkvi sv. Ingenuina v roke rečenemu škofu svoje podedovano posestvo v (Železni) Kaplis s [četrtino imenovane cerkve [„tale predium quale hereditario iure in villa qu^ dicitur Capella, possedit, cum quarta parte aecclesiae ibidem fundate"). Priče: „Gunthalm, Azanian, Noppo, Scuribrant, Reginhart." „Actum Steine." (Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta "Tirol., I, 58, St. 155. — Jaksch, Mon. hist. due. Carinthiae, III, 123, St. 296.) Št. 174. Med letom 1050. in c. 1065.6 Kamen. I. Neka Agata [„Agatha"] podeli iz ljubezni do brixenskega škofa Altwina cerkvi jsv. Ingenuina v roke rečenemu škofu po ]svojem od- > Namreč v )unski gtofiii. Gl. it. 146, M? in 118. ' Zastran datirania gl. Redlidi, Äcta Tirol., p. XXXn. ' Cfr. §t. 171 in 171, < Zastran datirania gi. Redlidi, Acta Tirol., p. XXXII. » Zclezna Kapla je poleq reke Bele na južnem KoroSkem. < Zastran datirsnja gl. Redlldi, Acta Tirol., p. XXXII. vetniku P resi a vu [„manu sui advocati Prezlai"! doto sv. Daniela in šesti del cerkvene dote z vsemi koristmi, kakor jih je imela ona sama [„dotem sancti Danielis cum VI. parte dotis aecclesiae omnique prorsus commoditate quam ipsa inde visa est habere"/. Priče: „Noppo, Gundachar, Liuto, Scuribrant, Adoit, Hartvvic, Gotfi." „Actum Steine." IL Rečena matrona prepusti cerkvi sv. Ingenuina v roke škofu Ältwinu brez kakega ugovora sedmi del omenjene cerkve (sv. Daniela) z doto l„Vll.partem praescriptae aecclesiae cum dote"]. Priče: „Noppo, Gundadiar, Scuribrant, Liuto, Gerwin, Adoit Hartvvic, Gotti, Engilmar." „Actum Steine." [Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., I, 58, St. 156. - Jafcsch, Mon. Iiist. due. CarinJhiae, Hi. 125, Sf. 297.J Št. 175. Med Ictom 1050. in c. 1065.' Kamen. Oplcmeničeni Ödalscalc podeli (brixenski) cerkvi sv. Ingenuina v roke škofu Altwinu brez ugovora svoje podedovano posestvo v Grötsdiu JJn loco Chrotsa-'P. Priče: „Ädalpreht, Perenhart, Wezil, Perehtolt, Poppe, Eppo, Hav-vart, Aribo, Reginhart, Izo, Adolt." Priče investiture: „Adalpreht, Perehtolt, Wezil." „Actum Steine." (Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich. Äcta Tirol., I. 60. St. 159.J Št. 176. Med letom 1050. in c. 1065.3 Kamen. Plemeniti Woluo podeli brez ugovora svoje posestvo v Veselah'" {„tale predium quale in loco Niunsaz nuncupato possedifj z vsemi pravicami, katere je sam imel, cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina v roke škofu Altwinu. Priče: „Izman, Adolt, Izo, Wazaman, Volchmar, Ödalpreht, Puolo, Marquuart." „Actum Steine." [Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., I, 60, St. 161. — Jaksch, Mon. hist. due. Carinthiae, III, 124, St. 299.1 < Zastran dallmnja gl. Redlich, Acta Tirol., p. XXXII. * Vas Gröisth je v Sausalu pri Sv. Nikolaju jugovzhodno od Predinga na Srednjem Štajerskem. « Zaslian datlranja gl. Rcdlldi, Äcta Tirol., p. XXXIl. ' Vesele, vas zahodno od Dobrle vasi na Korošiiem. Št. 177. Med letom 1050. in c. 1065.» Kamen. Osvobojena Liuza, soproga Izonova, podeli svoje posestvo, katero se je v Veselah pokazalo fevdnikom brixenskega Škofa Altwina /„fale prediam quale in loco Niunsaz nuncupate Altwini Brixinensis presulis fidelibus demonstratum est*"], brez ugovora cerkvi sv. Kasijana in In-genuina v roke rečenemu škofu in njegovemu odvetniku Ädalberlu v ta namen, da bi osvobodila svoje hčere vsake nesvojnosti. Priče: Ädalpreht, Charlindi, Grifo, Eppo, Scuribrant, Odalrich, Reginhart, Perehiolt, item Adalpreht, Hartman. „Aclum Steine.'' [Cod.515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Rcdllch, Acta Tirol., I, 61, St. 164, — Jaksch, iÄon. hist. due. Carinthiae, III, 124, St. 301.1 Št 178, Med leiom 1050. in c. 1065.^ Kamen. Oplemeničena Helica podeli svoje posestvo v Mokri j ah fjn loco Mocriadi"] brez kakega ugovora (brixenski) cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina v roke odvetniku Adalpertu. Priče: „Adalpreht, Charlinc, Grifo, Scuribrant, Adolt, Reginpreht, GuntpoJt." y,Acium Steine," [Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Äcta Tirol., I, 61, St. 165. - Jaksch, Men. hist. due. Carmthiae, IIJ, 125, St. 320.} Št. 179. 1051, dne 8. februarja. Augsburg. Rimski cesar Henrik III. potrdi vsied prošnje solnograškega nadškofa Balduina njegovi cerkvi razna posestva, tako v Ruginesfeidu l„ad Rüginesfeld''J vse to, kar so nadškofjc nekdaj tam imeli, potem v Domovi /„flrf Tmnouua"J cerkev, ki je posvečena sv. Rupertu in drugim svetnikom, ter goro „Paruuoz" z vinogradi, travniki, gozdi in drugim posestvom, ležečim okoli gore. Dalje potrdi cesar solnograškemu nadškofu cerkev v Ptuju z desetino in dva dela mesta s sodstvom, mitnino in mostom, kar so že njegovi predniki Solnograški cerkvi potrdili in prepustili. Zraven tega mu potrdi še tretji del mesta, katerega je nekdaj imel v svoji lasti neki Karantanec, ki je pa izgubil svoje imetje, ker je bil zaradi vele- t Zastran dstiranja gl. Redlich, Ada Tirol., p. XXXU. « Zastrao d8«ranja g/. R^ Kar se tlCe lege raznih krajev, ki so omenjeni v tej listini, glej Gr. II, St. št. 180. 181. 115 .n« . , . X St. 180. 1051, jesenski čas. Takrat se je cesar Henrik III. napotil nad Ogre. Del vojske, katero so vodili rezenski škof Gebhard, češki vojvoda Bfetislav in karan tanski vojvoda Weif, se je pomikal na severni strani Donave proti Ogrskemu; cesar se je pa s svojimi četami, ki so bile sestavljene iz Bavarcev, Langobardov, Sasov, Svabov, Frankov in Slovanov, napotil skozi Karantanijo na ogrska tla. Zaradi deževja, pomanjkanja hrane in umikanja Ogrov ni vojska dosegla svojega namena. Herimanni Äugicns. Chronicon ad a. 1051 (MG. SS,, V. 130): «Scqucnti autumno magno cum exercitu imperator . . . Pannonias petiit, Gebehardoque Ra-tisponense episcopo et Weif Brezizlaoque ducibus ad septentrlonalem Danubii partem depopulandam transmissis, ipse, dcvecto e navibus, quantum in equis po-terat, sumptu, longo propter fluviorum illuvionem circuitu per Carentani fines transiens, periurumque regnum invadens, hac et illac Ungarico exerdtu latroci-nantium more fugltante et nusquam aequo Marte conferrc manum aiidente, omnia circumquaquc, quoad sumptus militi suppetebant, vasta reddidit..." Hnn- Ältahen. mal. ad a. 1051 (MG. SS., XX, 805J: .^Imperator vero ita disposuit iter suum. ut navigio descendens per Danubium adsumptionem Deiparae Virginis (i. e. 15. aug.) celebrarct Bathavorum urbe . . . Ipse vero cum valida manu Baioariorum, Longobardorum. Saxonum, Suevorum, Francorum. Sclavorum ad Un-gariam usque pervenisset et iter il/o ingrediendi interciusiim fuisset, habito cons/i/o longam circuitionem'peregit et absque navibus et plaustris solo equestri itinere rcgionem intra vif Št. 181. Med letom 1052. in 1078.^ Plemenita žena Ita in njen sin Griph dasta svoje posestvo v Kapli /"«m loco Capeila''/^ s podložnimi ljudmi in vsemi priteklinami freisinški cerkvi Marije Device in sv. Korbinijana v roke škofu Ellen-hardu in njegovemu odvetniku Otonu. Zato pa prepusti škof po svojem odvetniku prej imenovanima neki dvor v Bančah [„quoddam cartife-rum in loco Vaniccha'']^ z vsemi pravicami in dohodki, katere je prej sam dobival. Po smrti plemenite Ite in njenega sina pripade to posestvo Freisinški cerkvi. Ako bi škof Ellenhard ali pa kak njegov naslednik prelomil to pogodbo, smeta Ita in Griph storiti s posestvom, kar hočeta. Naštetih je več prič. Datum manjka. (Cod. iz 12. stoletja v Državnem arhivu v Monakovem. — Meichelbcck, Hist. Fris., Ib, 519, St. 1244. — Resch, Aelas millen., 111. — Zahn, Cod. dipl. Austr.-Fris., I, 88, St. 88 (Fontes rer. Äustr., Dipl. XXXI) k letu c. 1070. _ Jaks ch. Mon. hist. due. Carinthiae, III, 126, St. 506.] * To se je zgodilo med letom I052. in 1078., ko je v Freisingu vladal Skof Ellenhard. > Tu nam je misliti na Kaplo pri Dravi aH pa na Kaplo (Kappet) na GrobniSkem polju. ^ Bance fFaning) so severozahodno od Celovca. 1052. Trcviso. Oglejski patriarh Gotcbold [„Botbolt Aguilegiensis pa-triarcha"] skliče sinodo v cerkvi sv. Petra v Trevisu, kjer se ondotni škof Rotherus odpove pravicam do desetin v vaseh Ceresara in Pladano.' „Actum Tarvisio imperante secundo Heinrico anno imperii ejus sexto, indictione quinta." (Gloria, Codice dipl. Padovano, 1, 195, St. 159.) Št. 183. 1053, najbrže meseca aprila. Rim. Papež Leon (IX.) naznanja vsem beneškim in istrskim Škofom [„episcopis Venetiae et /striae"], da je prišel v sedanji šesti indikciji gradeški ali bolje rečeno novooglejski patriarh Dominik k njegovi (papeževi) sinodi v Rim ter s solzami v očeh tožil o razmerah med svojo in Furlansko cerkvijo [„hac in praesenti indictione sexta carissimum confratrem nostrum Dominicum Gradensem, immo novae Aquilejae pa-triardiam, ad synodum nostrum Romae habitam venisse et querimoniam de sua et Forojuliensi ecclesia... lacrymabiliter coram fecisse"]. Ko so sc prečitali privilegiji, katere je (gradeški patriarh) dobil od Rimske stolice, se je po nasvetu sinode sklenilo, da naj bo Novi Oglej za zmeraj glava in metropola vsega Beneškega in vse Istre f„ut nova Aquileja totius Venetiae et Istriae caput et metropolis perpetuo habere-tur"], kar kažejo jako očitno privilegiji prejšnjih papežev. Furlanski škof [„Forojuliensis antistes"/ naj bo vsled privilegija papeža Gregorja II.2 in vsled sklepa papeža Gregorja III.3 zadovoljen z Longobardsko deželo j„finibus Longobardorum"]. Papež pravi, da to prepušča furlanskemu škofu iz velikodušnosti, ne pa zarad kake zakonite določbe, ker ni nikdar hotel priti blizu in se tudi ne opravičiti, akoravno je bil štirikrat poklican. Nasprotno je pa bil gradeški, to je novooglejski patriarh petkrat navzoč pri njegovih (papeževih) sinodah, akoravno ni bil nikdar pozvan. Papež ukazuje beneškim in istrskim škofom, da naj bodo, kakor velevajo kanonične postave, v vseh stvareh pokorni rečenemu grade-škemu patriarhu in njegovim naslednikom. Nihče naj se ne predrzne nasprotovati gradeškemu patriarhu po tistih mestih in farah, po katerih ima ta svoje pravice. Ako bi kdo imel kako pravično pritožbo zoper njega, naj jo naznani v navzočnosti svojih sobratov in rojakov ter se ž njim (s patriarhom) pomiri, ako je mogoče. Ali naj pa pridete obe stranki k Apostolski stolici. Kdor bi delal drugače, na se boji cerkvene kazni. 1 Ceresara in Pladano sta dve vasi vzhodno od Padove pri morju na beneških tleh. » Glei listino recenega papeža iz iela 723. (Gr. 1, 5t. 201.) ' Glei nepristno listino, ki se pripisuje Gregorju lil. (Gr. 1, St. an».') .. hac in praesenti indictione sexta ad synodum nosiram Romae habiiam.''^ — „Noverit vestra." (Mansi, Condi, coil., XIX, 657.— Cocquelincs, Bullarum. privilcgiorum ac diplomatiim Rom. pont. ampi. coJIcctio, I, 386. — Migne, Patrol., Ser. lat., CXLIU, 727. - Jaffö, Reg. pont. Rom., St. TO5 (5263).] Primerjaj tudi: DanduU Chronicon, lib. IX, c. 7, pars 11 (Muratori, Script, rer. Itai., XII, 244): „Leo papa in synodo Dominico patriarchae paiiium tribuit et ut crucem ante se defcrrcl concessit patriarchaJemque suain scdem approbavil et episcopis Ve-netiae et istriae scripsit, ut huic patriardiae tamquam primati suo obedientiam et reverentiam exhibeant, cum Hquiiegiensis antistes his terminis debeat esse con-teritus. qur sunt in finibus Longobardorum juxta Privilegium antiquitus praefatis ecclesiis concessum.'' Št. 184. 1053, med aprilom in novembrom. Ko SG je cesar Henrik III. o veliki noči (11. aprila) mudil v Mer-seburgu, je bil bavarski vojvoda Konrad odstavljen. Nato je ta bežal čez Karantanijo na Ogrsko. Tu je dobil od ondotnega kralja Andreja pomožnih čet ter ž njimi napadel Karantanijo. Opustošil je več krajev ter se polastil Hengstburga2 kamor je postavil ogrsko posadko. Hotel je med drugim dobiti nazaj tista posestva po Karantaniji, katera je prej tam imel, a mu jih je cesar vzel ter si jih prisvojil. Nekateri velikaSi so mu Sli na roko, da je lažje pregnal druge, ki so bili cesarju naklonjeni. Herimanni Äugiens. Chromcon ad a. 1053 (MG.. SS., V, 133): „. .. Äd quern conventum (sc. aput Tribunam) cum Counradus, dudum Baioariac dux, venire nolens, cum expeditis militibus regi rebellare moliens, Ungariis se adiungere temptasset et Carentani fines invasisset, quibusdam inibi, quae prius habuerat, possessionibus suis ab imperatore privatus est, eas quasi legaliter acquirente ... Per idem tempus (sc. mens. Novembr.) Counradus dudum du.v, ab Andrea rege Ungariorum gratanter susceptus, ei, ne allegatum cum imperatore foedus per-ficeret, dissuasit. et auxilio eius quandam Carentani partem, quorundam etiam primatum, qui earn possidebant, madiinatione aliis expulsis primoribus, inva-sam cepit." Änn. Ältahen. mai. ad a. 1053 (MG. SS., XX, 806): »Chuono dux Baio-aricus ... ducatu est depositus ... Quapropter brevi plures iniquitatis suae socios edquisivit eosque sibi firmos et fideles össe iuramento constrixit. His ad velle dispositis, ipse cum manu valida per Carinthanos ad Ungros confuglt. .. Ipse vero adiunctis sibi Ungris Charionas invadit et, plurima loca vastans, urbem quandam, Hengistiburg dietam, occupavit ibique praesidio imposito in Ungariam sc recepit." > Omenieiia sinoda' je bita po veliki noti leta 1053. (Cfr. Herim. Augicn. Chron. ad a. 1053: „Oomrtus pspa, habita Romae post pasdis si^nodo.') VcHka noC je bila istega ieta dne ii. aprila. » Hengstburg fHengistiburg> bil najbrže sedanji Wlldon na Srednjem Štajerskem. (Cfr. Zahn, Ortsnamenbud). str. 49».) Nikakor pa ne morem pritrditi Feilcettiju (Beitrage zur Kunde steierm. Geschiditsquellen, X, 75-8!), ki misli, da je bil Hengstburg sedanji Gradec. Št. 185. 105^, v začetku leta. Posadka, katero jc bivši bavarski vojvoda Konrad zapustil v Hcngstburgui in katero so ondotni prebivalci neprestano vznemirjali, je prostovoljno zapustila rečeni kraj ter skrivaj odšla na Ogrsko, Änn. Hltahen. mai. ad a. 1054 {MG. SS., XX. 806): „Quibus diebus hi. qui in urbc Hengistiburc pracsidio relicti erant a Chuonone, fatigati crebra provin-cialiuni incursionc, ipsi sua sponte urbem diripiunt ct dam indc in Ungariam aufugiunt," 1054. Št. 186. Ogri so iz nova napadli Karantanijo. Ko so nabrali mnogo plena, so se vrnili v domovino. Änn. Ältahca. mal. ad a. 1054 (MG. SS., XX. 807): ^Ungri iterum Charionas invadunt; factaque praeda in patriam laeti recedunt." 1055, spomladi. Weif, vojvoda karantanski in mejni grof veronski, je, kakor se pripoveduje, skupaj z drugimi knezi na Ronkalskem polju tri dni čakal na cesarja Henrika III. Ko je pa ta čas pretekel, je vojvoda mislil, da ni dolžan še dalje čakati. Zbral je svoje čete ter se vrnil. Na poti je srečal cesarja, kateri ga ni mogel pregovoriti ne z darili, ne 2 obljubami in ne z grožnjami, da bi se mu pridružil.2 — V tistem času je cesar naložil veronskim prebivalcem, ki so bili podložniki ka-rantanskega vojvoda, da morajo plačati tisoč mark. Sedaj je vojvoda Weif nenadoma prišel pred Verono ter prisilil cesarja, da je moral meščanom povrniti vse to, kar jim je bil vzel, ter se napotiti drugam.3 Historia Wclforum Weingartens. (MG. SS., XXI, 461)- „...Dicitur de eo (sc, de Guelfo), quod cum in procinctu esset, ct impcratorcm Hcinricum tertium per triduum ultra statutum tempus in loco, qui dicitur Rungalle, ubi totus excr-citus convenire soiet, quo et se venturum iuramento constrinxerat, pracstoJaretur et nec nuntium quidcm, qui causam morac ilUus exponerct, habcret, erecto signo convocatis dominis rcversionis iter arripuit. Cui tandem imperator occurrens nec muneribus nec promissionibus vel saltcm minis ab incepta repatriatione removere potuit. Quodam etiam tempore cum imperator Veronensibus civibus cxactioncm inferens mille marcas ab eis cxtorsisset. ipse ex inproviso supervenicns, tanta eum suosque severitate et contumelia afflixit, ut vix imperator pecunia ex integro red-dita securitatem exeundi obtineret." t Gl. » Nckl drug vir nam pravi, da sc Wclf s «sarjcvim dovoU«ni€m vrnil v domovino. Glej Slev. m. 3 Steindorff (Jahrbiidier d. Oeutsdti^n Reiches. II, 3««), op. 3) misli, da te vse to. kar se tu o Welfu in cesarju pripoveduje, izmišljeno. St. 188, 189. 119 Št. 188. 1055, med marcem in novembrom. Karantanski vojvoda Weif in rezenski Skof Gebhard sta sc s cesarjevim dovoljenjem vrnila iz Italije v domovino. Tu sta se v zvezi z nekaterimi drugimi velikaši zarotila zoper cesarja ter ga hotela odstaviti in umoriti, na njegovo mesto pa povzdigniti bivšega bavarskega vojvoda Konrada, ki je takrat bival na Ogrskem. To se pa ni zgodilo, kajti najprej je umrl vojvoda Konrad, kmalu nato je zbolel tudi Weif. Ta se je začel kesati, da se je zavezal zoper vladarja; zato mu je naznanil ostale zarotnike, sebi pa izprosil odpuščanje. Ko je umrl, so ga pokopali v Ältdorfskem samostanu.' Hnn. Ältahcn. mai. ad a. 1055 (MG. SS., XX, 807, 808): „Dum crgo in Italia commoratur (sc. imperator), quidam de regni principibus, qui etiam famiiia" riores illi videbantur, hoc est Gebehardus patruus cius Ratisboncnsis eplscopus, Weif Charintanorum dux aliique complures clandestine cum his consilia concin-nant, qui pridem publici hostes cxtitcrant. Igitur Deo dignum augustum vita simul et regno privare, Chuononem, qui ad Ungarns confugerat, in locum eius subrogare conantur. et quoniam in hac coniuratione erant, ut praedixi, imperatoris amicissimi. potuit miserabile facinus perpetrari, scilicet nisi hoc Deus ut casses comminuisset aranearum, quoniam non est consilium ncque fortitudo contra Deum. Primum igitur Oiuono, quem principem elegerant, miserabili excruciatus peste, fraudem et ne-quitiam terminavit morte. Mox etiam Weif, infirmitate correptus et in extremis iam poenitentia ductus, peccasse sc publice fatebatur et, ut indulgentiam apud augustum mereret, supplex precabatur. Cui etiam curtem suam, Utingun dietam,2 delegari fecit, socios coniurationis aperuit et mox ultimum dicm clausit." Bertholdl Ännales ad a. 1055 (MG. SS., V, 269): .Gebehardus Ratispo-nensis episcopus, et Weif dux licentiam repatriandi ab imperatore impetraverant, niilitesque eorum eis, ut aiunt, ignorantibus contra imperatorem coniuraverunt. Quo tempore Weif dux, suis et omni populo flebili admodum morte preventus, et voto sanctae monachicae vitae Deo revera se initiando dedicatus, apud Hltor-fense coenobium sepultus est," Historia Wclforum Wcingartcnsis (MG. SS., XXI. ^1): „Hic denique Guelf sub iuvenili etate cum esset in Castro Botamo^, morbo correptus est vi-densque sibi iminere mortem omne Patrimonium suum cum ministerialibus, quia heredem ex se non habuit, ad cenobium flltorfense sancto A\artino in perpetuam possessionem donavit.. . Ipse vero diem claudens extremum illo deportatus est et cum maximo planetu suoruin ac totius vicinitatis sepultus." Änn. Wcisscnburg. ad a. 1055 (MG. SS., III, 70): „Coniuratio Welphi ducis Karendinorum contra imperatorem." Št. 189. 1055, dne 11. novembra. Verona. Cesar Henrik III. podeli samostanu sv. Zenona pri Veroni vsled prošnje opata Alberika več posestev ter sodnijsko oblast čez dvanajst ' flltdorf ic na WurSembcrSkem. « Utting je pr! Ammcrskcm Jezeru jugozahodno od Monakovega. Ta dvor je Wc!f dobil od Ädalbcrona, zadnjega grofa Iz rodovJne Ebersbergov. 3 Crad Bodman je bil ob Bodenskem jezeru. arimanov (svobodnikov), katere je (karantanski) vojvoda Weif [„Welpho gloriosus dux*'] dal samostanu v fevd. »Data 3. idus Novembris, anno dominicae incarnationis ML K, in-dictione VJIL, anno domni Henrici terdi regis, imperatoris autem secundi ordinaiionis XXVIL, regni quidem XVIL, imperii vero IX. Actum Verone." [Izvirna listina v Veroni. — Ughelli, Italia sacra. V, 762. — Muratori, Hntiqu. Esten., I. 6. — Origines Guelficae, II, 257.] Št. 190. 1055, dne 13- novembra. Takrat je umrl karantanski vojvoda Weif. Pred svojo smrtjo je hotel zapustiti svojo lastnino Altdorfskemu samostanu. Ä njegova še živeča mati je bila proti temu ter je dosegla, da je samostan dobil le nekatera posestva rajnkega vojvoda. Bcrnoldi Chronicon ad a. 1055 (MG. SS.. V, 427): „Wclf dux Carinthiorum obiit.« Ekkehard! Cfaron. Würzcb. ad a. 1055 (MG. SS., VI, 31): W^elf dux Carinthiorum obiit." Ekkehard! Chron. univers. ad a. 1055 (MG. SS., VI, 197): „Wclefo dux Carinthiorum obiit." Änn. Wirziburg. ad a. 1054 (MG. SS., II, 244): „Weif dux Carinthiorum obiit.- Änn. Hildesheim, ad a, 1054 (Waitz v Script, rer. Germ, in usum sdiol., ed. 1878, p. 46): ,WcIf dux Carinthiorum obiit." Necrol. Weingartensc ad id. Nov. = 13. nov. (MG.NecroI., I, 230): „Welfo dux Carinthi?, hic sepultus, qui in extremis positus omne Patrimonium suum duobus ex suis delegatum ^cclesi? Altorfensi donari decrevit, sed mater superstes, hanc traditionem iure gentium irritam faciens, pro anima filü hec predla deditr Lanc-rein, Luotirbrunnon, GuIHnwillär, Fridehardeswillär, Äzelunwilär, Heiligunbuoke, Chrotebadi, Ethinishoven."» Necrol. sanctimon. Weingart. ad id. Nov. (MG. Necrol., 1.237): „V^elf dux." Necrol. Äugiae divitis ad id. Nov. (MG. Necrol., I, 281); „Welfo dux." Nccrol. Zwifaltcnse ad id. Nov. (MG. Necrol., 1, 265): „Welph dux de Ra-vinisburc 2." Necrol. mon. S. Udalrici Augustensis civ. ad id. Nov. (MG. Necrol., 1, 127): „Ob. V^elfhart dux." Liber anniversariorum ecci. mai. Augustensis ad id. Nov. (MG. Necrol., I, 71): „Weif dux ob., qui dedit 5 hubas in Octringen^." Liber anniversariorum ecci. mai. Constantiensis ad id. Nov. (MG. Necrol., I. 294): „V^elfo dux ob.« Libri anniversariorum et necrologium mon. S. Galli ad id. Nov. (MG. Necrol., I, 484): „(Obitus) Welfhardi ducis." Nccrol. Ebersperg, ad II. id. Nov. — 12. nov. (Sitzungsber. der Wiener Äkademie, Uli, 238): „Welfhart dux.- ' Ti kraji so na južnem WörtcmbcrSkem v okolici mesta Ravcnsburga. A:rclunwilär j« Atzcn-weiler, Chrotebadi je Groppadi, Ethinishoven pa Ettishofcn. s Ravinisburc je Ravensburg na južnem WiirtemberSkem. ' Ettringen pri Mindelhelmu na jugozahodnem Bavarskem Št. 191. 1056, dne 21* februarja. Mainz. Rimski cesar Henrik HI. podeli Brixenski cerkvi posestva nekega Ebbona\ ležeča v Ojsnici2 ter po drugih krajih (Karantanske) marke in grofije mejnega grofa Otokarja.3 Rečeni Ebbon je zarad veleizdaje izgubil omenjena posestva, katera je nato on (cesar) dobil v svojo last. /„... cuiusdam Ebbonis predium videlicet Odelisniz ceteraque bona sua omnia, que in marchia et comitatu Otadiarii mardiionis sita sunt, quoniam ipso maiestatis reo et capitalis pen^ sententiom subire dampnato omnia bona sua nostre potestati nostroque publico iuri adiudicata sunt..."/ y,Data X. kal. Martiiy anno dominic§ incarnationis MLVL, indicti-one VIIL, anno autem domni Heinrici tercii regis, imperatoris autem secundi ordinaiionis eius XXVIL, regni quidem XVII.» imperii vero X. Actum Magoncie" (Izvirna listina v Namestnijskem arhivu v Innsbrucku. — Hormayr, Bey-träge zur Gesch, Tirols, 49, St. 16. — Sinnacher, Beyträgc zur Gcsdi. von Sähen u. Brixen, II, 568, St. 90. — Zahn, Urkundcnb. des H.Steiermark, I, 70, Stev. 62.) St. 192. 1056, dne julija. Worms. Cesar Henrik III. podeli na prošn|o svoje soproge, cesarice Neže, in svojega sina, kralja Henrika IV., svojo lastnino NaunzeH na Furlanskem v grofiji grofa Ludovika solnograškemu nadškofu Balduinu. To posestvo je ccsarju dal Oton, sin grofa OzinaS, grofu Ozinu pa Trdo g o j .. quoddam predium nomine Naunzel, quod Durdegouuo Ožino comiti dederat, et quod Otto filius eiusdem Ozini nobis per car-tulam tradiderat in pago Foro Mio et in comitatu Ludovvici comitis situm."] „Data IUI. nonas lulii anno dominice incarnacionis ML VI., indicii-one VIIILy anno autem domni Heinrici tercii regis, imperatoris autem secundi ordinacionis eius XXVIIL, regni quidem XVIIL, imperii vero X. Actum Wormatie." (Izvirna listina v Državnem arhivu na Dunaju. — (Kleimayrn) Juvavia, flnh., str. 241, St. 102. — Valentinelii v Fontes rer. Au^tr.^ipl.. XXIV, 2.1 __,/•. •' '"'.' ■'ti ''i' ) Ebbon je bil neki posestnik na sedanjih Štajerskih ti^' * .Odelisniz' je sedanja vas Ojsnica (Oisnitzj pri Predingu na Srednjem Štajerskem. * v tej listini se niejn) grof Otokar prvikrat omenja kot upravitelj Karantanske marke. * Naunzel je sedanji Noncello južno od Pordenona na Furlanskem. » Ozi je zmanjsevaino Ime za Otokar. « Zahn (Friaulisdie Studten v Ardiiv f. Kunde dsterr. Geschichte. LVIl. m) misN. da je ta Durdegouuo adi" so. kakor misli L. Pintar (Izvestla Äluz. dr. XIX, 124), Udnje zahodno od St. Jurija, ne pa Ponova vas, kakor je trdil Sdiumi. Kje je bila vas »Dobelgogesdort", ni znano. Pintar pravi (str. I2i), da se je morebiti St. Juriju reklo tako, preden so tam postavili cerkev ter potem po dotiCnem svetniku zaceli imenovati vas. Zgoraj omenjene kmetije, katere je fevdnik H ozon Jeta 105«. dobil od kralja Henrika, so bile le malo oddaljene od tistega sveta, katerega mu je reCeni kralj leta kh)?. daroval med Lučamt in ViSnjico. Gl. 5t 22i. • Tu omenjena Sdiwarza teCe po jugovzhodnem delu Dolenje Ävstrije (cfr. Jaksdi, Mon. hist due. Car., III. 131, St. .121). Zahn »SCe dotiCöo reko na Štajerskih tleh. in sicer enkrat pri Wil-donu (Urkundenbndi), drugikrat pa pri Spielfeldu (Ortsnamenbud), str. 433). dieres mardiia Carintina in uilla autem Gunprehtesfeten^ sitos""], ako jih tu lahko popolnoma odmerijo. Äko pa ne, naj se zemlja, ki še manjka, poišče nad vasjo v sosednjih zgornjih straneh tik reke Laznice [„iuxta flamen Lonsinice^'']. „Data est kalendJuniU anno dominicae incarnationis MLVIUl., in-dictione (Xli), anno autem ordinaiionis dornni Heinrici quarti regis K regni uero III. Actum Goslare."* [Izvirna listina v Državnem arhivu na Dunaju. — (KIcimayrn), Juvavia, Hnh„ 246, St. 105. — Hormayr. Ärchiv f. Gesdi., 1820, str. 246. št. 67. - Zahn, Ur-kundenb. d. H. Steiermark, I. 75, St. 66 ] Št. 204. 1060, dne 8. februarja. Bamberg. Kral; Henrik IV, podeli vsled prošnje svoje matere Neže in bam-berškega škofa Guntherja tržno pravico vasi Beljaku, ki se nahaja v grofiji grofa Ludovika {„in villa, que vocatur Villadiy sita autem in comitatu fidelis Lvdewici comitis, mercatum statuimus''}. Trg s sodstvom, s pravico, kovati novce, s colnino in z vsemi potrebščinami tržne pravice naj bo zavisen le od škofa in njegovih naslednikov, ki lahko tam store v korist svoji cerkvi to, kar jim je všeč. Trg naj bo prost vsakega vtikanja od strani vojvodov, grofov, sodnikov in drugih uradnikov. Tistim ljudem, ki bodo zarad kupčije prihajali na rečeni trg ali pa se vračali z njega, se ^agotavlja varna in mirna pot [„... ut idem mercatum liberum sit ducum, comitum, iudicum omniamque potestatum contradictione securum soli tantum Babenbergensi episcopo cum banno, monetariis, monetis, theloneis omnibusque forensis iuris uten-siU'öus subditum et proprium ... ut omnes, qui ad predictum mercatum causa forensis negocii confluunt, ibidem negociantes indeque redeuntes secura et certa pace fruantur.*"] „Data est VI. idus Febr., anno domini incarnationis MLX., indic-iione XIIL, anno autem ordinationis domini H(einrici) quarti regis Vi, regni vero IUI,; actum Babenberdi." [Uber priviicgiorum Bambcrgcnsium iz 13. ali 14. stoletja v Bambergu. — (Hormayr) Ärchiv f. Geographie, XI (1820), 453. - Ibid. XVII (1826), 602. - Mon. Boica, XXXia, 343. — Jaksch, Mon. hist. due. Carinthiae, III, 135, St. 338.] 1060- Kralj Henrik IV. podeli Oglejski cerkvi vas Zdrenj v Istri f„villa Streng! in Istria''].^ [Odoridus de Susannis, Thesaurus eccl. Hquil., ed.Biandii, p.234, St.592 (reg.). - Ibid.. p. 227, St. 535, kjer stoji «villa Srengi in Istria" (reg.)]. * Quii pre h tasteten nam je iskati v okoiici D. Landsberga na Srednjem Štajerskem. < Laznica (nem. Lasnitz) je reka na severozahodu od Lipnice. 3 Primerjaj St. 250. Št. 206. Med letom 1060.» in 1065.^ Gospa Sveta. Ko se je solnograški nadškof Gebhard mudil pri Gospe Sveti, je zaslran desetine zahteval, da naj se grofje, knezi, plemenitniki in neplemenitniki njegove nadškofije radi ali neradi odkupijo od nje aH pa naj priznajo njegove pravice do nje (do desetine). K nadškofu je prišel tudi Wolfram opat osojski [„Wolfframus abbas de Oscewach"], s svojim odvetnikom Otonom ter je po nasvetu samostanskih menihov in posvetnih fevdnikov od desetine odkupil vsa samostanska posestva proti temu, da je nadškofu prepustil deset kmetij [„X massariciis'*]. Med pričami je tudi omenjen neki „laghne". Datum manjka. ,.Actum est ad sanctam Mariam in loco qui dicitur in ZoL" IWaUner, Annus millesimus ant. mon. Ossiacensis, p. 60. — Änkers-hofen, Handb. der Gesdi. des H.Kärnten, IIi>, 85. St. 10. - Mayer. Die östl. Älpcnländer im Investiturstreite, str. 239 k letu „c. 1C62". - Jaksch, Mon. hist, due. Carinthiae, III. m. St. 337.) Št. 207. Med letom 1060. in 1088.3 Solnograški nadškof Gebhard je prvi tiste Slovence, ki so živeli po njegovi nadškofiji, pripravil do tega, da so mu začeli dajati zakonito desetino.^ Vita Gebehardl archiep. Salisb. (MG. SS., XI, 25): „Hic primus dccimas constrinxit reddere iustas Sclavorum gcntem sub se rectore manentem vel diocese sua habitantem." Vita Gcbhardi archiep. Salisb. et succ., c. 2 (MG. SS.. XI. 36): „Ad haec complures decimas suis exactionibus acquisltas dedit (sc. Gebehardus fidmuntensi monasterio), quia gens Sclavonica in eius episcopii terniinis posita ante ipsius tempora aut nullas aut paucissiinas reddere consuevit." « SolngraSki nadSKof Ccbhard je zacd vladati dne Si). juUja Icta » Lcta 1005. je osojski opal Wolfram postal škof v Trcvlsu. Cfr. Ann. Ältahcn. mal. ad a. lOöS (MG. SS., XX, 817): .Rüther! Tarvislensis episcopus obüt, succedit Wolfremmus tum abbas Ozia-ccnsis pridem vero monadius Altahensls.* 3 SolnograSkI nadškof Gebhard je vladal od meseca julija leta looo. pa do 15. junija leta 1088. * že iz časov prvega soinograSkega nadškofa Arnona sem niso bili Slovenci primoran!, da bi bili dajali popolno aH zakonito desetino (iustam decimationem) ali pa so bili Se celo te davščine oproščeni. To ugodnost so Slovenci imeli zato. da bi se bili tem rajSi oklenili krščanstva. Desetina, katero naj bi odrajtovali, se jim je stalno doIoCifa ne glede na to, je li bila letina dobra ali ne. Ker je bila tedaj ta desetina vsako teto enaka, so jo zvali navadno ali običajno desetino (solita decima, decima consuetudinaria, decima secundum consuetudinem Sclavorum> (Cfr. St. Hf) Solnograški nadškof Gebhard pa. ki je sploh gledal na to, da bi pomnožil dohodke svoje cerkve, je zaCel od Slovencev zahtevati pravo ali zakonito desetino, to je deseti del vseh pridelkov in deseti del živine. Slovenci s to novo desetino niso biti nič kaj zadovoljni. In treba jih je bilo prisiliti, da so se uklonili. Izraza .constrinxit" in pa »suis exactionibus" v zgoraj navedenih noticah kažeta, da je nadSkof strogo postopal, da je dosegel svoj namen. Novo desetino so na to tudi pridobljeno imenovali (decima acquisitoria). Kaka razlika je bila med navadno in pridobljeno desetino, je razvidno iz neke zgodovinske notice, katero je Zahn (Urkundenb. d. H. Steiermark, I, öm, St. 585) ponatisnil. Glasi se: ..Que sit St. 208, 209. 129 Št. 208. Prenovljena listina, i Med letom 1060. in 1088. Gösska opatica Ridiarda /„abbatissa de Gosse R... ad monaste-rium cui preeraV'j prepusti solnograškemu nadškofu Gcbhardu pravo desetino [„rectam decimationem*'/ svojega samostana, potem polovico cerkve sv. Martina v Sörgu^, polovico dote, ki spada k tej cerkvi, dalje dve kmetiji v Marki, in sicer eno ob Kainadiu^, katero ima neki Azodio kot fevd, in eno v Raabi^ pri Muri, ter dve slovenski kmetiji v Ljubenski grofiji /„dimidiam partem ecclesif sancti Martini ad So-ridi construct^ cam dimidia dote ad eandem ecclesiam pertinente et duo predla in Marchia: unum ad Cheinahe qmd Azocho in benefidum fiabuii, alteram prope Moram flavium ad Radawie situm et duas Sclavenses fiobas in comitatu Liubane sitas"]. Zato pa dobi od nadškofa nazaj vse tiste desetine svojega samostana, katere je bila odstopila Solnograški cerkvi, ter krstno in pogrebno pravico za samostansko cerkev v Gössu in pa za cerkev v SÖrgu. Navedenih je več prič. [Prenovljeni izvirnik v Celovcu- — Zahn, Urkundcnbuch d. H. Steiermark, 1.80. St. 69 z letnico „C. 1070". — Jaksch. Mon. hist. due. Carinthiae, I, 65, St. 24.] Št. 209. Med letom c. 1060. in 1070.5 Kranjska gora. Mejni grof Udalrik („mardiio Ödalricus^J podeli dvor in pa pol orala na Bledu l,yCuriilem guandam dimidiamgue iugeris partem Ueldes"] v roke brixenskemu škofu Aitwinu. distsntia seu differentia inter dccimam consueludinariam et acquisUoriam in ista ecctesia sciendum. Gebehardus archizpiscopus cum prlmum susceperat Salzburgensem episcopatum. homines ecclesie istlus de singulis hobis non plus decimarum quam L manipulos stliginis et L avene et pondus lini quod dicitur sbote. vel agnum solvere consueverunt quanluscumque ilUs fructus perveniret, ethec didtur decima consuetudinaria et bac inbeneficiati sunt milites ab episcopo. Confortato autem ardiiepiscopo Gebehardo et successor« ipsius Chunrado iustam decimam per omncm episcopatum reddi vel dari exegerunt, scilicet de omnibus bonis tam pecudum quam fructuum decimam partem, e( hoc dicitur decima acquisltoria quia manu et arcu ipsius ecclesie est acquisita." 1 Ta listina ni pravi izvirnik, kar je razvidno 2e iz besed ,.abbatissa ... cui (sc. mona-sterio) preerat". Listina {e bila ieda} spisana, ko bila opatica Richards 2e mrtva. Ltstina ima pečat opatice Adelhajde. ki je bila okoli leta ii77. Zastran datlranja gl. Redlich, Acta Tirol., p. XXXIl. Mejni grof Udalrik je umrl teta t070. dne 6. marca. (Gl. St 354.) Priče: „PerditoU, Scuribrant, Rad och, Guntheri." Actum Chreine" (Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Äcta Tirol., I, 62, St. 166.] Št. 210. Äed letom c. 1060. in l070.i Prcmcrsdorf. Plemenita matrona Elizabeta podeli vsied prošenj brixenskega škofa Altwina brez kakega ugovora po svojem odvetniku grofu Odal-scaldtu cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina v roke rečenemu škofu neki vinograd na Kranjskem v kraju> ki se zove Bled [,,vineam quandam Chreine in loco qui dicitur Ueldes'']- Naštetih je več prič. ,,Actum Prezmaresdorp." [Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju — Redlich. Acta Tirol., I, 62, St. 168.] Št. 211. Med letom c. 1060. in 1070.3 St. Peter in Holz. Plemeniti Piligrim [y,nobilis guidam Pilicrimus"/ podeli brixenski cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina v roke škofu Altwinu in njegovemu odvetniku Charilingu brez ugovora eno slovensko kmetijo v kraju, Dulieb imenovanem, pri Oberdorfu^ Uunam Sciauensem hobam in loco DuUeb ad Superiorem villam''] z vsemi pravicami, katere je sam imel. Ako bi se v rečenem kra|u ne dobilo zemlje za eno kmetijo, naj se to, kar še manjka, poišče na njegovem sosednjem posestvu. Zato naj se mu pa vsako leto po sv. Martinu v Gödnachus odrajtata po en voz vina ter takrat določena mera volnenega sukna f,,ut annuatim in proximo die post natalem sancti Martini in loco öoduna I karrada vini pannusque laneus ad presens comprobatf mensur^ sibi persolvantur"']. Naštetih je več prič. „Actum ad sanctum Petrum^" [Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, flota Tirol., I. 62, St. 170. — Jaksch, Mon, hist. due. Carinthiae, III, 132, St. 331.] Št. 212. Äed letom c. 1060. in X070J Breznica.» Svobodni Aribon podeli brixenski cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina v roke škofu Hltwinu brez kakega ugovora dve slovenski kme- 1 Zastran datira' ja gl. Redlich, Acta Tirol., p. XXXII. » Prczmarcsdorf ic Premersdorf, kl se nahaja severovzhodno od Sachsenburga na KoroSketn. * Zastran datiranja gl. Redlich. Acta Tirol. p. XXXil * Oberdorf (Superior villa) je vas severozahodno od Špiiaia na Koroškem. « Gödnach je jugovzhodno od Lienza na Tirolskem. * St. Peter Im Holz se zove vas severozahodno od Spitala na KoroSkem. 7 Zastran dstiranja gl. Redlich, Acta Tirol. p. XXXII. * Breznica (Presnitz) je vas severozahodno od Spitala. tiji tik Drave, meječi ob posestvo nekega Haganona /„duas Scla-uenses hobas iuxta flumen Traha sitas scilicet cuiusdam Haganonis possessioni affines**], ter vse zraven spadajoče stvari. Naštetih je več prič. ,,Actam Vreznich." ICod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol-, I. 63, St. 173. — Jaksch, Mon. hist. due. Carinthiac, III, 133, St. 332.] , Št. 213. Med ietom c. 1060. in 1070.i Kamen. Svobodni Noppon [Jngenuus Noppo**]> ministerijal brixenskega škofa Altwina, podeli brez kakega ugovora cerkvi sv. Kasijana in In-genuina v roke rečenemu škofu svoje posestvo pri Sv. Juriju2 v Junski dolini, katero je dobi! od nekega plemenitaša Otona in njegove soproge Mahthilde [..predium quale in finibus lanital in loco scilicet ad sanctum Georgium dieto a quodam nabili Otto nomine sua-que coniuge Mahthilda sibi traditum passedif'J, Priče: „Hartwich, Wczil, Poppo, Gebolf. Scuribrant, Otto, Odal-scalc, Ädolt, Engildie, Baldwin." „Actum Steine.'' [Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich. Acta Tirol., I, 64, 5f.l74. — Jaksch, Mon. hist due. Carinthiac, III. 133, St. 333.] Št. 214. Äcd letom c. 1060. in 1070. Kranjska gora. Svobodni Ozi podeli vsied posredovanja brixenskega škofa /lltwina cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina v roke rečenemu škofu in njegovemu odvetniku Chadalhohu brez kakega ugovora neko salino in pa lovsko pravico [„quandam salinam feralemque bannum*'}, kateri je podedoval. Priče: „Grifo, Scuribrant, Mazili, Orendil, Prezlau^, Wazaman, Zuozlau^ luvan, Nenadeis Welechne®, Zemicho^, We-k e w o i 8" Priče investiture: „Scuribrant, Orendil, Prezlau, Wazaman, Zu ozlau". „Actum Chreine.'' ICod. 515 v Držav, arhivu na Dunaju. — Redlich, Äcta Tirol., J, St. 175.) * Zastran datiranja gl Redlich, Acta Tirol., p. XXXU. * Sv. Jurii }e severozahodno od Dobrle vasi blizu Kloplnjskega iezera na KoroSkem. ^ Pravilno ime se je giasi'o Preslav. * Pravilno ime se je na)brže glasilo Zloslav. « Ime Nenadej {e lahko razumljivo. « Welechne je prav za prav Veli) Kar se tu pripoveduje o grofu Berhtoldu in o prstanu, katerega je bajč dobil od cesarja Henrika III., smatrajo nekateri novejSi zgodovinarji za izmišljeno, tako n. pr. Meyer v. Knonau (JahrbQcber des Deutschen Reiches, I. 4$ in ?09). eamque anulum agnoscentem pro ducatu sibi promisso commonuit. Sed quia pre-dictus Ruodolfus mox post imperatoris obitum filiam cius, Rumoldo Constantiensi episcopo commendatam, — utrum consilio captam an dolo nescitur — uxorcm duxit, recepto iam in gratiam eundem ducatum illi causa filiae imperatrix dedit; quod animum Berhtoldi non parum commovit. Pro qua commotione lenienda du-catus Karinthiorum ei committitur, quern postea filio suo a^quivoco ipsius rogatu rex Heinricus commisit; sed postmodum quorumdam instinctu eundem ducatum Luitolfo consanguineo suo dedit sicquc patrcm et natum parvipendens offendit. Unde quasi renovata priore iniuria cum Berhtoldus dux permoveretur, omnia con-siliorum machinamenta quibus satis pollebat, ad hoc vertebat, ut ab utroque id est rege et Ruodolfo se ulcisceretur." Št. 220. Med letom 1061. in 1073. i Teodorik, opat iz St. Huberta (v Ardenih), se je napotil v Rim, kjer ga je papež Aleksander (II.) z veseljem sprejel. Ko se je pozneje napravil proti domu ter prišel nekako do Julijskih Aip. somu vsied mraza vsi nohtovi na nogah odpadli. Čeprav je bil od velike utrujenosti tako slaboten, da je komaj hodil, vendar ni hotel opustiti pevanja psalmov in posta. Vita Theodcrici abbatis Ändagiuensls, c. 21 (MG. SS., XU, 49): .... sic quoque omnia Romae sanctorum oratoria usque ad Lateranensem basilicam circum-ivit (sc. Theodericus abbas), ubi ab Alexandre tunc papa Romano muUo affectu exceptus, et eius secreto ac familiari coUoquio saepius usus, postremo benedictione apostolica ab illo confirmatus, ex praecepto auctoritatis eius calceatus et equo domum est reversus. Sed cum circa Alpes Julias vcnisset, ex concepto pridem frigore resolutae omnes pedum eius ungulae ceciderunt; ipse quoque nimia lassi-tudine cum sic esset confectus. ut nisi assidue unguentis atque aliis iuvaretur fomentis, vix valeret incedere. nihil tamen penitus de solita et proposita psal-morum et ieiunii consuetudine voluit remittere." .«^o St. 221. 1062. Wilhelm, mejni grof mišenjski, se je hotel poročiti s Sofijo, hčerjo ogrskega kralja Bela. Ko se je pripravljal, da bi šel po svojo nevesto, je umrl leta 1062. Nato je Sofijo vzel v zakon njegov sorodnik Udal-rik, mejni grof kranjski in istrski.2 MiSenjsko mejno grofijo je dobil Wilhelmov brat Oton. Omenjeni Udalrik je bil sin Poponov. O tem nekateri novejši zgodovinarji mislijo, da je bil iz rodovine Weimar-Orlamünde, drugi pa temu oporekajo. Na vsak način je bil Popon v sorodstvu z rečeno rodovino. Udalrikova mati je bila Hademuda ali Äzika, hči istrskega 1. Papež Aleksander II. je vladal od 1. oktobra leta lOOl.^pa do 21. aprila leta 1073. • Ta Udalrik se je najbrže leta 1063. oženil s Sofijo, hcefjo ogrskega kralja, ko se je s Četami kralja Henrika IV. napotil na Ogrsko. mejnega grofa Wecelina in njegove soproge Wilpurge», sestre grofa Ädalberona in Eberharda iz rodovine Ebersbergov. Udalrik je imel dva sina, Popona in Udalrika, ter dve hčeri, Wiipurgo in Richardo. Ko je leta 1070. umrl,2 se je njegova soproga Sofija vdrugič omožila z Ma-ginonom aH Magnusom, vojvodom saškim. Udalrikov sin Popon je imel dve hčeri, Sofijo in Liutgardo. Prva je bila omožena z grofom Ber-tolfom Iz rodovine Andechsov, druga pa z grofom Bertoldom iz rodovine Bogenov. Lamberti Hersfcld. Änn. ad a. 1062 (MG. SS.. V, 162): „WiHlhcImus mar-chio revcrsus in Thuringiam, dum redirc in Ungariam ct sponsam suam cum magna opum suarum ostcntationc adducere pararct, inter eundum sccunda mansione morbo corrcptus obiit. Sponsam cius Oudalricus marchio Carentinorum, cognatus cius, accepit; mardiiam Otto, frater eius. obtinuit." Ännalisfa Saxo ad a. 1061 fjKG. SS., Vi. 693]: .WiHchcfmus mardiio rc-versus in Thuringiam, dum redire in Ungariam et sponsam suam cum magna opum suarum ostentatione abducere pararet, inter eundem secunda mansione morbo correptus obiit. Sponsam eius Sophiam Odalricus mardiio Carentinorum, cognatus eius, accepit, marcam vero frater eius Otto de Orlagemunde optinult. Horum scilicet Willehelmi et Ottonis mardiionum frater fuit Popo', qui habuit filium Odal-ricum, qui sororem Ladizlai regis Ungariae Sophiam duxit uxorem, quae genuit ei iuniorem Odelricum, qui accepit filiam Lodowici comitis de Thuringia." Cod. trad. Eberspcrg. Nro 54 (Äbhandl. der hist. CI. der bair. flkad., XV (1879): . . Oudairico, qui filius erat Hadarnoude, fili^ Willipirge, sororis Adal-peronis .. Chronicon Ebersperg. (MG. SS., XX, 13): „Nullam ex fiiiis prolem vi-dens praeter unam virginem Hadamuodem vocabulo, neptem suam de filia Willi-birga.* Historia Welfonim Weingartensis, c. 15 (MG. SS., XXI. TO). „. .. So-phiae sororis regis Ungarie Colomann! .. * Erat tarnen eadem Sophia antea cui-dam de Carinthia copulata, ex quo genuit Poponem mardiionem. qui duas filias suas unam5 Bertholfo comiti de Rndehse. aliam«- Alberto comiti de Bogen co-pulavit." 7 ' Gi St. 110 in 111. ~ Schoiiiner Tu omenjeni »Pyrian' je Piran v Istri, ..Nivvenburcii- pa Novi grad (Cittanuova). Da je Pyrian res Piran, je razvidno iz neke listine iz leta 120U (Cfr. Benusst. Nel medio evo, str. 283. op.) Zato se pa Rutar za dve kmetiji v Begunjah [„pro duabus hobis sitis in territorio Uegun dieto''] škofu Aitwinu desetine od svojih posestev po Kranjskem, potem desetine, katere je dobival od svojih zemljišč in podložnikov po Koroškem, ter polovico cerkve v Tristadiu z vsemi priteklinami /„de-cimas que ex cuncto eius predio in Carniolo posito et que in Charinthia ex areis servisgue suis proveniunt, et dimidietatem qcciesiae Dristadi dicte cum suis pertinentiis"]. Priče investiture: „(testibus) Marcwardo, lohanne, Perehtoldo, No-uollone, Chuonone, Engilfrido." — Škofove priče so bili: „(testibus) item Marcwardo, lohanne, Woffone, Griffone, Ruodolfo, Paldamaro, Gottone." „Preceptum in Tuimine, actum octavo id. lunii, amenf [Cod. 515 V Državnem arhivu na Dunaju. — Sinnacher, Beyträgc zur Geschichte von Säben. II. 619, št. 65 k letu 1050-1070. — Schumi, Reg.- und Urk.-Buch., I. 57, St. 46 k letu c. 1067. - Redlich. Acta Tirol., I. 67, 5t. 183 k letu 1060-1068.] Št. 228. 1063, dne 27. septembra. Reka Fisdia.^ Kralj Henrik IV. podeli brixenskemu škofu Aitwinu zarad njegovih zaslug nekatera svoja posestva z vsemi priteklinami, namreč dve gori, Kamnik in Otalež, ki se nahajata med Ledinami in potokom, „Steinbach" imenovanim,3 v marki mejnega grofa Udalrika, s čigar dovoljenjem in po čigar prošnji se je ta daritev napravila. /„.. . quedam bona ad nostrum ius et dominium pertinentia, monies videlicet duos Staeinberdi et Otales dicios, inter terminum Liuta et flumen Steinbadi dictum silos, et in mardiia Odairici marchionis ipso quidem mardiione conlaudante et rogante in proprium tradidimus cum omnibus suis appen-diciis quemadmodum ad nostrum regalem potestatem pertinere videban-turJ"] Rečeni škof in njegovi nasledniki smejo omenjeno posestvo obdržati, odstopiti komu drugemu, zamenjati, dati v fevd /„precariandi"! ter sploh ž njim storiti to, kar bi bilo na korist njih cerkvi. > Tu omen)eni AVarkwsrd je bil tudi odvetnik Oglejske cerkve pod patriarhom Sigehardom, kar kaže neka listina iz leta 1074. (gl. št. 284). Czoernig (Das Land Görz und Gradišča, str. 4{)i-483; trdi. da je bil ta Markward lastnik GoriSke grofije, kar pa nI resniCno (rI. 5t. zaS). Tudi to, kar Czoermg (str. 483, 484) po SchoUineriu navaja, da se je prva soproga Markwardova zvala Hade-muda ter bila hCi istrskega grofa nWeriganda" in njegove soproge Wilpurge Iz rodovlne Ebers' bergov, se nikakor ne da dokazati. Res je pa, da je bila omenjena Hademuda, istrskega grofa Wecelina in njegove soprope Wilpurge iz rodovine Ebersbergov, soproga Popona Welmar-skega (gl. St. 22t). ^ Reka Flsdia je blizu Dunaja. ^ Otalež je vas na Tolminskem južno od Cerknega blizu kranjske meje dobrih »uo m nad reko Idrijco. Vas leži nekako na sredi poboCja gore. ki se imenuje OtaleSkl vrh. Med Otaležem In kranjskimi Ledinami je obSirno pogorje Kamnik, katero se v listini zove Steinberg. Med Ota-leSkim vrhom in Kamnikom je pri Jaznah globok razor. .Linta'^ so Ledine, ki spadajo 2e pod Zi-rovsko obCino na Kranjskem. Od Otaleža proti severu je grapa »V potocih-. Schumi (I. c.) misli, da je ondotni potok tisti, katerega listina imenuje Steinbadi. y^Data V. kal. Octobris anno domtnicae incarnationis MLXUL, indict. //., anno autem ordinationis domni Heinrici qiiarti regis V!IL, regni vero VI. Actum iuxta flumen Fisif (Izvirna listina v Kranjskem deželnem muzeju, — Hormayr, Beyträge zur Gcsdi. Tirols. {*>, 83, št. 39. — Sinnacher, Bcyträge zur Gesdi. von Sähen u. Brixen. II. 571, St. 92. — Mon. Boica. XXIX«, 164, št.m - Schumi. Urk.-u. Reg.-Budi., I. 52, St. 41.j Št. 229. 1063 ali 1064. Papež ÄlGksandcr II. piše izvoljenemu oglejskemu patriarhu Rabengcru [„Ravengero Aguileiensi electo^ ter mu naznanja, da so papeži nekdaj podeljevali palij tudi nenavzočim metropolitom, ako so poslali svoje zastopnike do Rimske stolice. Ker se je pa sedaj po nekaterih krajih razširila simonija, morejo palij dobiti le osebno navzoči metropolitje. Datum manjka.* — „Licet antiguis.** [Odlomek pisma iz 12. stoletja v Britanskem muzeju v Londonu, St. 8873. ~ Ewald v Neues Archiv der Gesellsdiaft f. ältere deutsdie Gesdiichtskunde, V, 337, St. 48. - Jaffe, Reg. pont. Rom., st. 4504.] Št. 230. 1064, dne 31. julija. Goslar. Kralj Henrik (IV.) podeli vsled prošnje kolinskega nadškofa An-nona in hamburškega nadškofa Adalberta dvajset kraljevih kmetij v Istri v grofiji mejnega grofa Udalrika, nahajajočih se v nekaterih, po imenu naštetih vaseh in gradovih, z vsemi priteklinami rečenemu mejnemu grofu Udairiku zarad njegove zvestobe. .. viginti regales man-SOS in pago Histrie in villis et castellis subtus nominatis Paviendi^ Lom-paga^ Bangui^ Curtalla^ Lahanewit^ et in villa que vocatur ad sanctum Martinum'^ Rus^ Winstrin"^ Rana^^ in comitatu Odalrici maräiionis sitos eidem prefato Odalrico marchioni ob fidele servitium eius.. Mcjni grof Udalrik sme rečene kmetije obdržati, prodati, zamenjati ter sploh storiti ž njimi, kar hoče. Kdor prelomi ta kraljev ukaz, naj plača sto liber zlata, in sicer polovico v kraljevo blagajnico, polovico pa mejnemu grofu Udairiku. ' z ozirom na to, da sc Rabengcr imenuje tu „electus". tabko trdimo, da ie papež poslal patriarhu to pismo kmalu po njegovi Izvolitvi, tedaj morebiti 2e leta 1063. aH pa 1064 » Najbržc Buzet v Istri. Stampf-Brentano Ima „Pumendt-. ' Lorapaga je naibrže Lupoglava pri RoCu v Istri, Stumpf-Brentano ima .Lempaga", * Bangui je Botjun v srednji Istri. > Curtalla (Curtalba) je morebiti Belaj južno od Boijuna. * Lahanewit je morebiti grad Letaj bUz Beiaja. Stumpf-Brentano ima .Lahanennlt". ^ Sv. Martin pri Posertu biiz Beiaja. * Rus je sedanji Roc. * Winstrin je morebiti Brest bliz Vranje. Stumpf-Brenlano ima „Uzemenstrum". " Rana je Vranja od Boljuna proti severozahodu „Data II. kal. August i anno dominice incarnationis MLXIIII., indic-tione II., anno autem ordinationis domni Henrici regis Villi., regni vero octavo. Actum Goslar." [Kartular iz 15. stoletja v aktih .Consultori in lure" v Benetkah. — Joppi v Mittheilungen des Instit. f. österr. Gesdiiditsf., I, 294. — Schumi, Urk.- u. Reg.-Budi., 1, 53. — Stumpf-Brentano, Kcta imperii, str. 723, št. 519.] Št. 231. Med letom C. 1065. in c. 1075.' Anras.2 I, Plemeniti Scröt podeli brez ugovora (brixcnski) cerkvi sv. Ka-sijana in Ingenuina v roke škofu Altwinu svoje posestvo v Nussdorfu3, na katerem prebiva neki „Stauui" [„tale praedium quale in quodam pago Nazdorf nominato a quodam Slauui nuncupato possessum pos-sedit."/ Naštetih je več prič. II. Omenjeni Scröt podeli cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina tudi neko posestvo v Sirnici'', na katerem prebiva neki Bo d igo j [„aliud praedium in ioco Sirnoniz a quodam Bodigoy personate possessum"]. „Actum Andras." [Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., I, 70, št. 192.] Št. 232. Med letom c. 1065. in c. 1075.5 Dovje.« Plemeniti Irminstein se odpove vsem pravicam, katere je imel do nekega posestva v Krautu^ [„loco Chromat"] na korist brixenskemu škofu Altwinu. Priče: „Herranth, Egilolf, Marquart, Reginholt, Heimo, Nendindi, item Heimo, Gundadiar, Chadolt, Wezil, Egilolf, Pernhart, Chuono, Ruotpreht, Adalpero, Ratkis, Wago." Priče investiture: „(testibus) Chuononc, Ruodperto, Chadoldo, Mar-quardo, Reginoldo." „Actum Lenginveli." [Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju- — Redlich, Acta Tirol., I, 74, St. 204. — J aksch, Mon. hist. due. Carinthiae, III, 140, št. 352.] ' Zaslran datiranja gl. Redlich. Äcta Tirol., p. XXXll ■ flnras je vzhodno od Silliana v Pusterski dolini na Tirolskem. ^ Nussdorf je prt Llenzu na Tirolskem. < SIrnica (SIrnitz) je v KrSki dolini na Koroškem. » Zastran datiranja gl. Redlidi, Äcta Tirol., p. XXXII. * Dovje je vas na Gorenjskem. ^ Kraut se zove vas pri iwilstadskem jezeru na Koroškem- St. 233. Med letom c. 1065. in c. 1075.> Kamen. Svobodni Pabon [„qaidam ingenuus Pabo"] se odreče vsem pravicam do tistega posestva, l Zadoie (Saliadi) so vas jugozahodno od Trga na Koroškem. ■i iselska dolina je na vzhodnem Tirolskem severozahodno od Llenza. ' Kje je ,in loco Chreina', ni znano. Redlich misli na Bled, kar pa ni verietno, kajti v do-tiCnih zgodovinskih virih stoji za Bled Izraz .Ueldes" ali pa .Veldes«. Najbrž« je Kranjska gora. 8 LInd je severozahodno od Špitala na Koroškem. • Meini grof fldalberon je bil brat mejnega grofa Otokarja (IV.) s Štajerskega. Naštetih je več prič. „Actum Lisrahovun," [Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Äcta Tirol., I, 81, St. 228. — Jaksch, Mon. hist. due. Carinthiac, III, 145. St. 564.] St. 245- Med Ictom c. 1065. in 1077.» Kamen. Osvobojena Egina podeli brixenski cerkvi sv. Kasijana in Inge-nuina v roke škofu Altwinu en dvor in šest oralov oranice v Za-manjah, ker je bila njena hči oproščena dolžne služnosti f„unam aream et VI iugera agri in loco Salamannesdorf pro filia sua debite servitutis vinculo absoluta'']. Priče: „Geppo, Scuribrant, Grifo, Tagini, Waidman, Gotti, Paid-mar, Odelprecht, Marquart." Priče investiture: „testibus) Geppone, Scuribrando, Waldmanno, Ödelprehto, Marquardo." ,,Actum Steine," [Cod. 515 V Državnem arhivu na Dunaju, — Redlich, Acta Tirol., I. 83, St. 233. — Jaksch, Mon. hist. due. Carinthiae. III, 147, št. 367.) Št. 246. Med letom 1065. in 1070. Prisega mejnega grofa Udalrika2, grofa Engeiberta^ istrskih škofov in velikašev [„forma sacramenti d. W. mardiionis et domini comitis Hengelperti et episcoporum et Hystriae magnatum'*]. Oni obljubijo, da hočejo po Istrski mejni grofiji [„in mardiia Hystriae''/ varovati vse tiste prebivalce mest, gradov in vasi, ki prisežejo na to listino, ter jih z dobrim namenom in brez zvijače braniti proti vsakemu, ki bi jih hotel nadlegovati. V določenem času naj ta listina postane veljavna. Potegovati se hočejo za imetje, blagostanje in čast vse Istre. Na enak način naj prisežejo tudi prebivalci, da hočejo z dobrim namenom in brez zvijače varovati vse časti istrskega mejnega grofa Udal-rika f„omnes honores domini W, mardiionis Hystriae"]. Določeno je bilo, da naj tisti, ki bi svojevoljno in brez vzroka katerega ubil, izgubi < Zastran datiranja gl. Hedlidi, Acta Tirol., p. XXXIl- s Istrski mejni grof Udalrik, Cigar ime se tu nahaja, je brez dvoma tisti, ki se med letom lOoti. in mi. večkrat omenja v listinah. Ta dokument nam tudi nekoliko pojasnjuje pravne razmere takratnega časa po Istri. ' Tu omenjeni grof Engelbert je najbrže tisti, ki se tudi navaja pod $t. 376 tn in ki je leta lOM. umrl. Ker je njegov oCe Sigfrid iz rodovine Spanheimov leta loes. izgubil svoje življenje, se sme sklepati, da se je ta prisega zvršiia med letom foc?. in 1070. Tega leta je namreč umrl zgoraj imenovani mejni grof Udalrik <&t Schumi (Archiv, I. 193) se moti. ko trdi, da je bil prej omenjeni grof Engelbert iz rodovine goriških grofov. osebno svobodo in pa svoje imetje, katero naj se razdeli v dva dela. Eno polovico naj dobe sorodniki ubitega človeka, drugo polovico pa mejni grof Udalrik ne glede na druge njegove pravice. Morilca naj smatrajo za sovražnika mejni grof in vsi istrski prebivalci za tako dolgo, dokler se ne poravna s sorodniki umorjenega človeka. Tudi naj ga ne sprejmejo prebivalci kakega drugega istrskega kraja. Datum manjka. [Odlomek neke prisege istrskega mejnega grofa Udalrika. — Kandier, Codice dipl. Istr. ad. a. 1060 — Schumi, Urk,- und Reg.-Budi, I, 68, ät. 60 k letu c. 1093.1 Št. 247. 1066, po 13. januarju. Kolinski nadškof flnnon piše papežu Aleksandru II. ter mu naznanja, da je kralj Henrik IV. po osmini sv. Treh kraljev [„post octabas epiphanie"] zbral okoli sebe nekoliko knezov, med katerimi je bil tudi karantanski vojvoda Berhtold [„duces... Carentanus"]. Ko je (nadškof) v zboru odbil ponudbo, da bi v kraljevem imenu šel k njemu (k papežu) v Italijo, sta ga njegova prijatelja Rudolf (vojvoda švabski) in Berhtold /„amid mei Rodulfus atque Bertoldus"] peljala na stran ter mu prigovarjala, da bi sprejel poslanstvo. A med tem časom so ostali knezi izvolili bavarskega vojvoda Otona za poslanca. [Rokopis v Trierski mestni knjižnici iz 11. ali 12. stoletja. - Giesebrecht. Die deutsdie Kaiserzeit, III, 1243, St. 5.] Št. 248. 1066, dne 20. februarja. Worms. Kralj Henrik IV. potrdi vsled prošnje moguntinskega nadškofa Sigefrida in karantanskega vojvoda Berhtold a inier-venium ... ducis Bertholdi"! samostanu Marije Device v Moglianu 1 nekatera posestva. „Data X. kalendas Marcias anno dominice incarnaiionis MLXVI., indicfione IUI., anno autem ordinationis domini Heinrici quarti regis XIII., regni vero X. Actum Wormacie." [Prepis v Kapitelskem arhivu v Trevisu. — Stumpf-Brentano, Acta imperii, str. 656, St. 465.) Št. 249. 1066, dne 8. novembra. Vicenza. Hubert, grof vicentinski, ter Wipert, grof in poslanec (karantanskega) vojvoda Berhtolda [„Wiperto comes et missus domni > Mogliano je )u2no od mesta Trevisa na BeneSkem. Bertaldi dud"], razsodita na sodnjera zborovanju v Viccnzi neko zadevo na korist opatici samostana sv. Petra, ki se je nahajal blizu mesta Vicenze. „Signum f manu suprascripto Wiperto comes et missus, qui hoc Signum crucis fecit." „Anni ab incarnatione domni nostri Jesu Christi millesimo sexage-simo sexto, octavo die mense November, indictione quinta." [Izvirna listina v Državnem arhivu v Milanu. — Fickcr, Forschungen zur Reichs- und Rechtsgesdi. Italiens, IV, 96, St. 70.) Št. 250. 1066, dne 16. novembra. Eckhartsberga. > Kralj Henrik IV. podeli vsled prošnje svoje soproge Berte in drugih fevdnikov svojemu fevdniku Adalpertu zarad njegovega zvestega službovanja vas Zdrenj^ v Istrski pokrajini in v marki mejnega grofa Udalrika {„villam Strengi dietam in pago et in marchia Hystriensi Wuodalrici marchionis sitam"] z vsemi priteklinami. Nihče ne sme rečenemu Ädalpertu vzeti darovanega imetja; on in njegovi dediči naj ga obdrže, prodajo, zamenjajo ter sploh ž njim store, kar hočejo. Kdor prelomi to naredbo, naj plača sto liber najboljšega zlata, in sicer polovico v kraljevo blagajnico, polovico pa lastniku rečenega posestva. „Data XVI. kal. Decembris anno dominice incarnationis MLXVI., indictione IIIL, anno autem ordinationis domni Henrici quarti regis XIII., regni vero X. Actum Ekkarsberge." IKartular iz 15. stoletja v aktih „Consultoti in iure" v Benetkah. — Joppi v Alittheilungen des Instlt. f. österr. Geschichtsf., I, 295. — Schumi, Urk.- u. Reg.-Buch, I, 54. — Stumpf-Brentano, flota imperii, str. 724, št. 520.] Št. 251. 1067, dne 5. marca. Rezno. Kralj Henrik IV. podeli vsled prošnje svoje soproge Berte, naum-burškega škofa Eppona, (mišenjskega) mejnega grofa Ekkiberta in (istrskega) mejnega grofa Udalrika ter zarad zaslug freisinškega škofa Ellen-harda Freisinški cerkvi več vasi v Istrski pokrajini in v marki mejnega grofa Udalrika, namreč Kubed,Predloko,Ospo, Rozarijol, Truške, Sterno in St. Peter^ z vsemi priteklinami [„has villas Cubida, Lovnca, Ozpe, Razari, Trvscvlo, Steina, sancte Petre in pago Istria in marcha Ödalrici marchionis sitas cum omnibus appendiciis ]. Nobeden * Edihartsberga je v Turingiji zapadno od Naumburga. ' Vas Zdrenj je v Istri v OprteljskI obeini. 3 Kubed, PredloKa in Rozarljoi so vasi v Dekanski obcini blizu Kopra- Severno od Roza-rijola ie Ospo. Jugozaliodno od Kubeda so TruSke. Sterna In St. Peter sta vasi v Bujskem okraju. njegovih naslednikov, noben cesar, kralj, vojvoda, mejni grof, grof ali pa kaka druga višja ali nižja sodna oseba ne sme teh podeljenih stvari vzeti rečeni cerkvi. Omenjeni škof in pa njegovi nasledniki naj imajo pravico, da vse to lahko obdrže, dajo v fevd, zamenjajo ter sploh s tem store, kar je na korist njih cerkvi. »,Data ///. nonas Martii anno dominicae incarnationis MLXVII., indictione K, anno autem ordinaiionis domini Heinricl guarti regis XIL regni vero XL Actum Ratispone" [Izvirna listina v Državnem arhivu v Monakovem. — Hund-Gewold, Mc-trop. Salisb., (ed. Mon.) I, 152. - Lünig, Rcidisardiiv, XIX, 518. - Meichel-bGCk, Hist. Fris., la, 261.- Rcsch, Äetas milicn.. 93. - Mon. Boica, XXIXa, 170, St. 411. - Mitih. d. hist. Ver. f. Krain, 11 (1847). str. 26 (odi.). - Kandier. Codice dipl. Istr. ad a. 1067 (odi.). - Zahn, Cod, dipl. flustro-Fris., I, 84, St. 83 (Fontes rer. flustr., Dipl., XXXI). - Schumi. Urk,- u. Reg.- Budi, I, 56, St. 45.] Št. 252. Od leta 1068. do 1077. Ko je umrl oglejski patriarh Rabenger, je kancelar Sigehard postal njegov naslednik. Za kancelarja je bil nato Pibo postavljen. Sigehard je vladal devet let in štiri mesece, i Lamberti Hcrsfcld. Änn. ad a. 1068 {MG. SS., V, 174): „Ravenger patri-ardia Rquilelensis obiit; cui Sigchardus cancellarius successit; pro quo Bibo can-ccllarius est substilutus." Hnn. HItahen. mai. ad a. 1068 (MG, SS.. XX, 819): nEodcm anno Rabing patriardia obiit, cui Sigihardus cancellarius successit." Vitae patriarch. Hquil. ab autore anonymo (Muratori, Rer. Ital., script., XVI, 12): „Sighardus patriarcha sedit annos IX, menses IV. Huic Henricus quartus dedit mardiiam Carniolae et alia multa privilegia concessit cideni ecclesiae Aqui-lejensi. regaliam super XVI episcopatus, quos Urbanus etiam papa secundus con-firmavit; qui Urbanus fuit circa annos domini MXCVIII." Chronicon patr. Aquil. alterum (Rubeis, Men. ecci. Kquil., flpp. p. 11): „Sigeardus patriardia sedit annis IX. Huic Henricus III.2 dedit mardiiam Carniolae et multa alia privilegia concessit et concessa per alios confirmavit. Et Urbanus papa II. ea omnia confirmavit circa annos domini MLXXXIX."^ St. 253. Med letom 1068. in 1077. Oglejski patriarh Sigehard podeli samostanu Marije Device v Ogleju na korist duše svoje sestre Fredevinde [,»pro anima sororis suae i Znano je (gl 5!. 333), da jc pairiarb Slgehard umrl dne is. avgusta leta 10?T. Äko le vladal devet let in Štiri mesece, je okoli 12. aprila leta io68. zasedel Oglejsko stolico. To potrjuje tudi neka listina. Iz katere je razvidno, da dne 10. maja reCenega leta nI bil veC Sigehard kraljev kancelar, temuC njegov naslednik Pibo. (Stumpf-Brentano, Die ReidisKanzler. St. 3714.) ' v Italiji niso Šteli kralja Henrika 1., ki je vladal le po NemSkem. Tu omenjeni Henrik lil. je tedaj tisti, kateri je leta 1077. podelil oglejskemu patriarhu mejno grofijo Kranjsko. » Papež Urban H. je vladal od leta m», pa do lOW. Ker je patriarh Sigehard že leta iott. umrl. mu ni mogel imenovani papež ničesar potrditi. paC pa patriarhu.Udalriku 1. Fredevindis"Jy katero je v rečenem samostanu posvetil za opatico, tri vasi. MalazompiccliiaPantianicco2 in Beano3 imenovane [>Ares villas ... Malamzumpiccam, Pantianicum et Belianum"], z vsemi priteklinami. Datum manjka. [Transsumpt iz listine oglejskega patriarha Bertolds z dne 11. marca leta 1229. - Bianchi v Ardiiv f. Kunde östcrr. Gcschichtsqu., XXI, 2(H. št.99 (reg.).] Št. 254. 1070, dne 6. marca. Takrat je umrl U d a I r i k, mejni grof kranjski in istrski, zapu-stivši dva mladoletna sina, Popona in Udalrika."* Njegova soproga Sofija se je nato omožila z Magnusom, vojvodom saškim. Iz tega zakona sta bili dve hčeri, Eilika in Wulfhilda, Lamberti Hcrsfeld. Änualcs ad a. 1070 (MG. SS., V, 177): „Udalricus mardiio Carentinorum obiit." Hnnalista Saxo ad a. 1070 (MG. SS., VI. 697): „Odalricus mardiio Carentinorum obiit, cujus viduam Sophiam, sororem Ladizlai regis Ungariae, Magnus, Ordulfi Saxonici ducis fiüus, accepit uxorem gcnuitque ex ea duas filias Wifhil-den et Eilicani." Necrol. S. Michaelis Lüneb. ad pridie non. Mart. = 6. Mart. (Wedekind, Noten zu einigen Gesdiiditschreibern des deutschen Mittelalters, I, 190, n. 144): „Othelricus comes." Št. 255. 1070, dne 21. marca. Lateran, Papež Aleksander IL ustreže soinograškemu nadškofu Gebhardu, ki je prosil, da bi smel ustanoviti škofijo, ker je nadškofija tako obširna, da je ne more sam preskrbovati s krizmo in po njej ne izvrševati vseh drugih škofovskih opravil. Dovoljuje mu, da ustanovi škofijo v tistem kraju, ki se mu zdi primernejši, ter postavi za oskrbovanje duš po svoji previdnosti pomočnika [„adiutorem*']; vendar se ta škofija ne sme nikdar odtegniti Solnograški cerkvi in ondotnim nadškofom. Noben škof naj se tam ne postavi ne s pomočjo investiture in ne na podlagi kake pogodbe, ako ga ni on (Gebhard) aJi kateri njegovih naslednikov izvolil, ordiniral in posvetil. „Datum Lateranis X!L kalend. Aprilis ... anno ab incarnacione domini milesimo LXX.> pontificatus vero domini Alexandri pape IL nono, indic. VUL"" — „Qmtiens ea a nobis petuntur,*' * Sedaj Zompicchia vzhodno od Kodrojpa na Furlanskem. > Pantianlcco je severno od vasi Zompicchie. 3 Beano je med Pontianiccom In Zompicchio. Primerjaj rodovnik pod St- — Gl. todi listino z dne 17. novembra leta lio?. (Sdiumi, Urk., I. n, St. 67): «Wodalricus fillus quondam item Wodalricus mardiionis et Adeleita jugalcs.- [Izvirna listina v Državnem arhivu na Dunaju. — Vita Gebehardi ardiiep. et succ., C. 5 v Ädmontu (MG. SS., XI. 37). - Hund, Metrop. Salisb.. 1,57. — Hund-Gewold, Metrop. Saiisb., 1, 39. — Mansi, Concil- coll., XIX. 975. — (Kleimayrn). Juvavia, Anh., 257, St. 109. — Änkcrshofcn, Handb. d. Gesch. des H.Kärnten, IIb, 94, St. 50. - Migne, Patrolog., Ser. lat., CXLVI. 1354. - Hirn. Kirdienver-hältnisse v. Gurk, str. 9. — Sickel, Monum. graphica, X, 6. — Jaksch, Mon. hist. due. Carinthiae. !. 68. St. 27. - Jaffö. Reg. pont. Rom., St. 4673 (3450).) 1070. Št. 256. Kralj Henrik IV. podeli oglejskemu patriarhu Sigehardu mejno grofijo Kranjsko.* [„Donatio Mardiie Carniole facia per serenissimum dominum Henriaim Romanorum imperatorem sancte Aquilegensi ecclesie. Imprimis in MLXX. olim serenissimus dominus Henricus Romanorum imperator diuino špirita commotus reuerendissimo olim domino Gerardo patriaräxe concessit imperpetuum Marchiam Carnioie de ipsius domini imperatoris regali proprietate et potestate in proprietatem et pote-statem, cum omnibus suis iuribus ei honoribus uniuersis, eidem ecclesie et pairiardie pro se et successoribus suis rccipienti, prout legitime constat.*'] [Iz nekega državnopravnega spisa iz 14. stoletja v Mestnem muzeju v Vidmu. — Zahn, Hustro-Friulana, str. 314, štev. 233 (Fontes rer. Äustr, Dipl., XL). — Schumi, Archiv f. Heimatkunde, I, 40, St. 16.] Št. 257. Med Ictom 1070. in 1076.2 ßrixen. Weif, vojvoda bavarski, podeli iz spoštovanja do brixenskega škofa Altwina cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina v roke rečenemu škofu in njegovemu odvetniku Gundadiarju po Reginhardu iz Irslingena3 [„cum manu Reginhardi de Ursinga*"/ svoje dedno posestvo z vsemi pri-teklinami na Kranjskem v grofiji mejnega grofa Udalrika [„tale bo-num quale hereditaria iure partibus Chreine in comitatu quidem Ödalrici marchionis ... possedit^]. „Actum Brixine.*" [Cod. 515 V Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., I, 84, St. 234.] * Kra)) Henrik IV. ni ieta 1070. podelil Kranjske mejne grofije oglejskemu patriarhu. paC pa Se le leta 1077. dne 11. junija (gi. St. 331). Takratni oglejski patriarh se ni zval Gerard. psC pa Sigehard. HenriK IV. ni bil leta 1070. cesar, temuc Kralj. O tej notici pravi Mayer Zastran datlranja gl. Redlich, Acta Tirol., p. XXXII. ' VeC o tem Henriku glcl pod St. 31)3 ' Zastran daliranjn gl. Redlich, Acta Tirol., p. XXXll. * Preddvor, vas nad Kraniem na Kranjskem. * Altersberg je severno od Spitala na KoroSkeni. Nato se je pa imenovani Liutpold odpovedal vsem pravicam do posestev in podložnikov v Lieserhofenu in na gori Altersbergu („in locis Lisirahovvn et in monte Alpigeris*'!, katere je rajnka matrona Pezala podelila omenjenemu Škofu ter cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina. Priče: „Pcrchtold, Äscuvin, Ödalricii, Irimurit, lüsunch, Gotopolt, Ödalscalch, Ädalpreht, Rötpreht, item Pcrchtolt, Wezil, Waltheri, Irniin-stein, Otto, Charilinch, Grifo, DurincFi." yyActum Nivnhovün*' [Cod. 515 V Državnem arhivu na Dunaju. - Rcdlich, Acta Tirol., I, 88, St. 244. — Jaksch, A\on. hist. due. Carinthiae, HI. 150, št. 379.1 Št. 262. Med letom 1070. in c.1080.^ iWolzbichl.^ Plemeniti Ludovik podeli brixenski cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina v roke škofu Ältwinu in njegovemu odvetniku Gundacharju svoja podedovana posestva v Oberdorfu in v Dolah^ ter še druga v sosednjih krajih, skupno obsegajoča trideset slovenskih kmetij [„praedia quq in locis zo Öbrundörf ac Ddlach notatis hereditario iure possedit necnon alia que in proximo praefatorum locorum affinitate Visus est habere, ... ad mensuram ac plenitudinem XXX Sclavensium hdbarum"]. Naštetih je več prič. „Actum Mulzpuhil." [Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju, — Rcdlich, Acta Tirol., I, 88, St. 246. - Jaksch, Mon. hist. due. Carinthiae, III, 151, St. 380.] Št. 263. Nepristno. 4 1072, dne 9. Januarja. Rezno. Kralj Henrik IV. naznanja, da ga je prosil solnograški nadškof Gebhard, kateri zarad razširjenosti svoje nadškofije in zarad slabih potov ne more vestno skrbeti za dušni blagor vseh. njemu izročenih ljudi, da bi ustanovil škofijski sedež v svoji nadškofiji. in sicer na Krki ' Zastrari datiranja gl. Rcdlidi, Äcta Tirol., p. XXXII. ' Molzbichl Je vzhodno od Spitala. ^ Oberdorf je severozahodno od Spitala. Blizu Oberdorfa so büe brez dvoma tu omenjene Dole. ^ Jaksdi (Mon. hist. due. Car., I, TO) je dokazal, da je bila ta listina med letom 1172. in 1IT7. ponarejena. Razen te listine je ista roka spisala Se druqe. namreč dve pristni iz leta IIT5. in U76. ter tri nepristne, med njimi tudi tisto, ki se omenja v Gr. II, St. 320. — Pisatelj te listtne je porabil razen neke pristne listine, ki se nam pa ni ohranila, tudi nekatere stavke iz Vita H^inricl ter listino kialia Henrika z dne febr. leta 10'2. (gU M. Wo), ilstino soinogra^kega nadškofa Konrada z dne 17. julija lisi, listino cesarja Friderika t. z dne 7. aprila leta 1162. ter listino Istega cesarja z dne 10. marca leta 1I70. IJn Gvrkehoven"}, kjer je nekdaj plemenita grofinja Hema /„nobilis commetissa Hemma nomine"] s premoženjem, katero je podedovala po svojih starših in katero je prišlo v last njenemu soprogu grofu Wil-helmu {„mariti sui Willehelmi comiiis"}, utemeljila samostan za sedemdeset nun in dvajset korarjev. Kralj pravi, da je ustregel prošnji rečenega nadškofa ter mu velel, da naj gre z rezenskim škofom Otonom, s pasovskim škofom Ältma-nom 1, z mejnim grofom Starchandom [„Starchando marchionf'], odvetnikom Krške cerkve, ter z drugimi državnimi knezi na Krko ter si tu, zadobivši dovoljenje ondotnih prebivalcev in ne naredivši tamošnji cerkvi nobene sile, postavi pomočnika („coadiutorem"] soglasno z on-dotno duhovščino in ondotnim ljudstvom. Dalje je (kralj) ukazal nadškofu, da naj skrbi, da bi cerkev, ki jc prejela toliko darov od imenovane grofinje, ako postane škofija, dobila darove tudi od njega (od kralja), namreč fare in desetine [„id est plebibus et decimis"]. Nato je omenjeni nadškof večkrat šel v družbi naštetih škofov, odvetnika Starchanda in drugih modrih mož na Krko, kjer je bil z dovoljenjem krške duhovščine in ljudstva plemeniti Gunther enoglasno in svobodno izvoljen za škofa. Kralj potrdi iz naklonjenosti do Krške cerkve ter iz ljubezni do ondotne duhovščine in ljudstva vsa posestva ter vse premakljive in nepremakljive stvari, katere je darovala jako plemenita grofinja Hema, da jih imajo v svoji lasti Gunther, sedaj prvi škof rečenega kraja, in njegovi nasledniki ter jih z dovoljenjem duhovščine in ljudstva oskrbujejo in množe. Krški škof naj bo nezavisen od vsake zunanje oblasti; le svojemu nadškofu in njegovim naslednikom naj izkazuje pokorščino in spoštovanje zarad vikarstva Solnograške cerkve ter zarad podeljenih fara in njih desetine [„pro vicaria luuauensis ecclesie ef terminis eccle-siariim ac decimis ab eis possidendis"]. Vsled prošnje svoje soproge Berte, kolinskega nadškofa Annona, solnograškega nadškofa Gebharda, rezenskega škofa Otona in pasovskega škofa Altmana prepusti kralj krškemu škofu in njegovim naslednikom vse pravice, katere bi država utegnila imeti na zemlji Krške cerkve. Potrdi mu lastninsko pravico do vasi „Gerolitsdorf" na Bavarskem, katero je nekdaj podelil opatici Himzli [„abbatisse Himzle"], ter vse tisto, kar so njegovi predniki Ärnulf2, Ludovik3, Oton (n.)^, Henriks in Konrad^ podarili rečeni Hemi in njenim prednikom, namreč tržno pravico, potem pravico, kovati ■ Rezenski Skof Oton in pasovski äkof Allraan nista Ijila navzoča, ko ic Gebhard posvetil Gunlherja za kräkcga Škofa. Cl. St. mi. ' Gl. Gradivo, 11, St. 30» In :il9. • Gl. Gradivo. II, St. 330. • Gl. Gradivo, II, St (51 in 47». » Gl. St. 35 in 36. • Gl. St. 6» in U. novce, colnino, dva Trušcnjska gradova, mnogo drugih gradov ter vse rudnike in soline, ki se nahajajo na zemlji Krške cerkve, I.....videlicet foris, mercatibus, monetis, theloneis ac duobus castris Trvhsen dictis et aliis castellis ... etiam fodine cuiuscumgue metalli et saligin^, que in bonis ecciesie reperientur".] Med njenimi mejami nima nobena tuja oblast nič opraviti. Noben vojvoda, grof ali sodnik ne sme v Krški dolini [„in valle Gvrka"] izvrševati kakega sodstva; izvzeta sta le krvava sodba in pa tatvina f„de sanguine et furto"] in še to le v navzočnosti sodnika, katerega škof določi izmed ondotnih ministcri-jalov. Vse imetje krških škofov naj bo nedotekljivo [„pro emunitate ha-beatur"]. Nobeden njegovih (kraljevih) naslednikov ne sme tega, kar je dovolil Krški cerkvi, predrzno prelomiti, in če bi vendar prelomil,, naj ga Bog sodi. Vse to, kar imata škof in cerkev že sedaj ali pa, kar se morebiti pozneje pridobi, sprejme (kralj) v svoje varstvo tako,, kakor bi bilo njegovo. Ce bi kdo hotel na tem imetju narediti kako škodo, bi si nakopal njegovo (kraljevo) jezo ter bi bil za tako dolgo-časa izobčen iz države, dokler ne bi dal pravega zadoščenja. Po smrti solnograškcga nadškofa ali pa krškega škofa in njunih naslednikov naj. pri volitvi novega škofa živeči škof najprej izreče svoje mnenje in odda najprej svoj glas. Ker se je pa krški škof bal, da bi pozneje solnograškL nadškof ne začel kratiti pravic Krške cerkve, je prosil, da bi to pogodbo med obema cerkvama podpisal in s pečatom potrdil tudi nadškof, kar se je tudi zgodilo. Kralj pravi, da je nato vsled prošnje solnograškega nadškofa Gebharda in krškega škofa Guntherja potrdil vse to, kar je bilo zapisano v tej pogodbi. „Data V. idus lanuarii anno dominice incarnationis MLXXII., indict. X., anno ordinationis domini Heinrici quarti regis XVHIl., regnC XVI.; actum Ratispone." [Ponarejena listina v Celovcu iz Krškega kapitalskega arhiva — Hormayr,. ftrdiiv f. Süddeutschland, II, 237, St. 20. — Änkershofen, Handb. der Gesch. d. H. Kärnten; IIb, 95, jt. — Hirn, Kirchen- und reichsrechtl. Verhältnisse v. Gurk, Str. 60. — Jaksch, Mon. hist. due. Car., I, 70, St. 28.) Št. 264. Nepristno. < 1072, dne 9. januarja. Rezno. Kralj Henrik IV. naznanja, da ga je prosil plemeniti Aribon-^, prvi prošt Krške cerkve, da bi tako, kakor je potrdil ustanovitev Krške ' iBksdi (Mon. hist. due. Car., I, 73) je dokazal, da je bila ta listina med letom 1203. in 1211. ponarejena, in sicer po zgledu ponarejene listine pod 5t. 263. Pisec zgoraj navedene listine je hotel prepričati ljudi, da je že grofinja Hema ustanovila proStljo in korarsiti zbor, kar se je pa^ v resnici zgodilo še le leta 1123. ' Ime tega proäta je Izmišljeno. škofije, I katero je ustanovil solnograški nadškof Gebhard z dovoljenjem krške duhovščine in krškega ljudstva zarad razširjenosti svoje nadškofije in zarad slabih potov, tudi določil, da bi bile prosti j a in korarskc prebende [„preposituram et iura prehendaria canoni-corum"] rečene cerkve svobodne pred vsako oblastjo ter da bi bilo varno pred vsako silo to, kar imajo prošt in korarji že sedaj ali še pridobe ali jim pa darujejo verni ljudje. Tudi ga je prošt prosil, da bi (kralj) podelil in potrdil Krški proštiji vsakovrstne rudnike [„fodinas et metalla cuiusque generis"], soline [„saligines"j ter druge naprave enake vrste, do katerih ima on (kralj) pravico in ki bi se nahajale po gorah in posestvih rečenih korarjev, v ta namen, da bi se povečale njih prebende. Nato podeli kralj vsied prošnje imenovanega prošta z dovoljenjem sofnograškega nadškofa Gebharda, prvega krškega škofa Gunt-herja, Starchanda, odvetnika Krške cerkve, z odobrovanjem kolinskega nadškofa Annona, rezenskega škofa Otona, pasovskega škofa Allmana in drugih državnih knezov, ki so bili takrat navzoči, ter s posredovanjem svoje soproge iz naklonjenosti do Krške cerkve imenovanemu proštu, njegovim naslednikom ter kanonikom omenjene cerkve vse kraljeve pravice čez raznovrstne rudnike in soline, ki se nahajajo na njih sedanji zemlji ali pa na tisti, katero še kdaj pridobe, potem pa tudi tržne in ribolovne pravice („fora vel forensia iura vel piscarias"j. Radodarno jim podeljuje tudi to, za kar ga je prosil prošt in je bilo prej omenjeno. Vsled prošnje rečenega prošta in njegovih bratov jim v navzočnosti Guntherja, prvega krškega škofa, potrjuje vse pravice, katere jim je podelila rajnka grofinja Hema, uteraeJjiteJica Krške ccrkve, ko je ustanovila na Krki opatijo in korarski samostan /„abbatiam in (Jvrkehoven et canonicos"} ter opatiji in korarjem prepustila planine in gozde v Weisbergu2, Blatnici^, Modriču^, PaltenuS, Suhi^, Gassarestu^ in TimnidiuS, ki se nahajajo blizu bivališča kanonikov [„alpes cum nemoribus scilicet in Wizpriadi, in Vtdtniz, in Mddridi, in Palte, in Zvdie, in Gozdrist, in Timnidi, que ipsis canonicis adiacent"], da rabijo les zase in za svoje ljudi pri stavbah in kurjavi, potem nekatera posestva v Mirinsdorfu, Hirtu, Hölleinu, Atni vesi, Gosinjah, Rem-šenikuinžalnji vesi ter dvor na Krki [„quedam predia scilicet Mirinsdorf, Hvrde, Prohpat, Azzendorf, Gensdorf, Remsnidi, Salchendorf • Cl. Šl. 203. ' Wei$bcrg je vas severozahodno od Weilensfclda na KoroSkem. ' Blatnica (nem. Floffnltz) (e vas bHzu Weisberga v Glodniški obCtni. • Modric (nem. MOdrllsA) je vas pri Weitensfeldu. " Palten le v KrSki dolini pri Albecku. • Suha (nem. Zäuchen) je kraj in potok severozahodno od Weltensfeida. ^ Gassarest je vas severno od Krke. » .Tiranich- nam je iskati najbrže nekje v KrSki dolini blizu Weitensfelda. /aksdi misli na kmeta Tamegger v vasi Hohenwurz severno od Weitensfelda. et curtem apud Gvrkehoven"].' Vse to sprejme (kralj) pod svoje varstvo, ter zapove, da noben vojvoda ali grof si ne sme na rečenem mestu prisvajati kalte sodne oblasti razen takrat, ako so si ga sami izbrali; izvzeti sta le krvava sodba in izvenredna tatvina [„excepto iudicio sanguinis et famosi furti"/ in še to le v navzočnosti sodnika, katerega oni (prošt in kanoniki) izberejo. Vsa njih posestva naj bodo nedotekljiva [„pro emmitate habeatur"/. Če kdo kaj pregreši, postane kriv ter mora dati zadoščenje, ali naj se pa kaznuje. „Data V. idus Januarii, anno dominice incarnationis MLXXli, indict. X., anno ordinationis domini Heinrici quarti regis XVIII., regni XVI.; actum Ratispone." [Ponarejena listina v Zgodovinskem druätvu v Celovcu. - Eichhorn, Bey-träge zur Gesch.u. Topogr. des H.Kärnten, I, 202. — flnkershofen, Handb. der Gesd). des H. Kärnten, II", 102, St. 55. — Jaksch, Mon. hist. Car., I, 73, št. 29.] Št. 265. 1072, dne 4. februarja. Rezno. Kralj Henrik IV. naznanja, da je solnograški nadškof Gebhard tožil, da so njemu izročene duše v nevarnosti, ker ne more sam voditi svoje, v gorah ležeče škofije zarad njene obširnosti in zarad slabih potov. Kralj pravi, da je zato po nasvetu svojih fevdnikov dovolil nadškofu, da si v svoji nadškofiji postavi pomočnika ter ustanovi škofijski sedež. Odobril je, da na Krki [„in loco qui dicitur Gurca"] pri cerkvi Marije Device, kjer je bil prej ženski samostan [„ubi prius erat congregatio sanciimonialium"], napravi (nadškof) škofovsko stolico, podeli novi škofiji od svoje nadškofije toliko posestev in desetin, kolikor se mu zdi primerno, ter za novo stolico po svoji previdnosti ordinira škofa s pogojem, da se nova škofija nikdar ne odtegne Solnograški cerkvi, njemu (nadškofu) in njegovim naslednikom, ter da naj se tam ne postavi noben škof ne s pomočjo investiture in ne s pomočjo kake pogodbe, ako ga niso rečeni nadškof ali pa njegovi nasledniki izvolili, ordiniraii in posvetiii.2 „Data II. non. Februarii, anno dominice incarnationis MLXXII., anno auteni ordinationis domini Heinrici quarti regis XVIII., regni vero XVI., indict. X.; actum est Ratispone." (Izvirna listina v Državnem arhivu na Dunaju. — Vita Gebeh. et succ., c. 5 (MG. SS.. XI, 38). - Hund, Metrop. Salisb., I, 57. - Hund-Gewold, Metrop. Salisb., I, 39. — Lünig, Reidisardiiv, XVI«, 951. — (Kleimaarn) Juvavia, Änh., 258, St. 110. - flnkershofen, Handb. der Gesch. des H. Kärnten, IIb, 97, st. 51. — H'ir;n, Kirchen- und reichsreditl. Verhälnisse des Bist. Gurk, 9. — Jakscl^ Mon. hist. due. Car., 1, 75, št. 30.] ^^ ■ Zastran lege tu navedenih krajev glej St. isa. .Remsnidi* je morebiti RemSenik pri Beli v Kapelskem sodnem okraju. ' Zastran tu omenjenih pogojev glej tudi SI. Št. 266. Nepristno.' 1072, dne 6. marca. Krka. Solnograški nadškof Gebhard naznanja, da je vzel s seboj rczen-skega škofa Otona, pasovskega škofa Altmana in druge kneze ter hotel svoji cerkvi koristiti tako, da ostane trdno in neomajano to, kar je dobrega storil, se izpremeni, kar je vredno premembe, ter popravi, kar je treba izboljšati. Med tem je zvedel, da je umrla krška opatica Himzila [„obitus domine Himezele venerabilis abbatisse de Gurkehouen"]. Ker je veliko trpel zarad mnogokratnih in težavnih potov med visokim gorovjem in ker je bil takrat malokdaj mir ali pa skoraj nikdar, je sklenil po nasvetu in s pomoCjo prej imenovanih škofov soglasno s kanoniki in minisferijali Krške cerkve ter ondotnim odvetnikom, mejnim grofom Stardiandom, da postavi škofa na Krki. To je moral storiti že zarad raznih opravil, katera mu niso dopuščala, da bi dalj časa ostal v Karantaniji l„in Karinthia"], potem pa tudi zato, ker je njegova škofija tako obširna, da ni mogel vestno skrbeti za cerkvene zadeve. Ko je svoj sklep razodel rečenim škofom in drugim možem, so mu pritrdili kanoniki in ministerijali Krške cerkve in pa omenjeni mejni grof. Ker so se pa zastopniki Krške cerkve bali, da bi jo mogel on (Gebhard) ali pa njegovi nasledniki z ustanovitvijo škofije spraviti pod oblast Solnograške cerkve, je poslal (Gebhard) svoje poslance k papežu Aleksandru II. ter mu naznanil svoj sklep in pa pomisleke zastopnikov Krške cerkve. Ko je papež zvedel za njegov sklep in za željo zastopnikov rečene cerkve, je ukazal, da naj omenjeni sklep ne bo na škodo Krški cerkvi, pač pa na korist obeh cerkva. Ko je (Gebhard) dostojno sprejel papeževe poslance, je sklical prelate, kanonike in ministerijale svoje cerkve ter imenovana škofa in pa prelate drugih cerkva, ki so izrekli, da je ustanovitev Krške škofije dobro podjetje v čast božjo in v korist ljudem ter da se je treba potruditi, da se zvrši. Ko se je udeležil zborovanja kanonikov in ministerijalov Krške cerkve, je bil tu plemeniti Gunther, rojen na Grobniškem polju l„Gun-therum nobilem virum oriundum de Chraphell"}, svobodno in enoglasno izbran za škofa, katerega je nato potrdil, ko mu je dal prstan, krški prelat mu je pa izročil pastirsko palico. Ker je med vsemi cerkvami posebno naklonjen Krški, zato veleva za večne čase, da se po smrti rečenega Guntherja ali pa katerega njegovih naslednikov vrši volitev ■ /aksdi (Mor. hist. due. Car., I, H) je dokazal, da je bila ts listina med letom in 1177. ponarejena. Spisala jo je ista roka, katera je tudi zvršlla listini krSke^a škofa Henrika z dne 11. oktobra 1171 in z dne ST. maja 1173. Ponarejena listina je imela Iz prva le letnico, pozneje (med letom 1203—1205) je notar Gebeno dostavil Se dan, mesec in kraj. Sestavljalec te listine je porabil pri svojem delu listino solnograskega nadškofa Konrada I. z dne 17. julija M71, potem listino papeža Lucija II. z dne it. februarja iiiii in pa še nekatere druge vire. brez zvijače in sile ter v njegovi (Gebhardovi) navzočnosti ali pa v navzočnosti njegovih naslednikov tako, da se ne dela Krški cerkvi nobena siia, kajti volilci so imeli tudi pri prvi volitvi popolno svobodo. Äko bi med volilci nastala kaka razprtija, jih mora zediniti s pomočjo dveh ali treh imenitnejših in modrejših mož Krške cerkve. Sklenilo se je soglasno s prelati, kanoniki in ministerijali obeh cerkva, da naj imajo škof Gunther in njegovi nasledniki isto volilno pravico v Solnograški nadškofiji, kakor on (Gebhard) in njegovi nasledniki v Krški škofiji. Gebhard pravi, da prepušča krškemu škofu in njegovim naslednikom za večne čase vikarstvo l„omnem vicariam"] Solnograške cerkve v duhovskih in posvetnih zadevah. Meje faram /„terminos quoque ba-rochiarum"] hoče določiti pozneje, ko bode imel več časa; za sedaj mu zarad raznih nadlog ni mogoče, akoravno je zarad tega dobil ukaz od papeža. V navzočnosti rečenih škofov, prelatov in drugih državnih knezov zapove, da naj zvestoba in družljivost vežeta kanonike in mi-nisterijale obeh cerkva; ministerijali obeh cerkva imajo pravico, da sklepajo med seboj zakonske zveze. Äko bi on (Gebhard) ali pa kateri njegovih naslednikov hotel spraviti Krško cerkev pod svojo oblast ali pa prestaviti škofijo v kak drug kraj zato, da bi posestva krškega škofa, katera sta prej imela opatija in korarski samostan, združil s Solnograško cerkvijo, sme Krška cerkev s svojim odvetnikom rečeni kraj (Krko) z vsemi priteklinami za petnajst penezov [„XV mmmis"} odkupiti od škofovske oblasti ter se povrniti do stare svobode, o čemer tudi govori listina njegovega prednika Balduina.' „Acta suni hec anno ab incarnatione domini millesimo LXXII., indictione decima, sub domino papa Alexandra II. apostolatus eius anno X., pontificatus vero nostri XIII. Datum apud Gurkhouen II. non. Marc." [Ponarejena listina v Zgodovinskem društvu v Celovcu. — Eichhorn, Bey-träge zur Gesch. u. Topogr. des H. Kärnten, I, 194. — flnkershofen, Handb. der Gesch. d. H. Kärnten, IIb, 99, St.52. — Hirn, Kirchen- und reidisrechtl. Verhältnisse des Bist. Gurk, str. 65. — Jaksch, Mon. hist. due. Car., I, 76. St. 31.1 Št. 267. 1072, dne 2. maja. Koper. Tržaški škof Adalger {„Adalgerius sanctae sedis Tergestinae eccie-siae episcopus"/ podeli soglasno s svojim duhovnikom Remedijem in svojim odvetnikom Ivanom Zenonu, opatu sv. Nikolaja, in njegovi cerkvi, ležeči na obrežju Rialtskega pristanišča v Benetkah fjn littore de porta Rivoalto de Venetia"], cerkev sv. Apolinarija v kraju, ki se zove Ga-sello [„in loco qui vacatur Gasello"]^ z vinogradi, oljikami, njivami, ' Gl. St. 126. = Cerkev sv. Äpollnarija v Gasellu jc sedanja cerkvica sv. Nikolaja v Oltri nasproti Kopru. Gasello se zove majhen kraj v Oltri, kjer je kakih Sest hIS. Si. 267, 268. 163 dohodki in izdatiii. Na eni strani darovane zemlje ima svoj vinograd Ivan Bautitio, na drugi je imel svojo zemljo Amantinus de ludice, na tretji je vinograd bratovščine sv. Justa, na četrti je pa zemlja, katero je imel Bonus de Valtera. Tudi mu podeli vinograd z oljikami v kraju, ki se zove „Acaselis"'. Opat Zenon in njegovi nasledniki naj imajo pravico, da darovani svet obdrže, izkoriščajo ali pa zamenjajo. Nobeden izmed tržaških škofov ne sme nadlegovati rečenega opata, njegovih naslednikov ali pa od njih zavisnih menihov, kateri bi bili poslani na darovano zemljo, da bi jo varovali; pač pa naj jih branijo ter jim v vseh stvareh pomagajo. Kdor bi to naredbo prelomil, naj plača opatu Zenonu ali pa njegovim naslednikom deset liber zlata. „S. Signum) Adalgerius,. s. Remedius, s. Johannes advocatus eorum consentiens, s. Walpero testis, s. Cadullo de ludice testis, s. Bertaidus Albini testis." „Ego Basilius notarius hanc traditionis diartam manu mea scripsi atque firmavi." „Anno ab incarnatione redemptoris nostri millesimo septuagesimo secundo, die secundo mensis Maii. Actum in civitate /ustinopoli." [Kandier, Codice dipl. Istr. ad a. 1072.) Št. 268. 1072, dne 6. maja. Solnograški nadškof Gebhard ustanovi Krško škofijo ter jej dne 6. maja leta 1072. v navzočnosti brixenskega škofa Ältwina, frei-sinškega škofa Ellenharda in istrskega škofa Kandijana postavi in posveti Guntherja kot prvega njenega škofa. Rezenski skof Oton in pasovski škof Altman sta pismeno odobrila ta korak. Tudi sta se takrat prečitali listini papeža Aleksandra II.2 in pa kralja Henrika IV.,3 ki sta dovolila, da se ustanovi rečena škofija. Sklenilo se je, da se oba dokumenta shranita v Solnogradu. K tej ustanovitvi je nekoliko pripomogel neki star kodeks, ' ki se je nahajal v knjižnici v Solnogradu. V njem se je čitalo, kateri škofje so že prej po ondotnih krajih nado-mestovali solnograške nadškofe. Tudi je bilo v njem omenjeno, da so med nadškofi in njih podškofi večkrat nastali prepiri, ki so povzročili, da so oni nehali pošiljati tja svoje namestnike. Ker podškofje niso imeli stalnega sedeža, je bilo treba sedaj novi škofiji določiti stolico in meje. ' Acaselis je najbr2e sedanja gora Caselle od Oltre proH zahodu. » Gl. St. 2M. > Gl. St 285. < Foltz (Gcsdi. der Salzburger Bibliotheken, Str. 2fl) In za njim Jaksdi (Mon. hlst. due. Car., 1, j9, op.) mislita na neki izgubljen kodeks, v katerem so bile najbrZe popisane razmere med solnograSklmi nadShoil In njih podškofi po Karantaniji. Prepiri med nadškofi in pokrajinskimi škofi so biti prej ko ne takrat, ko je pokrajinski Skof Osvaid oskrboval cerkvene zadeve po Karantaniji. Prim. Gr. II, St. 190. Vita Gebehardi archicp. Salisb-, c. 2 (MG. SS., XI, 26): „Ante quoque anno incarnationis Domini 1072 constituit (sc. Gebehardus) sedcm cpiscopalem intra Karinthiam in loco Gürca dicto, cui prefccit et consccravit episcopum Guntherium 2. Non. Mai, presentibus et conbcncdicentibus cpiscopis Altwino Brihsincnsi, E)Icn-hardo Frisingensi, Candiano de Ystriacaeteris comprovincialibus cpiscopis. Ot-tonc scilicet Ratisponcnsi, Altmanno Patavicnsi per cpistolas suum in hanc ipsam ordinationcm prebentibus assensum. Prolata est ibi tunc et epistola dom/ii Aie-xandri papae et ad confirmationem huius constitutionis in auribus populi lecta et interpretata. Sed et litterae regis Heinrici suum in lianc consensum pronun-tiantes similiter sunt recitatae. Quae utraeque destinatae sunt servari in ecclesia luvavensi. luvit ad hanc novam constitutioncm et quidam veterum noticiarum codex. Repertus enini erat talis in camera librorum Salzpurhc, et in eo repertum qui episcopi sub quibus ardiyepiscopis Salzpurgensis ecciesiae vices et ante ges-sissent in prenominata regione. Repertac sunt in eodem libro crebrae discordiarum causae inter ipsos ardiycpiscopos et subepiscopos illos, propter quas conicitur et estimatur vicem illam tunc cessavissc et morientibus aliis alios non fuisse substi-tutos. Et quia huiusce stabilitatis anchoras non habebant, sedem videlicet episco-palem et clerum ac plebem in separatis sibi parrochiae terminis cum qualibus su-pradicta restauratio renovata est et stabilita." Äuctar, Garst, ad. a. 1072 (MG. SS.. IX, 568): „Episcopium Gurcense a ve-nerabili Gebehardo archiepiscopo constituitur. et Guntherus ibi episcopus ordinatur." Änn. Admunt. ad a. 1072 (MG. SS., IX, 576): „Episcopium Gurcense a ve-nerabili archiepiscopo Gebehardo constituitur, et Guntherus episcopus ibidem eli-gitur." S. Hudbcrtl Salisburg. Änn. brcves ad a. 1072 (MG. SS., IX. 758): „Gebehardus ardiiepiscopus 2. Non. Mai. ecclesiam Kurcensem dedicavit, et in ea sedem cpiscopalem constituit, et ad hanc Guntherium episcopum ordinavit." Änn. s. ßudbcrtl Salisburg. ad a. 1072 (MG. SS., IX, 773): „Gebhardus ardiiepiscopus Gurcensem fecit episcopatum, 2. Nonas Mai." Vita Chunradi archicp., c. 4 (MG. SS., XI, 64): „Siquidem in Karinthia in ecclesia Gurcensi, ubi mulier nobilissima et ditissima Hemma nomine abbatiam monialium construxerat, quibus, ut dicitur, post aliqua tempora propter vitae et ordinis regularis sterilitatem et exordinationem deletis canonici 2 successerunt. sedem episcopalem (sc. Gebhardus) constituit, videlicet ut ipso diversis negotiis occupato, Gurcensis episcopus vices suas impleret." Št. 269. Nepristno.3 1072, dne 6. maja. Solnograd. Solnograški nadškof Gebhard naznanja, da je posvetil izvoljenega krškega škofa Guntherja. Ko je ta s Kandijanom, škofom istrskim f„cum domino Candiano venerabili episcopo de Hisfria"}, prišel k njemu, se 1 Ta Kandijan je bil Skof picenski. Gl. St. 216. ' Notica o kanonikih ne odgovarja resnici. Vita Chunradi je bila spisana med letom iiTii. in 1177., tedaj sto let po ustanovitvi KrSke Škofije, in zato je napaka razumljiva. 3 Ta listina ie nastala med letom 1195. in 120». Cfaksdi. Mon.. I, 79.) Vsebina je vzeta iz neke notice v Vita Gebehardi ardiiep.. c. 2. (Gl. St. 268.) je posvečcnjc izvršilo v navzočnosti brixenskega škofa AItvvina in freisinškega škofa Ellinharda. Rezenskj škof Oton in pasovski škof Ältman, ki sta s svojimi nasveti mnogo pripomogla, da se je Krška škofija ustanovila, sta bila vslcd državnih zadev odsotna ter sta pismeno izrazila svoje zadovoljstvo zarad rečenega posvečenja, pri katerem so se prečitale listine papeža Aleksandra II. i, kralja Henrika IV.2 in pa njegova (Gebhardova)3 o ustanovitvi Krške škofije. „Actum apiit Salzburg anno dominice, incarnationis MLXXII., in-dictione X., //. non. Maii." [Ponarejena listina v Zgodovinskem društvu v Celovcu. — Eichhorn, Bey-träge zur älteren Gesdi. u. Topogr. des H. Kärnten, II, III. — Hnkershofen, Handb. der Gesdi. des H.Kärnten. IIb, 101, St. 53. — Kandier, Codice dipl. Istr. ad a. 1072. — Jaksch, Mon. hist. due. Car., I, 79, st. 33.] St. 270. 1072, meseca maja.^ Pogodba med solnograškim nadškofom Gebhardom in freisinškim škofom Ellenhardom zarad sporne desetine, katero je imela Freisinška cerkev na zemlji Solnograške nadškofije. Najprej določita, da naj frei-sinški škof dobiva vso desetino od treh dvorov poleg Vrbskega jezera, od katerih si sam želi, od drugih pa le eno tretjino, nadškof pa dve. /„____de tribus curtiferis quibus velit sibique placeat, apud Werfse decimam integram habeat, de reliqua autem dedmatione ipse terciam, duas vero domnus Oebehardus ardiiepiscopus partes acci-piat"l Kar se tiče freisinških posestev v Katsdiu [„in loco Chatzis"/, naj dobi freisinški škof od enega dvora vso desetino, od ostalih pa Ic eno tretjino, nadškof pa dve. Da bi ta pogodba ostala za vedne čase neiz-premenjena, odstopi freisinški škof Ellenhard po nasvetu svojih du-hovskih in posvetnih fevdnikov po svojem odvetniku Otonu nadškofu in njegovemu odvetniku Engilbertu v popolno last od katsdiskih posestev eno slovensko kmetijo v vasi Peterdorfu5 f„unum mansum Sclauonicum in predicto predio Chatzis in villa que diciiur Pederdorf"}-Nato slede v listini imena mnogih prič. Tudi sta se pogajala o desetinah tistih cerkva, katere ima Freisinška škofija na Lurnskem polju [„in Liburnia"J. Te cerkve so cerkev sv. Petra pri Breznici [„sancti Petri apud Frezna"}^, sv. Mihaela pri > Gl. 5t. 255. » Gl. St. 205. ' Gl. St. 26». < Zastrao datlranja gl. Jaksch, Mon. hist. due. (;arlnlhlac, lU. 26, St. 63. ^ Peterdorf je vas blizu Muraua na Gorenjem štajerskem. t Sedanji St. Peter im Holz na Lurnskem poljii severozahodno od Spitala. Tik zraven je vasica Breznica (Presnitz). Požarnici /„sancfi Midiahelis apud Bosanriza"] • in sv. Martina na Beli i^ancti Martini apud Velah"].^ Od ondotnih desetin naj dobi eno polovico soinograški nadškof, drugo pa freisinški škof. Kar se tiče posestev Freisinške cerkve na Lurnskem polju (pri Sv. Petru), naj dobiva ondotnc desetine le freisinški škof. Äko bi ljudstvo zarad dolgih in težavnih potov ne moglo obiskovati naštetih treh cerkva, sme freisinški škof po nasvetu svojega nadškofa postaviti še kako novo. Da bi ostala ta pogodba veljavna, je freisinški škof Ellenhard z dovoljenjem svojih duhovnikov in ministerijalov prepustil nadškofu Gebhardu v popolno last poldrugo slovensko kmetijo v Lendorfu3 [„mansum umm Sclauonicum et dimidium in loco qui dicitur LengindorfJ. Datum manjka. [Prepis iz 12. stoletja v Državnem arhivu v Monakovem. — Mei clielbeck. Hist. Fris., la, 273. — Resch, Aetas millenaria, str. 92 k letu 1063. — Knkers-hofen, Handbudi d. Gesdi. des H. Kärnten, IIb, 115, št.64. - Zahn, Cod. dipl. flustro-Fris., I, 81, St. 79 (Fontes rer. flustr., Dipl., XXXI), k letu c. 1060. - Zahn. Urkundenbudi d. H. Steiermark, I, 76, St. 67 k letu c. 1065 (^L). - Jaksch, Mon. hist. due. Carinthiae, III, 155, St. 394.] MajM-^ , «M. M, J, St. 271. 1072, dne 17. (18.) julija. Michaelbeuern. Oglejski patriarh Sigehard [„a venerabili Aquilegiensi(s) ecclesie patriardia Syro"] posveti skupno s solnograškim nadškofom Gebhardom in concordijskim škofom Dietwinom cerkev Marije Device in sv. Mihaela v BeHernu"" f„apud Bivren"} ter jej z dovoljenjem svoje navzočne matere grofinje Pilhilde podari več posestev s pristavkom, da nima po njegovi (patriarhovi) smrti ter po smrti njegove matere Pilhilde in Matilde, soproge njegovega brata Friderika, nobeden njegovih sorodnikov kakih pravic do darovanih posestev.^ Med pričami so tudi omenjeni: „lunior Syrvs nepos patriardie, Chazili de Mvosiza, Cumpo miles patriarche." „Anno dominice incarnationis millesimo LXXlL, indictione X., XV. kal. Augusti regnante clemeniissimo rege Haeinrico .. . Data XVI. kal. Augusti anno dominice incarnationis MLXXIL, indictione X. Actum in dei nomine Bvrin." [Cod. trad, iz 13. stoletja v Midiaelbeuernu, kjer sta dva neenako dolga izvoda, ki se med seboj popolnjujeta. — Filz, Gesch. von Midhaelbeuern, str. 745, št. 3 in 4. - Hauthaler, Salzburger Urkundenbudi, I, 771—774.) ' PoZarnica (Pusarnitz) je vas na Lurnskem potju severozahodno od prej omenjenega Si. Petra. > Gorenja Bela (Obervelladi) v dolini reke Bele (MSII). ' Lendorf je vas blizu Požarnlce na Koroškem. ' AVidiaelbeuern je vas na severnem SolnograSkem tik gorenjeavstrljske meje. ' V potrdllnl listini papeža Inocenca II. z dne ;. junija leta il.i~. (Filz, I. c. p. T48) se kot ustanovitelji ftlidiaelbeuernskega samostana omenjajo oglejski patriarh Sigehard. njegova mati Bilhilta, njen soprog grof Sigehard, tega brat Friderik, potem neki palatinski grof Hartwik In pa neki grof SIzo. St. 272. 1072, proti koncu letaJ Kralj Henrik IV., ki je teta 1072. praznoval boiič v Bambcrgu, jc začel nekatere velikaSe prezirati, drugim pa, ki so bili manj vredni, deliti bogastvo in oblast ter vladati po njih nasvetih. Na ta način sc je zgodilo marsikaj, kar ni bilo v redu. Zato so nekateri škofje, vojvodje in drugi velikaši zapustili kraljev dvor. Med njimi je bil tudi karan-tanski vojvoda Berhtold. Njega in švabskega vojvoda Rudolfa je kralj večkrat pozval pred se; a ker nista hotela priti, je kralj mislil, da se hočeta zoper njega vzdigniti. Ker se je tudi govorilo, da hoče iti kralj nad nju, sta po svojih poslancih večkrat prosila za premirje ter tako od sebe odvrnila kraljev napad. Neverjetno je, da bi bil kralj o božiču leta 1072. Berhtoldu vzel Karantansko vojvodino ter jo dal svojemu sorodniku Markwardu.2 Knn. Altah. mai. ad a. 1072 (MG. SS., XX. 823): „Festum incarnationis do-minicae rex celcbravit Ratisbonac. Igitur per longum iam tempus potentes quos-que rex ceperat contemnere, inferiores vero divitiis et facultatibus extollere et eorum consilio, quae agenda erant, amministrabat, optimatum vero raro quemquam secretis suis admittebat, et quia multa Inordinate flebant. episcopi» duces aliique regni primores de regalibus se subtrahebant. Inter quos Ruodolphus et Berhtoldus duces ad regem sepe vocati sunt, sed tarnen venire noluerunt, quousque etiam rex suspicari ceperit, quia contra se rebellare pararent. Cum etiam sermo ferretur, quoniam expeditio contra eos pararetur, ipsi semper mittentes inducias petebant, sicque impetum regis deludebant" Lamberti Hcrsf. Ännales ad a. 1073 (MG. SS., V, 192): „Rex nativitatem Domini Babenberg ceJebravit. Ibi Berhtoldo duci Carnotensium ducatum sine legitima discussione absenti abstulit, et Marcwardo cuidam propinquo suo tra-didit." Änn. Äelliccuses ad a. 1073 (MG. SS., IX. 499): .Roudolfus dux Älaman-niae et Welfo dux Baioariac, nec non Perhtoifus dux Carinthiorum in unum con-jurant adversus regem Heinricum." Bcrnoldi Chronicon ad a. 1073 (MG. SS.. V. 429): „Roudolfus dux flle-manniae et Bertolfus dux Karinthiorum et Weif dux Baioariae a rege Heinrico discesserunt, quia aliis subintroeuntibus consiliariis suum consilium apud regem non valere perspexerunt." > Kralj Henrik IV. je lets 1071. praznoval božič v Wormsu (Meyer v. Knonau, JahrbUdier, II, 89). od tu se je napotil Cez Lorsch, kjer je bil dne i. januarja, v Rezno» kjer se je mudil dne 0. januarja leta I072. (Mcger v. Knonau. H, 1I8.) Leta ii>72. }e praznoval bo2iC v Bambergu. (Meyer v. Knonau, 11, 174.) * Tangi (Archiv f. Kunde österr. Gesdilditsqu., VI. 381^364) in Ankershofen (Handb. der Gesch. des H. Kärnten, II, 6d6) se opirata na izjavo Lamberta Hersfeldskega ter mislita, da je krali o bo2ieu leta 107Z. vzel Berhtoldu Karantansko vojvodino. — Wahnschaffe (Das Herzogthum Kärnten, str. «) pravi, da je dotiCno poroCllo Lambertovo jako neverjetno. Meyer v. Knonau rjahrbOdier, II, 818) misli, da je prej omenjena kazen 2e zato skoraj nemogoča, ker je kral) tri mesece pozneje zopet sprejel Berhtolda v svojo milost (St. 373). Jaksdt (Mon. hist. due. Car., III. irt7) piše, da se ne more govoriti o tem, da bi bil Berhtold leta 1072. fzgubil svofo vofvodlno: paC pa sta Eppensteinovec Markward in njegov sin porabila prepir med kraljem In Berhtoidom, da sta temu po Karantanljl vzela vso veljavo, če je sploh kako imel. Bertholdi Ännal. ad a. 1073 (MG. SS., V, 275): „Roudolfus dux Alcman-niae, et Bertholdus dux Carentaniae, et Weif dux Baioariae a rege discesserunt, quia aliis subintrocuntibus consiliariis, suum consilium apud regem non valere per-spexerunt/ Št. 273. 1073, dne 24. marca. Eichstädt. Ko je kralj Henrik IV. v Eidistädtu praznoval cvctno nedeljo, je zopet sprejel švabskega vojvoda Rudolfa in karantanskega vojvoda Berhtoldav svojo milost. Änn. Ältahen. mai. ad a. 1073 (MG. SS.. XX, 824): „Diem palmarum rex in Eihstatti celebravit, ubi et Ruodolpho et Berhtoldo ducibus gratiam suam reddidit." Št. 274. 1073, dne 23. maja. Äugsbiirg. Kralj Henrik IV. podeli na prošnjo brixenskega škofa Alt-wina, svoje soproge Berhte, solnograškega nadškofa Gebharda, trier-skega nadškofa Utona in drugih fevdnikov prvoimenovanemu škofu lovsko pravico [„mldpannim"} na posestvih njegove cerkve. Ta posestva segajo od Dobrega potoka» do reke Bistrice2 ter od najvišjega vrha pri Kranjski gori 3 pa do sredine struge reke Save [„de rivo Tobropotodi, quod teuionice Guetbadi (dicitur), usque ad flumen Feistriza et a summo veriice Creine montis usque in medium fundum Sowe fluminis"]. Na tern prostoru ne sme nihče loviti brez dovoljenja brixenskega škofa in njegovih naslednikov.^ „Data X. kalendas Junii anno dominicae incarnationis MLXXIll. indictione XI, anno autem ordinationis domni Hainrici quarti regis X Villi, regni rero XVII, actum est Augustae" [Prepis V Državnem arhivu na Dunaju. — Sinnacher, Bey träge zur Gesch. V. Säben, II. 577. — Hormayr. Beyträge zur Gesch. v. Tirol, II, 53. — Monum. Boica. XXIXa, 183. - Schumi, Urk.-u. Reg.-Buch, I, 59, St. 49.] Št. 275. 1073, pred 9. avgustom. Harzburg. Lambert pripoveduje, da je karantanski vojvoda Berh-t o 1 d prišel h kralju Henriku IV. zarad razmer v svoji vojvodini. Kralj * Ta potok se nahaja nad TržiCem. s Tr2iSka Bistrica. ^ Gorovje na kranisko-koroSki meji nad Kranisko goro. Na koroški strani tega gorovja je vas Strmica (nem. Krainberg). * Z ozirom na to, da v tej listini ni omenjeno ime kakega mejnega grofa, se sklepa, da kralj Henrik po smrti mejnega grofa Udalrlka leta 1ü70. ni postavil nobenega enakega dostojanstvenika za l^ranjsko in Istro. mu je baje slovesno zatrdil, da ni nobenemu drugemu oddal (Karan-tanske) vojvodine. Markward je na svojo roko napadel tujo zemljo. Nikdar ne more biti njegovim (Berhtoldovim) pravicam v kvar, če je kdo brez višjega dovoljenja delal škodo javnim osebam. — Äkoravno je Berhtold vedel, da so te besede izmišljene in da kralj ne govori tako proti njemu iz naklonjenosti, temuč zarad neugodnega položaja, se je vendar pomiril ter obljubil, da hoče še dalje koristiti državi.i Ker je bil jako razumen in dober ljudski govornik, ga je kralj skupno z münsterskim škofom Friderikom in kraljevim kaplanom Sigfridom poslal kot poslanca k Sasom. Lamberti Hersfeid. Änn. ad a. 1073 (MG. SS., V, 197): „Času quoquc nuper advcnerat. nescio quid privatac causae acturus in palatio (sc. ad Hartes-burc), Bertoldus dux quondam Carentinorum. Huic rex quam sanctis obtestationibus se purgabat, quod ducatum eius nuili alii tradidisset; sed Marcwardum privata praesumptione fines alienos invasisse, nec ei quicquam de iure sue propterea im-minutum esse, si, suo iniussu, sine consult© principum, honores publicos homo incptissimus temerassct. Ille licet haec ficta esse sciret et regis malitiam non tarn voluntate quam fortunae violentia correctam esse, tamen suscepit satisfactionem, promisit operam suam rei publicae utilitatibus nusquam defuturam. Hunc itaque, quia vir erat summae prudentiae et popularis eloquentiae. cum duobus supra me-nioratis episcopis rex legatum misit ad Saxones." Bruno, De bcllo Saxonico, c. 27 (MG- SS., V. 338): .Nuntii autem erant Fridericus episcopus, Bertholdus dux, Sigefridus regis capellanus." St. 276. 1073, med 9. in 13. avgustom. Kralj Henrik IV., katerega so Sasi v Harzburgu oblegali, je vzel s seboj (karantenskega) vojvoda Berhtoida, potem dva škofa in nekoliko drugih zaupnikov ter ž njimi v nočnem času pobegnil, kraljevske insignije in del zaklada je pa že odposlal v zabojih. Tistim, ki so v gradu ostali, je dal ukaz, da naj naslednjega dne kolikor mogoče postopajo tako, kakor bi bil še navzoč, ter naj sovražniku ne dajo povoda sumiti, da je ušel. Četrti dan so kralj in njegovi spremljevalci prišli lačni ter od bdenja in hoje jako utrujeni v Eschwege, kjer so se nekoliko okrepčali. Naslednji dan. to je dne 13. avgusta, so dospeli v Hersfeid. Lamberti Hersfeid. Änn. ad a. 1073 (MG. SS., V, 198): .... nocte quadam cum nihil minus suspicarentur, ipse (sc. rex Heinricus) Bertoldum ducem et duos supra memoratos episcopos 2 et alios plerosque famiiiares suos secum assumpsit, « Dokazano je (cfr. Meyer v. Knonau. Jahrbücher, U. 75H-853), da Lambert Hersfeldskl nl pos«bno zanesljiv poročevalec. Wahtischaffe (Das Herzogthum Kärnten, str. poudarja, da so zgoraj navedene besede, s katerimi se je baje mladi kralj opravičeval pri vojvodu Herhtoidu. jako neverjetne ter jih ne moremo smatrati za resnične. Poročilo, da se je Markward na svojo roko polastil tuje (karantenske) zemlje, je brez dvoma istinito. To je tem lažje sloril. ker se je vojvoda Berhtold vedno mudil zunaj svoje vojvodine. Tudi nasprotje med Berhtoldom In kraljem Henrikom |e Markwarda izpodbujato, da fe po Karantanijf na škodo prvega Siril svojo obJast. dokler ni prJSio do tega. da je kralj Markvvardovega sina Llutoida postavil za vojvoda. » Sc. Epponem Citiensem et Bennonem Osenbruggensem. et praemissis ante se in sarcinis regni insignibus ct quanta tempus et res patie-bantur parte thesaurorum, clam cgressus est dc castello {sc. Hartesburc), dato nc-gocio his qui intus remanebant, ut postera die quanta possent arte praesentiam sui simularcnt, et hostium anitnos a suspicionibus fugac suae avocarent. ... Quarto die inedia, vigiliis ac longi itineris labore usque ad extreniam lassitudinem con-fccti, Esdicnewege pervenerunt. Ubi cibo somnoque paululuin recreati, postero die, id est Idibus Äugusti . .. Herveldiam contenderunt." Änn. Yburgcnses ad a. 1073 (MG. SS., XV, 436): «Fuga regis de Hartes-burg in natali sancti Laurentii.* Št. 277. 1073, dne 20. oktobra. Gcrstungen.J Takrat so saški knezi prišli v Gerstungen, da bi se iz nova pogajali s kraljevimi zastopniki. S seboj so pripeljali 14.000 mož, z ostalimi četami so zasedli razne kraje in oblegali nekatere gradove. Kralja so zastopali nadškof moguntinski, nadškof kolinski, škof metzski, škof bambcrški, lotarinški vojvoda Gozelo, švabski vojvoda Rudolf in ka-rantanski vojvoda Bcriitold. Lamberti Hersfeld. Änn. ad a. 1073 (MG. SS.. V, 202): .Principes Saxo-niae 13. Kalendas Novembris iuxta condictum venerunt in Gcrstengun, cum 14 mi-Ubus armatis, cetera multitudine ad custodiam regionis atque in obsidione castel-lorum derelicta. Hderant ex parte regis Mogontinus archiepiscopus, Colonicnsis archiepiscopus, Mettensis episcopus, Babenbergensis episcopus, Gozelo Luterin-gorum dux, Ruodolfus Suevorum dux, Berhtoldus Carentinorum dux, missi a rege, ut causam, quam adversum sc afferrent, discuterent." Št. 278. 1073, dne 27. oktobra. Würzburg. Kralj Henrik IV. zniža samostanu v Obermünslru pri Reznem svinjski davek od 40 prašičev na 10 prašičev. Med knezi, ki so temu pritrdili, je bil tudi karantanski vojvoda Berhtold [„faven-fibus . ,. ducibus ... Berhtoldo"], „Data esf VL kaL Novembris, anno dominicae incarnaiionis mili. LXXIIL, indictione KIL, anno autem ordinationis domni Heinrici regis qaarti XVIUI, regni vero XVUl, Actum Wirzeburg." [Izvirna listina v AVonakovem. — Ried, Cod. dipl. Ratisb., I, 163, St. 174, - Mon. Boica, XXIXa, 187, St. ^20.] Št. 279. 1073, po 1. novembru. Norimberg. Ko se je kralj Henrik IV. na dan vseh svetnikov mudii v Würz-burgu, je sklenil iti v Rezno. Med potjo je ostal nekoliko dni v No-rimbergu. Tu je eden izmed njegovih zaupnikov, z imenom Regenger, naščuvan od drugih ali pa iz sovraštva do kralja, naznanil švabskemu < Gerstungen j« severno od Hersfe!da. _ št. 279. 171 vojvodu Rudolfu in karantanskemu vojvodu Berhtoldu naslednje: „Mene in šc več drugih, katere je kralj smatral za sposobne služabnike najhudobnejšega naklepa, je pred kratkim pridobil z mnogimi prošnjami in velikimi obljubami, da bi vaju in še druge kneze, ki so se bili na zboru v Würzburgu zarad tajnega pogovora nekoliko odstranili od množice, napadli z orožjem ter tako osvobodili kralja nevarnosti, državo pa zmešnjave, ko bi umorili začetnike upora. Drugi so hitro prevzeli to delo; le jaz sem \z spoštovanja do pravice in iz strahu pred božjo sodbo pobijal pregrešni naklep, se po možnosti ustavljal kralju ter ga izkušal pregovoriti. Zarad tega sem pa prišel v tako nemilost, da me je takoj odstranil iz svojega spremstva, v katerem sem do sedaj, kakor je znano, užival večje zaupanje od drugih; tudi bi me bi! dal kralj po svojih služabnikih umoriti, ako se ne bi bil hitro odstranil iz njegove bližine." Ko je Regenger to povedal, je v dokaz resnice navedel tudi sokrivce ter izrekel, da je pripravljen, ako bi kralj to tajil, z dvobojem potrditi svojo izjavo. Vojvoda Rudolf in Berhtold sta nato posiala h kralju poslance ter mu naznanila, da ju ne veže več prisega zvestobe, ker je on (kralj) prvi prelomil zvestobo ter proti tistim, ki so delali za njegov blagor, koval hudobne naklepe. Ako se ne opraviči, naj v mirnih časih ne pričakuje od nju zvestobe, v vojni pa pomoči. Lamberti Hersfeld. Änn. ad a. 1073 (A\G,SS.. V, 203): .Celebrata ibidem (sc. Wirceburc) omnium sanctorum festivitate, Ratisponam ire instituit (sc. rex)... Cumque inter cundem aliquot diebus Nurenburg morarctur, quidam qui latcri cius iam diu famiiiarissime obversatus fuerat, Regenger nomine, incertum aliorum in-stinctu an privato in eum (sc. regem) odio suscitatus, repente prorupit in medium, et ducibus Ruodolfo ac Berhtoldo grave adversus eum crimen detulit. „Ego," in-quit, „et alii plerique, quos pessimae machinationis suae rex idoneos fore admi-nistros speraverat, nuper muitis precibus magnisque pollicitationibus ab eo solli-citati sumus, ut, vobis ac ceteris regni principibus Wirceburg convenientibus et secretioris coüoquii gratia paululum a multitudine remotis, armati in vos Irruere-mus, et trucidatis seditionis auctoribus. ipsum periculo, rem publicam perturbatione liberaremus. Et ceteri quidem satis impigre susceperunt negocium. Solus ego tam iusticiae respectu quam futuri iudicii metu detrectabam opus nefarium, et quantum obluctari obstinatae sententiae audebam, dehortari eum conabar a proposito. Qua-propter tanta in me incanduit indignatione, ut a contubernio suo. quo me hac-tenus ceteris familiarius perfruitum optime nostis, protinus me amoveret, et iu-gulandum apparitoribus suis obiecisset. nisi periculum imminens, penctralibus propere excedendo, declinassem." His dictis, in argumentum fidei locum expressit, conscios nominavit et, si rex inficiaretur. paratum sc ait, cum ipso, si id leges paterentur, vel cum quovis homine conserta manu, rem divino iudicio committere. Vehementer haec verba permoverunt praedictos duces, . .. Itaque legatos ad eum (sc. regem) mittunt. mandantque, se iam nulla religione teneri sacramenti, quo ei fidem subiectionernque firmassent. cum ipse prior fidem prodidisset et de salute sua tractantibus insidias machinatus fuisset; proinde, nisi obiecta diluisset, nullam deinceps a se vel in tranquillis rebus fidem vel in perturbatis auxiiium sperare debere." Št. 280. 1073, dne 15. novembra. Capua. Papež Gregor VII. piše solnograškerau nadškofu Gebhardu, da je nekaj, kar v resnici dokazuje njegovo površnost. Kar se tiče nravnosti njegove duhovščine [„de castitate clericorum"], se on, kakor se kaže, ne ozira na določbe rimske sinode, pri kateri je bil navzoč. Papež pravi, da ga je to tem bolj užalostilo, čim bolj je upal, da jako vestno izvrši svojo nalogo. Zato ga opominja, da bi strogo postopal proti tistim klerikom, ki nedostojno žive, ter da bi v svoji cerkvi z vztrajnim podukom izvrševal to, kar je Rimska cerkev v njegovi navzočnosti sklenila zastran nenravnosti duhovščine, ne oziraje se pri tem niti na naklonjenost, niti na sovraštvo kateregakoli.' [„Unde aposfolica te aiicto-ritafe admonemus, uf dericos. tuos, qui turpiter conversantur, pastorali rigore coherceas et, quod Romana ecclesia te tesfante de immunditia clericorum statuit, neque gratiam neque odium alicuius considerans, con-stanti auctoritate in ecclesia tua praedicando exerceas."/ „Data Capue 17. kalendas Decembris, indictione 12." — „Si ea in vobis." [Gregorii VII. registri, 1, ep. 30 v Vatikanskem arhivu v Rimu. — Hansiz, Germ, sacra, II, 178. — Mansi, Concil. coll., XX, 86. — Ankershofen, Hand-budi der Gesdi. des H.Kärnten, IIb, gO, St. 35 (odl.). - Jaffö, Bibl. rer. Germ., II, 18. - Jaffc. Reg.pont. Rom., St. 4802 (3566).] - /C^-CSwiCw,^ H. Št. 281. 1074, dne 24. januarja. Rim. Papež Gregor VII. piše oglejskemu patriarhu Sigehardu /„Sicardo Aquilegiensi fratri et coepiscopo"], da mu ni neznano, kake zmešnjave povsod pretresajo cerkev, katero so njene nezgode že skoraj razbile in pogreznile. Nekateri vladarji in knezi tega sveta iščejo le svoj dobiček, zatirajo cerkev kakor kako slabo deklo ter se ne boje delati zmešnjave, da le morejo zadostiti svoji požeijivosti. Duhovniki in tisti, ki so baje sprejeli vodstvo ccrkve, se skoraj nič ne brigajo za božjo postavo ter zanemarjajo svojo dolžnost nasproti Bogu in nasproti sebi izročenim ovčicara; s pomočjo cerkvenega dostojanstva hočejo dospeti do posvetne slave. Kar naj bi mnogim donašaio korist in blagor, to zanemarjajo ali pa uporabljajo za svojo oholost in nepotrebne izdatke. Med tem je ljudstvo brez vodstva in nadzorstva; pri svojih predstojnikih vidi namesto dobrih zgledov to, kar je škodljivo in nasprotno krščanski veri; zato je pa nagnjeno k zlobnosti. Sicer nosi 1 To pismo papeža Gregoria Vil. se najbrže nanaša tudi na nekatere duhovnike po Karan-taniji, o katerih je znano, da niso 2ivell tako, kakor bi bili morali. (Cfr. St. krščansko ime, a ne izvršuje dobrih del ter je skoraj brez vere. Papež pravi, da je sklenil sklicati cerkveni zbor prvi teden v postu [Jn prima ebdomada quadragesimae"!da bi se v taki nevarnosti z božjo milostjo skupno posvetoval z brati ter našel kako pomoč in sredstvo, da bi se ccrkev v njegovih dneh ne uničila in razrušila. Nato prosi Sige-harda, da bi se v določenem času udeležil zborovanja in da bi v ta namen sklical svoje sufragane škofe. [Jdeoque et vestram fraternitafem rogamus et ex parte beati Petri apostoiorum principis admonemus, ut in praelibato termino vestram nobis praesentiam exhibeatis, convocatis una vobiscum tam per haec nostra turn per vestra scripta vestris suf-fraganeis episcopis") „Data Romae 9. kalendas Februarias, indictione 12" — „Nan ignare credimus" IGregorii VII. registri, I. ep. 42 v Vatikanu. — Jaffö, Bibl. rer. Germ.. II. 60. - Jaffö, Reg. pont. Rom.. St. 4819 (3580).] Št. 282. 1074, meseca januarja. Mnogo knezov, med njimi karantanski vojvoda Berh-told, je svetovalo kralju, da naj se ne bi vojskoval s Saši. Ako so kaj zakrivili, kar bi se moralo kaznovati z mečem, naj se pomisli, da jih je k temu prignala huda in lahko opravičljiva sila.2 Lamberti Hersfeld. Änn. ad a. 1074 (MG. SS., V, 207): »Scd ardiicpisco-pus Mogontinus, ardiiepiscopus Coloniensis, episcopus Argentorati, episcopus Wormaciensis. . .. praeterea duces omncs Baioariae, Sueviae, Lutheringiae, Mo-sellae rcgionis, Carentinoruni, milites etiam Fuldcnsis et Herveldensis abbatum, constanter ei (sc. regi) contradixerunt. nolle se ad oppressionem innocentium arma ferre, qui si etiam aliquid, quod gladio vindice plecti debeat, admisissent, ad hoc eos gravis et facile excusabilis necessitas impulisset." St. 283. 1074, dne 20. aprila. Bamberg. Ko je kralj Henrik IV. praznoval veliko noč v Bambergu, so se mu pridružili moguntinski nadškof, karantanski vojvoda Berh-told in še mnogo drugih, ki so v saški vojni odpadli od njega. Lamberti Hersfcld. Änu. ad a. 107't (MG. SS., V, 211): .Pasdia Babenberg celebravit (sc. rex), erantquc cum eo ardiiepiscopus Mogontinus, dux Ca-rentinorum Bertoldus, et alii quam plures ex his qui bello Saxonico ab co de-fecerant." ' To ie med 9. in 15. marccm. ' Primerjaj Meyer v. Knonati. Jahrbüdter, II, 3iö— St. 284. 1074, dne 15. junija. Oglej. Frcisinški škof Ellenhard in njegov odvetnik Ekkehard se pogodita z oglejskim patriarhom Sigchardom in njegovim odvetnikom Markwardom o desetinah na vseh posestvih, katere je takrat Freisinška cerkev imela v Kranjski grofiji. Freisinški škof odkupi vso desetino s tem, da prvič prepusti patriarhu dve slovenski kmetiji z vsemi tistimi pravicami, katere je sam imel. Te dve kmetiji sta spadali pod njegov dvor v Loki in eno izmed njiju je obdeloval neki nesvobodni, drugo pa neki svobodni človek. Tudi prepusti škof patriarhu vso desetino od štirih arealnih zemljišči ki se tam nahajajo. Dalje odstopi škof patriarhu deset slovenskih kmetij v Vinjem vrhu2z desetino od vseh treh arealnih zemljišč, ki spadajo pod ondotni dvor, ter vse nesvobodne ljudi, ki sedaj tam žive. Skof in patriarh se tudi pogodita, da naj ta po loških cerkvah nastavlja tiste klerike, katere sam hoče, potem, da izpodbuja nastavljene klerike h krščanskemu življenju, in pa, da so kleriki tudi v drugih stvareh, ki spadajo pod njegovo (patriarhov©) področje, odgovorni njemu in njegovemu arhidijakonu. Tudi se je določilo, da freisinški škof pri rečenih kmetijah v Vinjem vrhu da napraviti cerkev tam, kjer bi patriarh zahteval. 3 To cerkev naj potem pariarh posveti ter ž njo združi prebivalce na omenjenih kmetijah in pa še druge, ki ne stoje pod škofovo oblastjo. Dalje naj škof postavi še eno ali pa dve cerkvi tudi drugod na svojih posestvih, kjer bi bilo potreba in kjer bi bilo obema všeč. Patriarh ali pa z njegovim dovoljenjem tudi škof naj tako cerkev posveti s pogojem, da se ž njo združijo vsi ondotni škofovi podložniki in pa še drugi, ako bi patriarh to zahteval. [„Notum sit omnibus Christi fidclibus, qualitcr Ellinhardus Frisingertsis epi-scopus recognovit omnem dccimam de univcrsis bonis qu? ^cclcsia sua tunc tem-poris habuit in comitatu Carniol?, sanct? Äquilcgicnsi ^cclesi? per manum advo-cati sui Ekkehardi ad aitare sanct^ Mari^ in manum Sigehardi pathriardi^ suique advocati Marchvardi. Post h^c vero idem episcopus traditis duabus Sclauonicis massaritiis^ cum omni iure ac proprietate qua ipse eas habuit, in pertinentia curtis SU? Lonka diet? sitis, una servo, altera libero possessa ac plenaria decima-lione Uli arearum ibidem positarum, necnon et delegatis X Sclauonicis massa-riciis apud Uuinperch cum integra trium eiusdem curtis arearum cunctorumque tunc temporis inibi degentium servorum decimatione eandem decimam redemit. Prc- * .Area" se je zvai kos sveta s poslopfi aii pa tudi brez njih, ki ni bil tesno zvezan z ostalo kmetijo. Pri kaki kmetiji je bilo vCasih po veC arealnih zemljišč. Velikost takega zemljišča ni bila vedno enaka. O nekem arealnem zemljiSCu Citamo. da je bilo too stopinj dolgo in 30 stopinj Široko. * VJnji vrh |e vas severovzhodno od Novega mesta blizu Bele cerkve. ' Misliti nam je tu na Belo cerkev pri Vinjem vrhu. * Zastran izraza »massaritia" g)ej Gr. 11, St. 4i». tcrca inter cos convenlum est, ut si quos pathriardia vellct ad ^cclesias in Lonka constructas determinare, clerici qui Ibi sunt, ita illos sicuti qui et detcrminati sunt, ad Christianitatis iura legitime compellat, ac inde et de ceteris ad ius pathriardi? pertinentibus sibi vei archidiacono suo respondeant. Colfaudatum quoque est. ut Frisingensis episcopus in supradictis a se datis apud Uuinperdi massariciis ubi-cunque pathriarcha postuiaret, aecclesiam faceret fabricari ea ratione, ut pathriardia earn consecrans incolas earundem massaritiarum ct siquos alios preter ad episcopum pertinentes vellet, ad earn determinaret, idem etiam episcopus in suis bonis iuxta utriusque partis voluntatcm ubi opus csset, unam vel duas aecclesias construeret et pathriardia vel episcopus ipsius licentia eas consecraret ita tarnen, ut omnes ad episcopum pertinentes et siquos alios pathriardia vellet, ad eas determinaret.. ."] Priče: .. de militibus Aquilegiensis aecclesi^ Ratpot, Mardiuart, Johannes. Gozpreht, Heinrih, Kltman, Durindi, fldelper; de familia Nouol, Ermenhart, Johannes, Engilfrit; de militibus Frisingensis §cclesi§ Wignant, Erchinpreht, Reginmar, Heimo-, de familia Dietrich, Pezili.* „Äctum in civitate flquilegia XVII. kalendas Julii anno dominie? incarna-tionis M. VII. niL.i indictione XI." [Izvirna listina v Državnem arhivu v Monakovem. — Meichelb e c k. Hist. Fris., Ib, 521, št. 1248^. - Resch, Ketas millenaria, str. 106. - Zahn, Cod. dipl. Hustro-Fris., I, 89, St. 89 (Fontes rer. flust., Dipl.. XXXI). - Schumi, Urk.-u. Reg.-Budi, I, 60, St. 50.) St. 285. 1074, dne 29. septembra.^ Solnograški nadškof Gebhard podeli Admontskemu samostanu več posestev, in sicer najprej to, kar je plemenita Hema za časa škofa Bal-duina podarila Solnograški cerkvi v Admontski doiini.3 Nato našteva nadškof raznovrstna posestva, katera je z dovoljenjem svojih kanonikov in ministerijalov odstopil Admontskemu samostanu. To vse je tem lažje storil, ker so prvotna cerkvena posestva ostala skoraj nedotaknjena. Podeljena posestva si je večinoma pridobil sam ali pa so jih podarili fevdniki, in sicer tako, da je nadškof koga osvobodil kake globe, potem, da je v sedanjem času nenavadno strogo izterjaval desetino od Slovence vi in pa, da so plemenitniki iz ljubezni do njega prostovoljno odstopili nekatere fevde. /„... quo domi(ni)calibas ecclesie pene intactis ipsius tantum ardiiepiscopi opera et industria et oblationibus fidelium hec persplciebant conquisifa, nam sive pro banni absolutione, sive deci- « Nad -Vil- jc Črta kratica, kar morebiti zaznamuje, da S€ ima dotlCna Številka s kratico vfžd Citati za jo-. 3 Zahn (I. c. p. 05) pi$e, da se je le nekaj tega. kar je v tem dokumentu naštetega, res leta 14)74. podelilo, nekaj pa v poznejših letih. Tudi nekatere priCe so za leto 1074. nemogo^'e- Zato misli, da je bil omenjeni dokument spisan po letu 1074., morebiti teta 1087. Kompilator je prt strojem delu porabit prvotno darilno listino nsdSkofa Gebharda, ki se nam pa ni ohranila, in pa ruzne druge iz pozne'ßih let. » Gl. St. 115. < Prim. St. 207. marum a Sclauis insolita tunc temporis exactione sev beneftdomni non-nuUoram eius dilecHonis intuitu resignatione vel ultronea nobilium tra~ ditione.. Med pričami sta med drugimi navedena „Gunthcrus Gurcensis episcopus" in „Otaker mardiio Stirensis." „Anno incarnationis domini millesimo LXXIHL, indictione XII/., pontificatus domini Gregorii pape VIL anno secimdo et imperii Heinrici quarti huius nominis anno XVIL, episcopatus autem ipsius Gebhardi anno XVJ' [Cod. iz 13. stoletja v Admontu. — (Kleimayrn) Juvavia. Hnh.,str. 261, St. til. — Zahn, Urkundenb. d. H. Steiermark, I, 85-94, St. 77 k letu 107'1.-1087.] Št. 286. 1074, meseca septembra. Rialto. Dominik Silvio, ^ dožd beneški in dalmatinski, je na zboru beneških škofov, opatov, sodnikov in fevdnikov razpravljal o dohodkih Gradeške patriarhije /„de nostro Gradensi patriardiatu"]. Med raznimi dohodki je v listini omenjenih tudi sto posod vina, katero morajo Koprčan je po stari navadi vsako leto odrajtovati iz Istrske grofije [„et centum amphoras vini, quas Caprenses de comitatu Istriae ex antiqua consuetu-dine omni anno persolvere debenf'Jß „Anno ab incarnatione domini nostri Jesu Christi millesimo septua-gesimo quarto, mense Septembre, indictione tertia decima. Rivoalto" [Muratori, Äntiqu. Italiae (ed. AVedioIani) 1.243 sq.; (ed. Arrctü) I, 411—415. - Kandier, Codice dipl. Istr. ad a. 1074-1 Primerjaj tudi: DauduU Chronicon, lib, IX, c. 8, pars 4 (Muratori, Rer. Ital. script., Xll, 248): „Tunc dux collecto ciero et populo, patriardialis sedis inopiae compatiens, ducen-tarum amphorarum vini censum a justinopolitanis annuatim sibi debitum, et terras in Heraclia patriarchae perpetuo concessit. Cut etiam episcopi et abbates annuales Jionorificentias cxhibere promiscrunt." Št. 287. 1075, dne 11. januarja. Rim. Papež Gregor VIL piše švabskemu vojvodu Rudolfu in karan-tanskemu vojvodu Berhtoldu [„Rodulfo dud Sueviae atque Bertulf o dud Carentano"], da sta opazila žalostno stanje krščanske vere. » Beneški dožd Dominik Silvio je vladal od leta 1071- do I08t. s Iz neke listine iz leta m2. je razvidno, da so se takrat Koprcanje zavezali, da bodo Be* neCanom vsako leto dajali po sto posod vina. AKo bi kdaj o trgatvi ne odrajtali obljubljenega vina, moraio pozneje dati dvojno mero- (Cr. U, SI Leta $o Koprtanje na novo obViabi)}. da bodo daja!I Benečanom po sto posod vina- (Gr. II. št. {63.) Kakor se kaže, so beneSkl doždje v teku Časa ta davek prepustili GradeSki cerkvi. St. 287, m 177 Po njunih zemljah naj vedo nadškofje in škofje, da je po kanoničnih postavah prepovedano, da bi tisti, ki so s pomočjo simonijc, to je s pomočjo novcev dosegli kako cerkveno dostojanstvo, Še nadalje izvrševali svojo službo. To pa velja tudi za tiste, ki so se pregrešili s pre-šeštvanjem. Zato se obrača do nju ter do vseh tistih, katerim sme zaupati, ter jih prosi, da bi odstranili iz službe vse tiste, ki so bili povišani ali pa ordinirani s pomočjo simonije, in pa tudi tiste, o katerih bi zvedeli, da so prešeštniki. Ce bi jim pa kdo rekel, da to ni njih naloga, naj ma odgovore, da naj se pritoži pri njem (pri papežu). „Data Romae 3. idus /anuarii, indictione 13." —quoniam prudentia" (Gregorii VII. registri, 11, 45 v Vatikanskem arhivu v Rimu. — Mansi, Concil. coli, XX, 158.-Jaffe, Bibl. rer. Germ., II. 158.-Jaffč, Reg. pont. Rom., št. 4922 (5682).]- ASsÄ- Št. 288. 1075, dne 23. marca. Rim. Papež Gregor VII. piše oglejskemu patriarhu Sigehardu [„Sidiardo fratri et coepiscopo Äquilegiensi"] ter mu naznanja, kaj se je sklenilo na cerkveni sinodi v preteklem postu f„in peracto condlio praeteritae quadragesimae"]^ po nasvetu njegovih bratov (škofov) in s privoljenjem vsega zbora. Določilo se jc, da naj vsak presbiter, dijakon ali poddijakon, ki bi imel soprogo ali pa priležnico, ako je popolnoma ne odstrani in ne dela pokore, neha služiti oltarju ter izgubi cerkvene fevde. Kdor je bil povišan po simoniji, to je s pomočjo novcev, naj se odstrani brez upanja, da bi kdaj dobil dotično dostojanstvo. Papež zapoveduje patriarhu, da bi po svoji diecezi popolnoma odstranil simonijo ter duhovnikom, ki prešeštvajo, vzel službo in fevde, ako se ne poboljšajo. Opozori naj svoje sufragane pismeno ali ustno, da bodo ravno tako postopali. [„Monemus itaque te, dilectissime frater et coepiscope, immo apo-stoUca tibi auctoritate praecipiendo mandamus: ut tu in diocesi iua simoniacos omnino deponas; et fornicatoribus clericis, nisi a fornicatione abstiniierint praefata condicione, officium et beneficium penitus interdicas; et suffraganeos tuos sive litteris tuis sive viva voce ad te convocatos, ut idem faciant, summa cum diligentia moneas"] „Data Romae 10. kalendas Aprilis, indictione 13" — Fraterni-tatis tuae." [Gregorii VII. registri, II. ep. 62 v Vatikanskem arhivu v Rimu. — Mansi. Concil. coll., XX, 173. - Jaff^, Bibl. rer. Germ., II. 182. - Jaffö, Reg. pont. Rom., St. 4943 (3701).] t Ta sinoda je bila med 0. in 15. marcem ]eta 1074. (Gl. 5t. 281.) Na postni Cas leta 1075. tu ne moremo misliti, ker 5e dne 23. marca ni bil pretekel, kajti velika noč ie bila 5e ie dne 5. aprila. Št. 289. 1075, dne 14. aprila. Rim. Papež Gregor VII. piše češkeinii vojvodu Vrstislavu ter gs prosi, da bi svojemu nečaku Frideriku» [„Fredericus, nepos vester"J prepustil njegov podedovani fevd ali mu pa namesto tega preskrbel kakega drugega. „Data Rome 18. kalendas Maii, indictione 13" [Gregorii Vil. registri, II, 71. - Jaffč, Bibl. rcr. Germ,, II, 193.] — Št. 290. 1075, meseca aprila in maja. Saši so večkrat poslali svoje poslance do švabskega vojvoda Rudolfa, karantanskega vojvoda Bcrhtolda, lotarinškega vojvoda Gozeiona ter do drugih knezov, kateri so v prejšnji vojni stali na njih strani. Prosiii so jih pomoči, opomnili na zvezo, katero so bili sklenili, ter rotili pri Bogu, v čigar imenu so prisegli, skupno se vojskovati, da bi jim v nevarnosti stali na strani ter jim vsaj pomagali, skleniti mir, ker se že kesajo, da se bojujejo. Lamberti Hcrsfcld Hnn. ad a. 1075 (MG. SS.. V, 224): „Dchinc (Saxoncs) crcbris legationibus adorti ducem Ruodolfurn, ducem Berhtoldum, ducem Gozelo-nem ct ceteros principes, quos supcriore beilo coniurationis socios habuerant, fidem implorant, foederis quod pepigissent admonent, obtestanturque per Deutn, per cuius nomen in unius eiusdemque militiae sacramenta iurassent, ut assint periclitantibus, ct sicut prius gcrcndo bcllo favorcm suum, ita nunc reparandae paci, quoniam eos belli poeniteat, auxilium consiliumque suum non subtrahant." Št. 291. 1075, dne 9. junija. Homburg poleg reke Unstrut. Karantanski vojvoda Berhtold se je na strani kralja Henrika IV. udeležil bitke pri reki Unstrut Casus monastcril Petrishuscnsis ad a. 1074 (MG. SS., XX, 646): ,Hein-ricus rcx congregato excrcitu Saxoniam sibi rcbcUantcm hostilitcr intravit ct apud aquas Unstruot cum eis pugnavit eosque devicit ... In hoc beUo cum rege fucrunt duces ... Berlholfus, quamvis ei suspecti cssent." Št 209 1075, po 9. juniju. Karantanski vojvoda Berhtold in švabski vojvoda Rudolf sta se po bitki pri reki Unstrut štirideset dni javno postila ter obljubila, da se ne bodeta več vojskovala z nedolžnimi Saši. > Ta Friderik je leta postal oglejski patriarh. St. 292, 293, 294. 179 Bruno, De bello Saxonico, c. 54 (MG. SS., V, 318): ,Nara Berditoldus et Rodulfus duces postquam a priori sunt proe\io reversi, divina pielate compuncti, quadragesimas publice ieiunaverunt, et amplius se pro rege contra Saxonum inno-centiam non esse pugnaturos, fideiiter Deo voverunt." Št. 293. 1075, dne 17. junija. Rim. Papež Gregor VII. piše solnograškemu nadškofu Gebhardu ter ga spominja, da se je (Gebhard) v prejšnjih letih obrnil do Apostolske stolice ter dosegel od njegovega prednika Aleksandra II., da sme zarad obšir-nostl svoje nadškofije izločiti en njen del ter v njem ustanoviti škofijo in postaviti škofa,' kar je tudi on sam (Gregor VII.) takrat odobril. Papež pravi, da je tem rajši Cul o njegovem sklepu, čim bolj je razvidel, da ga hoče (Gebhard) uresničiti in mnogim koristiti. Kdo ne bi v sedanjih časih objel tistega, komur je blagor duš bolj mar kakor pa zemeljsko imetje! — A te dni je dobil o njegovem dobrem sklepu neko naznanilo, ki ga je jako užalostilo. Zvedel je, da je (Gebhard) pač poslal na dotično stran škofa na delo, a pridržal sebi sad dela, namreč desetine. [„... comperimus enim, episcopo, ut prefati sumus, in parte procurationis tuf composito, illum quidem in societatem laboris misisse, sed tibifructum laboris scilicet decimas retinuisse."} Ce je to res, jako obžaluje, da se je mogla na njegovo tako izvrstno delo vgnezditi lakomnost, ki je začetek vsega hudega, ko je poslal delavca v Gospodov vinograd, a ga prevaril za plačilo. Zato ga opominja, da to, kar je ponudil Bogu, tudi brez zvijače da; kar je pričel, naj tudi zvrši ter preskrbi cerkev z njenimi desetinskimi dohodki [„ut... ecclesiam suarum decimarum reditibus investias"]. „Data Rome XV. kalend. lulii, indict. XIII." — „Meminimus dilec-tionem iuam." (Gregorii VII. registri, II, ep. 77 v Vatiltanskem arhivu v Rimu. - M ans i, Concil. coll., XX, 185. — Hansiz, Germ, sacra, II, 179. — Jaff^, Bibliotheca rer. Germ., II, 201. - Jaksch, Mon. hist. due. Car., I, 80, št. 35. - Jaffe, Reg. pont. Rom., št. 4960 (3717).] - /(eÄ - SJ-^s^ Z. - ^ivi^, Ncpristno.2 1075, dne 4. julija. I. Solnograški nadškof Gebhard naznanja, da je prvi krški škof Gunther dne 4. julija leta 1075. {„anno MLXXV., indict. XIIL, ///. non. lulii"] na novo sezidal, povečal in posvetil ccrkev sv. Martina 3 in drugih ■ Cl. St. 253. » ^Mion. Ws\. 4viC. Cai\TA., »i') da ')« to teltaa ««pmVna. Za poAtego i« piscu slu2tla neka druga listina (glej Gr. II, St. S«2), iz katere je veC stavkov prepisanih. ' Cerkev sv. Martina na GrobniSkcm polju. svetnikov, z njegovim (Gebhardovim) dovoljenjem jej potrdil vse prejšnje pravice, namreč krstne, pogrebne in desetinske [„potestas baptizandi, sepeliendi ac decimaram"], s katerimi je bila že prej obdarovana.' Za podeljene pravice je nadškof dobil posestvo v Sulmu [„cum predlo quod dicitur Sulpa"]. Skof Gunther je še posebej za cerkvene pravice dal posestvo v Wcdragesdorfu2. Nato podeli nadškof cerkev sv. Martina z vsemi priteklinami ter s pravico ordiniranja in administracije [„cum omni ordinatione et administratione"] Krški cerkvi. K cerkvi sv. Martina spadajo: ena pristava z vsemi pravicami tik cerkve, dve kmetiji ob Krkici, ena v kraju, „Forza" imenovanem, tri v „Losizu", cive v kraju, „Gila" zvancm, ena v „Strezlesdorfu"3, ena v Kozjah^ in ena v GarzernuS; desetine se pa nahajajo pri rečenem dvoru (pri St Martinu), v Friedlachu® ter v kraju, „Luabina" imenovanem. [„Hee sunt eube ad ipsam ecclesiam pertinentes: imum sfabulum cum omni iusticia sit um iuxta ecclesiam, duo de GvrzistaT, una de Forza, tres de Losiz, duo de Gila, una de Strezlesdorf, I de Goziah, l de Gor-zare, decimtvero de isto curtivo, de Frideloseidie et de Luabina."] Med podložniki te cerkve se tudi omenjajo „Steinas et filii eius". Naštetih je več prič, med njimi tudi „Frazlau^ et filii eius". II. Plemeniti Gundadier in njegov brat Reginhart sta podelila cerkvi sv. Martina za časa njenega blagoslovljenja z dovoljenjem solno-graškega nadškofa eno kmetijo v „Gorzah"'» ter desetine od njenega dvora [„I eubam ad Gorzah et decimas de curte sua"]. Naštetih je več prič, med njimi tudi „Urazlau"". III. Plemeniti Wartker je podelil cerkvi sv. Martina za časa njenega blagoslovljenja z dovoljenjem solnograškega nadškofa Gebharda dve kmetiji v kraju, „Rathnah" imenovanemter desetine od enega polja [„II eubas ad Rathnah et decimas unius campi"]. Naštetih je več prič. [Ponarejena listina v Zgodovinskem društvu v Celovcu. — Jaksch, Mon. hist. due. Carinthiae, I, 81, St. 36.] - ^.Xik -^uA^, ' Glcj Gr. II, St. 302. > Izraz .Wedragesdorf jc najbrže nastal Iz besed .V Dragi vasi". Morda se ie kdaj tako zvala vas Drassendorf v občini Sv. Jurija na Jezeru. " Kraji Forza, Loslz, Gila in Strezlesdorf so bili najbrže blizu St. Martina na Grob-niškem polju. • Kozje (Göseberg) so vas v Sentvidskem okraju na Koroškem. > Garzern se zove neka vas južno od Starega dvora na Koroškem. ^ Friedladi je vas na Koroškem vzhodno od Trga. ' Gvrzista je Krkica, dotok reke Krke na Koroškem. • Pravilna oblika je najbrže .Stojina-. • Pravilna oblika je brez dvoma .Brasiav". » Gorzali je najbrže isto kakor Gorzare (Garzern). >' Pravilna obilka je »Brasiav". " Kraj „Ratiinati" nam je Iskati na srednjem Koroškem. 1075, poletje- Devinski nadškof Werner piše moguntinskemu nadškofu Sigc-fridu in würzburskcmu škofu Adalbcronu ter ju prosi v imenu saških knezov, da bi pri kralju Henriku posredovala, da bi ta določil kak prostor, kjer bi se on (Werner) in drugi obdolženci mogli sniti ž njima ter z vojvodi Rudolfom, Bcrhtoldom in Godefridom. Ako bi se jim v katerikoli stvari dokazala kaka krivda, bi se radovoljno podvrgli njih razsodbi. Bruno, De bello Saxonico, c. 48 (MG. SS., V, 3^): .Det (sc. rex) nobis locum, ubi vobiscum, et cum Rodoifo, Berditaldo. Godcfrido ducibus convenirc possimus, et in quacumque re vobis culpabiies esse videbimur, omni voluntate nostra deposita, vestrae prudentiae judicium volentes patiemur." ^n-Tc 1 Št. 296. 1075, poletje. Vojvoda Berhtold in Rudolf sta najprej k saškim knezom poslala svoje poslance, nato sta sc pa sama na skrivnem sešla ž njimi. Obljubila sta jim, da ne bodo strogo kaznovani, ako se prostovoljno podadö. Tudi se je govorilo, da je kralj s prisego obljubil svojim knezom, da razpusti svojo vojsko v začetku novembra, ako to izvrše tako, da bo njemu v čast. Brnno, Dc bello Saxonico, c. (MG. SS.. V, 348): „Tunc illi (sc. Berch-toldus et Rodu!fus) ad Saxones miserunt; et accepta dataque fide, ad secretum consilium principes ex utraque parte convenerunt. Ibi illi nostris (sc. Saxonibus) in sua fide promiserunt, quod si se sponte tradendo regi vcllent honorem facere et tota Saxonia quieta staret in pace, et ipsi nec in dura nec in longa forent captivitate. Fama quoque testantc comperimuS, quod rex suis iurasset principibus, ut si hoc ad honorem suum perficerent, in principio Novembris proximi omnes ad sua cum pace et gratia sua dimitterent." Št. 297, 1075, dne 22, oktobra. Gerstungen.» Takrat je prišel kralj Henrik IV. v Gerstungen. Tu sem so dospeli tudi razni škofje in grofje s svojimi četami. Nekateri vojvodje pa, namreč švabski vojvoda Rudolf, bavarski vojvoda Weif in karantenski vojvoda Berhtold so kralju odrekli svojo pomoč ter izjavili, da jim je žal. da se je v prejšnji bitki 2 zastonj prelilo toliko krvi. Tudi so se čutili razžaljene zarad surovosti in ncspravljivosti svojega kralja, čigar jezo niso mogli utešiti ne solze saških prebivalcev in ne potoki krvi po Turingijskih poljih. < Gerstungen je neki kraj v Turin g {j i. a Gl. St. 2J»i. Lamberti Hcrsfcld. Änn. ad a. 1075 (MG. SS., V, 233, 234): „Rex 11. Ka-Icndas Novembris iuxta condictum vcnit in Gerstingun. Venerunt omncs Tcutonici rcgni episcopi et comitcs .. . Älii duccs, Ruodolfus scilicet dux Suevorurn, Weif dux Baioariorum, Bertoldus dux Carentinorum, regi auxilium suum petenti dene^ gaverant, pocnitentes, ut aicbant, supcriori expcditione in irritum fusi tanti sanguinis; offensi etiam regis immiti atque implacabiii ingenio, cuius iracundiae in^ cendium nec lacrimae Saxonutn nee inundantes campis Ttiuringiac rivi sanguinis restingucre potuissent." Št. 298. 1075, meseca oktobra. Augsburški škof Embricho piše halberstadtskemu škofu Burdiardu, da jG sicer pripravljen, iti nad Saše. vendar želi, da sklene kralj Henrik ž njimi mir. Za posredovalca priporoča med drugimi tudi karantan-skega vojvoda Berhtolda [y,nec nori dud Bertholfo"]. ISudendorf, Registrum oder merkwürdige Uritunden für die deutsdie Ge-sdiichte, 11, 32, 33.] Št. 299. Med letom c. 1075. in 1090. Glanhofen. Plemenita matrona Wezala odstopi brixenskemu škofu neko do smrti jej podeljeno utrdbo v Kranjski goril ter v istem kraju neko posestvo, katero je nekdaj od rečenega škofa dobila v zameno za neko svoje posestvo. /„... quandam munitionem loco Chreine sitam taleque prediam quale ad id loci pro sui predli conventione a venerabtli anfistite Altvvino quondam ad eins vitam utendum accepit"] Naštetih je več prič. Zato pa škof prepusti imenovani Wezali posestvo v Brezniciz z vsemi priteklinami, potem posestvo v kraju, Nad jezerom imenovanim,3 in pa po dva voza vina pred praznikom sv. Ivana Krstnika.-* [„,.. quod-dam predium Vrezidi nuncupaium cum omnibus eius appendifiis, necnon iale predium quale in loco z Öbinentiges Seuues possedit, insuper duo karradia vini ante nativitatem sancti Johannis Baptiste"] „Actum Glanahouen" [Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich. Acta Tirol., I, 101, St. 282. — Jaksch, Mon. hist. due. Carinthiae, III, 162, fit. m] ' Prim. dotiCno opazko pod St. * Breznica (Fresnit;;) je vas severozahodno od Spitala na KoroSkem. » Kar se ticc kraja .Öbincnliges Seuues-, glej doticno opazko pod St. 137. * V tej pogodbi se omenja plemenita Wezala, ne pa njen soprog Henrik. Najbrže so bila dotiCna posestva njena tast, ne pa iast njenega moža. Besedilo te pogodbe se nekoliko ujema z besedilom pogodbe pod St. 258, a tudi nekoliko z besedilom pogodbe pod St. 241. Št. 300. Med letom c. 1075. in 1090. Selo.i Ko sta se plemeniti Friderik [„quidam nobilis ex genere Frida-ricvs nomine"] in brixenski škof Altwin nehala prepirati zarad nekih posestev, katera je Brixenski cerkvi v roke rečenemu škofu podelil plemeniti Henrik [„Heinricus nobili prosapia ortus"], se je omenjeni Friderik odrekel vsem pravicam do dotičnih posestev in ondotnih pod-ložnikov [„eadem bona adiunctis simul mancipiis legaliter resignavit"]? Priče: „Chuono, Grifo, Reginpreht, Adalvvart, Ädalpero, Maganes, Nortvvin, Mantvvin, Fridaridi, Orentil." „Actum Zeladi." (Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, ftcta Tirol., I, 102, št. 285 k letu c. 1075-1090.) Št. 301. Med letom c. 1075. in 1090. Kamen. Osvobojeni Peringer {„quidam übertäte potitus Peringer nominatus"/ odstopi plemenitemu Wezilinu neki travnik v Grabe I ni vesi [„pratum unum in villa Gabrielis situm"/ s pogojem, da ga ta prepusti brixen-skemu škofu Altwinu in cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina. Priče: „Herrant, Scuribrant, Tagini, Wito, Engildeo, Friderihc, Penno, Racco, Sigifrit." Priče investiture: „Tagini, Herrant, Racco." „Actum Steine." (Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., I, 103, St. 289. - Jaksch, Mon. hist. due. Car., Ill, 163, St. 411.] Št. 302. Med letom c. 1075. in 1090. Kranjska gora. Osvobojeni Radogoj [„quidam übertäte potitus Radegoi personatus"! podeli cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina v roke škofu Altwinu svoje posestvo z vsemi priteklinami v vasi, „Peccaz" imenovani^ [„tale pre-dium quale in villa Peccaz possedit"]. Priče: „Gotescalch, Diemar, Altker, Hezil, Salman, Penno, Penzo, Gundram." ' Sclo se zove neka vas bli2u Bleda. " Z ozirom na to, da so to pogodbo napravili v Selu blizu Bleda, bi smeli domnevali, da so bila posestva, katera se v njej omeniajo, v ondotni bližini, morda v ŽeleCah tik Bleiskega jezera, kier je imel reCeni Friderik nekdaj nekoliko svojega Imetja (gl. St. I6T). Zgoraj navedena pogodba navaja tudi plemenitega Henrika, o katerem vemo, da je od Škofa Ältwina dobil neki dvor v ZeleCah (cfr. St. 259). ' Kje je .Peccaz", ni znano; naibrže je kje na Blejskem. (Cfr. Redlidi, I. c.) Priče investiture: „testibus ... Gotcscaicho, Altkero, Gundramo." „Actum Chreine." [Cod. 515 V Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., I, iot, št. 291.] Št. 303. Med letom c. 1075. in 1090. Sv. Daniel. I. Plemeniti Liuto podeli brixensiti cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina svojega podložnika Waltherja [„quendam suum famulum Waltherivm"}. Priče: „Perditolt, Regil, Äribo, Fridarich, Erchinger, Gotescalch, Wicman, Marcwart, Nortwin, Rödolf." Priče investiture: „(testibus) Perchtoido, Regilone, Aribone, Frida-ridio, Gotescaldio, Marcwardo." „Actum ad sanctum Danielem." II. Isti mož podeli cerkvi sv. Daniela' dva svoja podložnika, Ludovika in Truto /„// mancipia Luduwic et Truta super altare sancti Danielis"]. Priče: „Rödolf, Hugipreht, Hartwic, Rumolt, Ricili." „Actum ad sanctum Danielem." [Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Äcta Tirol., I, 106, št. 299. - Jaksch. Mon. hist. due. Car., Ill, 165, St. 416.] Št. 304. Med letom c. 1075. in 1090. Kamen. Svobodni Liuto podeli brixenski cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina V roke škofu Altwinu eno kmetijo na B e I i na kateri je takrat prebival neki Jakob f,^ansum / in villa Velah situm quem quidam Jacob tunc temporis habitavit"/, s pogojem, da (Liuto) dobiva do smrti užitek od nje.3 Priče: „Wezil, Regil, Aribo, Perditolt, Fridarich, Gotcpolt, Raffolt; de famiiia'«: Gotescaldi, Wicman, Heinrich, Marcwart." Priče investiture: „testibus ... Wezilone, Regilone, Marcwardo." „Actum Steine." [Cod. 515 V Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., I, 106, št. 300. - Jaksch, Mon. hist. due. Car., III, 163, št. 417.] Št. 305. Med letom c. 1075. in 1090. Kranjska gora. Plemeniti Pavel, Ivan in Tunzo [„quidam nobiles Paulvs, hvan, Tunzo personati"] prepuste brixenskemu škofu Altwinu lovsko pravico ■ Cerkev Sv. Daniela ic nad Grabelno vesjo na KoroSkcra. < Bela je Vas na Koroškem jugozahodno od Dobrle vasi. * Za podlago je tej listini služila neka druga, omenjena pod št. 145. ' Za besedo .famllia* so naSteti fevdniki Brixenske cerkve. na svojem posestvu v gozdih rečenega škofa [„bannum ferarum super predium illorum in forestis prefati presulis"] s pogojem, da sc jim ta pravica da nazaj, ako bi se Altwin ali pa kateri njegovih naslednikov hotel polastiti še drugih njih posestev. Priče: „Adalwart, Eceman; de familia: Gotescaidi, fldalpero, Älbker.- „Actum Chreine." (Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., I, 108, St. 305.] Št. 306. Med letom c. 1075. in 1090. Kranjska gora. Svobodni Adalfrit in njegova sinova Ivan in Preslav [„qtiidam vir ingenuus Adalfrit suique fllii Jwan, Prezlau personati"] podeJč bri-xenski cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina v roke škofu Altwinu dva orala oranicc v Sebenjahi ter dva travnika na Poljanah^ [JI iugera agri loco Zebeinzalo, 11 prata loco Polani"/. Priče: „Herrant, Ratkis, Adalwart, Eceman, Mazili; de familia: Gotescaidi, Maganes, Albger, Mantwin, Engilpreht." Priče investiture: „testibus ... Adalwardo, Ecemanno, Mazilino." „Actum Chreine/' (Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., I, 108, St. 306.1 Št. 307. Med letom c. 1075. in 1090. Kranjska gora. Osvobojeni Pavel, Tunzo in Ivan [„qtiidam liberiate potiti Paulvs, Tunzo, Iwan personati"! podele brixenski cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina v roke škofu Altwinu dve kmetiji na Z g oš i 3 [„II mansos loco Guscha sitos"J. Priče: „testibus . . . Crifone, Adalwardo, Ecemanno, Mazilino, Iwano; de familia: Albgero, Engilperto, Mantwino, Magno." Priče investiture: „Adalwart, Eceman, Albger." „Actum Chrein^." (Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, flcta Tirol., I, 108, St. 307.) Št. 308. Med letom c. 1075. in 1090. Kranjska gora. Neki mož, slepi Peringer imenovan („cecus Peringer personatus"!,* odstopi brixenskemu škofu Altwinu svoj dvor in pa osem oralov, ka- ■ .ZebeinzalO" so Sebcnjc pri Zasipu na Goreniskem. ' Poljane se zove hribovit svet na levi strani Vintgarja na Gorenjsl^em. ^ ZgoSa je vas južno od Begunj na Gorenjskem. * Neki Peringer, ki je imet nekoliko posestev v Grabelni vest na KoroSkem, se omenja pod St. 172 in 301. tere je dobil v užitek, dokler bo živel („aream unam et VIII iugera que ad eius viiam utendum accepit"]. Priče: „testes de familia: Adaipero, Gotescaldi, Baldwin, Engil-preht, Älbker, Wazeman, Isaach." „Actum Chreine." [Cod. 515 V Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Hcta Tirol., I, 109, St. 308.) Št. 309. Med letom c. 1075. in 1090. Kranjska gora. Plemeniti Grifo [„quidam nobilis homo Crifo personatus"] podeli brixenski cerkvi sv. Ingenuina, Älbuina in Martina svojega hlapca, Sinzo imenovanega [„suum servum Sinzum nominatum"}. Priče: „Hezil, Wezil, Piligrim, Scuribrant, Hezeman, Altger, Mantwin." Priče investiture: „testibus ... Hezemanno, Altgero, Piiigrimo." „Actum Chreine." (Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Siniiaeher, Beijträge zur Geschichte von Sähen, II, 641, St. 121 k letu 1090-1097 (nepopolno). — Schumi, flrdiiv f. Heimatk., I, 76, St. 35 k letu c. 1080 (nepopolno). — Schumi, Urkunden-budi f. Krain, I, 66, St. 57 k letu c. 1080 (nepopolno). — Redlich, Acta Tirol., I, 109, St. 311.] Št. 310. Med letom c. 1075. in 1090. Kranjska gora. Neki Dora osla v [„quidam vir Domozla dictus"J po6e.\\ brixenski cerkvi sv. Ingenuina v roke škofu Altwinu cn dvor z dvema poslopjema [„curtiferum unum cum duobus edificiis"]. Priče: „Grifo, Ezeman. Altger." Isti mož podeli rečeni cerkvi v roke imenovanemu škofu dva orala oranice [JI iugera arabilis terrf]. „Priče: Grifo, Aripo, Piligrim, Ezeman, Altger, Mantwin, Adaipero, Sinzo." Priče investiture: „Grifo, Ezeman, Altger, Adaipero." „Actum Chreine." (Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., I, 112, St. 320.1 Št. 311. Med letom c. 1075. in 1090. Kranjska gora. Svobodni Vene ego j [„quidam ingenuus Wenzegoi dictus"] podeli iz ljubezni do brixenskega škofa Altwina cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina v roke rečenemu škofu svoje posestvo z vsemi priteklinami v 2 e 1 e č a h [„predium quod habere Visus est in loco Zilecca dieto"j. Priče: „Grifo, Äripo, Piligrim, Ezeman, Altger, Mantwin, Gundram, Sinzo, Richeri, Mazili, Hezil, Adalpcro, Ädalpreht, Diemar, Otto." „Actum Chreine." Osvobojeni Grifo in njegova soproga Gizela [„quidam Ubertate potitus Grifo nominatus eiusque coniux Gisla"] podelita v roke škofu Aitwinu eno njivo v prej omenjeni vasi {„agrum I in predita villa situm"]. Priče: „Ezeman, Adalhalm, Irminstein, Otto, Parto." Priče investiture: „testibus ... Enzimanno, Adaihalmo, Irminsteino." [Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. ~ Redlich, Acta Tirol., I, 112, St. 321.] Št. 312. NLed letom c. 1075. in 1090. Kranjska gora. Svobodni Bodigoj in njegova soproga T rep lica /„ingenuus Bondigoiz personatus eiusque uxor Trepliza"] podelita brixenski cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina v roke škofu Aitwinu in njegovemu odvetniku Otonu svoje posestvo v Zasipu' z vsemi priteklinami [Jale predium quale in loco Zazip dieto .. ."J Priče: „Grifo, Aripo, Altger, Mantwin, Gundram, Liupolt, Adal-pero." Priče investiture: „testibus ... Grifone, Enzimanno, Altgero, Mant-wino." „Actum Chreine." [Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Hcta Tirol., I, 113. št. 322.] Št. 313. Med letom c. 1075. in 1090. Kranjska gora. Neki Prisnoslav, katerega so po domače Ginanno zvali [„quidam Prisnullau nomine qui vulgo Ginanno vocatur"], odstopi brixenski cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina v roke škofu Aitwinu svoje podedovano posestvo v Zasipu j „predium sibi hereditaria iure relictum in villa que dicitur Zazip situm }; zato mu pa škof do smrti prepusti dva mlina {„duo molendina"!? Priče: „Aripo, Piligrim, Altger, Mantvvin, Gundram, Mötger, Liu-poll, Hezil, Otto, Engildie, Diemar." Priče investiture: „testibus ... Aripone, Piligrimo, Altgero, Mant-vvino, Gundrammo, Mötgero, Liupcido." „Actum Chreine." [Cod. 515 V Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., I, 113, št. 323.J ' Zasip je vas severno od Bleda. ' Besedilo te listine se v zaCetku ujema z besedilom listine pod St. Št. 314. Med letom c. 1075. in 1090. Kranjska gora, Glanhofen. I. Osvobojeni D o brisk o [„quidam libertatem sortitus Dobrisco personatus"] odstopi cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina v roke škofu Alt-winu tisto svoje posestvo na Bledu [„tale predium quale in villa Veldes posedit"], katero se je pokazalo Aitgeru, uslužbencu Brixenske cerkve; zato pa rečeni škof prepusti imenovanemu Dobrisku neko posestvo v Koritnem [Jale predium quale in loco Coritno demonstratuni est"/. Priče: „Grifo, Aripo, Piligrim, Ezeman, Altger, Mantvvin, Gundram, Hezil, Adalpero, Otto." Priče investiture: „Grifo, Aripo, Ezeman, Altger, Mantvvin, Gundram, Adalpero." „Actum Chreine." II. Rečeni mož (Dobrisko), ki je svoje posestvo odstopil škofu Altwinu in odvetniku Ottonu, je svojo daritev potrdil z naslednjimi pričami: „Ezeman, Aripo, Ernost, Altger, Gundram." Priče investiture: „Ezeman, Altger, Gundram." „Actum Glanahouen." [Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., I, 113, št. 324.] Št. 315. Med letom c. 1075. in 1090. Aufhofen. Plemeniti Oton podeli brixenski cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina v roke škofu Altwinu tisto posestvo z vsemi priteklinami, katero je prej imel neki N e g o m i r [Jale predium quale Negomer possedif"/. Naštetih je več prič. „Actum Vfhovvn." (Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., I, 115, St. 331.] Št. 316. Med letom c. 1075. in 1090. Kranjska gora. Svobodna Hademar in Protihc se odpovesta vsem pravicam do tistega posestva, katero sta podedovala v Zasipu in zarad katerega je nastal prepir med njima in brixenskim škofom Altwinom /„talis predii inquisitionem quale Ulis in loco Zazip hereditaria iure in partem cessit et de quo inter eos et Brixinensem antistitem A(ltwinum) seditio fuit"/. Priče: „Tunzo, Iwan, Ezeman, lohannes, Gundram, Adalpreht, Pereditolt, Otto, Reginhart, Albger, Mantwin, Salaman, Eppo, Guoto." „Actum Chreine." [Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., 1, 116, St. 334.] Št. 317. 1076, o velikonočnem času. Ko je bil kralj Henrik IV. dne 21. februarja izobčen iz cerkvc, so njegovi ožji pristaši temu ugovarjali ter trdili, da se na rimski sinodi ni pravično in kanonično postopalo ter da nima dotični sklep nobene veljave. Mnogo jih je pa tudi bilo, ki so se strinjali s papežem ter se ogibali kralja deloma zato, ker je bil izobčen, deloma pa zato, ker mu niso zaupali. Med temi sta bila tudi oglejski patriarh in pa karantanski vojvoda Berhtold. Ta se je o velikonočnem času sešel z nekaterimi drugimi knezi, da bi se posvetovali o nesrečah, katere tlačijo državo, ter sklenili, kaj jim je storiti. Polagoma je zoper kralja nastala ne majhna zarota, ki se je vedno večala, čim bolj se je širila novica, da je rimski papež izobčil kralja iz cerkve. Bertholdi Ännales ad a. 1076 (MG. SS.. V, 283): „Dchinc rex et sui com-perto apostolico anathemati fere omnes contradixere, et omnino iniuste et non canonico ordine actum, quicquid tunc in synodo Romana a tam sacrilego crrorc actum sit, affirmantes, pro nidiilo id prorsus habuerc. Et hoc regis solummodo complices et fautores; caeterum quibus mens sanior erat, non ita. Ex quibus quidam episcopi, patriardia Hquilegiensis, cpiscopus Salzburgensis, Pataviensis, Wormatiensis, qui et ipse cathedra sua pulsus est a rege, nec non Wirziburgensis. et pene omncs Saxonici, nec non duces Roudolfus, Berhtoldus, Weif, et caete-rorum regni primatum pars non modica cum apostolico indubitanter sentiebant. quique praedictae conspirationi interesse noluerant. Unde et dehinc a rege vocati, ipsum devitabant, cum propter anathema, tum etiam quod maxime in illo con-fidebant." Lamberti Hcrsfeld. Hnn. ad a. 1076 (MG. SS.. V, 243. 24^1): „Pasdia Tra-jecti celebravit (sc. rex) . . . Ipso tempore Ruodoltus dux Suevorum, Weif dux Baioariorum, Berhtoldus dux Carentinorum, Adalbero episcopus Wirciburgensis, Herimannus episcopus Mettensis et alii plerique principes convenientes in unum, consüia conferebant, in tantis calamitatibus, quibus res publica vexabatur, quid facto opus esset... Facta est igitur conspiratio non modica, et magis ac magis in dies roboratur. ea re maxime omnibus ausum et fiduciam praebente. quod excommunicatum esse regem a Romano pontifice frequentes ab Italia nuncü cot-tidie deferebant." Arnulfi Gesta ardiiepiscoporum Mediolanensium, lib. V, c. 8 (MG. SS., VIII, 30): „Eodem tempore gens Teutonum illa barbarica, precipue duces Bertaldus, Rodulfus et Welfo cum comitibus et episcopis cognita excommunica-tione Romana, a regio prorsus sc subtraxere consortio, in nullo communicantes. Insuper in multis accusantes eum criminibus infamia denotabant." Št. 318. 1076, o velikonočnem času. Bruno pripoveduje, da jc kra\j Henrik večkrat hotel vojvoda Rudolfa zavratno umoriti; ker je bil pa ta pazljiv, se to ni zgodilo. Na enak način se je kralj tudi hotel iznebili karantanskega vojvoda Berhtolda. Bruno, De bcllo Saxonico, c. 63 (MG. SS., V, 350): Eodem vel simili dolo etiam Bertoldum ducem quaerebat perdere.* Št. 319. 1076, dne 15. maja. Worms. Kralj Henrik je povabil državne kneze, da bi o binkoštih prišli na zborovanje v Worms. Rečenega dne se je sicer tu sešlo precej veliko število mož, a ni bilo med njimi švabskega vojvoda Rudolfa, bavarskega vojvoda Welfa in karantanskega vojvoda Berhtolda. Lamberti Uersfeld. Ännales ad a. 1076 (MG. SS., V, 246): ..Missis igitur circumquaque nunciis, omnes regni principes in pentecostcn Wormaciae sibi occur-rcrc iussit (sc. rex)... Statuta die ceteris amplo satis numero occurrcntibus, nullus adcrat supradictorum ducum (sc. Ruodolfus dux Suevorum, Weif dux Baioariorum, Berhtoldus dux Carentinorum)." St. 320. 1076, dne 16. junija. > Takrat je umri M ark ward, sin karantanskega vojvoda Adal-berona in oče karantanskega vojvoda Liutolda. Necrologiura S. Lamberti ad 16. kal. lul. = 16. jun. (MG. Necrol.. II, 328): „Marchwardus institutor huius loci (sc, S. Lamberti)." St. 321. 1076, dne 29. junija. Mainz. Kralj Henrik je povabil državne kneze, da bi se na dan sv. Petra zbrali v Mainzu. A zopet so izostali švabski vojvoda Rudolf, bavarski vojvoda Weif in karantanski vojvoda Berhtold, ki se niso brigali za njegove prošnje in ukaze, pač pa so mislili le na upor. Ko je kralj videl, da knezi pod izgovorom vere polagoma odpadajo od njega, in ko jim tudi groziti ni mogel, ker mu je manjkalo potrebnih sredstev, mu ni ostalo drugega, kakor to, da jih je nadlegoval z ljubeznivimi besedami svojih poslancev. Lamberti Hersfeld. Ännaics ad a. 1076 (MG. SS., V. 246, 247): Jterum in natale sancti Petri apostoli Mogontiae eos (sc. Ruodolfum, Wclfum et Berh-toldum) adesse, addita iam edicto obnixa supplicatione, praecepit (sc. rex). Sed ne « Markward |c bH o velikonočnem Času lets t077. že mrtev, kar je razvidno iz tega, da jc bil takrat njegov sin Liutold že vojvoda karantanski (gl. st. 328, 327, 328). Da jc Markward umrl dne 10. ^nniia, \ic pa novttrabta. kakor Udita Rnkeishofen (Gesdi. des H. Käinte«, U, 7*4) in Tangi (Ardilv f. östcrr. Gcsch., XI, 231), je dokazal Pangcrl v Be;trägc zur Kunde steierm. Geschidits-quellen, IM. 65. tuncquidem quisquam eorum vel supplicantem adtendit ve! praecipientem, omnibus plane ad rebcllionis Studium immobilitcr obstinatis ,.. Sed cum vidcrct (sc. rex), sub obtentu religionis principes a s6 paulatim deficere, et destitute iam auxiliis impcrio, vanam esse comminationem, quae vim facere non posset, quibus commi-naretur; ratus — id quod tempus exigebat — utilltati magis quam iracundiae con-sulendum, iterum atque iterum aversos principum animos bJandis Icgationibus mitigarc tcmptabat." Št. 322. 1076, okoli septembra.^ Ulm. Svabski vojvoda Rudolf, bavarski vojvoda Weif, karantanski vojvoda Berhtold, würzburSki škof Adalbcron, wormski škof Adalbert in še več drugih, ki so hoteli imeti red v državi, so se zbrali v Ulmu ter sklenili, da se snidejo dne 16. oktobra še z nekaterimi drugimi knezi v Triburu z namenom, da narede konec različnim nezgodam, vsled katerih se je že več let motil cerkveni mir. Lamberti Hersfeld. Annales ad a. 1076 (MG. SS., V, 250, 251): „Interea Ruodolfus dux Suevorum, Weif dux Baioariorum, Berhtoldus dux Carentinorum, Adalbero episcopus Wirciburgensis, Ädalbertus episcopus Wormaciensis, et alü quos rei publicae caiamitas movebat, in loco qui dicitur Ulma conventu habito, statuerunt, ut omnes, quicumque rei publicae consultum vellent, 17. Kalendas No-vembris Triburiam convenirent, et variis cladibus, quibus permultos iam annos pax ecclesiastlca turbabatur, tandem aliquando malorum pertaesi, finem facerent.* St. 323. 1076, dnc 16. oktobra. Tribur. Takrat so v velikem številu prišli Švabski in saški knezi v Tribur z namenom, da odstavijo kralja Henrika ter namesto njega izvolijo drugega vladarja. Kot papeževa legata sta bila navzoča oglejski patriarh Sigehardin pasovski škof Ältman. Knezi so sklenili, da ne bodo Henrika IV. več priznavali za svojega vladarja, ako se do prihodnjega februarja ne pomiri s papežem. Prvi, ki je to izjavil, je bil patriarh Sigehard. Ko je bil sklep zbranih knezov zapisan, je patriarh dotični list spravil v svoj žep. LamberH Hersfcld. Ännales ad a. 1076 (MG. SS., V, 252): „Statuta die iuxta condictum Sueviae principes et Saxoniae Triburiam convenerunt amplissimo numero, obstinatis mentibus ad summovendum a negociis regni regem Heinricum, et alium in quem communis electio consensisset creandum. Äderant una legati apostoiicae sedis, Sigehardus patriardia Äquileiensis et flltmannus Pataviensis episcopus . - Bruno, De beUo Saxonico, c. 88 (MG. SS., V, 363, 364): „Non modico igitur Saxones exercitu collecto, perrexerunt ad Rhenum contra vicum qui dicitur 1 Zastran datiranja g!ej Meyer v. Knonau, Jahrbücher, II, 720, op. Oppenheim, quo et patriarcha cum episcopo Pataviensi, pontificis Romani legato, convenerat, et una Suevorum non parva multitudo, qui omncs exercitum Saxo-nicum, dum venirct, expcctabant. Quibus appropinquantibus patriardia ceteriquc primates, quia de reccnti proeiio utrorumque gladii adhuc cruore madebant. quaravis per legationes niutuas inviccm sibi donassent, tarnen ne, quod facile est armatis, seditio vilibus a personis exorta factum foedus corrumperct, obviam Sa-xonibus ibant, et amicltiam. quam renovaverant absentes, nunc praesentes con-firmare monebant. . . Nostrates vero singuli sacramento firmaverunt, ut nisi Hein-ricus quartus, Heinrici imperatoris filius, in Februarii mensis initio a banno per apostolicum absolutus fuisset, numquam amplius ullo ingenio suo rex Gorum nec appellaretur nec csset. Quod sacramentum primo fecit patriarcha, et in litteras redactum in suum misit marsupium; quod tarnen quia melius servavit in scripto quam in opere, sicut paulo ante dictum est, crudele supplicium dedit." St. 324. 1076, dne 25. decembra. Besangon. Kralj Henrik IV. se je skozi Burgundsko napotil v Italijo. V Besan-(;onu je praznoval božič. Izvolil si je pot skozi Burgundsko zato, ker je za gotovo zvedel, da so švabski vojvoda Rudolf, bavarski vojvoda Weif inkarantanski vojvoda Berhtolds svojimi četami zasedli vse soteske, skozi katere se je moglo priti v Italijo, da bi tako kralju za-braniii prehod. Lamberti Hersfeld. Ännalcs ad a. 1077 (MG. SS., V, 255): „Rex Heinricus in Italiam proficiscens, intra Burgundiam in ioco qui dicitur Bisenzun natalem Domini celebravit.. . £a porro causa erat, ut relicto recto itinere in Burgundiam divcrteret, quod ccrto compererat, duces Ruodo)fum, Weif et Berhtoldum omnes vias omnesquc aditus qui ad Italiam mittunt, quos vulgato nomine clusas vocant, appositis custodibus anticipasse, ut nulla illic ei copia transcundi fieret." Št. 325. 1077, dne 13- in 15. marca. Fordihcim. Nasprotniki kralja Henrika, med njimi tudi karantanski vojvoda Berhtoid, so se zbrali v Ulmu ter določili, da se dne 13. marca snidejo v Fordiheimu, kjer hočejo skleniti, kar bi bilo potreba. Ker ni kralj navzoč, imajo ugodno priliko, da se lahko posvetujejo in sklepajo. V Fordiheimu so knezi dne 15. marca švabskega vojvoda Rudolfa izbrali za protikralja. Lamberti Hersfcld. Hnnalcs ad a. 1077 (MG. SS., V. 262): „Intcrca Mogon-tinus, Wirceburgensis et Mettensis episcopi, Ruodolfus. Weif, Berhtoldus duces et alii pleriquc ex principibus Teutonicis convenientes, tractare de utilitatibus rci publicae statuerunt, ut principes Saxoniae et omnes quibuscumque res publica curae foret, 3. Jdus Martii in Foredieim occurrerent, et communi consilio, quid facto opus esset, decernerent, praesertim cum, per absentiam regis tranquillis rebus, tempus oportunum deliberationibus ac consultationibus nacti fuissent." Frutolfi (Ekkehardi) Chronicon universale ad a. 1077 (MG. SS., VI. 202): ^Rnodolfus indigena Sueviae . . . mediantibus . .. Berhtolfo quoquc ducc Carinthiae . . . spud Forhcheim in regcm clcvatur." Casus monasterii Petrlshusensis ad a. 1077 (MG. SS., XX, 645): „Rou-dolfus dux Suevorum ... consilio Bcrhtoldi ducis ... in villa Foricheim rex con-stituitur." Št. 326. 1077, V začetku aprila.i Kralj Henrik IV. je Berhtoidu iz rodovine Zähringov vzel Karan-tansko vojvodino tcr jo podelil Liutoidu, sinu Markwarda Eppenstcin-skega. Berhtold in tudi njegov enakoimenovani sin sla se še dalje 2;vala karantanska vojvoda, akoravno je bila rečena vojvodina v drugih rokah. Casus monasterii Petrishusensis, c. 31 (MG. SS.. XX, 645): „Ecrtoifum quoque de Zaringin ducatu Carintinorum privavit (sc. rex) et Liutoido Gcnuensi^ dedit." Gallus Öhem, Chronik von Beidienau (Quellen und Forschungen 2ur Gesiii. der Abtei Reidienau, II, 97): „Do sölliches der küng vcrnam,^ gab er den hcr^ogtuom hertzog Berchtolts zuo hand sinem vetter Lütolff, Marquarts von Carentin sun." Ottonis Frising. cpisc. Gesta Friderici imp., lib. I, c. 9 (MG. SS.. XX, 358): nBerhtolfus, vacuum ex hinc nomen ducis gerens, id quasi haereditarium posteris reliquit. Omnes enim usque ad praesentem diem duces dicti sunt, nullum ducatum hdbentes, soloque nomine sine re participantes, nisi quis ... vel a ducatu Caren-tano, quem nunquam habuerunt, ducis eos nomine honorandos contendat . . Št. 327. 1077, med marcem in 16. aprilom.^ Pavia. Kralj Henrik IV. podeli vsied posredovanja svoje matere Neže, svoje soproge Berte ter mnogih svojih fcvdnikov, med katerimi je bil tudi (karantanski) vojvoda Liutold f„et ducis etiarn Liutoldi"], zarad zvestega službovanja patriarha Sigeharda Oglejski cerkvi, rečenemu Sigehardu in njegovim naslednikom Furlansko grofijo, vas Ločni k ter vse fevde, katere je v imenovani grofiji imel grof Ludovik, z vsemi pravicami, katere so tam imeli kralji in vojvodje.s to je s pra- > Uulold je leta 1077., In sicer pred aprilom postal voivoda karantanski, kajti v listini pod št. 327 se Že zove »dux". Krali je odstavil vojvoda Berhtolda ter povzdignil Liutoida za voj* voda, ko ie zvedel, da so mu nasprotni knezi, med katerimi je bil tudi vojvoda Berhtold. dne 16. marca postavili protikralja. Liutold je tedaj najbrže prve dm meseca aprUa dosegel vojvodsko dostojanstvo * Zakaj je imet vojvoda Liutold priimek •.Genuensis*, ni znano. 3 Kral; je namreC zvede}, da so mu knezi poslaii nezvesti. * Leta 1077. se je kralj Henrik IV. dne 4. marca mudil v Veroni, dne 3. aprila v Paviji (Stumpf-Brentano, Reidiskanzler, st. 27D8 in 2799> in o veliki no(i. to je dne le. aprila pa na oglejskih tleh. (Gl. St. 328.) » Patriarh Sigehard je tedaj dobi! od kralja Henrika IV. Furlansko grofijo z vsemi pravicami, katere so tu imeli kralji in vojvodje |»cum omnibus ad regalia et ad ducatum pertinenUbus"). 18 vico do sodstva, davščine, krme, raznih glob in vseh dohodkov, katere je mogoče dobivati po pravični poli. f„... ob fidele servitiim Sigehardi patriardiae comiiatum ForojuUi et villain Lunzanigüm dietam omneque beneficiim, quod Ludomcus comes fmbebat in eodem comifatn situm cum omnibus ad regalia et ad ducatum pertinentibus hoc est plocitis, coilectis, fodro, districtionibus universis, omnique utilitate, quae juste ullo modo poterit provenire, sanctae Aquilejensi ecclesiae et praelibato fideli nostra Sigehardo patriarhae suisque successoribus per praecepti hujus traditionem in proprium dedimus atque tradidimus"/ Noben vojvoda, mejni grof, grof, podgrof ali kaka druga višja ali nižja oseba iz njegove (kraljeve) države ne sme prej naštetih stvari vzeti omenjeni cerkvi, patriarhu Sigehardu in njegovim naslednikom, jih nadlegovati ali pa na kak način vznemirjati. Kdor bi se pregrešil, naj plača sto über zlata, in sicer polovico v njegovo (kraljevo) blagajnico, polovico pa rečeni cerkvi, „Datum anno ab incarnatione domini nostri Jesu Christi MLXXVIL, indictione XV., anno autem ordinationis quidem domini Henrici IV. XXVi.y regni vero ejusdem XX/IL Actum Papiae" (Izvirna listina v Benetkah. — Rube is, Mon. eccl. Äquil., col. 537. — Filz, Gesdi. von Alidiaelbeuern, I, 97- — Cappelletti, Lc diiesc d'Italia. VIII, 190.— TangI v Archiv f. Kunde österr. Gesdi.-qu., XI, 272. — Schumi, Urk.- u. Reg.-budi, I, 61, St. 51.] Št. 328. 1077, meseca aprila. Ko je kralj Henrik IV. slišal, da so knezi RudoJfa, vojvoda švabskega, postavili za kralja, se je po veliki noči^, katero je praznoval v Oglejski vladikovini, napotil iz Italije čez Karantanijo na Nemško. Spremljal ga je kar an tan ski vojvoda Liu toi d. Bertholdl Ännalcs ad a. 1077 (MG. SS., V, 294): „Rex vcro Heinricus pasdia in Aquileiensi episcopatu commemoratus ... per Carantaniae abruptas angustias Bagoariam cum paucis clandestina et inopinata surreptione vix intraverat." Casuum S. GalU continuatio see,, c. 7 (MG. SS.. H, 156): „Rex vero Hen-ricus, mox ut ducem Ruodolfum de Rinvclden suum regnum sibi usurpasse audivit, pasdia Veronc moratus,^ per Carintiam, domino Marcuardo^ et filio suo Lutoido duce sibi ducatum prebentibus, ad Theutonicas partes redüt." Äariaai Scotti Chronicou ad a. 1100 (MG. SS., V, 561): . . Haec cum cognovit Heinricus, per Aquileiain Radisbonam post pasdia pervenit, et ad Ro** dulfum in Suaviam contra se certare tcmptantem festinavit." Vsl«d tc podelitve so pravicc karantenskega voivoda prenehale tudi po tlstiti straneh Furlanskega, po katerih Se niso bile odstranjene z neko listino cesarja Henrika H. leta I020. ($t. 45} {n z raZ' sodbo cesarja Konrada H. leta 1027. (št. 15). — V listinah 2 dne 11. junija leta 1077., s katerima je kralj Henrik podelil patriarhu Kranjsko iti Istro (št. 331. 332). itl zgoraj omenjenega pristavka »ad ducatum pertinentibus-. in tako je po teh dveh deželah karantenski vojvoda Se na dalje obdržal svojo prejSnfo oblast. 1 Leta 10(7. )e bila velika noC dne 16. aprila. « O veliki noči je bil kralj Henrik v Oglejski patrlarhiji: v VeronI je bil nekoliko prej. 9 Markvvard je bil lela 1077. 2c mrtev. (Cfr. 5t. 3»).) St. 329. 1077, meseca maja.i Rezno. Kralj Henrik IV. je zbral v Rezriu bavarske in češke kneze, potem karantanskega vojvoda, katerega je s seboj pripeljal, ter ogleja skega patriarha. Nato jim je s solznimi očmi povedal vse to, kar se je v zadnjem času zgodilo in kar je že nekoliko prej naznanil tudi Lombardom. Bertholdi Änn. ad a. 1077 (MG. SS.. V, 294): „Mox Ratisponae cum Pa-goariorum, Bocmiorum quoque, ncc non Carantanorum principibus et, quem sccum inde hue adduxerat, non multum viro probabili patriarcha Aquüeicnsi, habito col-loquio de his omnibus quae acciderant, ipsis ut et nuper Longobardis non mi' nimas suae depositionis querimoniarum prociamationes lacrimosus proposuit. . Št. 330. 1077, proti koncu maja. Ulm. Kralj Henrik IV. je na zboru v Ulmu razsodil, da so protikralj Rudolf, (bivši) karantanski vojvoda Berhtold, bavarski vojvoda Weif ter njih švabski pristaši po švabskem pravu krivi veleizdaje in da jim je treba vzeti njih dostojanstva in fevde. Nato je kralj nekatere vzete fevde takoj podaril svojim pristašem ter jih tako še bolj pridobil na svojo stran. Zborovanja se je tudi udeležil oglejski patriarh Sigehard, ki je pred ljudstvom prečital nekatera ponarejena pisma, o katerih se je reklo, da jih je papež po njem (po patriarhu) tja poslal. Ta pisma so kralja vsestransko zagovarjala ter ga vsem priporočala. Patriarh se je s tem činom pokazal kralju kot dovolj vrednega prilizovalca. Bertholdi Änn. ad a. 1077 (A\G. SS., V, 295): „Rex autem Heinricus habito Ulmae, cum quibus poterat, colloquio, regem Roudolfum cum ducibus suis Berh-toldo et Welfo et caeteris fllemannorum ipsi consentaneorum maioribus, secundum legem Rlemannicam, quasi dignos iugulari, fecit sententialiter adiudicatos damnarl, et pariter dignitatibus et beneficiis suis privari; quibus confcstim nonnullos suo-rum beneficiatos ditavit; et sie in auxilium sibi hos, et omnes quos potuit, more suo adiuratos obnixe conduxit. Ibi patriardia praedictus cum litteris pseudo-graphis, quasi a domno apostolico in has partes per illum transmissis, coram populo recitatis, regem suum omnimodis defensitando, et quasi authentica hac maiestate cum cunctis commendando, ipsum in regni fasces dignissimum assen-tatori? satis idoneavit." St. 331. 1077, dne 11. junija. Norimberg. Kralj Henrik IV. podeli vsled prošnje svoje soproge Berte ter po nasvetu raznih svojih fevdnikov, med katerimi je bii tudi karantanski vojvoda Liutold [„Lmdolfo Carintie"], Kranjsko mejno grofijo v popolno last Oglejski cerkvi, njenemu patriarhu Sigehardu in njegovim 1 Kralj Henrik je bit o veliki noči (dne 16. aprila) še na oglejskili tleh. Nato se je čez Ka-runtanijo napotil v Rczno (gl. St. 328). Dne li. janlja se }c že v Norlmbergu mudil (gl. St. 331 in 332). 18« naslednikom [„marchiam Carniole de nostra regali proprietate et pote-state in proprielatem et potestatem sancte prefate Aquilegensis aecclesie et prenominati eiusdem sedis patriarche Sigehardi suorumque successorum tradidimus et perpetualiter concessimus"/. Patriarh Sigehard naj to mejno grofijo ima, obdrži, jo po svoji volji izkorišča ter po svoji smrti prepusti svojim naslcdnii sc domum fcstinanter proripicns, et sumptuoso multuin apparatu se in regis qualecumque suffragium studiosissime militatiirum rependens, maniaco furore dcrepentc factus est arrepticius. Et hac amentiae metuenda cunctis passione aliquantisper ad exemplum mendacibus ct apostatis daemoniace satis discructatws. damnabili consumrnatione insanisstmus exspiravit. Et sic cum nonnullis siioruni subitanea itideni mortc direptorum ad sedem suam tumufandus reportatus est." Bruno, Dc bello Saxonico, c. 75 (MG. SS., V. 361): „Utenim per cxces-sum quaedani vet repetam vel praecurram, patrinrcfia, qui iegatus apostoiici, ma-ximus auctor abiuration/s extiterat Heinrici et novi regis institiiendi. postqtiam exregi quasi regi sociatus retrogradus efHcitur, repentina morte praeventus, quia communicabat excommunicatis. incommunicatus et inconfessus liuic vitae subtra« hitur. Verum quia tantae dignitatis virum non decebat ire solum ad infernum, quinquaginta, sicut audivimus, de suis habuit socios, eadem morte repentina cor^ reptos; ne quos habebat in iniqaitate consortes, in retributioae non baberet par-ticipes." Bcruoldi Chronicon ad a. 1077 (MG. SS., V, ^4): „item Sigehardus Aqui-leiensis patriardia, in auxilium Heinrici contra bannum apostoiici armata manu veniens, in amentiam vertitur apud Ratisponam, et ex ipso itinere repentina mortc intercipitur; sicquc domum non sine alfquibus suorum funeribus, in corpore et anima mortuus, reportabatur." Necrologium s. Budberti Saiisburg. (A) ad 2. id. Aug. = 12. avg. (MG. Necrol., II, 158): „Sigihardvs patriardia ob." Necrologium Weihenstephanense ad 11. id. Rug. (MG. Necrol., Ill, 213): „Sighardus patriardia." Necrologium Äquileiense ad II. id. Aug. (Rubeis, Mon. eccl. Aquii., col. 535): „Sicardus patriardia obiit," Necrologium mon. Bosacensis ad II. id. Aug. (Ardiiv f. Kärnten, XIX. 14): »Sighardus patriardia." Necrologium Midiaelburanum ad kal. Aug. — I. avg. (MG. Necrol., II. 215): „Sigehardus patriardia Aquilegiensis fundator nostcr ob. a. 1078." Necrologium ecct Aquil. ad II. idus Augusti = 12. avg. (Joppi v Ardieogr. Triest., XX, 228): „Sigeardus patriardia obiit, qui Ripas et X mansos apud Flai-banum fratribus dedit ct iacet ante sepulcrum,- Necrologium eccl. Äquilej. (Leidit v Pagine Friulane, XV [I903j, 65): „Secundo idus Augusti Sigeardus patriardia obiit, qui villam quae Ripae dicitur eis (sc. canonicis eccl. Aquil.) dedit cum decimis, placitis, districtionibus, collecta diristianitatis vel fisdil sclaritatis cum Aquilejac opcre et X mansos apud Flai-bannm cum omnibus pertinentiis eorum, in Carnea decima de Lauco, Prences et Ariuonc." Št. 334. 1077, V začetku septembra. Kralj Henrik IV. je Üdalrika, svojega sorodnika 2 in sina karan-tanskcga Markwarda3, postavil za opata v Sentgallenskem samostanu. Nekaj let pozneje je ta Udalrik postal oglejski patriarh. « Gl. St. 330. ^ Udalrik in kral) Henrik IV. sta bita sorodna, kaiti Glzela, stara mati kralja Henrika, in pa Bcatrka, stara mati opata Udakika, sta biit sestri. » G», rodovnik pod SI. Jt9». Casuum S. GalU continuatio II, c. 7 (MG. SS.. II, 156): ,,Eodem anno (rex) quendam iuvenem sui cognatum, domini Marcuardi Carnotensis^ filium, in abbatem hie promovit. Iste, Uodalricus nomine, tandem post aliqua annorum curricula ctiam flquilegensis patriardia efficitur." Bertholdi Ännales ad a. 1077 (MG. SS., V, 301): „In eodcm itinere . .. celiac sancti Galli quendam consanguineum suum, eiusdem loci non monadium,.. constituit super abbatiam.** Äbbatum Hugienslum catalogus (MG. SS., II, 38): „Eggehardus de Nel-linburc annis 17. Iste gwerram habuit cum Uodalrico abbate S. Galli, post patriardia Äquilegiensi." Št. 335. 1077, okoli 8. septembra.^ Takrat je kralj Henrik IV. svojega kaplana, augsburškega kanonika Henrika, postavil za oglejskega patriarha ter ni hotel kot patriarha priznali oglejskega arhidijakona, katerega sta izbrala oglejska duhovščina in ljudstvo. Patriarh Henrik, ki je vladal več kakor šest let in pol,3 je bil brat puljskega škofa' Ellenharda ter bratranec plemenite Hazige iz rodovine Scheiernov.^ Bcrtholdl Ännales ad a. 1077 (MG. SS., V. 301): „Aquileiae quoque Hein-ricum, Augustensem canonicum et capellanum suum, patriardiam, reprobato eo qui canonice a clero et populo electus est, qualitercumque apposuit." Ämn. Äugustani ad a. 1077 (MG. SS., III, 129): „Heinricus Äquileiae pridem Augustensis canonicus . .. episcopus constituitur." Series patr. Äquilegicns. (MG. SS., XIII, 368): „Hegnricus patriardia sedit ann. 6, mens. 6." Vitae patriardi. Aquil. ab auctore anonymo (Muratori, Her. Ital. script., XVI, 12): „Henricus patriarcha successit et sedit annos VI et menses VI, de quo nihil reperitur." Chounradi Sdilrcnsis Chronicon, c. 3 (MG. SS., XVI!, 616): . . Haziga. Haec igitur, nobiü et antique genere principum de Castro Sdigren orta, nobilior actibus . .. Heinricus etiani patriarcha Aquileiensis et supradictus episcopus Po-lensis (sc. Ellenhardus) duo fratres, filii matertere ipsius Hazige fuerunt." Št. 336. 1077, dne 17. septembra. Rim. Papež Gregor VIL piše duhovščini in ljudstvu Oglejske cerkve f„clero et populo Aqiiilegiensis ecclesiae"] ter zahteva, da naj se pri volitvi škofov pred vsem upošteva evangeijska in kanonična postava. Kar so mu naznanili zastran ondotne volitve, je hvaležno vzel na znanje. Jako ga veseli, ako se je zvršila res tako zakonito, da jej > Id est Carinlhiensis. * Zastran datiranja glej Meyer v. Knonau. jahrbiidier, IN. 67, op. m. 3 Patriarh Henrik, ki ie okoli s. septembra leta 1077. dobil Oglejsko stoUco, je bil dne 23. maja leta 10^4. Se 2iv (gl. St. .16(>). Vladal je par mesecev ve C kakor Scsk let in Sest mesecev. Najbrže ie kmalu po 23. maju leta lOtM. umrl. * Grad Sdieiern je bil na Bavarskem severozatiodno od Freisinga. ne bode mogel nihče oporekati. Ker pa noče v tej zadevi postopati po svoji volji, temuč po navodilu pravovernih cerkvenih očetov, zato pošilja k njim svoje legate, nositelje tega pisma, da bi preiskali zadevo vsestransko, flko je tisti, katerega so izvolili, po svojem življenju, nravnosti in učenosti sposoben za tako čast, naj legatje v njegovem (papeževem) imenu potrdijo njegovo (patriarhovo) izvolitev. Ako bi pa legatje pri njem našli kaj graje vrednega, naj se odstrani ter potem izvoli taka oseba, ki bi bila sposobna za tako čast in službo in katero bi mogel (papež) potrditi po svojih legatih. Ako zve, da je bila njih volitev zakonita in kanonična, hoče jim (oglejski duhovščini in ljudstvu) in njih cerkvi izkazovati svojo pomoč, kolikor mu je mogoče. Ako bi pa kak nepoklican človek hotel dobiti ono stolico, zadene brez dvoma njega in vse njegove zaščitnike cerkvena kazen. „Data Romae 15. kalendas Octubris, indictione I." — „Antiqua et nota." (Grcgorii VII. registri, V, ep.5 v Vatikanskem arhivu v Rimu. — Mansi, Concil. coll., XX, 239. - Jaff^, BIbl. rer. Germ., II, 291. — Jaffe, Reg. pont. Rom., St. 5CW9 (3792).] Št. 337. 1077, dae 17. septembra. Rim. Papež Gregor VII. piše vsem sufraganom Oglejske cerkve l„omnibus episcopis Aquilegiensis ecclesiae suffraganeis"} ter pozdravlja tiste, ki so se v resnici izkazali brate, opominja pa tiste, ki so se od cerkve ločili. [„... his, qui se vere fratres exhibuerunt, salutem et apo-stolicarn benedictionem; Ulis vero, qui nan solum a caritate fraternitatis sed ab unitate etiam ecclesiae scismatica pravitate discesserunt, debitae sollicitudinis exhortationem."] Piše jim, da sta oglejska duhovščina in ljudstvo s pismom in po svojih poslancih naznanila, da je pred kratkim umrl njih škof S ige hard ter bil na njegovo mesto izvoljen arhi-dijakon ondotne cerkve. [„Clerus et populus Aquilegiensis ecclesiae, legatis ad nos litterisque directis, nunciaverunt nobis: defuncto miper Sichardo episcopo suo, se archidiaconum eiusdem ecclesiae in locum alius regiminis elegisse."] Prosila sta, da bi potrdil njuno izvolitev. Papež pravi, da ni mogel potrditi volitve, ker mu je bila vsa stvar premalo znana; zato je poslal tja svoje legate, ki naj bi natančno preiskali volitev ter se prepričali, naj se Ii odobri ali ne. Tudi oni (sufragani) naj jim gredo na roko, da ne bode tisti, ki dobi tako dostojanstvo, njim v nesrečo in nevarnost, temuC v veselje in čast, ljudstvu pa v blagor. Ako bode v Oglejski cerkvi postavljen za škofa vreden in sposoben mož, hoče po njegovem nasvetu in po nasvetu tistih bratov (oglejskih sufraganov), ki so ostali zvesti sveti cerkvi, onim, ki so se dali zapeljati, da so se umazali z razkolom ter bili iz cerkve izobčeni, izprositi božjo milost, da ga bodo podpirali (oglejskega patriarha). Kdor bi pa bil nasproten ter bi še celo iškal zaprek, dobi zasluženo plačilo za svoje postopanje. „Data Rome 15. kalendas Octobris, indictione I." ~ „Oems et populus." [Gregorii VII. registri. V, ep. 6 v Vatikanskem arhivu v Rimu. — ffi a n s i, Concil. coll., XX, 2^10. - Ja ff e, Bibliotheca rer. Germ., II, 293. - Jaffe, Reg. pont. Rom., St. 5050 (3793)). Št. 337^. Med letom 1077. in 1084. Oglejski patriarh Henrik podeli Belinjskemu samostanu in njegovemu opatu Älberiku cerkev sv. Ivana ob Timavi, kjer je bil nekdaj glasovit samostan, in pa vas Ma v h in je /„... ecdesiam sancti Johannis de Timavo, nominatissimum quondam monasterium ... et vil-lam, quae vacatur Malchinasella ..."]. [Iz neke listine oglejskega patriarha Udalrika, spisane okoli leta 1113. ter natisnjene pri Rubeisu, Mon. eccl. Aquil., col. 551.) Št. 338. 1078, dne 4. maja. Pri Veroni. Karantanski vojvoda Li u to Id („domnus Litaldus dux"] razsodi na sodnem zboru v neki pritlični hiši blizu samostana sv. Zenona zunaj mesta Verone f„foris non longe urbium Verone in časa teranea, que est ad prope monasterio sancti Zenonis"! neko zadevo na korist Ve-ronski cerkvi. „Sifgnum manus suprascripto domnus Litaldo dux, qui hoc Signum crucis fecit." „Anno ab incarnatione domini nostri Jehsu Christi milesimo septua-gesimo hoctavo, quarta die mensis Madii, indictione prima." (Novejši prepis v Kapitelskem arhivu v Veroni. — FIcker, Forschungen 2ur Reidis- und Rechtsgesdi. Italiens, IV, 104, St. 78.) Št. 339. 1078, dne 12. maja. Vicenza. Karantanski vojvoda Liu toi d [„domnus Liutaldus dux"/ prisodi na sodnem zboru v Vicenzi samostanu sv. Petra v Vicenzi desetino v fari, Grumolo imenovani.' „Anni ab incarnacione dom. nostri Jesu Christi M. et septuagesimo octavo, duodecimo die mensis Madii, indictione prima." 1 Grumolo je neka fara v Vicentinski pokrajini na Beneškem. „Signum mana suprasaipti donmi Uiitaldus dux qui oc signum sancie crucis fecit" [Izvirna listina v Kapitelskem arhivu v Viccnzi. — Gloria, Codice dipl. Padovano, I. 273. 5t. 247.] Št. 340. 1078, dne 5. ali 6. novembra. Takrat \e umrl Berhtold I Iz rodu Zähringov, bivSi vojvoda karantanski, na svojem gradu Limbiirgu^ Pokopan je bil v Hirschauskcm samostanu. Bernoldi Chronicon ad a. 1078 {MG. SS.. V, 435): „Eodem etiam tempore .. . Bcrtaldus Carintliiorum dux . . . obicrunt in pace.** Bertholdi ünnales ad a. 1078 (MG. SS., V. 3J3): „Ipsis dicbus dux Berh-toldus . . . diem . . . clauscrat extremum." Hnn. Argentin. ad a. 1077 (MG. SS., XVH, 88): „Bertholdus dux Carinthi-orum, qui de Zeringcn, vir catholicus, obiit." Frutolfi (Ekkehard!) Chronicon universale ad a. 1077 (MG.SS., VI, 203): «Berhctoldus autein de Zaringon dux quondam Carirtthie in quodam oppido sue Linlperg .. . dicitur . . . vitam finisse.** Genealogia Zaringorum (MG. SS., XIII, 735): „Berchtoldus cum barba nominis huius primus .. . deinde Karinthic principatum suscepit et apud cenobium Hirsow sepuitus est." Necrologium Petrishusanum ad non. Novemb. = 5. nov. (MG- Necrol., I, 676): „Bcrtoidus dux.** Bernoldi Notae necrologicae ad 8. idus Nov. = 6. nov. (MG. SS.. V, 392): ,Bertoldus, piae memoriae dux Carinthiorum," Št. 341. 1078, dne 19. novembra. Rim. Sinoda v Rimu v cerkvi sv. Salvatorja, kjer so se med drugim tudi obravnavale zadeve oglejskega patriarha Henrika in gradeškega patriarha Dominika IV. f„De patriarcha Aguileiensi; de pafriorcha Qra-densi."/ „Anno ab incarnatione Domini millesimo septnagesimo octavo, pontificatus vero domni Gregorii septimi papae sexto, 13. kalendas De-cembris, indictione secunda, celebrata esi synodus Rome in ecclesia sancti Saivatoris" (Gregorii VII. registri, VI, v Vatikanskem arhivu v Rimu. — Jaffe, Bi-bliotheca rer. Germ., II, 330-335.] Št. 342. 1079, dne 11. februarja. Rim. Henrik, bivši duhovnik Augsburške cerkve, kateri je od kralja Henrika sprejel investituro Oglejske cerkve, je pred papežem dokazal, » Grad Limburg ic bil na severovzhodnem WürlcmberSkcm. da je bila njegova izvolitev zakonita. Ko ga je papež grajal, da je proti cerkvenim določbam sprejel investituro od posvetne osebe, je javno prisegel, da ni vedel za to določbo in nič o njej slišal.' K tej izjavi ga je prisilila sinoda, ki sc je takrat zbrala v Rimu. Nato se je zanj potegnila, da mu je papež podelil prstan, palico in druga znamenja cerkvenega dostojanstva, ko mu je z naslednjo prisego obljubil pokorščino: „Od te ure in v bodoče hočem biti zvest in pokoren sv. Petru, papežu Gregorju in njegovim naslednikom, katere bi izbrali boljši kardinali. Ne bodem se udeleževal naklepov in činov, ki bi bili življenju, zdravju in oblasti rimskega papeža v škodo in ki bi nastali iz pregrešne poželjivosti. K sinodi, h kateri me pokliče papež sam, po svojih poslancih ali pa s svojim pismom, hočem priti ter po predpisih ubogati; ako ne bi mogel priti, hočem poslati svojega poslanca. Pomagati hočem brez škode na svoje dostojanstvo, da se ohranijo in branijo rimsko papeštvo in pa regalije sv. Petra. Nasvetov, katere bi mi papeži zaupali osebno, po poslancih ali pa pismeno, bi vedoma nobenemu ne razkril v njih škodo. Kadar bi prišel ali pa odšel rimski legat, hočem spoštljivo ž njim ravnati in mu pomagati v potrebah. S tistimi, Ki bi bili izobčeni iz cerkve, ne bom vedoma občeval. Ako bi bil pozvan, hočem s posvetnim vojaštvom zvesto pomagati Rimski cerkvi. Vse to hočem izvrševati razen takrat, kadar bi papež dovolil kako izjemo." „Anno ab incarnatione sempiterni principii millesimo septuagesimo nono, mense Febraarii, indictione secunda, pontificatus vero domni Gre-goril universalis pontificis septimi anno sexto ... in ecclesia Saivaforis" [Gregorii VII.registri, VI, 17o vVatikanskcm arhivu v Rimu. — Jaffe, Bibl. rcr. Germ., II. 352-355. - Rubels. Mon. cccl. Äquil., col. 539.] Primerjaj tudi: Bcrtholdi Hnnalcs ad a. 1079 (MG. SS., V, 317): „Hcinricus Augustensis clericus, qui a rege Heinrico investrturam Äquileicnsis aecclesiae iam suscepit, elGctionem suam testimonio probabili canonicam esse ibidem testificatus est; set pro investilura contra canonicam et apostoUcam sanctionem a laica persona sibi usurpata a papa reprobatus. diffinitionis eiusdem slatutum se ignorasse et non audisse, synodo id ita iudicante, iureiurando palam comprobavit. Dehinc toto conventu pro eo in id ipsum apud papam intercedente, in primis, ut moris est, iustam et idoneam oboedientiam ac subiectionem et suffragium apostolicae sedi et sancti Petri vicario papae Gregorio per iusiurandum professus, ab eo anulum et virgam et caetera Äquileiensis patriarchatus insignia canonice suscepit; set non cum eo deinceps usquequaque fideliter egit." Bernoldi Chronicon ad a. 1079 (MG. SS., V, 435, 436): „In eadem sinodo Heinricus Aquiieiensis patriardia papae iuravit, nulli se deinceps communicaturum, quem sciret a papa excommunicatum." « Trditev patriarha Henrika, da ni vcdci za cerkveno doIcCbo, da ne sme investiture sprejeti od posvetne osebe, je t)lla brez dvoma navadna laž. NaivažnejSe takratno cerkveno in politično vprašanje, zarad katerega je nastal prepir med papežem in kraljem, naj bi bilo neirnsno takratnemu augsburSkemu kanoniku, ki je bil ob enem tudi kraljev kaplan! St. 3^3. 205 Št. 343. 1079, med februarjem in binkoštmL Papež Gregor VIL pošlje albanskega škofa Petra, padovanskega škofa Udalrika in oglejskega patriarha Henrika čez Älpe v Rezno h kralju Henriku IV. s pozivom, da bi se ta pomiril s svojimi nasprotniki. Ko so bili rečeni poslanci na poti na določeno mesto, je baje oglejski patriarh skrivaj poslal posebnega človeka h kralju, da bi zvedel za njegovo mnenje, naj li papeža uboga ali ne. Nato je šel za nekaj časa v Oglej, svoja tovariša je pa pustil v Padovi. O bin-koštih so papeževi poslanci dospeli v Rezno, kjer pa njih koraki niso imeli nobenega uspeha. Bonifhonis ad amicum, Vllf (Jaffe, Bibl. rcr.Germ., II, 675): „Vcncrabilis pontifcx religiosos episcopos ultra montcs mitterc destinavit, qui regibus inter-dlcercnt ut non pugnarcnt, ct cpiscopos ad concilium vocarent: Petrum scilicet episcopum Aibanensem, virum religiosissimum ... et Uodalricum Paduanum epi-scopum, virum vaide eloqucntissimum et Heinrico rcgi satis fidelissimum, et Aquilei-enseni patriardiani. Qui, Alpes transeuntes, regem in ßaioaria inveniunt; set neque suplicationibus neque precibus neque aliqua quavis calliditate potuerunt efficere, ut synodum paterctur rex Heinricus in suo regno eos celebrare, nisi Ruodolfum absque vocatione veUent excommunicare. Quod dum Uli facere nolU' issent interdiccntibus canonibus, infecto negocio Romam redicre." Bertfaoldi Hnn. ad a. 1079 (MG. SS.. V, 318): «... missisque legatis ad regem Heinricum patriarcha, Älbancnsi episcopo Petro viro religioso, et Oudalrico Paduano episcopo, cum aliis suis fidelibus .. Ibid. (1. c. p. 319): „Patriarcha autem, qui unus ex intimis regis Heinrici fu' erat, non optima fide et studio inpositam sibi Icgationem observans, nuntium secretalem, qui voluntatem ilHus et oboedientiam exploraret, regi festinanter RatiS" ponam pro sc direxit. Ipse autem collegatos suos hac vice retardando, Äquileiam suam revcrtitur, ipsi autem Padaugiam divcrterunt. Rex autem huiusmodi lega-tionem a papa sibi directam comperiens, solita contumacia eam non maxime, utpote non observaturus, diligebat." Ibid. (I. c. p. 320): „Praedictus autem patriardia caeterique sedis apostolicae legati, ... circa pentecosten ad cum (sc. regem) Ratisponam pervenerunt. Ubi non satis magnificc acceptati. negotium pro quo missi sunt pro viribus excqui per-tcmptabant." Änn. Hugustani ad a. 1079 (MG. SS., III, 129): „Legati papac cum patriardia Heinrico Ratisponam de pace tractaturi veniunt, sed parum proficiunt." Št. 344. 1079, dne 16. junija. Rim, Papež Gregor VII. piše oglejskemu patriarhu Henriku f„Heinrico karissimo in Christo fratri et coepiscopo Aquilegiensi"/, kateri ga je po svojem poslancu prosil, da bi smel rabiti p al i j ne samo o tistih praznikih, ki so našteti v listini njegove (patriarhove) cerkve, tcmuč tudi na dan sv. Udalrika» in sv. mučenicc AfrG2 Papež pravi, da mu to prošnjo rad dovoljuje, in sicer zato, ker ve, da mu je nakJo-njen [„quia te sincere dilectionis erga nos affectum habere con/idimus''!, potem zato, ker je dobro sprejel njegova legata, albanskega škofa (Petra) in padovanskega škofa (Udalrika), ter jima šei na roko, in poslednjih zato, ker se je veliko trudil, da bi se sklenil mir f„quia pro componenda pace multum desudasse probaris"J. Vendar to dovoljuje le njemu osebno, ne pa kraju, v katerem vlada [„quod tarnen tibi in tua vita, nan loco tuo, concessuni esse cognoscas"]. „Data Romae 16^ kalendas lulii, indictione 2" — „Tuae dilectio fraternitatis." (Grcgorii VI!. registri, VI, 38 v Vatikanskem arhivu v Rimu. — Jaff^, Bibl. rer. Germ., II, 376. - Jaffö, Reg. pont. Rom., St. 5131 (3861).] Št. 345. 1079, mescca junija. Oglejski patriarh Henrik in drugi kraljevi pristaši, kise s papeževimi legati prišli v Fritzlar, so se \z prva protivili predlogom saških knezov. Se le, ko so videli, da so legati pripravljeni, sprejeti te predloge, niso več ugovarjali ter rekli, da hočejo vplivati na kralja, da jih tudi on sprejme. Bcrtholdi Änn. ad a. 1079 (MG. SS.. V, 320): „Patriardia autem cacterique regis familiares, quos legati apostolici in suo comitatu secum adduxerant, huius-modi pactum quasi non necessarium diu multumque recusantes, laudare noluerant. Demum vero cum legatos, Saxonum sententiae utpote probabiliori favere persen-tiscerent, non multum contradiccntes, dominum suum quamvis refragantem ad hoc pactum se coacturos tore, ficta et vecordi poUicitatione profitebantur." St. 346. 1079, dnc 19. oktobra. Hirscheid. Kralj Henrik IV, podeli vsled prošnje svojih fevdnikov, med katerimi je bii tudi oglejski patriarh Henrik /„Heinricipatriardiae^J, svojemu služabniku Ebbonu tri kmetije v vasi „Dieprehdesdorf" imenovani, ki se nahaja v Nordgauu. „Anna dominicae incarnationis Mili. LXXVI I IL, indictione III., data XJIII. kaL Novembris, anno autem ordinationis domni Heinrici quarti regis XXV!., regni XXIIIL Actum Hirzheide." ' llzvirna listina v Monakovem. — Men. ßoica. XXIXa, 207, St. 429-1 < Doe 4. {ulija. ' Dne 7. avgusta. Št. 347. Med letom 1077. in 1084.1 Kralj Henrik IV. podeli vsled posredovanja svojih fevdnikov, med katerimi je bil tudi oglejski patriarh Henrik, svojemu služabniku R. štiri kmetije z vsemi priteklinami. Datum manjka. [Cod. Udalrici iz 12. stoletja na Dunaju. — Jaife, Bibl. rer. Germ., V, 140, St. 68.J Št. 348. 1080, dne 27. januarja. Bitka pri Flarchheimu2, kjer je protikralj Rudolf premagal kralja Henrika IV. ter mu vzel mnogo prateža. Pri tej priložnosti so imeli veliko izgubo oglejski patriarh Henrik in nekateri drugi knezi iz tistih krajev, kajti imeli so pri sebi mnogo dragocenih stvari. Bruno, De bello Saxonico, c. 117 (A\G. SS., V, 378): „.. . Erat enim in eadem societate patriarchs et alii partium lllarum principes, qui secum divitias portaverant ingentes. Factum est autem lioc tertium proelium anno Domini 1080, 6. Kaiend. Februar, feria 2." Št. 349. 1090, dne 10. februarja. Tržaški škof Heribert [„Herebertus episcopus sancte Tergestine sedis ecclesie"/ podeli soglasno s svojim odvetnikom Ecemannom /„cum advocafo meo Ecemanno"] nekemu Merkuriju in njegovi soprogi Tu-pergi [,JAercurio et uxori tue Tuperge"! eno njivo zemlje zraven cerkve sv. Petra [„hoc est campiim urnim, qui est Juxta ecclesiam sancti Petri"/. Ta zemlja sega na eni strani do posestva Ivana, sina Gausona presbi-tera, na drugi do vodotoka; zgoraj se razprostira do kamenoloma, spodaj pa do morskega brega [„et ipse vero campus ab uno latere firmat in lohanne filio Gausoni presbyteri; ab alio latere firmat in aquario; campus desuper firmat in cararia; campus de subtus firmat usque ad littora maris"]. Od te zemlje se vsako leto plačuje cerkvi sv. Mučenikov kot davek po en kvinč vina [„ad censum reddendum in ecclesia sanctorum martyrum per omne annum concium unum"]. Skof pravi, da daruje to zemljo rečemmu Merkuriju in njegovi soprogi Tu-pergi, ker sta mu v zadevi sv. mučenika justa podelila kot pomoč [,,adjutorium"] dve libri penezov [„libras denariorum duas"]. Omenjeno zemljo smeta obdržati, prodati, podeliti, zamenjati ter sploh ž njo storiti, kar jima je všeč. ' v tem «asu je vladal oglejski patriarh Henrik- " Flardiheim |e v Turingijl južno od MOhlliaiisena. „Signum mamis domini Heriberti episcopi et de avvocato ejus Ece-manno." Priče: „Offo, Luttifredo, Johannes filius Artuici." „Ego /ohannes suMiaconus et notanus hujus civitatis Tergestine lianc cartulam donationis manu mea scripsi, complevi atque firmavi." „Regnante domino nostra Henrico rege, anno autem regni ejus XXIH., die X. mensis Februarii, indictione ///.' Actum in civitate Tergestina." [Mainati, Chroniche ossia memorie storidie di Trieste, 1, 92. — Kandier, Codice dipl. Istr. ad a. 1080.] Št. 350. 1080, dne 25. junija. Brixen. Sinoda v Brixenu, na kateri so v navzočnosti l V'lzzo jc v Italiil severno od Parme. « Kralj jSb. tj Št. 356. 1082, dne decembra. Koper. Tržaški škof Heribert [„Hereberius s. TergesUne ecdesie episcopus"J podeli soglasno z arhidijakonom Artuikom in svojim odvetnikom Ber-taldom fjnsimul cum Artuycho ardiidiacono per consensum Bertaldi advocati nostri"] duhovščini cerkve Marije Device v Kopru, namreč župniku Baziiiju, duhovnikom Ivanu, Andreju, Florijanu in še drugemu Ivanu, dijakonom Bertaldu in še drugemu Bertaidu, Lazaru in Ivanu, subdijakonom Pradeju, Julijanu in Ripaldu ter vsem drugim kateregakoli reda in tudi vsem njih naslednikom faro sv. Mavra v vasi Izoli, potem četrtino desetin in prvin ter vse darove, kateri bi se nabrali v rečeni^crkvi. [„.. .fratribus et fidelibus meis, qui esfis de congrega-fione^g^Marie lustinopolitane civitatis, scilicet Basilio meo plehano et lohanni pres^itero et Andreae et Floriano et alio lohanni presbiteris, sed et Bertaldo et alio Bertaldo et Lazaro et lohanni diaconibiis, sed et Pradeo et luliano et Ripaldo subdiaconihus et reliquis omnibus cujuscunque ordinis vestrisque successoribus, hoc est plebanatum sancti Mauri de ¥illa Insul\^ cum quarta parte de decima et primiciis et omnem offersionem,. que ad ipsum ecclesiam evenit."] Dalje določi, da naj rečeni bratje in njih nasledniki v svoji (Koprski) cerkvi krščujejo izolske otroke, katere je treba O v pripravnem času po stari navadi prenesti v Koper; ne smejo pa biti i^l^JJ^^'- izolski otroci krščeni v cerkvi sv. Mavra, kakor so prosili izolski pre-"^AtÄ. bivalci duhovskega in posvetnega stanu, ker to se ni še nikdar godilo in f se tudi ne sme. Tudi k birmi je treba pripeljati izolske dečke v koprsko /aJWvä^ cerkev Marije Device. - Nato jim škof potrdi še to, kar je prav in kar so že določili papež Silvester (II.) in njegovi nasledniki, namreč, j^jj^^»*^ da naj voditelji in služabniki cerkve [„rectores et ministri ecdesie"] za večne čase dobivajo četrti del desetin od vseh stvari. Ako bi kdo ravnal ^^ proti tej določbi ter jo hotel prelomiti, naj plača rečenim bratom in Ha»/-^ njih naslednikom pet liber najboljšega zlata. S. m. (signum manus) Hereberti episcopi. — S. m. Bertaldo advo-cato. — S. m. Arfuydio iudice. — S. m. Crescentio filio Amnae de castro Mugla. — S. m. Valtramo filio Antonii. — S. m. Marco frater ejus. — S. m. Albini filio Amantini de Alticherio. — S. m. Andree filio Azica. — S- m. Martino new Vitellino." „Regnante domino Henrico piissimo rege anno ab incarnatione domini nostri lesu Christi MLXXXII., die\^Il/. mensis Decembris, in-dictione V. Actum in civitate lustinopolitana infra atrium sanctae Mariae." [Ughelli, Italia sacra. V, col. 381. — Ma i na ti, Chroniche ossia memorie storiche di Trieste, I, 97. — Kandier, Codice dipl. Istr. ad. a. 1082.) St. 357. 358, 359. 211 Okoli leta 1082. Ivan iz Turoča omenja, da je dalmatinski kralj Zvonimir poslal poslance k ogrskemu kralju Salamonu in vojvodu Gejzu ter ju prosil pomoči zoper Karantance (?), ki so takrat zasedli Dalmatinsko marko. Ogrski kralj in njegov vojvoda sta zbrala svoje čete, prišla v Dalmacijo ter kralju Zvonimiru povrnila to, kar mu je bilo vzetega.i Johannes de Thurocz, Chronica Hungarorum, c. 47 (Sdiwandtner, Script, rer. Hung., I, 184): „A\isit itaquc rex Zolomerus Dalmatiae, qui sororius Geysae erat, nuncios ad regem Saiomonem et ducem Geysam; et rogavit eos, ut propria persona eorum contra adversarios suos. scilicet Carinthios, ipsum adiu-varcnt, qui tunc marchiam Dalmatiae occupavcrunt. Rex igitur et dux coHecto exercitu iverunt in Dalmatiam, et ablatam ei restituerunt integre." Št. 358. 1083, dne 15. junija. Rim. Kralj Henrik IV. podeli samostanu Marije Device v Farfi2 neko polje poleg reke Arna. Med navzočimi se omenja tudi oglejski patriarh Henrik („principibus Henrico patriarha ..."/. „Data XVIL kal. luL anno dominice incarnationis MLXXXIIL, indic-iione V., anno aatem ordinationis domini Heinrici guarti regis XXIX., regni XXVL Actum Rome." [Registrum Farfense v Vatikanski knjižnici. — Giesebrecht, Gesdildite der deutschen Kaiserzeit, 5. Aufl., III, 1274. št. 4.1 Št. 359. 1083, dne 9. septembra. Altman, škof pasovski, ustanovi Götweihski samostan ter mu podeli mnogo posestev, med njimi tudi Pirsko faro^, ki sega proti zahodu do Tra-guše in St. Poltena, na severu do ceste, ki iz St. Poltena pelje čez Wagram vMechters in Siebenhirten S proti vzhodu do izvira Perschlinga'in Dürn-haga s, na jugu pa proti K a r a n t a n i j i [„,.. et ita versus Carinthiam"jP „Data anno ab incarnatione domini MLXXXHI., indictione 1/.,... V. idus Septembris" [Kariin v Fontes rer. Äustr., Dipl., VIII, 2^9-252.\ * Ta notica Ivana Iz Turoča |e najbrZe popolnoma izmišljena. DrugI virJ nam o tem ne vedo nie povedati. Ogrslii itralj Salamon je leta 1074. nehal vladati, a Zvonimir je postal kralj Se le leta I076. Na podlagi te notice Ivana iz TuroCa ie Hieronlm Megiser (Annales Carinthiae str. 745) s pomoCjo svoje domišljije o takratnem vojskovanju sestavil obširno poroCilo, katero je pa brez vsake zgodovinske vrednosti. - BQdinger (Bin Buch ungarischer Gesdiidite. str. 22, op.) misli, da bi se namesto „Carintbios« moralo Citati «Croatos". * Farfa je severovzhodno od Rima na remljJ nekdanjih Sabinccv. ' Pira ali Pyhra je trg jugovzhodno od St. Pültena na Dolenjem Avstrijskem ! * Wagram, Mechters in Siebenhirten so vasi vzhodno od St. Pölten». > Persdiling nastaja iz dveh dotokov: večji teče skozi trg Piro. manjSi je bolj na vzhodu pri DUrnhagu. Oba se združujeta pri Böhmkirchenu. Pirska fara je segala do manjšega Persdilinga. * Iz te listine je razvidno, da se je nekdanja Karantanija razprostirala do gorovja, ki dandanes loči Dolenje Avstrijsko od Štajerske- St. 360. 1084, dne 23. maja. Sutri. Cesar Henrik IV. potrdi vsled posredovanja nekaterih knezov v navzočnosti oglejskega patriarha Henrika [Jn presentia vero pairiardiae Aqmleienm'*J kanonikom cerkve Marije Device v Pisi njih posestva. „Data X. kal. lunii anno dominice incarnationis MLXXXIIll., indic-iione VIL, anno aufem domini Henrici regis IUI. Ronmnoriim impera-toris Iii, reofii XXVIII., imperii primo. Actum Sutriae'' [Ughelli, Italia sacra, III, 367. — Gloria, Codice dipl. Padovano, 1, 300. št. 273.) 1084, po 23. maju. i Takrat je umrl oglejski patriarh Henrik, ki je večkrat postal papežu nezvfest ter bil zato iz cerkve izobčen. Njegov naslednik je bil patriarh Friderik, ki je vladal poldrugo leto. Bernoldl Chronicon ad a. 1084 (MG. SS.. V, W): „Heinricus Aquilciensis cxpatriardia, non semcl domni apostolici periurus Gt excommunicatus. in corpore et anima moritur." Änn. Äugustani ad a. 1084 (MG. SS.. III, 131): „Heinricus patriardia obiit: Fridericus succcssit." Scries patriardi. Äquilegiens. (MG. SS., XIII, 368): „Federicus patriardia scdit anno I, mens. 6." Vitae patriarch a rum Aquil. ab auctore anonymo (Muratori, Rer. (tal. script,, XVI, 12): „Federicus patriarcha successit eidem (sc. Hcnrico) seditqtie annum unum et menses VI, de quo nihil leperitur." St. 361^. Med letom 1084. in 1086. Oglejski patriarh Friderik potrdi Belinjskemu samostanu in njegovemu opatu Aiberiku cerkev sv. Ivana ob lim a vi, kjer je bil nekdaj glasovit samostan, in pa vas Mavhinje^. [Iz neke listine oglejskega patriarha Udalrika, spisane okoli leta 1113., ka-tero jc priobčil Rubeis, Mon. eccl. Aquil,, col. 551 .J Okoli leta 1084. Plemeniti Werenherus podeli s svojo soprogo Diethbergo po smrti svojega sina Gebharda samostanu sv. Mihaela v Reidiersbergu3 med * Dne 23. mala leta je bil ogleiski patriarh Henrik Se živ (gl St. Patriarli Friderik je umrl dne 33. februarja leta losG. (gi. St. 381). Ker je vladal poldrugo leto. |e najbrže okoli S3, avgusta leta lo»«. postal patriarh. Kaže se, da je patrinrli Menrtk umrl nekako med 23. majem In 23. avgustom leta im. V „Necrol. mon. Rosacensis ad 5. kal. Kprills" (Ärdiiv f. Kernten. XIX, 9) Citamo, da je patriarh Henrik «mrl dne 2S. marca, kar pa nc more biti resnlCno. » Prim. St. 33"». ' Reidiersbcrg je na Gorenjem Ävstrijskem v Innskcm okrožju. drugim tudi posestvo na Koroškem v kraju, Kraut» imenovanem, s kakimi 30 kmetijami. Änn. Heidiersperg. ad a. 1034 (MG. SS.. XVII, 448): .. itemque aliud predium in Carinthia in loco qui Chrowat dicitur, situm ad XXX circiter man-sos . . Št. 363. 1085, dne 3. marca. Padova. Karantanski vojvoda Liutold [„dominus Uutaldus äux'*] prisodi na sodnem zboru v mestu Padovi ondolnemu škofu Milonu neko hišo in neki mlin. „Hec crux f Signum manus domini Liutaldi ducis qui liane noti-dam fieri iussif" „Factum hoc est anno dominice incarnacionis milk octuagesimo quinto, tercio die Marcii, indictione octava'* (Izvirna listina v Kapitclskem arhivu v Padovi. — Gloria, Codicc dipl. Padovano. I. 306. St. 281.] Št. 36 Neka matrona, Niucöt imenovana, vdova po rajnkem Alberiku, podeli po svojem sinu Anthodiu brixenski cerkvi sv. Kasijana in In-genuina v roke škofu Ältwinu en travnik na Dovjem, katerega morejo štirje možje pokositi [„pratum unum in loco Lenginuelt situm quod quaituor viri rädere possunf"}. Naštetih je več prič. „Actum Rasine." [Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., I, 123, št. 357.1 Št. 372. Med letom c. 1085. in 1090. Kranjska gora. Svobodni Ivan [„quidam ingenuus Iwan personatus"/ prepusti brixenski ccrkvi sv. Kasijana in Ingenuina v roke škofu Ältwinu svoje podedovano posestvo v Zasipu [„predlani quoddam hereditaria iure > Rasen je na Tirolskem vzhodno od Brunecka. sibi relictum in loco Zazib silum"}; zato pa dobi od škofa ravno tako veliko posestvo v Bohinju [Jantum predii in villa Bochingin dieta iacentis"].^ Priče: „Scuribrant, Ingram, Snelgcr, Mantwin, Gundram, Sinzo, Tunzo, Heribrant, Wenzegoi, item Cundram, I an iz, Waltheri." „Actum Chreine." [Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Äcfa Tirol., I, 124, št. 359.) Št. 373. Med letom c. 1085. in 1090. Aufhofen. I. Karantanski vojvoda Liutoid [„ingenuus dux Liiitoldvs"/ se odpove vsem pravicam do posestva, katero je plemeniti Friderik podelil brixenski cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina v roke škofu Altwinu in njegovemu odvetniku Ärnolfu v Lindu [„in loco Linta"]? Naštetih je več prič. II. Rečeni vojvoda prepusti imenovani cerkvi v roke škofu flitwinu in njegovemu odvetniku Arnolfu dve kmetiji, kateri je škof odstopil omenjenemu Frideriku. Naštetih je več prič. „Actum Vfhouen." |Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Hcta Tirol., 1, 124^ St. 360. — Jaks c h. Men. hist. due. Carinthiae, III, 180, St. 466.) Št. 374. Med letom c. 1085. in 1090. Podklošter-Godnach.s I. Karantanski vo\\; oA&L\ü\.o\A [„Liutoldus dux ingenuus"J podeli v roke Fridarikii, ministerijaiu brixenskega škofa Altvvina, eno slovensko kmetijo v Lindu /„/ Sdilauilem mansum in loco Linta situm"] s pogojem, da jo rečeni Fridarik odstopi cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina. Priče: „Herrant, Öto, Rödoif, Adalpreht, Ödalridi, Adalhart." „Actum Arnoliesstein." II. Pozneje je imenovani ministerijal omenjeno kmetijo za večne čase odstopil Brixenski cerkvi. Naštetih je več prič. „Actum Godiach." [Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., 1, 125, št. 363. - Jaksch, Mon. hist. due. Carinthiae, III, 181, St. 467.) > Besedilo te listine se večinoma ujema z besedilom listine, omenjene pod £t. 163 3 LInd je na Koroškem južno od Sadisenburga. ^ Gčidnadl je vzhodno od Llenza na Tirolskem. St. 375. Jtted letom c. 1085. in 1090, Plemeniti Herrant podeli vsled prošnje brixcnskega škofa Ältwina cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina tista posestva. katera je dobil od Henrika, brata ka rant ans k e g a vojvoda Liutolda [„domnus Heinricus frater ducis Liutoldi"/, v Tüisui, pri Brixenu in v drugih krajih. Naštetih je več prič. [Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich. Acta Tirol., I, 125, St. 364.1 Št. 376. Med letom 1085. in 1091.^ Grof Engelbert I. (Spanheimski), ki je bil po svojem očetu Sig-fridu3 frankovskega rodu, po svoji materi Rihardi^ pa prvi izmed koroških velikašev, je poslal svojega sina Engelberta II. k hirsdiauskemu^ opatu na Svabsko.ö Odtod je Engelbert II. pripeljal benediktinske menihe 7 k cerkvi sv. Pavla apostola,^ katero je njegova stara mati po smrti svojega soproga, ki je umrl na božji poti, postavila v svojem gradu nad reko Labodnico. Grof Engelbert (I.) je želel, da bi se tu ustanovil samostan v blagor njegove duše ter duš njegovih staršev in (brata) Hermana. Cod. tradvt. S. PauU, c. 2 ^SchroU v m. Rustr., Dipl.. XXXIK, ^iy-. «Comes Engelbertus ex patre Sigfrido Francorum civis, ex matre Rihkarda maio-rum Karinthic primus, virtute nulli secundus... misit filium suum Engclbertuni in partes Alemarinie ad venerabilem Williheimum abbatem Hirsaugie et ductos exinde paupcres Christi sub regula sancti Benedicti dcgentes constituit in ecclesia beatissimi Pauii apostoh', quam videlicet patre suo in peregrinatione defuncto mater eius ampliando super ripam Lauandi fluminis in Castro suo construxerat, ut, si dec omnipotcnti placeret, congregatio monachorum ibi fieret et ipse eos rebus < Tüls je zahodno od Brixena na Tirolskem. s Zastran dstiranja primerjaj St. 360 in uOo. s 0 tem Sigfridu citsmo v Necrol. S. Pauli ad VlI. id. Febr. = 7. febr. (Ardiiv f. Körnten. X (1866], 46>: »Benefactor et fundator summi tempü S. Pauli. Sigifridus comes de Spanheim, pater fiin-datoris sepultus ad S. Pauluin, iiabet anniversarium cum Richarda coniuge " * Kiharda je biia grofinja v Labodski doHni. O njej pravi Necrol. S. Pauli ad VI. id. Febr. =8. febr. (Hrdiiv f. Kärnten. X. 47) .Bcnefactrix magna et fundatrix summi tempii Ridiarda comi-tissa Lauantina. mater Engelberti fundatoris." » Hirsdiau je na WürtemberSkem. » V tistem Casu fe bll Wilhelm opat hirsdiauski od leta 1071.-1091. ^ To se je zgodilo leta loss. Gl. št. ' Takratne cerkve sv. Pavla apostola ne smemo zamenjati s sedanjo cerkvijo, katera je bila na mestu prve postavljena leta 12&1., kar |e razvidno iz neke listine papeža Urbana IV. z dne 11. februarja recenega lela- (Ardjiv. f. Kärnten, X [188«1, str. 104, op. 4.> 9 Ta odstavek so tudi ponatisnili: Hormayr (Ardiiv f. Geographie. XI 282). Ankershofen (Handb. der Gesdi. d. H. Kärnten, II. 90», op. e) ter Jaksdi (Mon. hist. due. Car., III., 189, St. St. 376. 377. 378. 219 a dco concessis iugitcr sustcntarct primo pro amore domini salvatoris et omnium sanctorum, dcindc pro rcmcdio animc sue suorumque genitorum ac dcbitorum omnium, domini etiam Hermanni > et omnium Cliristi fidelium vivorum ac defunc-torum." Št. 377. Med letom c. 1085. in 1097. Kranjska gora. Brixenski fcvdnik Mantwin [„quidam de familia Manfiiuin nomine"! podeli ccrkvi sv. Kasijana in Ingenuina v roke škofu Ältwinu eno kmetijo na Zgoši, katero mu je prepustil svobodni Prešla v f„mansum unum sibi a guodam ingenuo Prezlau personato legatam videlicet Gusdia situm"]. Priče: „Ratkis, Iwan, Heriprant, Lantfrit, Werinheri, Walech, Jrminstein, Parto, Gepolf, Dietram." Priče investiture: „testibus . .. Ratkiso. Iwano, Lanlfrido." „Acfum Qreine!' [Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., I, 130, 5t. 379.J Št. 378. Med letom c. 1085. in 1097. Kranjska gora. Svobodna Gorgius in Domoslav [„quidam ingenui Gorgius et Domeszlau nominati"] podelita brixenski ccrkvi sv. Kasijana in Ingenuina v roke škofu RItwinu neki travnik na Poljanah /„quoddam pratum in loco qui dicitur Polan situm"/. Priče: „Eberhart, Ratkis, Heinrihc, Heriprant, Werinheri, Adal-pero, Magines, Gepolf, Parto, Gundram." Priče investiture: „testibus... Eberhardo, Heinrico, Heriprando." „Actum Creine" [Cod. 515 v Držav, arhivu na Dunaju. -Redlich. Äcta Tirol., I. 130, St. 380.) » Ta Herman je bit brat grofa EngcJbcrta 1. Sorodstvo nekaterih Spanhcimov je razvidno iz naslednjega rodovnika: A\arkward Grof Sigfrid Grofinja Riharda iz rodovine Eppensteinov iz rod-Spanheimov iz Labodske dot. + l(>76 _________j- mr>__t 0. julija Uutold, Udairik, Herman. Henrik, Hedvika, Grof Engclbet 1., Harlwik Hermani, vojv. kor. patr. og). Skof vojv. kor. f c. Ilt2 f 1096 dne I. apr. nad$k. vojd dev. t 1«»» t 1121 pasov. + 1122 17. juU__ 1079-1102 f 1088 Henrik IV. Hartwik, Sigfrid. Bernhard. Engelbert Ii.. Riharda. vojv. koroSKi Skof začetnik grof koroški, mejni grof omožena s Poponom, 1122—1123, rezenski lebenauskih sopr. Kuni- istrski mejnim grofom istrskim sopr. Gertruda 1105-1126 grofov gunda, hči m07-ii23, _in kranjskim Staj. mejn. grofa vojv. koroSkl Sofija, Liut garda Otokaria 1I24-1135 ^ « s^pi., f f^br.. omožena z omožena z grofom grofom Bcrtholdomll. Bertholdoml. U rodovine iz rodovine Andedisov . Bogenov Št. 379. Med letom c. 1085. in 1097. Wcissenstcin.i Svobodni Äzili podeli z dovoljenjem svojih sinov Preslava in S t a n o g o j a [„quidam libertatem sortitiis Azili personatus cum manibus et collaiidatione filioriim suorum Praezlauo et Ztanagoi dictorum"] bri-xenski cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina v roke Škofu Ältwinu neko njivo v Bukovju2 ki je merila en oral [„agrum unum iageris spatium tenentem apiit vicum Pödia sitim"]. Naštetih je več prič. „Actum Wizinstein" (Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Hedlich, Äcta Tirol., I, 133. St. 388. - laksch, Mon. hist. due. Carinthiac, III, 183, St. m.\ Št. 380. Med letom 1085. in 1105.3 Menih Sigewin je z opatom Wezilonom prišel iz Hirschaua v Št. Pavel na Koroško. Ker je bil jako pameten človek, je pozneje postal opat vRožacu** pri Ogleju na „Slovenskem". Ker se je pa to zgodilo brez dovoljenja hirsdiauskega opata Wilhelma, so Sigewinovo ime izbrisali izmed števila hirschauskih redovnikov. Sigewin je nato obžaloval svoj korak, se napotil v Hirschau, odložil čast rožaškega opata v roke Wilhelmovega naslednika, opata Gebharda^, ter prosil odpuščanja. Opat Gebhard ga je za pokoro obdržal nekoliko časa pri sebi in še le potem, ko je videl njegovo ubogljivost, mu je odpustil ter dovolil, da je še dalje ostal rožaški opat. Historia Hirsaug. mon. (MG. SS., XIV. 263): „Nomina abbatum ad alia loca transmissorum . . . Sigewinus abbas ad Hosat^ iuxta Aquileiam. Hic Sige-winus cum alio, nomine Gaudcntio, cum domno Wetzilonc supradicto missi fucrant. et uterque abbacias absque permissu abbatis acceperunt. Sigewinus autem pro facto compunctus ad monasterium revcrtitur. Quem abbas Gebchardus ad com-probandam penitudinem eius in ultimo loco congregationis sedere fecit. Quod cum humilitcr eum suffcre vidcret, proprio illuni loco restituere non distulit." » Wclsscnstein je pri Dravi na KoroSkcm severozahodno od Reljaka. ' Bukovje (Pudi) je blizu Wcisscnstclna. ' Najbrže leta to8r>. je Sigewin z opatom Wezilonom prišel v St. Pave! (g!. &t. sm). leta 1105. je pa umrl opat Gebhard, pred katenm se je Sigevvin zagovarjat. Kdaj je biia Rožaška opatija ustanovljena, ni znano. Iz nekega pisma papeža inocenca H. do oglejskega patriarha Peregrina z dne junija leta je razvidno, da je takrat ie biia. 0 zaCetku Rožaškega samostana so pisali Czoernig (Das Land Görz und Gradišča, str. Rubels (Mon. eccl. Aquil., col. »GS). Tang! (Ardiiv f. Kunde österr. Gesdiiditsqu., XU, in drugi. * Rožac (Rosazzo) se nahaja na nekem hribu zahodno od goriSkih Brd na Furlanskem. Cerkev in samostansko poslopje Se vedno stojita ter služita videmskcmu nadškofu za poletno bi' valilCe. line kaže. da je bi) Rožac prvotno slovenska naselbina: sedaj |e od slovenske jezikovne meje za dobro uro oddaljen. * Opat Gebhard je vladal od I09i-H05. (Hist. Hirsaug. mon., MG. SS.. XIV. 237.) NccroL mon. s. Pauli ad kal. Jan. 1. jan. (Archiv f. Kärnten. X. ^2): „Fr. Segewinus, qui cum Wezilone abbate ex Hirsaugia ad s. Pauluni vcnit, postea abbas Rosazensis iuxta flquilcgiani." Trithemii Hnn. HLrsaug. (Edit. Mabillon, I, 270): „Sigevvinus nionadius cum domino Wezilone pracnominato abbate missus fuerat de conventu Hirsau-giensi per s. Wilhclmum ad monastcrium Lavense in Carinthiam, qui cum esset vir magnae prudentlae in abbatcm cujusdam monasten'i prope Aquilejam in Sola" vonia, quod Rohaz nuncupatur, postea fuit ordinatus. Verum quia hoc sine consensu abbatls Hirsaug. factum praesumpsit, de collegio fratrum sancto nomen eius fuit abrasum, qui poenitentia ductus ad Hirsaugiam rediit et abbatem Rosazi in manus Gebhardi abbatis, qui s. Wilheimo successit, resignans, venia m de prae-sumptione humiliter postulavit. Quem abbas Gebhardus ad comprobandam humi-litatem poenitudinis eius, in ultimo congregationis loco sedere fecit. Quod cum ilium humiliter et patienter sustinere cerneret, poenitentiam ei non solum misera-biliter retaxavit, sed etiam ad abbatiam Rosazi quantocius rcmisit." Št. 381. 1086, dne 23. februarja. Oglejski patriarh Friderik, ki je bil slovanskega rodu in se prej imenoval Svatobor,' je vladal le poldrugo leto.^ Posvetil je Božji grob v oglejski cerkvi Marije Device ter cerkvi pri tej priložnosti podelil desetino v Skriljah3 in dve kmetiji v Belinji. Dne 23. februarja leta 1086. so ga v neki rabuki umorili njegovi ljudje. Njegov naslednik je nato postal šentgallenski opat Udalrik. Casuum S. Galli continuatio II, c. 7 (MG. SS., II, 159): „Nam patriardia Aquilegiensis genere Sclavus a suis aliisque profanis occisus est, cui Oudalricus. abbas huius loci {sc. S. Galli), succcssit. Factum est autem hoc anno 1086, trans-acto decimo abbatie sue anno." Änn. Brunwilar. ad a. 1086 (MG. SS., XVI, 725): „Hoc anno Fridericus pa-triarcha Aquileiensis in quadragesimal interficitur." Annales Äugustani ad a 1085 {MG. SS., lU, 131): .Fridericus patriardrta occiditur; Oudalricus abbas de sancto Gallo successit." Casus monastcrii Petrishuscnsis (MG. SS., XX, 656): ,De Oudalrico patriardia. Igitur rex Heinricus abbatem monasterii sancti Galli patriardiam apud Äquilegiam constituit et utramque potestatem habere permisit." Necrol. cccl. Äquil. (Leicht v Pagine Friulane, XV [1903], p. 65): ..Septimo kalendas Martii Fridericus patriardia obiit, qui decimam villae Scriladii et duas massaricias in Bellenia quando altare sepnlcri jconsecravit] dedit.«^ Genealogia Wcttincnsis (MG. SS., XXIIl, 228): .Hidda^ nupsit duci Boe-mico' et genuit Guntherum patriarcham» et matrem Widimanni de Cella." 1 Glej Palacky, Gesch. v. Böhmen. 1, Mi. op. ii2. « G^. St. 301. " Skrilie so v Vipavski doHni zahodno od AidovšCine. < Stiridesetdanski post ie leta to»o. traiat od 18. februarja pa do 3. aprila. s Kar sc tiCe Božjega groba v Oglejski cerkvi, glej Dom in Svet. XX (iswT). str. 4«. * Ida. hci wetnnskcga grofa Tidcrika II. ' CeSW vojvoda Sp»ignrcv JI., ki jc vladal od ^ To je patriarh Friderik. Palacki) misli, da je neki prepisovalec ime >rSnatbor" cita) za «Gunther". Necrol. mon. Bosacensis ad 7. kal. Marlii (Joppi v Archiv f. Kärnten, XiX,. 7): „Fridericus pathardia.« Necroi. ccci. Aquil. ad VII. kal. Maii' (joppi v flrdieografo Tricstino, XX [1895J, p. 228): wFridcricus patriarcha obüt, qui dccimas inlle Scrilach et duas mas-saricias in BelUnia, quando altare sepulcri consecravit, dedit." St. 382. Od 1086. do 13. decembra leta 1121. Oglejski patriarh Udalrik I. je nastopil vlado leta 1086., umrl je pa leta 1121. dne 13. decembra. Bil je torej patriarh dobrih 35 let. Chronicon patr. Aquil. altenim (Rubcis, Mon. cccl. Äquil., Äpp., p. 11): „Vodalricus patriarcha scdit annis XXXVII. Hie cum Henrico impcratorc IV^. Romam vadens pro ipsius coronatione propter discordiam, quae erat inter Paschalcm papam et ipsum Hcnricum, Pasdialis capitur et dieto Vodalrieo traditur eusto-diendus; eui idem Vodalricus non sicut eustos, sed sicut humUis servus famula-batur. Tandem factis eompositionibus Henricus coronatur, et procurante eodem patriarcha. pax firma inter imperatorem et papam facta est.3 Propter quod tam a papa, quam ab imperatore gratias multas obtinuit." VUae patr. Aquil. ab auctore anonymo (Muratori, Rer. Ital. script., XVI, 12): „Voidoricus patriarcha primus sucecssit eidem (sc. Fedcrico) et sedit annos XXXVII, menses VII, dies VII. Hie cum Henrico quarto^ imperatore Romam vadens pro ipsius coronatione propter aliquam dissensionem inter Paschalem papam et ipsum Henricum imperatorem Paschalis papa cum eardinalibus capitur et ipsi patriarchae in custodia traditur. Tandem factis eompositionibus Henricus coronatur et post aliquod tempus procurante dicto patriarcha pax firma inter dictos papam et imperatorem facta est.3 propter quod idem imperator multa privilegia Aquile-jensi ecclesiae dedit dataque et concessa eonfirmavit. Ejus corpus in praesenti in Aquilejensi ecclesia requiescit." Št. 383. Med letom 1086. in 1121. „Wecelinus de Juno"-* je podelil svojo dobro obdelano kmetijo v „Dobochove"5 Oglejski cerkvi pod pogojem, da bi duhovniki pri njegovi cerkvi (pri cerkvi v Dobrli vesi) imeli pravico, krstiti in pokopavati mrliče med reko Belo in Bistrico (?) /„ü/ suae ecclesiae baptismum atque mortuoram sepulturam inter fluvium, qui Welach vacatur, et fla-viam, qui Foruniz dicitur, haberet"Jß Razen tega je odstopil svoji cerkvi > Namesto .Maii* bi moralo stati „Marlii". ' Ako ne upoštevamo Henrika I., ki ni bil nikdar cesar in tudi ni po Italiji gospodoval, je bU tisti Henrik, ki je ieta liii. postal cesar, Četrti tega imena. ' To se je zgodilo leta nii. * Pod Juno v lunski dolini na KoroSkem. Zahn misli, da je ta Wecelin ista oseba kakor Cliacelin. ki je ustanovil samostan v Dobrli vesl leta 1106. ^ Dobodiove je morebiti ena i^med Dobrav v junski dolini aH pa Dobrlaves. ^ Bela je reka. ki se pri Galiciji izliva v Dravo. Foruniz je morebiti Bistrica pri Pliberku^ jaksdi misli na Fraibah pri Borovljah. tudi desetino od svojega posestva, katero (posestvo) je dobil od (oglejskega) patriarha Udalrika (I.) fjnsuper decimam sui praedii ad suam ecclesiam redemit, hocque ah Uodalrico patriardia impetravit"]. Priče: „Reginolt, Kadolt, Ruomolt, Adelwart, Pecelin, Hartman, Hadolt. De fidclibus vero patriarchac Gebene abbas de s. Uodalrico, Sefridus, Walpertus capellani. De laicis autem Gotefridus, Chuono, Herimannus, Chuonradus, Sigeboto, Picco, Zeizolf, Perhtolt et alii quam plures. Ad hoc ctiam Otto Aquilegiensis ardiidiaconus, qui hanc cartam iussu patriardiae conscripsit." Datum manjka.» (Transsumpt v Državnem arhivu na Dunaju. — Mcilicr, Reg. zur Gesch. der Salzb Erzbisdiöfc, 50J. - Zahn, Urkb. d. H. Steiermark, I, 107. St. 92 k letu c. 1100, - Jaksch, Mon. hist. due. Carinthiae, III, 187, st. 482.] Št. 384. Med Ictom 1086. in 1121.2 Oglejski patriarch Udalrik /„Vodalricüs sancfe Aquilegensis ecclesie patriardia"! naznanja, da je po nasvetu svojih škofov in drugih navzočih mož potrdil cerkvi Marije Device tik Oglejskega mesta [„ecclesie sancie Marie juxia civitafem Aquilegia constitute"] in ondot-nemu samostanu pravico do zakonitih krstnih dohodkov in vseh desetin po njenih zemljah ter vse farne pravice [„ut habeat iegitimum bapti-sterium^ et omnes decimas terre sue et omnia paroäiialia jura"] tako. kakor jej je (cerkvi) podelil vse to njegov prednik Ivan Daije jej potrdi vse kapele, ki se nahajajo na zemlji rečene ccrkve, s pravico do javne krstnine, pogrebščine, desetin, četrtin in darov ter z vsemi farnimi pravicami /,,capellas quoque in pertinentiis ejusdem ecclesie sitas cum publico baptisterio, cum sepuliura^, cum decimationibuSy cum quartisiis, cum oblationibus, denique cum omni parochiali jure"}, da se bodo opatica in njene sestre lažje preživljale. Patriarh pravi, da želi, da bi tudi njegovi nasledniki pametno ravnali z rečenim samostanom. Ako bi mu (samostanu) pa kdo kaj odtegnil, naj tistega zadene prokietstvo vsega-mogočnega Boga in Marije Device. Datum manjka. [Kandier, Codice dipl. Istr. ad a. 108..] * Price »Gebene abbas de s. Uodalrico. Sefridus. Walpertus capellani", potem »Gotefridus. Cbuono; Herimannus in Sigeboto' so omenjene tudi v listini, ki je bila najbrže spisana leta iii8, dne 10. novembra. Iz tega sledi, da je bila tudi ta listina v tistem času sestavljena. Na vsak na£In je pa bila spisana za časa patriarha UdalrJka 1.. tedaj reed letom 1086. in lisi. * v tem Času je vladal oglejski patriarh Udalrik. ' Beseda .baptlsterium" pomenja: i. krstni kamen. 2. krstno ali farno cerkev, 3. vodo za krst, 4. krst sam. s. knjigo, v kateri so popisani krstni obredi in krstne molitve, o. dohodke, katere dobiva duliovnik od krstov, to je krstnino. ' Ta Ivan je bil od leta m-ioio. oglejski patriarh. * »Sepultura" zaznamenuje med drugim tudi dohodke od pogrebov ali pogrebSCino. 224______St. 385.___ Po letu 1086. Oglejski patriarh Udalrik (I.) jc baje v Rožacu postavil cerkev sv. Petra ter pri njej ustanovil benediktinski samostan, kateremu je daroval deset kmetij pri Oleisu i, nekoliko pa pri Paseglianu2 Patriarhov oče Markvi''ard je baje podelil samostanu 140 (150) kmetij. Patriarhov brat Henrik je baje samostanu odstopil faro v Bračanu^ s podružnicami, desetinami in četrtinami, dalje cerkev sv. Ivana v Korminu, goro pri Bračanu in pa še druge gore, potem pa tudi cerkev sv. Andreja zunaj obzidja Koprskega mesta. Dalje je baje isti Henrik podelil samostanu Bolško okolico s sosednjimi gorami ter vasi Sedlo, obe Borjani, Potoke. Kred, Mlinsko, Idrijsko. Livek nad Tolminom, Idrijo (pri Bači) in Ljubinj; v Ročinjski dolini Ročinj, Modrejce, Deskla, Sela, Podgoro, Ločnik,-Mošo, St. Lorenc (pri Moši), v Brdih Šmartno, Kozano, Kojsko, Kormin, Medeo, Veršo, Romans, Vileše, Renče (?), Batuje, Lokavec, eno kmetijo onstran Vipave pod Dornberškim gradom ter še nekoliko drugih krajev, kmetij in posestev. Tudi je Rožaška opatija dobila razna posestva in vasi na Krasu, namreč Sežano. Žirje, Merče, Dane, Šmarje pod Sežanskim gradom. Križ, Utovlje, Dobravlje, Godinje, Skopo, Se-pulje, Gabrovico, Pliskovico, Gorjansko, VojSčico, Opatje selo, Selca ter še nekoliko drugih vasi in krajev. Litterae Petri Daaduli, coenobii ct abbatiae s. Petri de Rosacis com-niendatoris perpetui, datac ad illustrem ac potentem dominum Leonardum Goritiae ac Tyroüs comitem anno 1496. (C^oernig, Das Land Görz und Gradišča, str. 485, 486): „Reperio, illustrissime domine, in quodam antiquo privilegio, confecto anno domini 1060 per feJicis rccordationis rcverendissimum dominum Udalricum patri-ardiam AquiJejenscm filium iilustrissimi domini Maynardi con?itis Goritiae, mona-sterium ipsum Rosaccnse sub regulo beati Benedict! fundatum exstitisse ac tempore Geroldi primi abbatis eidem monasterio praefectl per inanus piae memoriae do-mini Marquardi etiam Goritiae comitis centum quadraginta mansis fuisse donatum. Constat quoque ex alio privilegio anno 1075 ab eodem reverendissimo domino patriarcha multa ulia bona stabilia boni practii et valoris eidem monasterio data et concessa fuisse. Ex alio praeterca simlli privilegio anno Domini 1085 liquido patet quod per reverendissimum dominum Voldoricum patriardiam germanum illustris domini comitis Hcinrici Goritiae, qui ambo fuerunt 'filii d. Marquardi ante-dicti facta fuit confirmatio omnium jurium et jurisdictionum, praedicto monasterio conccssorum cum nova etiam donatione plebis de Brazzano cum capellis filialibus eidem annexis ac decimis el quartesiis illi spectantibus; item cum concessione ecclesiae S. Johannis Corm. et montis de Brazzano et aliorum montium, similiter et ecclesiae S. Ändreae extra muros Justinopoiitanae civitatis cum campis, vineis et possessionibus ipsi ccdesiae annexis, quae fuerunt de suo patrimonio. Pari etiam modo liquet praelibatum reverendissimum dominum Voldoricum patriardiam Aquilejensem eidem monasterio donasse decem mansos in villa de Olcis ct in villa de Pasegliano cum vineis et silvis quas ejusdem genitor ipsi ante eum omni > Oleis je na Furlanskem severozahodno od Rožaca. « Pasegliano je vas na Furlanskem. » BraCan je severozahodno od Kormina. __^___St. 585.____^ suo jure ex pia dcvotione dcderat. Constat insupcr quod illustris dominus Hcin-ricus Goritiae comes dcdit et donavit supra scripto monasterio contratam dc Pletio cum omnibus adjacentibus montibus alpibus et pertinentiis, quorum montiiim nnes sive termini versus Tarvisiam et plagam septentrionalem extenduntur usque ad dominium reverendissimi domini episcopi Bambergensis, versus autcm plagam orientalem usque ad dominium serenissimi domini Maximiliani invictissimi Romanorum regis, versus vero Tulminum et plagam australem usque ad dominium civitatis Kustriae et versus plagam occidentalem usque ad ditionem illustrissi-morum dominorum ducum Venetlarum cum infra scriptis ruribus, villis et locis, videlicet: Sedula, Boriana major, Boriana minor, Potalch, Creda, Melisca, Idrisca, Livisca; |u^cr Tulminum: Idria, Livina; ii^ vaüe Runzinae: Runzina, Modrussa, Descla. Obersel, Podogor, Lucenidia, Mossä^sanctoque Laurentio; jn Collibus: Sancto Martino, Cosana, Culsca, Cormons, Mcdea, Versa, Romans, Villessio, Co-ronzadi, Butaria, Locunz, cum uno etiam manso ultra flumen Wipaci sub castro Dorinbergo et alüs nonnutlis locis, mansis et praediis. Simili etiam modo per successionem liaereditatis juris dominorum ducum Carinthiae per illustres dominos Maynardum, Marquardum et Henricum Goritiae comites eorumque successores praefatae abbatiae Rosacens; data, collata et donata fuerunt in partibus Carsiae rura seu villae inferius descriptae scilicet Česana, /Siriadia,/Merzana ./Panna. küt^ta Maria sub castro Cesanae,ganeta Crux, j^daiadrä",7Pobracilidia,/Codina, iScopa,/Šcopuladi, Gabraviz,,Wscavitz,,^Qriano,/Vösiza,/flll?acclia et/Seiazadi et nbnnulia alia'Höria, villas et loca." ' Vitae patriardiarum Äquilejensium auctore Änt. Bellono (Muratori. Rer. Ital. Script., XVI, ^0): „Odalricus patre Meynardo Goritiae comite antistes flquilejensis creatus est. .. Is anno . . . supra millcslmum religione percitus, Ro-sacii monasterium basilicamque in honorem beati Petri extruxit, abbate Geroldo constituto sub regula sancti Bencdicti, multisque collatis donis ac proventibus additis ex agro Oiearum fundis decern, quos patrio more mansos vocamus, ex agro Paseliani a Prato quibusdam aliis. Äccesserunt iis ex Meynardi patiis ejus liberalitate fundi centum quinquaginta, adjecta ab Henrico ejus fratre Brazani plebe cum capellis, ßliabus, decimis et quartesiis ac basilica sancti Johannis Cor« moni cum nonnullis montibus nec non basilica sancti findreac cum quibusdam fundis ex agro Justinopolitano. Addidit Henricus fundos ex agro Plecii cum montibus adjacentibus. ex agris Sedulae, utriusque Borianae majoris et minoris, Pot-taldii, Credae, Melischae, Livvischae supra Tulminum, Idriae, Livlniae, vallis Ron-cinae, Modrussae, Ideslae, Oberscli, Podegeri, Lucinidiae, Mossae, Sancti Laurentii in Collibus, Sancti Martini, Cossani, Culschae, Cormoni, Medtae, Versae, Romansi, Viglessi, Inceranzachi, Buttaviae, Locarizzi et fundo uno trans flumen Vipaci sub oppido Dorimbergi. Oblati sunt et a Meynardo, Marquardo et Henrico aliisque Goritianis comitibus fundi in Carsis ex agris Cesanae, Seriadiae, Merzanae, Danae, Sanctae Mariae sub oppido Cesanae, Sanctae Crucis, Udalachae, Dobraulidiae, Codinae, Sropae, Scopuladii, Gabravizi, Piscavizzi, Goriansi, Vosizae, filbareüae et Selzachi et quamplurimi alii. Monasterium Rosacii liberalitate comitum Gori' tianorum ne dicam profusione tam opulentum redditur.»" ^ Zgorsj navedena zgodovinska vira sta iz 15. in 16. stoletja in že zarad tega ne zaslužita posebnega upoštevanja. Razen tega imata mnogo neresničnih in neverjetnih trditev. Ker se je na podlagi teh virov marsikaj pisalo o goriških grofih, kar ne odgovarja resnici, se mi zdi potrebno, da o njiju nekoliko Izpregovorim. V prvem viru se omenjajo letnice 1060, 1075 in lo^. Ker je oglejski patriarh Udalrik I. le leta 1086. nastopil svoje dostojanstvo, ne morejo biti te letnice orave. Prvi opat v Ro2acu je bil Sigewln (gl. St. 377). NaSa dva vira pa navajata nekega Gerolda kot takratnega opata; eden izmed njiju pravi Se celo o njem, da je bil prvi rožaSki opat. 226 _St. 586, 587.___ Št. 386. 1086, meseca aprila. Mejni grof Bcrhtold (II,) iz rodovinc Zähringov je napadel Sent-gailcnski samostan, ker je bil jezen na opata, oziroma patriarha Udal-rlka, kateri se je bil polastil njegove trdnjave, Twiel imenovane K Berh-told je tudi sovražil Udairikovega brata Liutolda, ki je imel takrat v svoji oblasti Karantansko vojvodino, do katere si jc sam (Berhtold) lastil pravico,2 ter drugega brata Henrika, ki je gospodoval po mejni grofiji Istrski.3 Casaum S. GalU continuatio II, c. 7 (MG. SS., II, 159): „Hanc autem invasionem idem mardiio Bertoldus propter hoc maxime pcrpetravit, quia abbas ct patriarha* suam munitionem Twielam, urbanis ipsis sibi furtim tradentibus, ad tempus possedit. Ob hoc etiam in eundem abbatem mardiio maxima invidia exarsit, quia suus frater Luitoldus aliqua sui iuris, ut sibi visum est, scilicet du-catum Carinthle, concessione regia obtinult, et alter elus frater® mardiiam Istriam sub eadem concessione possedit." Št. 387. 1086, dne 29. aprila. Rezno. Cesar Henrik IV. naznanja, da je v Mainzu^ soglasno z mnogimi knezi, med katerimi je bil tudi karantanski vojvoda Liutold OCe oglejskega patriarha Udalrika ni bil Majnliard, grof goriški, temuCMarkward, sinka-rantaoskega vojvoda Adalberona. Iz nobenega zanesljivega v{ra ni razvidno, da so po Goriškem 2e v 11. stoletju vladali goriški grofje. Prava zgodovina za tisti Cas ne pozna goriških grofov Majnharda, Markwarda in Henrika, pač pa je znano, da je Gorica takrat spadala pod Furlansko grofijo (št. 200). ^ Odkod so pa prišla ta imena v zgoraj navedena vira? Kakor se kaže. je prvotni sestavljalec teh virov vede!, da je oglejski patriarh Udatrik. ki je bil iz rodovine Eppensteincev, imel očeta, kateremu je bilo Markward ime, ter brata, ki se je zval Henrik. Za časa oglejskih patriarhov Rabengerja in Sigeharda je bil neki Markward odvetnik Oglejske cerkve, za časa patriarha Udalrika pa tega brat Henrik. Ker so bili v poznejših stoletjih goriški grofje navadno tudi odvetniki Oglejske cerkve, si je sestavljalec teh notic najbr^e mislil, dn so bili že v ti. stoletju oglejski odvetniki tudi goriški grofje, in tako je odvetnika Markwardn in Henrika naredil za goriška groia. Tema dvema je doda! Se Majnharda. ki je brez dvoma plod njegove domišljije. Kar se tiče odvetnika Henrika in pa goriških grofov, primerjaj tudi dotiCno opazko pod št. 393. Zgoraj omenjena vira nam naštevata celo vrsto vasi po Tolminskem, Kanalskem. Furlanskem. po Brdih in pa na Krasu, katere je bajč Rožaški samostan dobil za časa oglejskega patri' arha Udalrika I. Po mojih mislih je sestavljalec teh notic pobral imena dotičnih vasi iz poznejših listin Rožaški samostan je po omenjenih vaseh imvl pač mnogo posestev proti koncu ne pa proti koncu U. stoletja. Ako Peter Dandulus v svojem pismu omenja rimskega kralja Maksimilijana ali pa, ako trdi, da bolška zemlja meji proti zahodu ob btrneško oblast, se je kaj takega moglo zapisati leta I406., ne pa za časa oglejskega patriarha Udalrika I. > Grad Twiel je bil v Hegauu na Svabskem. Hegauskl okraj je zaludno od Boden-skega jezera. ^ Ta Berhtold je bil sin enakoimenovanega karantanskega vojvoda, kateri je bil pa leta 1077. odstavljen. Karantansko vojvodino je nato dobil zgoraj omenjeni Liutold. * Opat Udalrik je ime! več bratov. Liutold je bil vojvoda karantanski, Henrik mejni grof istrski, Eberhard opat v Ottenbeurnu, Swiger pa opat v FOssena. * Besede «abbas et patriardia" kažejo, da se je to zgodilo Se le takrat, ko je opat Udalrik 2e postal oglejski patriarh. Zasir.an datiranja glej Meyer v. Knonau, jahrbtlcher, iV. 120, op. 31. ' Ta »alter eius frater" je bil brez dvomn Henrik. Vprašanje je. kdaj je dobi! Istro v svojo oblast. Leta 1077. je kralj podelil to deželo oglejskemu patriarhu SIgehardu (št. 333) ter najbrže pripustil, da jo je obdržal tudi patriarh Henrik. Mogoče je. da je Eppensteinovec Henrik dobil Istro po smrti patriarha Henrika leta 1084. (Gl. Wahnsdiaffe, Das Herzoythuni Kärnten, str. 70.) ® To se je zgodilo na sinodi v Mainzu konec aprila leta lOW. (Cfr. Meyer v. Knonau, Jahr-bOcher, IV. S2 in 5^0.) St. 387. 388. 389. 227 [„cum assensu ... duds Uudaldi"], določil, da naj se Praška in Olo-muška škofija združita. „Datum f/I. kalendas Maii, anno ab incarnationeDominiMLXXXVI,, indictione VI!!., anno auf em domini Heinrici regni quidem XXXII, imperii vero III. Actum Ratispone" (Prepis iz 12. stoletja v Monakovem. — Stumpf-Brentano, Acta imperii, p. 79, St. 76.] Najbržc leta 1086.1 Adalberon, brat Otokarjcv, prednik štajerskih mejnih grofov, je bil od solnograškega nadškofa izobčen, ker je na dan sv. Treh kraljev okoli Brež ropal in požigal Da bi bil zopet sprejet v cerkev, je odstopil svoja posestva v Eichdorfu2, Hauzenbidilu 3 in Ardningu'* nadškofu, kateri jih je nafo podelil Ädmontskemu samostanu. Vita Gcbchardi ardiicp. ct succ,. c. 2 (MG. SS., XI, 36): »Ottakarus quoque niardiio,^ proavus marchionis O. de Stiere, intuitu dilectionis ipsius Deo digni ardiiepiscopi et pro salute animae suae tradit villam Eichdorf eidem Bd~ muntensi monasterio. Hdilbero etiam germanus eiusdem raarchionis, qui diutinam cum fratre guerram habuit, pro absolutione banni et multiniodis iniuriis coenobio in persecutione Heinrici IV imperatoris illatis tradidit per manus itidem archi" presulis super altare sancti Blasii villas duas Ädarnidi cum omnibus suis perti-nentils et predium Huzenpuhel.** Codex trad. mon. Ädmont., IV, 105 (Zahn, Urkundenbuch des H. Steiermark, I, 99): „Ädalbero frater Otagrii, proavus mardiionis de Stire predas et in-cendia in Epiphania domini apud Friesacum faciens ab episcopo Gebharde ex-communicatus est, cui pro absolutione banni dedit Äididorf, H^inpudiH et Krnich quae statim monasterio tradidit."/«wSU^-^W.-^, fk&J^ M, l, ^t'fHJ, Št. 389. Nepristno.6 1088, dnc 19. julija. Lorch. Pasovski škof Altman zamenja z Otokarjem, mejnim grofom štir-skim [„cum inlusfri mardiione Stirie Otakkerio"J, nekatera posestva. Otokar prepusti Pasovski cerkvi neka posestva med Hausruckwaldom in Donavo, katera je nekdaj od pasovskega škofa Piligrima dobil v fevd njegov oče, mejni grof Otokar, ki je v Rimu umrl, in katera je prej imel v svoji posesti Ärnulf, grof v Welsu in Lambadiu, njun (obeh Otokarjev) sorodnik. [„Hec omnia predictus mardiio atque pater ejus * Zastran letnice gl. Zahn, Urkb., I, Od, op. s. * Eididorf je pri Knitteifeidu na Staj«rsk«m. » Hauzcnbidicl je pri Knittelfeidu. * Ärdning je pri Hdmontu na Štajerskem. B Necrol Seonense in Necrol. Admuntense (MG. Necrol.. 11. 222 in 293) stavita smrt tega mejnega grofa na 20. dan meseca marca. » Da jc ta listina nepristna, trdi med drugimi Krones (Verfassung .und Vcrwa«ung der Mark und des H. Steier, str. 5). - Glej tudi Krones, Die Markgrafen von Steier. str. 42 in 43, op. 4. 20* OtakkeruSy qui Rome obiit, dudum ante efatem nostram a Pilgrimo Pataifiensi episcopo in benefichim susceperat et ea ab Arnalfo magni-fico comite de Welsa atqae de Lambadiha ipsorum consanguineo ad eos fiierant devoluta atqae possessa"] Zato pa odstopi pasovski škof mejnemu grofu Otokarju cerkev v Dietachu in njena posestva poleg Aniže. o Med pričami je tudi omenjen „VIricus Aquileiensis". „Data apud Lauriacum anno dominice incarnationis MLXXXVIII., XIIIL kalendas Augusti, anno pontificatus nostri XXIIIL, indictione XI" [Izvirna listina v Gleinku. — Hansiz. Germ, sacra, I, 279. — Kurz, Beiträge zur Gesch. des Landes ob der Enns, IH, 294. — Hormayr, Ärdiiv f. Geographie. VI (1815), m. — Mon. Boica, XXIX»>, i^ii. — Urkundenbuch des Undes ob der Enns, II, 117, St. 82] Št. 390. 1089, dne 13. oktobra. Treviso. Karantanski vojvoda Liutold {„domnus Liutaldo dux*'} prisodi na sodnem zboru v mestu Trevisu padovanskemu škofu Mi-lonu neka posestva v vaseh, Braganze in Valie S. Donato imenovanih.» „Signum f manu suprascripto domnus Liutaldo dux qui hoc Signum crucis feci." „Anno ab incarnacione domini nostri Jeshu Christi millesimo octua-gesimo nono, tercio decimo die mensis Octuber., indictione duodecimo" [Izvirna listina v Kapitelskem arhivu v Padovi. — Gloria, Codice dipl. Padovano. I, 322, št. 298.] 1090, dne 12. maja. Takrat je umrl karantanski vojvoda Liutold. Nekoliko pred svojo smrtjo je odstranil svojo zakonito soprogo ter si z dovoljenjem protipapeža Wiberta izbral drugo."! Kot zvest pristaš cesarja Henrika IV. je bil iz cerkve izobčen. Neverjetno je, da je postal vladarju nezvest ter se sam hotel polastiti krone. Bernoldi Chronic, ad a. 1090 (MG. SS., V. 450): „Ex parle autem excom-municatorum Luitoldus dux Carinthiorum inopinata morte praeripitur, cum nuper« rime contra fas et ius repudiate propria uxore, aliam superinduxcrit, Guiberto quidem heresiardia hoc ei concedente." Walrammus, De unitate eccicsiae conservanda, lib. II (MG. Libelli de lite, II, 263): „Eodcm etiam anno (1090) defunctus est Luidolfus dux Caren-tinorum, cum et ipse appeteret regnum contra imperatorem Heinridium."^ ^ Braganze in ValU S. Donato sfa dve vasi na vicentinski zemlji. 9 Walrammovo poročilo; da se }e hotel vojvoda Liutold polastiti vladarstva ter odstraniti cesarja Henrika, je neverjetno. To je posebno poudarjal Wahnsdiaffe (Das Herzogthum Kärnten, Str. 72 in 73). Tudi nekateri drugi so Istih misli, tako Ankershofen (Handb. der Gesdi. d. H. K9rnten, H, 770) in Jaksdi (Mon. hist. due. Car., Iii, Idi). Zadnji dvomi tudi o tem, da bi bil Liutold odstranil svojo pravo ženo ter se poroCil z drugo. Vendar nimamo nobenega razloga, da bi Bernoidu ne verjeli, kar nam poro Ca. Ann. Äugustani ad a. 1090 (MG. SS.. III, 133): .Liutoifus dux Karintea-norum obiit." Änn. Hildesheim, ad a. 1090 (MG. SS., III, 106): „Liudoifus dux et Bcr-tolfus dux, filius Roudolfi, obierunt." Rnn. Hosenveldens., c. 34 (MG. SS., XVI, 101): „Ludolfus dux obüt." Necrologium s. Lamberti ad id. Maii = 12. maj. (MG. Necrol., 11,325): „Livtoldus dux." Št. 392. 1090, dne 15. ali pa 16. junija. Takrat je umrl prvi krški škof Gunther. Chronicon Gurccnse, c. 1 (MG. SS., XXIII, 8): «Hnno ab incarnatione Domini 1088., 16. Ka). Julii Gebhardus archiepiscopus ultimum dicm ciausit. Eodem die revolutis duobus annis Guntherus Gurcensis episcopus obilt. Hunc iiic Gebhardus Guntherum fecit episcopum anno 1072. Hie Guntherus sedit annis 18, quorum 16 sub domino Gebharde rexit ecclesiam,. . Necrologium s. Budberti Salisburg. (H) ad 17. kal. Jul. (MG. Necrol., II, 143): „Guntheri primus Gurcensis ep." Nccrologium Ädmuntense ad 17. kal. Jul. (A\G. Necrol., II, 298): «Gun-tlierus ep." Necrologium Ossiacense ad 17. kal. Jul. (MG. Necrol., II, 445): Guntherus ep." Št. 393. Najbrže leta 1090.i Henrik, odvetnik Oglejske cerkve^, je soglasno s Purdiardom, ki je bil takrat postavljen za oglejskega odvetnika, odstopil odvetniško sodstvo po vsem imetju Oglejske cerkve patriarhu Udalriku in njegovi cerkvi tako, da naj odslej nikdar noben odvetnik ondi ne razsoja, pač pa naj imajo to pravico za večne čase bratje (kanoniki), ki tam služijo Bogu. Odvetnik Henrik je to storil v korist svoje duše in duše svoje soproge Liutgarde. Zato naj pa oglejski prošt do njegove smrti vsako leto na vseh svetnikov dan preskrbi kanonikom dobro pojedino ter pogosti sto revežev. Po njegovi (Henrikovi) smrti naj se to godi na dan njegove obletnice. Patriarh Udalrik je z veseljem sprejel, kar je njegov brat Henrik prepustil Oglejski cerkvi. Ko so duhovniki in ljudstvo Oglejske cerkve na skupnem zboru vse to odobrili, je patriarh dal to tudi zapisati.3 [„Notum sit,.., qualiter Heinricus sanctae Aqai- 1 To se je najbrže zgodilo ieta lOBO. aH pa kmalu potem; prej ko ne takrat, ko je odvetnik Henrik postal vojvoda karantanski. s Da je bil ksrantanski vojvoda Henrik nekoliko Časa odvetnik Oglejske cerkve, kateri |e daroval en dvor na Brdu pri BlaSkem jezeru na Koroškem ter brodnino pri Vognjem polju L ... aream unam in Carintiiia que Ekke vocatur. quam dux Henricus pro advocacia Aquileiensi potriardie dederat, cum piscatoribus atque omnibus ad eandem curiam pertinentibus et transitum apud Pobenuelt"), je razvidno Iz neke listine oglejskega patriarha Udalrika, ki je bila najbrže leta iil8. spisana. <)aksdi, Mon. hist. due. Car. III. i!>i, 495 k letu lOtM).) ' Cerkveni knezi so imeli svoje odvetnike, ki so jim varovali njih imetje ter jim Sli na roko, kjerkoli je bilo potreba. OdvetniK |e bil branitelj (defensor), varuh (tutor) in oskrbnik (pro- 250_St. 595. lejensis eccksiae ... advocatus ... ejusdem s. ecclesiae jiistitiam reco-gnovit atque ... consentiente et collaadante necnon et eamdem sententiam confirmante Purdiardo eodem die advocato constitutoy placitum advocatiae super omnibus bonis praefatae Aquilejensis ecclesiae attinentibus cum omnibus districtis, usibus et perfinentiis integerrime in manu domini et catholici patriardtae Vodalrici, eidem sanctae Aquilegensi ecclesiae tra-didit, ita ut nullus advocatus amodo et usque in sempiternum ibi pla-citet, sed fratres digne et religiose atque devote Deo jugiter servientes perpetuo et inviolabili jure habeant.. . Qui venerabilis pafriardia gaudens super hiSy quae ex justa et bona voluntate praedicti fratris sui Heinrici advocati ad laudem et gloriam sanctissimae Aquilegensis ecclesiae fie-bant, accepta in se potestate communi conventu Ubito consensu et vo-laatate cleri et papalc ejasdem sanctae ecclesiae fldellum scrlptls com-misit"! „Hi sunt testes: Purdiardus frater^ Purdiardi advocati et filius ejus Purdiardus, Heinricus de Guriza'^ Vvillelmus, Memos, Valdo, Andreas, Rantolphus et filii e/us, Fridericus, Astaldus, Marcuardus fraier Andreae. Ego Vodalricus patriardia manu propria subscripsi" „Fridericus de Tengile, Atzo, Otto de Pisuic, Dietricus vicedominus^ Bertoldus et fraier ejus Wernerius, Vdalricus, Hermenardus, lohannes, Adalbertus, comes Wofiscalcus" (Izvirna listina v Kapitciskem arhivu v Vidmu. — Transsumpfc \z neke listine, izdane dne 10. maja leta 1206. — Ughelli. Italia sacra, V, 68. — Rubeis, Mon. ecd. Hquil.. col. 599, 600. — Ta ngl v Ardiiv f. Kunde östcrr. Geschiditsqu., XU, 179, op. 203. - Jaksch, Mon. hist. due. Car., Ill, 214, St. 532.] curator) kakega Skofa aii pa opata. Zastopal ga je v pravnih zadevah, Ce je bito ireba kako posestvo pridobiti, odstopiti, zamenjati itd. VCasi j« pobira! dohodke dotlCne Škofije ali pa opatije Odvetnik je po nekaterih krajih zahteval svoj dele« pri kupčijah, katere so se napravile pod njegovim nadzorstvom, potem svoj de1c2 od dobička pri kovanju novcev ter odškodnino za vojskovanje, katero se je pod njegovim vodstvom vršilo na korist kaki Škofiji ali pa opatiji. Odvetnik je izvrSeval tudi sodstvo. Razsojeval je prepire Škofovih a« pa opatovih pod-loznikov. Kot sodnik je nalagat globe ter dobival se druge sodnijske pristojbine prav tako. kakor grof kot sodnih na kraljevi zemiji. Ce je priSel k sodnijski obravnavi, je zato dobil neko odškodnino. V zgoraj navedenem sluCajo se je oglejski odvetnik Henrik odpovedal pravici, da bi Izvrševal sodstvo po tleh Oglejske patriarhije. Tudi Purdiard, njegov naslednik, ni bil veC sodnik, obdržal je pa vse druge odvetniške pravice in dohodke. Odslej so oglejski kanoniki sodili oglejske podložnike, ob enem pa tudi pobirali razne sodnijske pristojbine. « Namesto »Purdiardus- bi najbrže moralo stati .Pertholdus". Tako se je zval takratni solnograSki protlnadSkof. Cfr. Jaksd). 1. c. op. « Okoli leta 1090. nI bil Henrik Eppensteinski grof goriSki (gl. St. »85, op.X paC pa je živel v tistem času v Gorici neki drug Henrik, ki se nikakor ne sme zamenjati s Henrikom Eppen-steinskim, kajti v tem dokumentu se omenjata oba, oni kot priča, ta pa kot darovalec. Brez dvoma je ta Henrik iz Gorice Ista oseba, katera se navaja pod St. 260, kjer je rečeno, da |e bil Iz jako plemenite rodovlne (,.nobllisstma prosapia ortus-) in da je podedoval razna posestva v Gorici In po drugih sosednjih krajih Furlanske grofije (»talia predia qualia... comitatu Forlulanense loco Goriza aliisque locIs ibidem circumiacentibus prefatus Heinricus hereditario iure ... habuit et possedU-). Okoli leta loio. tedaj Se ni bilo GoriSHe grofije in tedaj tudi ne goriSkih grofov. Gorica je takrat spadala Se pod Furlansko grofijo. Prej omenjeni Henrik iz Gorice je bil po mojih mislih prednik gorlSkih grofov ter morda kak vnuk ali pa sploh sorodnik grofa Werihenta. ki je leta lOOi-od cesarja Otona HI. dobit mnogo posestev po Goriškem (St 2). Primerja) tudi napis na kameniti plošči v Ogleju, o katerem poroča Rubels (Men. ecci. Aquil., col. 556): „Nolum sit omnibus fidelibus Christi, qualiter ego Henricus dux totum placitum advocatiae canonicae hujus ecciesiae pro mea anima et Luicardae uxoris meae sanctae Mariae et fratribus his coram clericis et laicis collaudante et confirmante domino Vbdolrico patriardia fratre meo dederim, videlicet eo tenore, ut semper in festivitate omnium sanctorum optimum servicium canonicis his in vita mea a praeposito eorum fideliter administretur et C pauperes pascantur; post mortem v^ro meam in meo anniversario totum istud supradictum adimpleatur." Št. 394. Med letom 1090. in 1106. Nepravi solnograški nadškof Perhtold' postavi za krškega škofa Perhtolda iz Selč, ki je nato vladal od 1090-1106. Vtem času je prepustil nekatera posestva Krške cerkve kot fevde rajnim velikaSem. Karantanskemu vojvodu Henriku je podelil cerkev v Bistrici ^ in pa 150 kmetij, potem en dvor v Brežah in enega v Dirnsteinu2 Svojima bratoma Poponu in Wilhelmu je odstopil 80 kmetij, dvor in cerkev v Selčah^ Vojvodu Henriku in grofinji Hedvigi je dal 80 vasi in dva dvora v Ptujski marki. Mlajšemu EngelfaertuS je najprej izročil dva Trušenjska gradova, 12 vinogradov in štiri dvore. Ko je nehal biti škof, mu je dal še 12 drugih vinogradov, trg v Brežah ter deset kmetij in en dvor v vasi Midieldorfu^ Nekemu Dietriku je prepustil trideset kmetij in en dvor na Koroškem ter deset kmetij v vasi Vo-hendorfu na Bavarskem, nekemu Regenbertu de Tanna pa dvor s petnajstimi kmetijami. Ministerijalom Krške cerkve je podelil petdeset kmetij, in tako ni škofiji že skoraj nič več ostalo. Prej omenjenemu Poponu je odstopil dvanajst podložnikov, izmed katerih je vsak na leto dajal po osem kunjih kož. Ta Popon si je tudi prisvojil dva mlina in sedemnajst podložnikov rečene cerkve, ne da bi mu bili darovani. Chronicon Gurccnse, c. 2 (MG. SS., XXIII, 8, 9): ,Qui Pertoldus quendam alium Perhtoldum de Celsadi oriundum Gurcensi ecclesie intrusit episcopum; et hie totum dilapidavit episcopatum. Sedit annis 16. Hec sunt allodia quibus sub nomine beneficiorum nudatam se gemit Gurcensis ecclesia ab eo: ecclesia in loco qui dicitur Wztridi cum 150 mansis duci ... et ad hoc Fresaci curtis una, altera Dernsteine. Poppo cum fratre suo Willehelmo 80 mansos eiusdem possidet Gurcensis ecclesie et curtim unam et ecclesiam in eodem edificatam predio. In Mardiia episcopus duci et commetisse 80 villas et duas curtes concessit. Idem episcopus iuniori Engelberto duas urbes, Truxinas nomine, dedit et 12 vineas et curtes 1 Wztridi je Bistrica (Feistritz) zahodno od Bre2 na Koroškem. ' Dirnstein je na Štajerskem jugozahodno od Neumarkia. ^ Da sta lu omenjena dvor in cerkev bila v SelCah, glej Jaksdi. Mon. hist. due. Car, I, m, op. * Jaksdi (op. cth, op. 4) misi» na Hedvigo, soprogo grofa Engelberfa I. Iz rodov'me Span-helinov, kl je bila sestra karantanskega vojvoda Henrika. > Grof Engelbert 11. Iz rodovine Spanheimov, nekaj Časa (li07~iiS3} mejni grof istrski, pozneje pa <113-1—1135) vojvoda karantenski- Bil je sin prej omenjene Hedvlge in njenega soproga Engclberta I. » Midieldorf je jugovzhodno od Brc2. et ca die qua ab episcopatu rccessit 12 alias vineas; Friesaccnsc insuper forum cum 10 mansis et unam curtem in villa Midicldorf; Dietrico in Carinthia 30 mansos et curtim unam, et iti Bawarica 10 in villa Vohendorf; Regenberto de Tanna curtim unam cum 15 mansis; ministerialibus eiusdem ecciesie 50 dedit et sie episcopal iuri nichil reiiiatisit. Popponi supra dieto 12 servos dedit quorum unus-quisque 8 marturinas singulis annis dare soiebat. Preterea idem Poppo absque omni traditione 2 molas et 17 servos eiusdem ecciesie sue vendicavit potestati." 1091, okoli 1. maja. Grof Engelbert I. podeli z dovoljenjem svoje soproge Hedvike [„consensu dilecte coniagis sue Hadwige"] in svojih sinovi prvemu (šentpavelskemu) opatu Wecclinu cerkev sv. Pavla2 z vsemi njenimi priteklinami in podložniki, potem v Labodskem okraju [Jn territorio Lauentino"] Sentpavelski dvor [„curiam que dicitur ad sanctum Paulum"] ter zraven ležečo vasico, „Brugga"3 imenovano, z vsemi priteklinami razen lova na bobre [„castorum venatione excepta"]. Na gori južno od St. Pavla mu podari cerkev sv. Lamberta^ z njivami in novinami pri LoschentaluS do Rötelsteinaö onostran reke (Labodnice) pa pristavo Andersdorf?, potem Raglach® Götzendorf^, Rainz*o, Möllbadii*, in pristavo Labodi2 Onostran gore^^ mu podeli posestvo na potem cerkev in pristavo z vinogradi in podložniki v Gorcnjčahis, dalje pristavo v Grebinju^^ in pa Gaberjei^ s podložniki in mejami, ki segajo do Älp, potem Schildbergis sovine v Pustrici'®, Streglje20 z vinogradi in desetinami ter dve kmetiji pri Montferranu.^i Na Furian-skem mu podeli vas Lipnik22 in pa eno kmetijo pod gradom Rtinom23 ^ Glej rodovnik Spanheintov pod SI. 376. « Glej 5t. 366 in 376. > Brugga (Bruck) se ie zval sedanji trg St. Pavel. Ime je dobil po mostu, ki je držal Cez potok Holmico ali ps čez reko Labodnico. * Cerkev sv. Lamberta je bila na gori. ki se dandanes zove Lambrechtsberg ter leži južno od St. Pavla. ^ Losdiental je vas jugovzhodno od St. Pavla. Nad njo se vzdiguje gora s cerkvico sv. Jožefa. kjer je nekdaj stal grad Losdiental. * Rötelstein je neka kmečka hiSa na koncu Los> Mollbadi je pri Ettendorfu jugovzhodno od St. Pavla. " Labod je pri izlivu Labodnice v Dravo. Tu nam je misliti na pogorje, ki se razprostira med St. Pavlom in reko Dravo. " Cala je vas blizu Drave severovzhodno od Svabeka. Tu omenjena cerkev v GorenjCah je Sv. Radegunda blizu Drave nasproti Svabeku. »<» Grebinje (Griffen) je severovzhodno od Vellkovca. « Gaberje (Haberberg) so vas severovzhodno od Grebinja. w .Skiltaren" je morda vas Sdiiidberg severovzhodno od Rude in jugovzhodno od Gaberjev. « Pustrica je vas severno od Grebinja. » Streglje (Strögladi) so vas severovzhodno od Pekrske vasi. " Möns Ferrarius (AVontferran), neki grad južno od Vellkovca blizu Dravskega mostu. « Lipnik je bil na Furlanskem. Morebiti je to sedanji Laipacco od Colloreda proti vzhodu. » »Snb Castro Retln« je svet pod gradom Rtinom (Artegna). ki se nahaja med Tarcentom in Guminom. V Marki onostran (Dravskega) gozda» mu podeli dva vinograda2 onostran Drave vas Ruše3 in pa sosednjo puščavo, RadoHilje*» imenovano, kjer je tudi postavil nekoliko menihov, ki naj bi služili Bog"^- {»•.. monte quoque maridiem versus odposito dedit ecdesiam sancti Lamberti cum agris suis atque novalibus de Losdienial adusque Rotensfein peftinentibus, trans flumen vero stabulariam curtim Entridis-dorf et Reculach et Gezendorf et Rimitz et Molewadi, et stabiUariam curtim Lauentmundi, ultra moritem predium Cela et Gorinsig ecdesiam et curtim stabulariam cum vineis atque mancipiis, stabulariam curtim Griuina et item Griuina cum mancipiis suis ac terminis ad Alpem usque pertinentibus, Skiltaren quoque et Pvsters novate, Strieladi etiam cum vineis et omni decimatione, in monte Ferrario duos mansus, in Foro lulii viliam Lipinik dietam et mansum unum sub castro Retin, in Mar-diia trans silvam vineas duas, ultra Trauum vilam Röste et iieremuni huic contiguam Radimlahc dietam, ubi etiam fratres aliquot Christo militaturos se vivente substituit"} Naštetih je več prič, med njimi tudi „Hainricus ipsius comitis filius, Ludewic Ludewid comitis filius, Weriant de Grez^, Dictricus de Kriwig, ... Frazlau .. ,,Acta sunt hec omnia pascali sollempnitate nuper elapsa circa kalend. Mai., dominice incarnationis anno MXCI., pontiflcatus domini Vrbani apostoUci pape //., regnante Heinrico imperatore III!'* \Cort. \Tad. ^ t. 5 \t. ratete v ^Ti^Va. — VHoma^i^ Archiv f. Geographie. XI (1820), 288. — Hnkershofen, Handb. der Gcscti. des H. Kärnten. IIb, m. St. 56. - Schroll v Fontes rer. flustr., Dipl. XXXIX, 5. -A\G. SS., XV, 1058. — Jaksch, AVon. hist. due. Car., Ill, 193, st. 496.] Št. 396. 1091, dne 5. maja. Bassano.6 Cesar Henrik IV. povrne v navzočnosti oglejskega patriarha Udalrika in drugih knezov („praesentibus regni prindpibus, Ovdalrico patriarcha Aquileiensi.. "I eidistädtskemu škofu Udalriku nekatera posestva v Nordgauu. ' „Data IlL non. Mati anno dominicae incarnationis mili LXXXXL, indictione XI/II., anno autem ordinationis domni Heinrici tercii Roma-norum imperatoris augusti XXXV. regni, imperii vero VII. Actum Bassan" __[I^irna listina v Monakovcm. - Mon. Boica. XXIX0. 214. St. 433.) » Dravski gozd nam je Jskati «ahodno od /Maribora nekoko pri Brezovem. s NcHbaucr Oahresbcrldit der k. k. Staats-Obcrrcalsdiule In Marburg, 1882. str. •) misli, da sta bila ta dva vinograda pri VesternicI zahodno od Maribora. 3 RuSe so V0S na južni strani Drave jugozahodno od Maribora. * Radomlje 50 sedanji Sv. Lovrenc v PušCavi jugozahodno od Maribora. Po potoku Ra-domll ali Radoinl. ki »eCc skozi PuScavo. se je nekdaj tukaj reklo v Radomljah. (Cfc. Skuhala Župnija in božja pot Device Marije v PuSCavl Maribor, issi.) ^ Sedanji Slovenji Gradec na Štajerskem. • Bassano je iu2no od Brescie v Italiji. 1091, dne 23, maja. Cesar Henrik IV. potrdi samostanu sv. Feliksa in Fortunata v Vi-cenzi njegove pravice in posestva. Med navzočimi sta bila tudi oglejski patriarh Udalrik in pa Berntiard, prost oglejske cerkve. ,,Anno dominice inc. millesimo nonagesimo /., indictione XIIIL, hoc actum est X. kaL lunii in Dei nomine felicifer, regni vero domni Henrici serenissimi imperatoris XXXVfIL, imperii autem VIII" [Izvirna listina v Vicenzi. — Ughelli, Italia sacra V, 10^. — Castcllini, Storia dcUa citta di Vicenza, V, 107. — Cfr. Neues Ärchiv der Gesellschaft f. ältere deutsdie Gesdiiditskunde, III, 93.] št. 398. Cesar Henrik IV. je šentgallenskega opata Udalrika povzdignil v oglejskega patriarha * ter mu dovolil, da je tudi opatijo še dalje obdržal. Novega patriarha je posvetil protipapež Wipert (Klement III.). Udalrik je pregovoril cesarja, da je pregnal konstanSkega škofa Gebharda, ki je bil takrat papežev legat in vikar v Nemčiji, ter na njegovo mesto postavil šentgallenskega meniha Arnolda iz Heiligenberga 2. Nato je patriarh hotel s silo pripeljati Ärnolda v Konstanz, a ondotni meščani ga niso sprejeli ter ga prisilili, da se je moral vrniti. Bcrnoldi Chronicon ad a. 1092 (MG. SS., V, 455): „Domnus Oudalricus, qui abbatiam sanctl Galli et Aquileiensem episcopatuni non intrando per ostium obtinult, per quendant monadium sui monasterli Gebehardum Constantiensem episcopum supplantare conatus est, cui investituram eiusdem episcopatus a Hein' rico Impetravit. Set cum eundem supplantatorem ante natalem Domini inthronizare vellet, a Constantiensibus receptus non est, immo non sine contumelia repedare compulsus est." Casus monasterii Petrishusensis, lib. lU. c. 29 (MG. SS., XX, (>56): «De Oudalrico patriardia. Igitur rex Heinricus abbatem monasterü sancti Galli patriarcham apud Aquilegiam constituit et utramque potestatem habere permisit, pro CO quod semper erroribus eius toto annisu favebat. Qu! a Wiperto ordinatus, contra catholicos tyrannidem exercebat. Ea de causa etiam regem instigavit, ut venerabilem Gebehardum Constantiensem episcopum depelleret, et alium pro eo constitueret, eo quod ipse numquam ei vel alicui fautorum suorum ulla ratione communicare voluisset. Erat enim idem Gebehardus tunc temporis legatus et vi-carius apostoUci in Theotonicis partibus. lam dictus ergo Oudalricus, diu cum rege Qonspiratione habita, demum obtulit ei unum de monadils suis nomine Arnoldum,. de Santo Monte ^ progenitum. promittens, ut si ei episcopatum daret, ipse eum absque eius labore intruderet. Itaque cum rex votis eius satisfecisset, ille domum regressus cum magna manu militari Arnoldum Constantiam adduxit, set civibus ad arma concurrentibus et fort'i pertinacia resistent!bus, inacti recesserunt/ • To se je zgodilo Uta 1086. Gl. St * Heiligenberg je severno od Bodenskega jezera na Badenskem. « Id est Heillgeiiberg. St. 399. 1093, dne 12. maja. Pavia. Cesar Henrik IV. podeii vsled prošnje oglejskega patriarha üdal-rika, svojega sorodnika' /„pro petiiione Uodalrici patriardiae, dilecfis-simi consangüinei nostri"], Sentgallenskemu samostanu vas Daugendorf2 in pa zraven Se toliko zemlje, da bode znašalo trideset kmetij, od tistega posestva, katero mu je (cesarju) odstopil karantanski vojvoda Henrik, sin Markwardov. /„.. . de illo scilicet praediOy quod nobis dux Heinricus de Carinthia, filius domini Marquardi, dedit"] „Data est IV, idus Maii anno ab incarnatione domini MLXXXXIIL, indictione /., anno autem domini Heinrici regni eins XXXVIIL, imperii vero sua Villi. Actum Papiae" [Jzvirna listina v St. GaJlenu. — Neugart, Cod. dipl. filem., 11, 38. St. 829. — Wirtcmberg. Urkundenb., I, 299.] Št. 400. 1093, dne 12. maja. Pavia. Rimski cesar Henrik IV. izjavlja, da je za časa rajnkega patriarha Sigeharda zarad njegovega zvestega službovanja in vsied prošenj drugih fevdnikov podeli! Oglejski cerkvi Kranjsko mejno grofijo. Pozneje je po nasvetu nekaterih, slabo mu svctujoCih oseb rečeni cerkvi vzel omenjeno mejno grofijo ter jo prepustil nekemu drugemu.3 Sedaj pa, ko je spoznal, kaj je prav, iz nova podeljuje imenovano mejno grofijo z vsemi tistimi pravicami, katere so imeli on in njegovi predniki, Oglejski cerkvi, oziraje se na zvesto službovanje patriarha Udalrika, svojega fevdnika in jako ljubega sorodnika, ter na posredovanje mnogih svojih, imenoma naštetih fevdnikov. Patriarh Udalrik in njegovi nasledniki smejo rečeno mejno grofijo imeti, obdržati ter ž njo storiti, kar bi « Patriarhova sfara mati Bcatrica, soproga karantenskega vojvoda Adalbcrona. ter ccsarjcva stara mati Gize^a, soproga cesarja Konrada II. sta bili sestri, hCeri Svabskega vojvoda Hermana 11. To sorodstvo je razvidno iz naslednega rodovnika. Herman H., vojvoda švabski, Markward Eppensteinski. t 1003. mejni grof karantanski. Matilda, soproga karant. vojvoda Konrada (lOM-tOlI) Konrad MlaJSi, vojv. karant. 1030-1039 Gizeia. soproga cesarja Konrada II. (1024 - 1039) Kralj Henrik IN. 1039-H»56. Herman {[(, vojvoda Svabski, t 1012 Beatrica Adaiberon, vojv. karaotanski 1012-1035. Markward Adaiberon, 1 1078 Skof bamberSki. sopr. Liutpirga 1053—1057 Kralj Henrik IV. Liutold. Udairik I., Herman, Henrik, 1056-110« vojvoda karant. patr. oglejski Skof pasov. vojv. karant. 1077-1090 1080-1121 t 10S7 1090-11« « Daugendorf je severno od Redlingena na WflrtemberSkcm. " Dobil jo je najbrže Udalrikov brat Henrik, mejni grof istrski, ki ie leta lOOO. postal karantanski vojvoda- (Cfr. Wahnscitaffe, Das Herzogthum Kärnten u. seine Marken, str. 74.) 236 St. m 401. 102. jim bilo zarad koristi svoje cerltve všeč. [„Notum sit omnibus Christi nosirisque fidelibus tam futuris quam praesentibus, qualiter nos tempore Sighardi patriardiae bonae memoriae pro fideli servitio ejus et pro peti-tione aliorum fidelium nostrorum quandam mardiiam nomine Carniolam Aquilejensi ecciesiae ob honorem s. Dei genitricis Mariae sanctique Her-magorae dedimus, postea vero conciiio quorundam non bene nobis con-sulentium eandem mardiiam praedictae ecciesiae subtrahendo abstulimus, alii earn concedentes. Nunc igitur recognoscentes Justitiam ad reconci-liandam nobis s. Dei genitricem Mariam praefatae ecciesiae reddidimus et pro remedio animae nostrae tum pro dilectione et fideli servitio Vo-dalrici patriardiae fidelis nostri et dilectissimi consanguinei, tum ob interventum fidelium nostrorum . . . praedictam mardiiam Aquilejensi ecciesiae ad honorem s. Mariae sanctique Hermagorae in proprium dedimus cum tali jure et justitia, qua earn nos habuimus et antecessores nostri regesve vel imperatores habuenmt ea scilicet ratione, ut praedictus Udalricus patriardia ejusque successores iiberam potestatem habeant possidendi, obtinendi vel quidquid Ulis ad utilitatem ecciesiae placuerit inde faciendi."] „Datum est IV. idus Mail anno ab incarnatione domini MLXXXXHI., indict. L, anno vero domini Henrici regni ejus XXXVIIII., imperii vero IX. Actum Papiae." [Prepis v zbirki „Consultori in iure" v Benetkah 2 dat. „a. regni 29." — Ughelli, Italia sacra, V, 59. — Lßnig, Cod. dipl. Italiae, IV. 1534. - Tangi v flrdiiv f. Kunde österr. Geschqu., XII, 179 2 dat. ,IV. idus Martii". — Schumi, Urk.- u. Reg.-Buch, I. 67, St. 59.] Št. 401. Cesar Henrik IV. podeli oglejskemu patriarhu pravico, da sme svobodno voliti puljske škofe. (Odoricus de Susannis. Thesaurus eccl. flquii., ed. Bianchi, p. 227, št. 536 (reg.).] Št. 402. 1093, v začetku decembra. Ko je solnograški nadškof Tiemon v začetku meseca decembra' posvetil Sentpavelski samostan, je podelil s posredovanjem svojega odvetnika Engelberta ter z dovoljenjem takrat navzočega ljudstva in duhovščine ondotni cerkvi tretji del njemu pripadajočih desetin od treh samostanskih posestev, in sicer v Gorenjčahz, Grebinju3in fln- ' Sentpavelski opat Ulrik 1. nam v tretjem poglavju svojega Cod. trad, pripoveduje, da je grof Engelbert 1. leta 1091. okoli 1. maja podelil razna posestva prvemu opatu Sentpavelskega samostana (gl. £t. 3d5). Nato nadaljuje ,anno dehinc secundo", kar kaže na leto I0tf3. ' Kje so Gorenjce, gl. pod št. 3»ä. > Grebinje je severovzhodno od Velikovce. dersdorfu^ in pa tudi vse desetine od novin, katere je samostan do takrat pridobil. Tudi je podelil opatu in njegovim naslednikom župnijske pravice, katere je imela ondotna cerkev 2 od časov sv. Hartwika sem 3 ter določil, da naj bode pokop na onem kraju popolnoma svoboden. Vse to se je v navzočnosti vseh, ki so se takrat tam zbrali, prečitalo in potrdilo. Nato slede imena prič. V tistem času je Popon, mejni grof istrski-*, podelil Sent-pavelskemu samostanu majhen dvor z vrtovi med obzidjem Oglejskega mesta. Weriant iz (Slovenj eg a) Gradca je podaril dve kmetiji onostran (Dravskega) gozda pri Selnici5. Ludovik, sin Ludovikov, je podelil dve kmetiji in četrti del davkov v Bistrici0 ter določil, da naj bi ljudje rečene cerkve, ki prebivajo po gorah med Vurmatom? in Kamnico^ imeli pravico do paše, lova in vseh drugih koristi. Arnolt in Sitzo sla za dušo svojega nečaka Pcrhtoida podelila dve kmetiji v Plestättenu®. Nato slede priče zadnjih štirih, v istem času storjenih podelitev. Cod. tradit mon. S. Pauli, c. 4: „Änrio dehinc secundo deccmbris mcnsis inicio templi dedicationc sollempniter pcracta concessit eidcm gccIgsic partem quandam decimationis obtentu eiusdem domini nostri advocati sui Eng(eiberti] cum consensu prcsentis tunc plebis ac cleri vir merito beatificandus Tietno sancte luuauensis sedis ardiiepiscopus non longc post Christi niartir fulurus« ea dum-taxat conditione, ut in tribus raonastcrii posscssionibus hoc est Gorinsig. Griuina et flntrichsdorf terciam partem decime que scilicet ad episcopum pertinebat, illi fratres haberent, novalium decimas que intra episcopii terminos iam tunc adeptus esset, idem locus in perpetuum obtineret. Regimen quoque plebis a tempore sancti Hardwici ad eandem ^cclesiam pertlnentis abbati ciusque successorlbus concessit, sepulturam loci omnimodis liberam esse decrcvit. Que res in omnium, qui tunc ibi confluxere, perlata noticiam cunctorum ipsius procerum et ascriptorum est testium corroborata presidio: Poppo gener comitis," Cholo sororis episcopi filius, Chüno, Scröt, Ludwich Ludwici filius, flrnolt, Kdilman, Reintadi, Pcrhtolt de Vodienberdi, Manegolt, Otto, Brün et Raben cum conpluribus aliis." « Andersdorf je vas severovzhodno od St. PavJa. ' Cerkev, o kateri se tu govori, je bila cerkev sv. Egidiia ter ie stala, kakor se Cita v neki listin! z dne 6. decembra 1240. .in ipso monasterio", v nekem drugem viru pa »in medio atrio intra muros monasteril". Leta 1018. jo {e dal opat Hieronim podreti, ker je 2e biia v iako slabem stanu. Cfr. Schroil, Urkundenbuch, str. o, op. 3 Nadškof Hartwik je vladal od leta 99i.-io23. < Popon, mejni grof istrski, je bii zet grofa Engelberta I., ustanovitelja Sentpavelskega samostana. Imel je namreC njegovo hCer Richardo za 2eno. (Gl. rodovnik pod St. 370) Da je bil Popon res mejni grof istrski, nam dokazujejo Se drugi viri. tako Historia Welforum Weingart., C 15. (MG. SS.. XXI, -ittS): i>... Sopiiia antea cuidam de Carinthia copuleta ... genuit Poponem marchionem". Glej tudi Necrologium Sti. Pauii (Archiv f. Kärnten, X, 42) ad III. non. Jan. (ssS. jan.): .Benefactor Poppo marchio Histriensis." ^ Selnica je zahodno od Maribora blizu Drave. ^ Bistrica je zahodno od Maribora blizu Selnice na levem bregu reke Drave. ' Vurmat se zovejo gorovje, potok in vas zahodno od Selnice ter severno od reke Drave. " Kamnica se imenujeta vas in potok blizu Maribora. 9 Plestfitten je vas jugozahodno od St. Pavla blizu Laboda. Solnograskega nadSkofa Tiemona so leta iioi. dne 28. septembra, ko se je iz Palestine vračal, pri Korazaimu mohamedanci umorili. " Sc. Engelberti, fundatoris monasterii Sti. Pauli. Ibid. C. 5: „Tunc temporis ctiam prcfatus Poppo Histriensis mardiio dcdit scpcdicto loco unum curtilc cum hortis suis intra muros Kquilcgie urbis, Weriant de Gröz duos mansus trans silvam aput Cclnitz, Ludwich Ludwici filius duas hobas et quartam partem vcctigalium in Vöstriz et, ut homines ecclesie qui eadem bona incolunt, communionem habcant in saltu adiacente a torrente Vdmunt dicto usque ad torrentem Gömnitz pascendo, venando et omni utilitate. Item Arnolt et Sitzo tradiderunt duos mansus in Plösteten sitas pro anima Perhtoldi nepotis sui. Harum mi donationum insimul factarum testes sunt hiir En-gelbertus comes, Poppo marciiio, Weriant, Arnolt, Purdiart, Petrus, Heroit, Marquart, Rüthart, Herman et alii multi." [Cod. trad, S. Pauli, c. 4 in 5 iz začetka 13. stoletja v St. Pavlu. - {Hör-mayr) Archiv f. Geogr., X (1819), str. 112, St. 9; str. 103, št. 7; XI (1820), str. 289, St. 87. - Änkershofen, Handb. der Gescfi. d. H. Kärnten, 68, St. 5 in 6. - MG. SS., XV, 1059. — Schrol!, Urkundenb. v. St. Paul, str. 8 in 9 (Fontes rer. Äustr., Dipl., XXXIX). - Schumi. Urk.- u. Reg.-Bucii, I, 69. št. 61; 70, St. 62. - jaksch, Mon. hist. due. Car., Ill, 194, St. 498.]- i^duJloM- sUJc^. I, d. fi^fj' mi Št. 403. 1093, meseca decembra.^ Takrat je soinograški nadškof Tiemon posvetil Scntpavelski samostan v Labodski dolini. Äuctar. Garst, ad a. 1102 (MG. SS.. IX, 568): .Monasterium sancti Pauli ad Lavint est dedicatum." Ännal. Ädmunt, ad. a. 1102 (MG. SS., IX, 577): „Monasterium sancti Pauli ad Lavent est dedicatum." Ännal. s. Rudbcrti Sallsburg. ad a. 1101 (MG. SS., IX. 774): „Monasterium Lavendense dedicatur." 1094. Treviso. Pogodba, katero je rimski cesar Henrik IV. sklenil z beneškim doždom Vitalom Faletrom in katera naj bi na eni strani vezala Benečane in njih podložnike, na drugi pa njih sosede (cesarjeve podložnike). Med beneškimi podaniki so med drugimi omenjeni „Gradenses", med cesarjevimi pa „Foroiulienses" in pa „Histrienses".^ „Anno dominice incarnaiionis millesimo nonagesimo IUI, indicti-one III., regnanfe Henrico Romanoram imperatore augusto qtiadrage-simo IL, imperante autem XII. Actum est Tarvisii." (Liber blancus iz srede 14. stoletja v Državnem arhivu v Benetkah. — Stumpf-Brentano, Rcta imperii, str. 85—88, St. 79.) 1094. št. 405. Cesar Henrik IV. iz nova potrdi oglejskemu patriarhu Puljsko škofijo. [Odoricus de Susannis, Tiiesaurus eccl. Aquil., ed. Biandii, p. 227, št. 559 (reg.).] > soinograski nadškof Tiemon je posvetil Scntpavelski samostan leta I09X, kar je razvidno iz St. m. Letnica im že zato ne more biti prava, iter se /e Tiemon 2e ieta liOJ. napravil v Palestino. odkoder se potem n\ več vrnil. 3 Zastran vsebine te pogodbe primerjaj Gr. II. St. 124, 259, Ud in ttg. St. 406. 1095, med 21. marcem in 9. avgustom.^ Neki menih omenja v svoji pesmi, katero je leta 1095. zložil, med tistimi cerkvami, ki so se ločile od Rimske stolice, tudi diecezo ob Timavi. Monachi exuUs S. Laurentii opusculnm (MG. Libelli de lite, III, 655): „Scissam diocesin Timavi vir suus hinc tenet, hinc adulter." Št. 407. 1096, dne 1. aprila. Takrat je umrl grof Engelbert L iz rodovine Spanheimov, ustanovitelj Sentpavelskega samostana v Labodski dolini, sprejemši nekoliko prej meniško obleko. Cod. tradit. mon S. Pauli, c. 6 (Schroll v Fontes rer. Äustriac., Dipl., XXXIX, 10): „Duo dehinc anni et IUI menses effluxerant^ et plus ille sacri fun-dator cenobii hora preventus extrema diu desideratum monachicum cepit indumentum sicque mira del bonitate dementer eum preveniente clementius subse-quente vitam gloriosam termino gloriosiore conclusit." NccroU fraternit. canon. Seccov. ad kal. flpril. (Frölich, Dipl. sacra due. Styriae, II, 365): pEngelbertus fundator S. Pauli in Lavent." Nccrol. S. Lamberti ad ka). Äpril. (Fontes rer. Äustr. Dipi., XXIX, 83) nEngilbertus comes." Nccrol. Bosac. ad kal. flpriJ. (Archiv f. Kärnten, XIX, 9): „Comcs EngeJ-pertus." Nccrol. S. Pauli ad non. Äprii. = 5. apr. (Archiv f. Kärnten, X, 53): «Obiit Engelbertus comes de Spanheim dux Carinthiae^, fundator monast. S. Pauli, in quo sepelitur; habet anniversarium solenne.^ St. 408. Med letom 1096. in 1105.4 Sinovi starejšega grofa Engelberta (I.), in sicer Hartwik, prošt Solno-graške cerkve,5 Sigfrid, Bernhard in Henrik6 dovrše ustanovitev svojega očeta ter podele k temu, kar je že njih rajnki oče [„beate me-morie pater"] odstopil Sentpavelskemu samostanu, ko ga je utemeljil, nekatere dele svoje dedščine. Vsak izmed njih si je od darovanih posestev izgovoril užitek do svoje smrti. * Zastran datiranja glej Wattenbacli. Deutschlands Geschichtsqueilen, II (6. Aufl.). str. m. < Dve leti in Stiri mesece potem, odkar je bila šentpavelska cerkev posvečena. Ker se je to zgodilo v začetku decembra leta 1093.. je tedaj grof Engelbert umrl meseca aprila teta looo. > Engelbert 1. ni bil vojvoda karantanskl, pac pa njegova sinova Henrik In Engelbert. « Leta 109C. In sicer dne l. aprila je umrl starejSI grof Engelbert (gl. 5t. -«7), leta 1105. je pa njegov sin Hartwik postal rezenski škof. Med tem (asom so se zgoraj naStete daritve zvršile. > Ta Hartwik je leta 1103. meseca septembra postal rezenski Skof. Vendar ni resnično, da je bil prej prošt Solnograške cerkve. (Cfr. Jaksch. Mon. hist. due. Car., HI, 210. St. 523.) * Glej rodovnik Spanheimov pod št. 376. I. Najprej podeli grof Bernhard očetu Wccilonu in njegovemu odvetniku, mejnemu grofu Engelbertu*, v navzočnosti svoje matere in mnogih drugih oseb v Marki onostran Drave svoje posestvo Raz-vanje2 to je pristavo na tej (severni) strani potoka in ostalo polovico ondotnega kraja, potem pa tudi Kurjo vas^ z vsemi priteklinami. K tem naj se doda še toliko, da bo sto kmetij, in sicer ne po obsežnosti njiv, pač pa po številu dvorov in prebivalcev. f„... in Marcfiia frans fluvium Drawam"* hoc sui iuris predium Razwei id est stabalariam curt im ex hac parte torrentis cum reliqua medietate oppidi adiacentis nec non et viilam Hünoldisdorf cum omnibus ad hec rite pertinentibus .. . post-modum etiam his addendum, donee C habe compleantur non ad quan-titatem dimensionis agrorum sed pro namero curtilium atgue degentium in vitla virorum"] Naštetih je več prič. IL Ravno tega dne podeli Benicho^, ministerijal grofa Bernharda, Sentpavelskemu samostanu dve kmetiji od svojega posestva v Raben-steinu [„Ramestein"]^, katero mu je njegov gospod iz fevda premenil v pravo lastnino. Po njegovi (Benichovi) smrti naj samostan brez kakega ugovora dobi omenjeni ,kmetiji. III. Pozneje podari Hartwik pod istim pogojem rečenemu samostanu svoj dvor in cerkev v Marki, in sicer v Kamnici^ s posestvi, podložniki, njivami, vinogradi in drugimi stvarmi, katere je podedoval na isti strani reke« [„Conseguenter et dominus Hartwicus tradidit item in Marchia predicto tenore curtem itlam et ecciesiam ad Gamniz cum prediis atque mancipiis, agris et vineis cunctisque ex ea parte ripe flu-minis hereditaria iure sibi succedentibus"J Naštetih je več prič. IV. Tudi grof Henrik podari Sentpavelskemu samostanu del svoje dedščine, in sicer dvor in cerkev v Cakavi^, potem kraj Cakavo ter štiri vasice, namreč dve Go milici „Meginwartstetin" 12 in „Goz-zier"i3 z vsemi priteklinami. /„. .. curtim illam et ecciesiam ad Saccah nec non et oppidum Saccah cum aliis IUI villulis hoc est Gomilnitz et item Gomilniz, Meginwartstetin et Gozzier"] — Naštetih je več prič. » Engelbert }c med Ictom iloi. in tl08. postal mejni grof istrski. (Cfr- Jaksch, Mon.. II!. St. 510. in m.) « Razvanjc so južno od Maribora. Skozi Ra2vanje teCc RazvanjskI potok. ® Kurja vas (nem. HüiinersdorO je pri St. Lovrencu v PuSCavi na Štajerskem. * Ako tu Citamo ,in Marchia trans fluvium Oravvam". nam je misliti na Ptujsko marko, ki se je razprostirala severno in južno od Drave. Besede .trans fluvium Drawam" natančneje doloCajo lego dotičnih krajev. ® MogoCe, da se /e njegovo ime pravilno glasilo Benko. « Rabenstein je južno od St. Pavla v Labodski dolini. ' Kamnica je vas severozahodno od Maribora na severni strani Drave. * To je na severni strani reke Drave. » Sedaj St. Janez v Cakavi (St. Johann im Saggautal) severno od Arveža na Štajerskem. Sedanja vas Čakava (Saggau) severno od Arveza. " Gomilica rCamlitz) je blizu Ernoža na Štajerskem. " «Meginwartstetin- se je zval neki kraj blizu sedanje Lipnice na Štajerskem. »Gozzier" je bil tudi najbrže blizu sedanje Lipnice. V. Na isti način podeli grof Sigfrid samostanu pristavo Allersdorf! [,^tabiilariam curtlm Adilhartsdorf"] z vsemi pravicami do posestev in podložnikov, izvzete so le ženice tkaiice [„exceptis solis tex-irine mulierculis"]. Tudi odstopi samostanu v Marki dva kraja, namreč Duplek^ in DolgoSe^ z vsemi priteklinami. fjn Mardiia quoque duo oppida Tiibilnik et Legindorf cum omnibus ad hec rite pertinentibus"] VI. Dalje podeli grof Bernhard kraj Rad vi no** in vas Studence 5, na drugi strani reke (Drave) pa Štiri vinograde s podložniki, med katerimi sta bila Adilhard in njegov brat s soprogama in otroki. Obe te dve daritvi sta se isti dan zvršili. {„Rursum Bernh(Qrdus) comes tradidit oppidum Radewan et villam Brunne cunctaque his iure succe-dentin ultra fluvium quoque IIU vineas cum famulis possessas nomi-natim autem Adilhardum et fratrem eius cum uxoribus ac filiis omni-busque ad sq rife pertinent(ibus). He donationes una die ambe facte... sunt"] — Naštetih je več prič. VII. Neki drug plemenitaš, Gunthart z imenom, podeli vsied prizadevanja gospoda B(ernharda) Šentpavclskemu samostanu svoja posestva pri S t Lipšu6 f,,apud sanctum Philippum"] na ta način, da naj jih po njegovi smrti brez ugovora dobi omenjeni samostan. — Naštetih jc več prič. Datum manjka. [Cod. tradit. S, Pauli, c. 21 iz začetka 13. stoletja v St. Pavlu. — {Hor-mayr) Archiv f. Geographie, XI (1820). 305, št. 95. — flnkcrshofcn, Handb. der Gesch. d. H. Kärnten, IP, 105, St. 57»-— Schroll v Fontes rer. flustr., Dipl., XXXIX, 26 k letu .vor 1105". — Zahn, Urkundenb. d. H. Steiermark, 1.103, St. 89 k letu 1100". — Jaksch. Mon. hist. due. Car,, III. 197. št 500.] Št. 409. 1096, konec julija.? En oddelek križarjev pod vodstvom grofa Emidiona se je hotel polastiti Mošonja na Ogrskem, a je bil odbit. Emidion in nekateri drugi njegovih ljudi so se nato vrnili domov, nekateri pa so bežali proti Karan ta ni j i in proti Italiji. Albertus Äquensis, Historia HicrosolHmitaoa, lib. 1, c. 29 (Bongars, Gesta Dei per Francos, I): „Emicho et quidam suorum via qua venerunt reditum fugiendo tenuerunt; Thomas, Clareboldus et plures suorum versus Carinthiam et Itaiiam fuga eiapsi sunt." 1 Allersdorf )e vas severno od St. Pavla v Labodski dolini. s Duplek (Täubling) je na levem bregu Drave med Mariborom in Ptujem. * DolgoSe (Lendorf) so na desnem bregu Drave nasproti Duplekii. ' Radvina je vas jugozahodno od Maribora. * Studenci so zahodno od Maribora. » St Upi (St. Philippen) je poleg Krke na Koroškem blizu Št. Janža na MostiCu. ' Križarji so zaceii v sredi meseca junija oblegati mesto MoJonj. Ko so se Sest tednov zastonj trudili, so se odstrani]}, kar se je brez dvoma zgodilo proti koncu meseca julija. 21 212 $1,110,411,412. Št. 410. 1096, dne 4. avgusta. Videm. Ivan, sin rajnkega Rantoifa, ki je izjavil, da živi po svojem rimskem pravu [„ego quidem Johannes quondam Rantolfi, qui professus sum meo nomine in mea lege vivere Romana"], podeli na korist svoje duše in duše svojih staršev cerkvi Marije Device v Ogleju svoje imetje z vsemi priteklinami vNigrinjanu'. To imetje, katero je deloma podedoval po svojem očetu Rantolfu in svoji materi, deloma si ga tudi drugače pridobil, se nahaja v Istrski marki v kraju Nigri-njanu, in sicer v ondotnem gradu in tudi zunaj njega, [„quae esse vi-dentur positae infra mardiiam Istriae in praedicto loco de Nigrignano tam infra castrum, quamque deforis castri."] Od današnjega dneva naj imajo oglejski patriarh Udalrik [„Wodelricus"} in njegovi nasledniki pravico do tega imetja. Navedenih je nekoliko prič. „Anno dominicae incarnationis millesimo nonagesimo sexto, quarto die Augusti, indictione quarta ... Actum infra castrum Utini." [Rubeis, Mon. eccl. ftquil., col. 548. — Cfr. Odorici Thesaurus eccl. flquil., ed. Bianchi, str. 227, St. 538.] Št. 411. 1096, morebiti meseca avgusta. Rajmund, grof toulouški, in Ädemar, škof lepuyski^, sta se udeležila prve križarske vojne ter se s svojimi četami napotila s Francoskega čez Lombardijo in Furlanijo mimo Ogleja v Istro, nato pa odtod čez Dalmacijo v Palestino. Willelmi Tgrii archlepiscopl Historiae lib. II, c. 17 (Bongars, Gesta < Dei, 1, 660): „. .. transcursaque Lombardia per earn regionetn, quae Forum Julii Ci^i^t^ Jju appellatur, iuxta flquUeam transeuntes in Istriara, Jude tandem in Dalmatiam descenderunt." ^-iMt-^ fa/tlu I, <, ^Jl <11-. St. 412. 1096, V drugi polovici leta.^ Verona. Henrik vojvoda karantanski [„Henricus Carinthiorum dux"], postavi opatijo sv. Lamberta, ki se nahaja v Solnograški škofiji in Breški grofiji na karantanskih tleh {„in comitatu Friesadi in loco et /undo qui dicitur Carinthi"] in katero je že njegov oče (Markward) začel zidati na svoji podedovani zemlji, a je zarad smrti ni mogel dovršiti, v navzočnosti rimskega cesarja Henrika pod varstvo rimskega papeža Voj- ^ HNigrignanum" se je zval grad nad Mirno med Tarom in Vižinado na zemlji sedanje KaSteiirske občine. Sedaj so fam samo razvaline. * Lc Puu mesto ob goienj^ Lowi na FtancosUcm. ' Zaslran datlranja glej Mcaer v. Knonau, JahrbOclicr, IV, 474, op. 14. « Misliti nam je tu na protipapeža Klementa ni. Ker |e papež Gregor VII. umrl leta I085., Udairik pa Sele leta 108C. postal patriarh, je bi ta najbrže od Gregorja VII. izobCen, ko je bil Se Sentgallenski opat. * VogliCe (nem. Winklern). Po KoroSkem je veC krajev tega imena. Tako sc zove neka vas blizu Vrbe. > /AorebUt so to GlobaCe blizu PodkloStra. Jaksch misli na Klatzenberg pri Himmelbergu. « VaSinje (nem. Wallersberg) so v GrebinjskI obcini in v Velikovškem okraju. pa dati toliko novcev, za kolikor bi se med seboj pogodili. Äko bi opat zahteval, morajo tudi z (oglejskim) patriarhom iti na vojno; opatu pa morajo služiti v omenjenem kraju (na Vašinjah) in zunaj njega. Ako bi po smrti gospe Berhte ali pa njenega sina Rothera hotel dobiti rečeni fevd tega najstarejši zakoniti brat, sin Weriendov f„filius scilicet Uveriendi"], naj odrajta deset mark srebra ali pa kaj drugega, kar bi bilo toliko vredno. Fevd naj potem pod naštetimi pogoji obdrži, a brez upanja, da bi ga mogel zapustiti dedičem. Med pričami je na prvem mestu omenjen „Uvolfrat comes".' „Anno dominicf incarnaüonis millesimo LXXIL, indict. IUI., residente domno et catholico Ödalrico patriarcha (in) Aquilegiensi sede XI. pontificätus sui anno." (Izvirna listina v arhivu grofa Wilczeka na Dunaju. — Ärdiiv f. österr. Gesdi., VII, 208. — Jaks C h, Mon. hist. due. Car., III, 199, St. 501-1 Št. 415. Med letom 1096. in 1102. Po smrti grofa Engelberta I. iz rodovine Spanheimov2 je njegov brat Harfwik, nadškof devinski, podelil Šentpavelskemu samostanu dragocene cerkvene posode, svetilke, mašno obleko in knjige. Tudi je dal iz Spanheima prenesti v rečeni samostan kosti svoje matere Richarde ter jih pokopati zraven trupla njenega soproga Sigefrida. Ta je bil rojen v gradu Spanheimu [„Sigfridi natale solum Spänheimmense fuerat ca-strum"J. Ko se je vračal iz Jeruzalema, je na Bolgarskem umrl.s Richards je poskrbela, da so truplo spravili v Labodsko dolino, kjer je bila njena domovina [„Ridtkarl Lauentinis oriunda extitit oris"!. Pozneje je Ridiarda šla na božjo pot k Sv. Jakobu Ko se je odtod vračala v domovino, je umrla v Spanheimu ter bila tu tudi pokopana. Nadškof Hartwik je podelil samostanu dvajset kmetij, in sicer pristavo v Stadlingu® [„stabulariam curtim Stadilaren"], vas Pidiling® in goro Weinberg' [„villain Puhelern montemque Winsperdi"/. Med pričami se tudi omenjajo: „Herman comes frater episcopi et E(ngelbertus), Sigfrit et Pernhart et Hainrich nepotes sui".® [Cod. trad. S. Pauli, c. 7 iz začetka 13. stoletja v St. Pavlu. — (Hormai)r) Archiv f. Geographie, XI (1820), str. 290. — Schroll, Urkundenbudi v. St. Paul (Fontes rer. flnstr., Dipl., XXXIX, 10). - AlG. SS., XV, 1060. - Jaksch, Mon. hist. du^Car., lil, 196, št. 499.1 ' Tu se prvikrat omenja trebenjski grof Wolfrad. ' Umrl je dne i. aprila leta ii>9ii. (Gl. St. lot.) ® MogoCe je, da je umrl leta loM. * St. Jage di Compostella na severozahodnem Španskem » Stadling je severozahodno od St. Pavla. • Pichliiig je severno od St. Pavla. ' Weinberg je vzhodno od St. Pavla. > Gl. rodovnik pod St. 376. .nn-, , .. St- 1097, poletje. Bavarski vojvoda Weif (IV.) se je napotil v Lombardijo, da bi se polastil dedščine svojega očeta, mejnega grofa Azzona (II.), ki je nekoliko prej umrl. A postavila sta se mu nasproti njegova polubrata, ki sta bila sina rečenega mejnega grofa, a od druge matere». Vojvoda Weif je bil zato prisiljen, da se je obrnil do karantanskega vojvoda Henrika in njegovega brata, takratnega oglejskega patriarha. Ta dva sta mu pomagala, da je dobil večino svoje dedščine.2 Bernoldi Chronicon ad a. 1097 (MG. SS., V, 465): „Interim dux Wclfo Baioariae Longobardiam profcctus est ad possidendam hereditatem patris sui flzzonis mardiionis, qui nuper dcfunctus est; set filii eiusdem marrfiionis de alia coniuge praedicto duel totis viribus resistcre. Unde idem dux adiutorium Heinrici ducis Carentani, et fratris eius Aquileiensis patriardiae coactus asciscere, fratres suos hostilitcr invasit; sicque hereditatem patris de manibus eorum ex magna parte sibi vendicavit." Št. 417. Med letom 1098. in 1000. Perhtold iz Moosburga^, nadškof solnograški, katerega je cesar postavil, je dne 6. decembra leta 1097. pri Saaldorfu premagal svojega nasprotnika, solnograškega nadškofa Thiemona-*. Ta je nato zapustil svoje stolno mesto ter se čez Ture napravil na Koroško. Tu so ga ujeli grof Udalrik, pristaš cesarjeve stranke, potem njegova brata Star-chand in Werigand^ ter Popon, grof v Selčah^ Thiemon je bil baje pet let ujet 7 ter je moral v tem času prestati mnogo nadlog. Istodobno so nadškofovi sovražniki pet let (?) oblegali njegovo mesto BrežeS Ker « Druga soproga mejnega grofa Azzona 11. se jc zvala Garscnda, njena sinova pa Hugon in Kulkon. ' Henrik, vojvoda karantanskl, |e bil ob enem tudi mejni grof veronski. Kot upravitelj Ve-ronske marke je lahko pomagal bavarskemu vojvodu Welfu, ki je hotel dobiti dedšCtno po svojem oCeiu, mejnem grofu Azzonu, Cigar posestva so se nahajala v mestu Esteju in njegovi okolici. KeCeno mesto ie2i jugovzhodno od Verone. » Moosburg je na Bavarskem poleg Isara med Freisingom in Landshutoni. Ta Perhtold je imel obSirna posestva po Bavarskem, Avstrijskem, KoroSkcm in Furlanskem. Njegov brat Purchard je posta! odvetnik Oglejske cerkve, ko je prejSnji odvetnik Henrik Eppcnsleinovec leta m\0. dobil vojvodino Karantensko. (Gl. št. 393.) * Bitka pri Saaldorfu je bila dne 6. decembra leta too7. (Glej MG. SS., XI, 5«, op. II.) Saaldorf je Severozahodno od Solnograda 2e na bavarskih tleh. 4 Brez dvoma sla rOudalricus comes- (v Passio Thiemonis) in pa -marchio" (v Vita Chun-radi) ena in ista oseba. V neki listini koroškega vojvoda Henrika z dne 7. januarja leta tm. stoji: «Stardiant mardiio de Sone et frater eius Odalrich." <2ahn, Urkb., 1, no.) Iz rodovine savinjskih mejnih grofov so nam za ta Cas znani trije bratje, namreC ..mardiio Oudalricus", potem .Stardiant mardiio de Sone" in pa »Werigandus*. ^ Kar se tiCe grofov .de Celsadi", glej tudi št. 394. ' Ni dvomiti, da je bil nad&kof Thiemon leta 1098. ujet. Leta noi. je bil že na svobodi, ker se je v tem letu v dru2bi z bavarskim vojvodom Welfom še celo udeležil križarske vojne. Pisatelj. ki govori o petletnem ujetništvu, je nekoliko pretiraval. * Mi moramo za tisti cas razločevati dvojne Breže. Solnograški nadškofje so imeli svoj grad na Petersbergu, na katerem se še dandanes nahaja več razvalin. .Spodaj pod gradom na levi strani Motnice je stala vas Breže. katero je grofinja Hema prepustila ženskemu samostanu na Krki ter jo je pozneje dobila v last Krška škofija. se mesto ni hotelo podati, so pred mestno obzidje pripeljali nadškofa, privezali ga k metalnemu stroju, mangon imenovanemu, da bi rekli, ako bi bil ubit, da ga niso sami usmrtili, temuč meščani. Ti so pa v pravem času spoznali svojega pastirja. Nato so pa oblegovalci dali nadškofu na izbiro, da naj odstopi mesto Bre2e ter napravi konec obleganju, ali mu pa pomore njegove ujete sorodnike. Nadškof odgovori nato: „Stvari, za katere se gre, so lastnina Solnograške cerkve in sv. Ruperta; sprejel sem jih, da jih začasno varujem in zvesto oskrbujem. Ne morem jih prepustiti drugim zato, da bi rešil svoje slabotno življenje ali pa življenje svojih sorodnikov. Moje življenje mi ni dražje kakor zvestoba." Nato sta bila oba sorodnika po nedolžnem obglavljena, kar je nadškofu povzročilo veliko žalost. Rekel je oblego-valcem, namreč grofu Udalriku in njegovima bratoma' [„dixitque oh-sidionis principibus, Oudalrico scilicet comiti, quem ante latis comme-moravimus, cum germanis suis duobus"]: „Ker brez vzroka ubijate pravične in neomadeževane ljudi samo zato, ker branijo cerkev, bo-dete na zemlji prekleti in pred Gospodom se ne otresete svojega greha. Nesrečno in žalostno bodete odslej živeli, dokler ne pridejo vaše nevredne duše v peklenski večni ogenj." Pisatelj dostavlja, da se je še v njegovih dneh obče govorilo, da niso bili ti hudobni grofje potem nikdar več srečni; njih neslavno življenje je bilo polno nezgod, njih smrt pa težka. Nadškofov! sovražniki in njih pristaši so bili v raznih bitkah premagani. Grofje so pozneje nadškofa prepeljali v neko drugo utrjeno mesto {„a comitibus autem sanctus episcopus post haec in aliam municionem translatus"] ter ga v varstvo izročili nekemu vojaku, pri katerem je moral prestati hude in dolgotrajne nadloge. Mnogo časa je že preteklo, odkar je bil ujet; a vendar niso mogli upogniti njegovega duha. To je pa zjezilo cesarjevo stranko, ki je sklenila, da ga je treba z mečem umoriti. Njegov dosedanji stražnik je želel, da bi najeli kakega drugega moža, kateri naj ga umori. Ko je nato k škofu prišel nov vojak, mu je povedal, zakaj je prišel. Skof odgovori brez strahu: „Gospodova volja naj se zgodi!" Nato je vstal, izmolil vero, potem pokleknil ter položil svoj vrat na tnalo. Rabelj je stopil bliže ter z vsemi močmi mahnil z mečem; vendar ni mogel presekati svetega tilnika, kakor da bi bil železen ali pa kamenit. Samo površna koža je dobila črti podobno tanko brazgotino, katera se mu je poznala tudi še pozneje ter se ni hotela več zarasti. Rabelj je mislil, da je slabo udaril, ter je hotel vdrugič skrbnejše in močnejše mahniti. Visoko je vzdignil svoj meč, da bi ga globokejše zasadil v vrat. Ker pa ni pazil na tram nad svojo glavo — bilo je namreč v sobi — je zadel obenj z veliko močjo ter vsied tega prelomil svoj meč na več delov. Iz tega je nadškof spoznal, ' Ta dva brata sta bila savinjski mejni grof Starcliand in njegov brat Wcrigand. __St. _ ___ _ _247 da še ni prišla njegova ura. Rabelj je nato pobožnega nadškofa prosi! odpuščanja ter ga tudi dobil ... Žalostna usoda nadškofa Thiemona je marsikaterega pretresla. Nekateri bi mu bili radi pomagali, a niso mogli; nekateri se pa niso upali. Na zadnje ga je rešil neki menih, kateremu je bilo Konrad ime. Nabral je med svojimi sorodniki in znanci 40 talentov, podkupil s to vsoto stražnika ter odpeljal nadškofa. Ta se takrat zarad varnosti ni napotil v svojo deželo, temuč na Svabsko h konstanškeniu nadškofu Gebhardu. Eno leto pozneje (leta 1101.) se je pridružil križarski vojski, ki je šla v Palestino. Ko se je nadškof osvobodil svoje ječe, je božja kazen zadela njegove preganjalce. Dva zgoraj navedena brata sta bila najmogočnejša gospoda po vsej Karantaniji in nihče sc jima ni mogel protiviti. Ko je pa prišel grof Pernhard (iz rodovine Spanheimov) z malo četo v Ka-rantanijo, sta bila popolnoma potolčena in uničena ter sta izgubila vso svojo prejšnjo moč. Popon (iz Selč) je pa dobil jako hud protin, kateri ga je mučil mnogo let. Vsako noč jc s scanjem zmočil sebe in svojo ženo; vsako jutro je moral vsled smradu premeniti obleko. Včasi se je tudi zbudil iz spanja, postal besen ter hotel zadaviti svojo ženo. Vita Chunradi arcfaiep., c. 7 (MG. SS., XI, 67): „Victus itaque catholicus et per omnia in sanctitatc insignis episcopus (sc. Thimo), occulto sed niuiquani iniusto iudicio Dei, mox sicut accepimus Salzpurgensem civitatcm transiens, potu sibi ministrato, Tururn transivit, ibique a quibusdam principibus captus est, mar-chionc videlicet, et Stardiando ct fratre eius Werigando nec non ct comite de Ceisadi Poppone. Verum postquam ardiicpiscopus de hac captivitatc libcratus est, ultio divina istos ita percussit, ut cum duo illi fratres tota Karinthia poten-tissima dominatione potirentur, nullius mortajis hominis contradictionem habentcs, subito per comitem Pernhardum, qui cum paucissimis militibus Karinthiam intravit, funditus contriti sunt et ad nidiilum redact), omni pristina potentia perdita. Poppo quoque validissinia paralysi percussus est, in tantum ut cum muitis annis vixisset, non dubitaretur ... et singulis noctibus lotio se et uxorem suam perfundens, mane semper propter foetorem mutare vestes compulsus sit, ac nonnunquam expergefactus de somno, versus in rabiem, uxorem suam iugulare voluerit. flrdii-episcopus vero sicut diximus liberatus, post expeditionem lerosolimitanam ducis Gotefrldi lerosolimam contendens, a paganis captus et regi Babylonico presen-tatus, post multos agones gloriosa passione occubuit." Passio Tbiemonis ardiiepiscopi, c.S (MG. SS.. XI, 56): „... Non multo post cum per Thaurum niontem in Karinthiam iter legeret, ecce Oudalricus conies partium cesaris, dum vult malam virtutem secula futura narrare, ausus est manum sacrilegam mittere in diristum Domini, et in ipso monte nil minus suspicantem circumvenit dominum suum et cepit. Nullum genus erumpnarum quod turpe, quod miserum esset, in ea captivitate per quinquennium expertus non est. De quibus omnibus singillatim si parem disserere, incertum habeo piget magis an pudct. Nam et maximus locorum episcopio subiacentium, scilicet Krisacensis, uti cum ipso antistite vel deierelur funditus vel in fiscum publicum redigeretur, quinquennali obsidione temptatus est atque vexatus . .(Nato opisuje neznani pisatelj na dolgo in Široko, kaj je moral nadSkof Thicmon pretrpeti pred Brežani (c- 8. 1. c. p. 56), potem v ječi, kjer so ga hoteli umoriti (c. 9. p. 57) in kako je bil rešen (c. 10. p. 58). 218 St. 418, 419. Pred letom 1099.i Udalrik, grof pasovski, da svojo edino hčer Uto za ženo grofu Engelbertu II. iz rodovinc Spanlieimov. Iz tega zakona so se rodili Udalrik, vojvoda karantanski ,2 Engelbert, mejni grof istrski, Hartwik II., škof rezenski,3 Rapoto, grof ortenburški, in Henrik, škof troyesski. Fundatio monasterii Baumburgensis (MG. SS., XV. 1061): .....comes Üdalricus de Pactavia ... šolam filiam generalis nomine Ütam Eingelperto duci de Chraieburc eam desponsavit. Cui duci nati sunt per earn quatuor filii: Bern-hardus* dux Char/iithie, Eingelpertus marchio Ystrie, Hartwicus postea Ratis-ponensis episcopus et comes Rapoto de Chregeburc."® Ex Vita Salomae et Judith (MG. SS., XV, 847): „Udalrici comitis .. . filiam ... Engilbertus dux Istrie coniugem habens eos qui nunc supersunt Ortem-burgenses coraites preclaros, preclarus avus profudlt." Št. 419. 1099, dne 26. marca. Lateran. Papež Urban II. zagotavlja svoje posebno varstvo šentpavelskemu opatu Wezilonu [„venerabili filio Weziloni abbati monasterii sancti Pauli quod situm est in provincia Carinthia"] in njegovemu samostanu, čigar ustanovitelji, namreč devinski nadškof Hartwik 6, grof Engelberl (I.), njegova soproga Hedvika in njuni sinovi [„Hartwicus Magedeburgensis ecclesie ardiiepiscopus, Engelbertus comes, Hadewic coniunx eius et filii eorum"! so ga (samostan) priporočili sv. Petru. Potem določi, da naj posestva, katera samostan že itna ali jih pa Se dobi, ostanejo v oblasti opata in njegovih naslednikov; nobenemu ni dovoljeno, da bi se jih polastil. Ako bi umrl sedanji opat ali pa kateri izmed njegovih naslednikov, naj na njegovo mesto stopi le tisti, katerega bi izvolili vsi bratje ali pa vsaj modrejši izmed njih. Pravico, posvečevati oltarje, cerkve, menihe, krizmo in sveto olje ter izvrševati druga škofovska opravila, imajo solnograški nadškofje, v katerih škofiji je samostan. Ako bi solno-graški nadškofje ne živeli v soglasju z Rimsko stolico, ali pa, ako ne bi hoteli brezplačno izvrševati naštetih opravil, se sme samostan zastran posvečevanja obrniti do kakega drugega katoliškega škofa ali pa do Rimske stolice. Vsak, kdor ni izobčen, si lahko izbere svoje pokopališče v Si. Pavlu. Papež pravi, da postavlja za odvetnika ali protek-torja Šentpavelskemu samostanu jako hrabrega grofa Engelberte (11.)'', ■ Udalrik, grof pasovski, ic umrl rocscca aprila leta 1089. (Cfr. Frutoifi (Ekkchardl) Chro-nicon, MC. SS., VI, 210, 218.) ■ Udalrik je bil od leta lisii. do 1114. vojvoda karantanski. ' Rezenski skof Hartwik II. je vladal od näS—IIM. ' Pravzaprav .Udalricus". » Sin Henrik je lu izpuSCen. ' Harlwik je bil brat grofa Engelberla Iz rodovlne Spanheimov. Gl. rodovnik pod St. 376 ' Grof Engelbert II. je bil od leta nzj.-ii-is. karantanski vojvoda. sina starejšega grofa Engeiberta [„advocatum vobis sive protectorem constitaimus Engilbertum senioris comitis Engilberti filium egregie stren-nuitaiis comitem"]. Po njegovi smrti naj dobi to mesto njegov najboljši dedič, ako bo koristil samostanu ter izvrševal očetovska volila. V nasprotnem slučaju naj pa opat izbere po nasvetu samostanskih bratov pripravnega protektorja, kateri bi, ne hlepeč po dobičku, opravljal svojo službo. Papež določi, da naj samostan zase obdrži desetine od novin in tistih stvari, katere je dobil od nadškofa Thiemona^ Noben papež, škof. cesar, kralj, vojvoda, grof ali opat ne sme brez dovoljenja mo-drejših bratov dati samostanskih posestev v fevd ali pa prodati. Za podelitev teh pravic naj samostan vsako leto v Lateranski palači plača po en ziat bizancij. y,Datum Laterani... VII. kalend. April., indictione VIL, anno domi-nicf incarnationis MC.y pontificatus aufem domni Vrbani secundi pape XW^ [Izvirna listina v St. Pavlu na KoroSkem, — Hormayr, Ärdiiv f. Geographie, XI (1820), str. 303, St. 90. — Jaksch, Mon. hist. due. Carinthiac, III, 204, št.508.] - KeA- c^m^-^h^^^ r/- št. 420. Hrvatsko kraljestvo je na zapadu segalo do Ka rant a ni je. Thomae arcfaidiacooi Historia Salonitana, c. 13 (Monum- ad hist. Slavor. merid., XXVI, 39, 40): „Habebant namquc (sc. reges Dalmatic et Chroatie) ex suc-cessione sue originis patrum et proavorum dominium regni Dalmatie et Chroatie. Istaque fuerunt rcgni eorum confinia: ... ab occidente Carinthia . . * SoInograSkI nadškof Thkmon je vladal od leta looo.-tioi. < Ta listina ni bila spisana leta iioo (A\C), temuC leta 1009.. kar je razvidno iz Indikclje. Ker te papež Urban II. umrl dne 20. julija leta 1099., ni raogoče, da bi bila listina izdana Se le leta 1100. Imenik krajev in oseb. Aachen (Aquisgranum), 79». (I, 11.)^ rada, 77. — Njegovi sinovi, 93. — Njegov Aba, gl. Abo. sin Markward, 102, 113. — Kjeg^ov sin Abo (Aba, Ouban), kralj ogrski (1041 do Adalberon, 102, 113. — Njegova brata 1044). 119. Heberdus in Ernestus, 102. — iNjegov Acaselis, neki kraj najbrže v Oltri pri odvetnik ali valpot grof WeceÜn, 75. — Kopru, 267. Njegova vojvodina, 94. — Njegova marka, Acilin, sin podložnika Adalberona, živeC 94. — Njegova posestva, 94. — Njegov okoli 1060. leta, 161. grob v Geisenfeidu, 102. (U.) Adaelbero, gl. Adalberon. Adalberon (Adafbero« Adalpero, Adilbero), Adalbero, gl. Adalberon. mejni grof v Karantanski marki (ok. 1086), Adalberon (illustris prosapiae clericus 24-1, 388. — Njegova grofija (comitatus), Adalbero nomine), sin karantanskega 244. — Njegov brat Otokar, 388. vojvoda Adalberona ter od leta 1053. do Adalberon (Adalbero comes, Adalpero co- 1057. $kof bamberški, 102,113. — Njegov I mes), grof iz rodovine Ebersbergov brat Markward, 102, 113. ' (t 1045), 85, 194, 221. - Njegova so-AdalberonII.,Skofmetzski(984—1005),12.| proga Richlinda, 85. — Njegova sestra Adalberon, Skof brixenski (1006-1016),28.' Wilpurga, 221. — Njegov nečak Udalrik, Adalberon, Škof wiirzburški (1045-1085), mejni grof kranjski, 194. — Njegova ne- 295, 317, 322, 325. čakinja Hademuda, 221. Adalberon (Adalbero, Adalpero, Adal- Adalberon (Adelper), ministerijal Oglejske perio, Adelpevro, Adelbero, Adaelbero,' cerkve okoli 1074. leta, 284. Aedelbero, Albero, Adelbertus qui Azo Adalberon (Adelbero), ministerijal fride- vocatur), iz prva mejni grof v Karan- rika de Carinthia okoli 1060. leta, 199. tanski marki (in provincia Karinthia et Adalberon (Adalpero), neka priča okoli in comitatu Adelberonis), pozneje od 1010. leta, 11. 1012—1035 pa vojvoda karantanski (dux Adalberon (Adalpero), priča aH pa priče, Carentani, dux de Carinthia, dux Carin- katere se med letom 1050. in 1097. več- tanorum, dux Carantanorum), 24, 30, krat omenjajo v Kranjski gori, na Dov- 33, 37, 41, 75, 77, 79, 80, 81, 93, 94, 95, jem in v Selu pri Bledu, 145, 164, 165, 96, 102, 113. - Gospodoval je tudi po 232,300,305,308,310,311,312,314,378. Istri (dux Histriae, dux Carentani et Hy> Adalberon (Adalpero), podložnik minisfe- striae, dux Histrianorum sive Carinta- rijala Ozija okoli 1060. leta, 161. — Nje- norum), 59, 93. — Bil je tudi mejni grof gova sinova Acilin in Nitbard, 161. v Veronski marki (dux istius marchie in Adalbert, nadškof hamburški (1043—1072), comitatu Veronense, dux istius marchie 230. Carentanorum), 33, 37. - Bil jc meče- Adalbert, škof wormSki (1070-1107), 282, noseč (spatarius) takratnega cesarja Kon- 317, 322. ' Arabsko Število zaznamuie odstavek, v katerem se omenja dotiCna oseba ali pa dotiCni kraj. * Rimski stevHi 1 in II kažeta, da se dotiCno Ime nahaja tudi v imeniku krajev in oseb prvega ali pa drugega zvezka. Adalbert, mejni gfrof avstrijski (i0l8 do 1055), 94. Adalbert, mejni grof v Italiji (ok. 1082), 354. Adalbert (Adalpertus), fevdnik kralja Henrika !V. okoli 1066. leta, 250. Adalbert (Adalbertus, Adalpertus), odvetnik brixenskega Škofa Altwinä okoli 1060. leta, 177, 178. Adalbert (Adalpreht), priče, katere se med letom 1050. in 1090. večkrat omenjajo v Kamenu in PodkloStru na KoroSkem ter v Kranjski gori in Preddvoru na Kranj» skem, 145, 175, 177, 178, 233, 261. 311, 316, 374. Adalbert (Adalbertus), neka priča okoli 1090. leta, 393. Adalbert (Adalpreht), freisinški podloŽnlk okoli leta 1030. v Lindu na Štajerskem, 19. Adallrid, svoboden posestnik okoli 1080. leta v Sebenjah na Gorenjskem, 306. --Njegova sinova Ivan in Preslav, 306. AdaUrid (Adalurit, Adelurit), neka priča okoli 1070. leta v Kranjski gori, 236, 237. Adalger fAdalgero, Adalgerius. Adelgerus), škof tržaSki (1031, 1039. 1072), 86, 103, 267; (Istricensis episcopus), 134. — Njegovi nasledniki, 103. — Njegova duhovnika Remedij in Ivan, 267. Adalger (.\dalgerus), arhidijakon Oglejske cerkve (a. 1027), 74. Adalgerius, gl. Adalger. Adalgero, gl. Adalger. Adalhajda (Ada(heida), mati cesarja Konrada 11., 58. — Njen soprog Henrik, 58. Adalhalm, neka priča okoli 1070. in 1080. leta v Kranjski gori, 235, 311. Adalhalm (Adelhatm), freisinški podložnik okoli 1030. leta v Scheiflingu na Štajerskem, 19. Adalhard, neka priča okoli 10B5. ieta v Podkloštru, 374. Adalhard (Adilhard), neki podložnik okoli i:00. leta pri Dravi blizu Maribora, 408. — Njegova soproga, 408. — Njegovi otroci, 408. — Njegov brat, 408. Adalheida, gl. Adalhajda. Adalman (Adilman), neka priča 1093. leta, 402. Adalperio, gi. Adalberon. Adalpero, gl. Adalberon. 'Adalpertus, gl. Adalbert. ' Adalpreht, gl. Adalbert ' Adalpurch, neki podložnik v Krški dolini na Koroškem, 126. Adalram (Adalrammus), fevdnik kralja Henrika lil., 127. Adalsuint, freisinški podložnik okoli 1030. leta v Scheifiingu na Štajerskem, 19. Adalurit, gl. Adalfrid, .Vdal wart, gl. A d al wart. Adalwart (Adalwart, Adalvvart), neka priča okoli 1080. leta v Selu blizu Bleda in v Kranjski gori, 300, 305, 306, 307. Adalwart (Adehvart), neka priča okoli • 1100. najbrže na KoroSkem, 383. .Adam, neka priča slovenske narodnosti ■ okoli 1010. ieta, II. Adarnich, gl. Ardning. Adelarium, gl. Ovaro. Adegliacco (Edilach), vas severno od Vidma na Furlanskem, 124. Adelbero, gl. Adalberon. Adelbertus, gl. Adalberon. Adelgerus, gi. Adalger. Adelhalm, gl. A d allialm. Adelper, gl. Adalberon. Adelpeyro, gl. Adalberon. Adelurit, gl. Adalfrid. Adelwart, gl. Adalwart. Ademar, škof lepuyski (ok. 1096), 411. Ademuntensis, gl. A dm o nt. Adilbero, gl. Adalberon. Adilhard, gl. Adalhard. Adilhartsdorf, gl. Allersdorf. Adilman. gl. Adalman. Adiža (Aibesis), reka v severni Italiji. 16. — Ondotne soteske, 16. Admont, trg na Zgornjem Štajerskem. — Ondotni samostan (Admuntense mona-sterium), 115, 207, 285, 388. - Ondotna cerkev sv. Blaža, 388. — Ondotna dolina (vallis Adcmuntensis, vallis Admuntina), 36, 115, 285. {II.) Adolt, neka priča, ki se je med letom 1050. in 1070. večkrat mudila v Kamenu na Koroškem in enkrat v Radovljici na Gorenjskem, 157, 158, 171, 172, 174, 175, 176, 178, 213. Adrijan, gl. Hadrijan. Aedelbero, gl. A d al bero n. Aemonensis, gl. Novi grad. Aflenz (Auelniz), vas na Gorenfem Sta-| jerskem severno od Brucka, 69. Agata (Agatha), neka posestnica v Junski dolini okoli 1060. leta, 174. - Njen odvetnik Preslav, 174. Agratha, gl. Agata. Agnes, gl. Neža. Aich (ad Eichi), vas južno od Sovodnja na Koroškem, 22. Aichdorf, gl. Eich dorf. Aistull (Aistulphus, Aistulfus), škof pado-vanski (ok. 1031), 86. AistuH,škofvicentinski(ok. 1027-1046),78. Aistulphus, gl. A ist Uli. Alamannia, gl. Žvabsko. Albacella, gl. Opatje selo. Albano, mesto jugovzhodno od Rima. — Ondotnl škof Peter, 343. Aibanus, gl. Albinus. Albarella, gl. Albacella. Alberih, gl. Alberik. Alberik, opat samostana sv. Zenona pri Veroni (a. 1055), 189. AlberUi, opat v Belinjskem samostanu pri; Ogleju okoli 1080. leta, 337», 361 Alberik, soprog matrone, Niucöt imenovane, posestnice na Dovjem, 371. Alberik (Alberih), neka priCa med letom 1050. in 1065. v Kamenu na Koroškem, 147. 150, 151. Albero, gl. Adalberon. Albert, mejni grof parmski (a. 1081), 352». Albertus comes de Bogen, 221. — Nje-gova soproga, hči kranjskega mejnega grofa Popona, 221. Albger (Albger, Albker), neka priča, ki' se je okoli 1080. leta večkrat mudila v Kranjski gori, 305, 306, 307, 308, 316. Albger (Albker), neki podložnik v Krški dolini na Koroškem, 126. Albinus, gl. Bertaldu s Albini. Albinus (Albinus, Albanus), odvetnik po« reškega Škofa Engelmarja, 110, 111. Albinus filius Amantini de Atticherio, priča leta 1082. v Kopru, 356. Albker, gl. Albger. Albuin, škof säbenski in brixenski (ca. 976 do 1006), 17. — Cerkev sv. Ingenuina, Albuina in Martina, 309. (11.) Albuin (Albuini, Albuvini, Albvini), neka priča, ki se med letom 1050. in 1065. večkrat omenja v Kamenu na Koroškem, 147, 150, 151, 160, 170. Aibuini, gl. Albuin. Albuvini. gl. Albuin. Albvini, gl. Albuin. Aleksander IL, rimski papež (1061—1073), 140, 220. 229, 247, 255, 266, 268, 269, 293. Alemanni, gl. Švabsko. Alemannia, gl. Švabsko. Alemannicus, gl. Švabsko. AlgeristeU,' neki kraj najbrže severno od Gradca na Štajerskem, 118. Alisteli, gl. Allstedt. Allersdorf (Adilhartsdorf), vas severno od St. Pavla na Koroškem, 408- — Ondotna pristava, 408. — Ondotni posestnik Span-heimovec Sigefrid, 408. Allstedt (Alisteti), mesto na Saškem blizu Eislebna, 39. (M.) Almerlk, škof treviški (ok. 1015), 34. Alpe (Alpes), 10, 97, 343, 395. - Julijske Alpe (Alpes luliae), 220. — Glodniške Alpe (Alpes Olodniz), 124. — Alpska sedla (iuga Alpium), 1. (I, 11.) Alpigeris mons, gl. AI te rs b erg. Altanhof, gl. Stari dvor. Altdori, neki kraj na Wiirtemberškem. — Ondotni samostan sv. Martina (cenobium Altorfense sancti Martini), 188. — On-dotna cerkev (ecclesia Altorfensis)« 190. — Njena posestva, 190. Altersberg (in monte Alpigeris), severno od Špitala na Koroškem, 261. Altger (Altger, Altker), neka priča, ki se okoli leta 1080. večkrat omenja v Kranjski gori in v Glanhofenu, 302, 309, 310, 311, 312, 313, 314. Altger, neki uslužbenec Brixenske cerkve okoli 1080. leta, 314. Alticherio. gl. Albinus fillus Amantini de Aiticherio. Altker, gl. Altger. Altman, škof pasovski (I0Ö5-I091). 263, 264, 266, 268, 269, 317, 323, 359, 365,389. Altman, neki grof, ki je živel okoli 1030. leta, 22. Altman, odvetnik freisinškega prošta We-rinhera okoli 1030. leta, 57. Altman, ministerijal Oglejske cerkve, živeč okoli 1074. leta, 284. Altman, ministerijal Friderika de Carin« thia, 199. Altorfensis, gl. Altdorf. Altura, gi. Alture. Alture (Altura), vas severno od Červi-njana, 87. AItvuinus, gl. Alt win. Altwln (Altwinus, Altvuinus). škof bri-xenski (1049-1097), 143, 145, 146, 147. 148, 149, 150, 151, 152, 153, 154, 155, 156, 157, 158, 159, 160, 161, 162, 163, 164, 165, 166, 167, 168, l69,. 170, 171, 172, 173, 174, 175, 176, 177, 209, 210, 211, 212, 213, 214, 215, 227, 228, 231, 232, 234, 235. 236, 237, 238, 239, 240, 241, 242, 243, 244, 245, 257. 258, 259. 260, 261, 262, 268, 269, 274, 299, 300, 301, 30?, 304. 305, 306, 307, 308, 310, 311, 312, 313, 314, 315, 316, 368, 369, 370, 371, 372, 373, 374, 375, 377, 378, 379. — Njegovi nasledniki, 149, 228, 274, 305. — Njegovi odvetniki: Adalbert, Arnulf, Gundaker, Kadalhoh, Kar-ling, Oton. — Njegfovi ministerijali: Friderik, Izon, Noppon, Pennon iz Molz-biclila, Tagino. — Njegovi fevdniki, 177, 235, 241. — Njegova fevdnika Orendil In Sekund. Alvexeda, neka posestnica na Westfaiskem okoli 1028. leta, 80. Amantinus, gl. Albinus filius Amantini de Alticherio. Amantinus de ludice, posestnik v Oltri pri Kopru 1072. leta, 267. Amaro (Marianum), vas pri izlivu Bele v Taljamento, 367. Amelgauss sodnik, odvetnik cesarja Otona III., 3. Amiscach, gl. H e i m s c h u h. Amizi, neka priča slovenske narodnosti okoli 1010. leta, 11. Amphora, gl. Anfora. Anastasia, gl. A n a s t a z i j a. Anastazij lU., rimski papež (911-913), 65, 128. Anastazija devica (s. Anastasia virg'o). -Njeni telesni ostanki na Gradežu, 121. Andechs, grad na Bavarskem jugozahodno od Monakovega ob Ammerskem jezeru. — Bertholfus comes de Andehse, 221. Andehse, gl. Andechs. Andersdoif (Antrichsdorf, Entrichsdorf), vas vzhodno od Št. Pavla na Koroškem, 395, 402. Andras, gl. Anras. Andreas, neka priCa okoli 1090. leta, 393. - Njegov brat Markward, 393. Andreas filius Azicae, neka priča leta 1082. v Kopru, 356 Andrej svetnik — Cerkev sv. Andreja zunaj Kopra, 385. — Samostan Marije Device in sv. Andreja aposteljna v Oossu, 55. — Samostan sv. Andreja v Freisingu, 223. (I, II.) Andrej, gkof poreški (991, 998, 1010), 15, 27. (II.) Andrej, presbiter leta 1082. v Kopru, 356. Andrej, kralj ogrski (1046-1061), 184. Anfora (Amphora), vodovje zahodno od Ogleja, 87. (H.) Aniža, reka na meji Gorenje In Dolenje Avstrije. 199, 389. — Ondotna dolina (Ensetal) na Gorenjem Štajerskem, 114. — Gotefrid, grof v Aniški dolini, JM. (I, II.) Anna, gl. Crescentius filius Annae de Castro Mugla. Annon, nadškof kolinski (1056-1075), 222, 223, 230, 247, 263, 264, 277. Anras (Andras), vas vzhodno od Sitllsna v Pusterski dolini na Tirolskem, 231, 258. Anthoch, sin matrone, Ntucot Imenovane, posestnice na Dovjem, 371. Antonianum, gl. Ontagfnano. Antonij, oče nekega Waltrama, 356. Antrichsdorf, gl. Andersdorf. Anza, frelsinška podložnica, ki je okoli leta 1030. živela v ScheifJingu na Štajerskem, 19. Anzo, neka priča okoli 1010. leta, 11. Anzon, fevdnik kralja Henrika IV., ki je ieta 1058. in 1062. dobil nekaj posestev pri gorenji Krki in pri St. Juriju na Dolenjskem, 201, 224. ApoUnarij svetnik. — Cerkev sv, .Apoli-narija v Gasellu blizu Kopra, 267. Apostolska stolica = Rimska stolica, 65, 128, 183, 293. — Legati Apostolske sto-lice, 323. Aquiiea, gl. Oglej. Aquiiegensis, g!. Oglej. Aquilegia, gl. Oglej. Aqulle^iensis, gl. Oglej. Aquileia, gl. Oglej. Aquileja nova» gl. Oradež. Aqullejensis, gl- Oglej. Aquisgranum, gl. Aachen. Ardning (Adarnich, Arnich), vas pri Ad-niontu na Štajerskem, 388. Ardoinus, gl. Harduin. Argao, gl. Dragonja. Argentina, g(. Strassburg. Argentoratum. gl. Strassburg. Aribon, nadSkof moguntinski (1021 - 1031), 68, 81. 89. Aribon, prvi proSt Krške cerkve, 264. — Njegovi nasledniki, 264. Aribon, odvetnik grofinje Heme na Ko» roškem, 126. Aribon, svoboden posestnik, ki je živel okoli 1060. leta, 152. — Njegova soproga, 152. — Njegova sinova Mark-ward in Aribon, 152. Aribon, svoboden posestnik tik Drave okoli 1065. leta, 212. Aribon (Aripo), sin svobodnega posestnika Aritrona, 152. Aribon, neka priCa okoli lOlO, leta, 11. Aribon (Aribo, Aripo), priče, ki se med letom 1050. in 1090. omenjajo v Kamenu, pri Sv. Danielu in v Olanhofenu na Koroškem ter v Kranjski gori na Gorenj- > skem, 151, 175, 303, 304. 310, 311, 312, j 313, 314. I Ariminium, gl. Ki mini. Aripo, gl. Aribon. Aripon, neka priča okoli 1010. leta, M. Ariuone, neki kraj v Karniji, 333. Arn, neka priča slovenske narodnosti okoli 1010. leta, n. Arnich, gl. Ardning. Arno, reka na Toskanskem, 358. Arnold iz Heiligenberga, protiškof kon-stanški, 393. Arnold, prošf emeramski okoli 1037. leta, 100. Arnold iz Lambacha, mejni grof v Karan-tanski marki (in marchia et in comitatu Arnoldi marchionis), 94, 127. Arnold (Arnolt), posestnik v Piestättenu pri Št. Pavlu, 402. — Kjegov neCak Per-toJd, 402. Arnold (Arnolt), neka priča 1093. leta, 402. Arnolf, gl. ArnuU. Arnolt, gl. Arnold. Arnoltesstein, gl. PodkloSter. Arnulf, cesar rimski (896 ^899), 130, 263. Amulf, grof welSkI in lambaški (Arnulfus comes de Welsa atque de Lambachha), 389. — Njegov sorodnik Otokar, mejni grof štajerski, 389. Ainnlf (Arnolf), odvetnik brixenskega Škofa Aitwina, 145, 147, 148, 149, 150, 152, 153, 157, 373. Arnuncus, neko vodovje na Furlanskem, 86. Artuicus, gl. Artuik. Artuicus, gl. Johannes filius Artuici. Artuik (Artuvchus), arhidijakon tržaškega Škofa Heriberta, 356. Artuik (Artuicus) iz Pirana, 217. — Njegova soproga Bona, 217. Artuychus, gl. Artuik. Aschuuin, gl. Askuin. Ascuvin, gl. Askuin. Askuin (Aschuuin), sorodnik in odvetnik grofinje Heme, 126, 130. Askuin (Ascuvin), neka priča okoli 1075. leta v Preddvoru, 261. Asolo (Axillum), neka vas pri Trevisu na Beneškem, 37. AssUng (Aznich), neka gora jugozahodno od Lienza na Tirolskem, 149- Astaldus, neka priča okoli 1090. leta, 393. Athesis, gl. Adiža. Atna ves (Azzendorf, Azindorf) pri Vov-brah na Koroškem, 130, 264. Atzenwellex (AzelunwilSr), neki kraj na VVurtemberškem, 190. Atzo, gl. Azon. Auelniz, gl. Afienz. Anihofen (Vfhouen, Vfhouun, Vfhovun, Vfhovvn), vas severno od Brunecka na Tirolskem, 149, 153, 259, 260, 315, 373. Augsburg (Augusta, Augustburg), 84, 95, 105, 106, 107, 108, 109, 179, 223. 274. — Ondotna cerkev, 342. — Ondotni škofje: Embrichon, Herman. — Ondotni kanoniki (Augustenses canonici): Eberhard, Henrik. Augusta, gl. Augsburg. Augustburg, gl. Augsburg. Augustensis, gl. Augsburg, Ausimum, g). Riminl. Austria, gl. Avstrija. Austria, gl. CIvItas Austria. Avencio, gl. Pušja vas. Avstrija (Austria), 119. — Ondotni mejni grofje - Leopold Adalbert. Axillum, gl. Asoio. Aza, freisinška podložnica okoli leta 1030. v Lindu na Štajerskem, 19. \ Azala, mati plemenitega Waltherja, 242. Azaman, neka priCa okoli leta 1060. v Ka-menu na Koroškem, 173. Azcica, gl. Azika. Azekon, gkof wormski (1025-1044), 94. Azelunwilär, gl. A tzen weiler. Azica, gl. Andreas filius Azicae. Azicha. gl. Azika. Azika (Azcica, Azicha), neka plemenita posestnica v Istri okoli 1040. leta, 110, 112. - Njen oCe Wecelin, 110. — Njena mati VVilpurga, 110, 112 — Njen sin Udalrik, 110. - Njen odvetnik Jakob, 110. (Prim, tudi pod besedo Hademuda.) Azili, svoboden posestnik okoli 1090. leta v Bukovju na Koroškem, 379. — Njegova sinova Preslav in Stanogoj, 379. Azili, neka priča okoli 1060. leta v Ka-menu na Koroškem, 158. Azili, neki podložnik v Krški dolini na Koroškem, 126. Azlndorf, gl. Atna ves. Aznich, gi. Assling. Azo, gl. Adalberon. Azo, gl. Azon. Azocho, neki fevdnik poleg reke Kai-nacha, 208. Azon (Azo), škof novograjski (1015, 1031), 34, 86. Azon (Azzo), mejni grof esteski, 416. — Njegov sin Weif IV., vojvoda bavarski, 416. Azon (Azo), neka priča leta 1031. v Ogleju, 87. Azon (Atzo), neka priCa okoli 1090. leta, 393. I Azzendorf, gl. Atna ves. Azzo, gl. Azon. , Baba (mons Habilis), gora vzhodno od Rezijanske doline, 367. Babemberch, gl. Bamberg. Babenberc, gl. Bamberg. Babenberch, gl. Bamberg. Babenberg, gl. Bamberg. Babenbergensis, gl, Bamberg. Babenpergensis, gl. Bamberg. Babilon, mesto poleg Evfrata v Aziji. — Ondotni vladar (rex ßabylonicus). 417. Babylonicus, gl. Babilon. Badauo, gl, Budava. Bagoaria, gl. Bavarsko. Baioaria, gl. Bavarsko, Baioarii, gl Bavarsko. Baldemar (Paldemar, Paldamar, Paldmar), priča, ki se med letom 1050. in 1077. omenja v Kranjski gori na Kranjskem, v Tolminu na Primorskem in v Kamenu na Koroškem. 164, 165, 227, 234, 245. Baldevvinus, gl. Balduin, Balduin (Baldevvinus, Baldwinus, Balduin), nadškof solnograSki (1041—1060), 115, 116, 117, 118, 124, 130, 132, 179, 192, 197, 203, 266, 285. - Njegovi nasledniki, 117, 126, 130. - Njegova škofija, 126. — Njegov odvetnik Wilhelm, 116, 117, 118, 126. Balduin (Baldwin), neka priča okoli 1065. leta v Kamenu na Koroškem in okoli leta 1080. v Kranjski gori, 213, 303. Baldwin, gl. Balduin. Baldwinus, gl. Balduin. Bale (Valles), vas v južni Istri, 15. 27. (Ii.) Baltal, g]. Paltenska dolina. Bamberg (Babenberg, Babenberc, Babenberch, Babemberch, Bavenberg, Baven-bergha, civitas Bavenbergensis, Pauen-berc, Papinperc), 23, 24, 25, 31, 32, 35, 36, 44, 45, 68, 69, 92, 93, 204, 272, 283. — Ondotna cerkev (Babenpergensis ec-clesia). 102, 138, 199. - Ondotna škofija, 25, 26. — Ondotni škofje, 204- — Njih gospostvo (dominium episcopiBam-bergensis), 385. — Ondotni škofje: Eberhard, Hartwik, Adalberon, Gunther, Herman 1. — BamberSka stolna cerkcv, 32. — Samostan sv. Mihaela pri Bambergu, 198. (II.) BanČe (in loco Vaniccha), vas severozahodno od Celovca, 181. Bangui, gl. Boijun. Barbolano, g!. Peter Barbolano. Basilius, gl. Bazi I j j. Bassan, gl. Bassano. Bassano (Bassan), neki kraj južno od Brescie v Italiji, 396. Bathavorum urbs, gl. Pasov. Baiuje (Buttavia, Butaria), vas pri Črničah v Vipavski dolini, 385. Bauiitio, gl. Ivan Bautitio. Bavaria, gl. Bavarsko. Bavarsko (Bavaria, Baioaria, Bagfoaria, in Bawarica, fines Baioariorum, Noricorum provincia), 10, 43, 57, 70, HQ. 121, 126, 263, 272, 328, 394. - Ondotni prebivalci (Bavvari, Baioarii). 94, 119, 180.— Njih knezi (Pagoariorum principes), 329. — Bavarski vojvodje: Henrik, Konrad i., Oton, Weif IV. (J, II.) Bavenberg, gl. Bamberg. Bavenbergensis, gl. Bamberg. Bavenbergha, gl. Bamberg. Bavvari, gl. Bavarsko. Bawaiicus. gl. Bavarsko. BazUij (Basilius), koprski župnik okoli 1082. leta, 356. Bazilij (Basilius), neki notar, ki se je leta 1072. mudil v Kopru, 267. Beano (Belianum), neka vas na Furlanskem, 253. Beatrica (Beatrix), soproga karantanskega vojvoda Adaiberona, 69. Beatrix, gl. Beatrica. Beben, neki dijakon. ki je živel okoli 1020. leta, 44. Becinis. gl. Biči nie co. Begnn, gl. Begunje. Beganje (villa Begun, in territorio Uegun), vas blizu Radovljice na Gorenjskem, 164, 165, 227. Bela (Velah), vas na Koroškem jugozahodno od Dobrle vasi, 304. — Ondotni posestnik svobodni Liuton, 304. — Ondotni prebivalec Jakob, 304. Bela (Welach), dotok reke Drave v Junski dolini, 383. Bela Spodnja (Uelach inferius), vas pri izlivu reke Rezije v Belo na Furlanskem, 367. Bela Zgornja (Uelach superius), vas v Kezijanski dolini, 367. Bela Zgornja (Velah), vas v Belanski dolini na KoroSkem, 270. — Ondotna cerkev sv. Martina, 270. (H.) Belianum, gl. Beano. Beiinja (ßellenia), neki kraj južno od Ogleja, 381. — Ondotni samostan, 337«, 3618. — Ondotni opat Alberik, 337a, 361 a. (I.) Beljak (in villa Villach), mesto na Koroškem, 204. — Ondotni trg (mercatum), 204. (ir.) Bellenta, gl. Beiinja. Belluno (Bellunum), mesto na Beneškem. 367. — Ondotna škofija (episcopatus Belunensis), 43. — Ondotni Škofje: Lu-dovik, Herman, Reginold. (I.) Belunensis, gl. Belluno. Benedikt svetnik. — Red sv. Benedikta, 367, 370, 385. — Samostan sv. Benedikta v Montecasinu, 53. — Samostani sv. Benedikta po Istii, 112. (I.) Benedikt IH., rimski papež (855-858), 65, 128. (II.) Benedikt VIU., rimski papež (1012 do 1024), 74. Benedikt IX., rimski papež (1033-1045), 121, 128, 130. Benedikt, opat samostana sv. Trojice v Brundolu, beneški poslanec, 128. Beneško (Venetia, provincia Uenetiarum), 46, 66, 74. 128, 183. - Meje Beneškega (confinia Venetorum), 72. — Beneška oblast, 66. — BeneCani (Veneti, Vene-tici), 60, 62, 72, 89, 404. - Njih vojska, 62. — Beneško ljudstvo (Veneticorum populus), 65, 128, 286, Beneški škofje, 14, 65, 183 , 286. — Be-neška duhovščina, 286. — Beneški opatje, 286. — Beneški dijakon Peter, 74. Beneški doždje, 8, 65, 385. — Njih oblast (dominium), 385. — Doždje: Peter, Oton, Peter Barbolano ali Centranico, Dominik Contareno, Dominik Silvio, Vital Faletro. — Beneški plemenitaši, 65. — Beneški fevdniki, 286. — Beneški sodniki, 286. — Beneški podložniki, 404. (I, II.) Benetke (Venetia), glavno mesto Beneškega, 267. — Ondotni samostan sv. Ca-harija, 33, 37. — Nune tega samostana, 37. — RiaUo (Rivus alius, Rivoalto) v Benetkah, 66, 128, 286. — Ondotno pristanišče (portus Rivoalto), 267. - Ondotni samostan sv. Nikolaja, 267. — Ondotni opat Zenon, 267. (I, II.) Benicho (Benko/), ministerijal karantanskega grofa Bernharda, 408. — Njegovo posestvo v Rabensteinu na KoroSkem, 408. Bennon, škof osnabriiSki (tOö7—1088), 276. Berchta, gl. B er h t a. BercIUaldus, gl. Berhtold. Berchtoldus, ffl. Berhtold. Berchtolt, gl. Berhtold. Berengar (Beringer), posestnik v junski dolini okoli 1060, leta, 172. — Njegov sorodnik svobodni Liuton, 172. Berengar (Peringer), osvobojen posestnik okoli ieta 1080. v Grabeini vasi na Koroškem, 301. Berengar slepi (c^cus Peringer), neki posestnik, ki je živel okoli 1080. leta, 308. Berhctoldus, gl. Berhtold. Berhla (Berta, Berhta)t soproga kralja Henrika IV.. 250, 251, 263, 274, 327, 331, 332. Berhta (Perciita nobilis femina, matrona Berchta, plemenita posestnica v Luhem lesu na Koroškem okoli 1060. leta, 147, 148. — Njen prvi soprog Oundaker, 147. — Njen drugi soprog Waltfrid, 147. Berhta, posestnica v VogliCah okoli 10%. leia, 414.— Njen soprog Wergant, 414. — Njeni sinovi, 414. — Njen sin Kuodher,414. Beihtold (Pertoldus) iz Mosburga, vsiljeni nadškof solnograški okoli 1090. leta, 394, 417, — Njegov nasprotnik nadškof Tie-mon, 417. — Njegov brat Burghard, odvetnik Oglejske cerkve, 393. — Njegov neCak Burgliard, 393. Berhtold iz Selč (Perhtoldus de Celsach), vsiljeni škoJ krški (1090—1106), 394. -Njegova brata Popon in Wilhelm, 394. Berhtold (Bertholdus), Škof puljski okoli 1015. leta, 34. (ti.) Berhtold (Bertaldus), ime dveh dijakonov ■ Koprske cerkve, 356. Berhtold (Perehtold), klerik oglejskega patriarha Kabengera, 227. Berhtold.vojvodakarantanski (1061—1077) iz rodovine Zähringov (Berhtoldus dux Carentaniae, Bertoldus dux Carentino-rum, Bertholdus dux Carinthiorum qui deZeringen, Bertolfus de Zaringin, Berhc-toldus de Zaringon, Berchtoldus, Berchtolt, Berhtolfus, Perhtolfus, Bertholfus, Bertulfus, Bertaldus, Berchtaldus), 218, 219, 222, 247, 248, 249, 272, 273, 275, 276, 277, 278, 279, 282, 283, 267, 290, 291, 292, 295, 296, 297, 298, 317, 318, 319, 321, 322, 324, 325, 326, 330, 340. — Zvali so ga tudi Berhtolda z brado (Berchtoldus cum barba), 340. — Njegovo švabsko pokolenje (Suevigena), 218. — Njegovi potomci, 326. — Njegova zemija, 287, — Njegov sin Berhtold, imenovan vojvoda karantanski, 219. — Njegov poslanec grof Wipert v Vi-cenzi, 249. Berhtold (Berhtoldus, marchio Bertoldus), sin Berhtolda, vojvoda karantanskega, 219, 386. Berhtold (Bertolfus dux), vojvoda švabski (1080-1090), 391. — Njegov oCe proti-kralj Rudolf, 391. Berhtold II., grof iz rodovine Andechsov (Bertholfus comes de Andehse), 221. — Njegova sopro?fa hČi Popona, mejnega grofa kranjskega in istrskega, 221. Berhtold (Bertaldus), odvetnik tržaškega škofa Heriberta, 356. Berhtold (Perehtoldus miles), ministerijal Brixenske cerkve in posestnik v Leng-holzu na Koroškem okoli 1060. leta, 153. Berhtold (Perehctolt), ministerijal Hartwika, brata takratnega oglejskega patriarha, 199. Berhtold (Perehtold), ministerijal Friderika de Carinthia, 199. Berhtold (Perehtold), fevdnik oglejskega patriarha Rabengera, 227. Berhtold (Perhtolt), fevdnik oglejskega patriarha Udalrika, priča okoli 1100 naj-brže v Junski dolini, 383- Berhtold (Perhtolt) de Vochenberch, priča 1093. leta, 402, Berhtold (Perchtolt), plemenit posestnik okoli 1060. leta na Koroškem, 163. Berhtold (Perchtolt), plemenit posestnik okoli 1070. leta v Bohinju, 234. Berhtold (Bertoldus, Bertaldus), notar oglejskega patriarha Popona, 86, 87. Berhtold (Bertaldus), neka priča Jeta 1031. y Ogleju, 87. — Njegov brat Johannes vicedominus, 87. Berhtold (Perchtolt, Perchtolt, Perehtold, Perechtolt), ime nekaterih prič, ki se med letom 1050. in 1090. večkrat omenjajo v Kamenu in pri Sv.Danielu na Koroškem ter v Kranjski gori, Radovljici in Preddvoru na Kranjskem, 152, 157, 161, 164, 165, 166, 175, 177, 209, 233, 261, 303, 304, 316. Berhtold (Bertoldus), neka priča okoli 1090. Bičje (Bizi), potok pri Št. Juriju na Do- leta, 393. — Njegov brat Werncrius, 393. lenjskem, 201, Berhtold (Perhtoldus), nečak Arnolda in Bisenzun, gl. Besan?on. Sitzona, posestnikov v Plcstattenu, 402. Bistrica (Vistriza, Feistriza), reka, ki teče Berhtoldus, gl. B er h to! d. skozi Tržič ter se izliva v Savo, 106, 274. Berhtoifus, gl. Berhtold. Bistrica (Fuistriza vlila), vas jugozahodno Beringer, gJ, Berengar. od Tržiča na Kranjskem, 143. Bernchoven, neki kraj na Bavarskem, 102. Bistrica (Vustriz), vas zahodno od Marl- Bernhard (comes Pernhardus, Bernhardus, bora na Štajerskem, 402. — Ondotni Pernhart), grof iz rodovine Spanheimov, posestnik Ludovik, sin Ludovikov, 402. 408, 415, 417. — Njegov oče grof En- Bistrica (Wuistriza), vas severno od Trga gelbert I., 408. — Njegova mati, 408. na Koroškem, 244. — Njegov stari oče Sigefrid, 415. — Bistrica (Wztrich), vas zahodno od BreŽ Njegova stara mati Htcharda iz Labodske na Koroškem, 394. — Ondotna cerkev, doline, 415. — Njegov stric Hartwik, nad- 394. gkof devinski, 415. — Njegov stric Her- Bithina, gl. Bi t in ja. man, 415. — Njegov brat Henrik, voj- Bitlnja (Bithina), podložnik Brixenske voda karantanski, 408, 415. — Njegov cerkve, ki je živel okoli 1060. leta, 144. brat Hartwik, Skof rezenski, 408. — Nje- Bitsa, gi. Višnjica. gov brat Sigefrid, 408, 415. — Njegov j Bivren, gl. Michaelbeuern. brat Engelbert, mejni grof istrski, 415.1 Bizantinsko. — Ondotni cesar Justinijan — Njegov ministerijal Benicho (Benko), i I.. 27. (I, IL) 4C8. — Njegova posestva v Razvanjah,; Bizi, gl. Bič je. Radvini, Studencih in Kurji vasi, 408. Blagosod (Blagozont), neki posestnik v Bernhard (Bernhart, Pernhart, Perenhart, Bohinju okoli 1070. leta, 234. Perinhart), ime prič, ki se med letom Blagozont, gl. Blagosod. 1050. in 1090. omenjajo v Kamenu na Blatnica (Vlatniz), vas v GlodniŠki ob- Koroškem ter v Kranjski gori in na Dov- ; čini na Koroškem, 264, jem na Kranjskem, 154, 164, 165, 167,! Blaž svetnik. — Cerkev sv. Blaža v Ad- 175, 232, 369. montu, 388. Bernhart, gl. Bernhard. Bled (praedium Ueldes, villa Veldes, locus Berta, gl. B er h t a, Veldes), vas na Gorenjskem, 17, 209, Bertaldus, gl. Berhtold. 210, 236, 239, 240, 241, 314; (castellum Berlaldus Albin), neka priifa, ki se je Veldes, sub Castro Ueldes, sub urbe Jeta 1072. mudila v Kopru, 267. V»:ldes), 28, 164, 166, 369. - Ondotni Bertholdus, gl. Berhtold, dvor Brixenske cerkve, 106. — Ondotni Bertholfus, gl. Berhtold. posestniki: plemeniti Nepokor, 164; svo^ ßertoldus, gl. Berhtold. bodni Prisnoslav, 166; svobodni Mazili, Bertolfus, gl. Berhtold. 241; svobodni Marti, 369; osvobojeni Bertulfus, gl. Berhtold. Trebinja, 239; dva osvobojenca, Bojno- Beruvart, neka priča okoli 1060. leta v slav imenovana, 240; osvobojeni Do- Kranjski gori, 168, 169. briško, 314; posestnik Godeslav, 241. Besangon (Bisenzun), mesto na vzhodnem Bochingin, gl. B o h i n j. Francoskem, 324. Bochingun, gl. Bohinj. BibJones, neki kraj zahodno od Gradeža, 66. Bodigoj (Bondigoiz), svoboden posestnik Bibo, gl. Pibo. v Zasipu na Gorenjskem, 312. — Nje- Bichpurck, gl. Wichpurga. gova soproga Treplica, 312. Bicinicco (Becinis), vas severozahodno Bodigoj (Bodigoy), neki podložnik, ki je od Palmanove, 86. okoli 1070. leta živel v Sirnici na Ko- Bičje (Bizi), vas pri Št. Juriju na Dolenj- roškem, 231. skem, 201. Bodigoy, gl. Bodigoj. Bodman (in Castro Botamo), grad ob Bo-denskem jezeru, 188. Hoemicus, gl. Češko. Boemius, gi. ČeSko. Bogen, grad na Bavarskem blizu Donave vzhodno od Straubinga. — Albertus comes de Bogen, 221. Bohinj (in loco Bcchingun, in villa Bo-chingin), 234, 372. — Ondotni posestn iki Blagosod in Preslav, 234; plemeniti Berh-told, 234 r svobodni Ivan, 372. Bojnoslav (Bomizlau). Tako sta se okoÜ leta 1070. zvala dva osvobojena posestnika na Bledu, 240. Bolcan (Bozana), mesto na Tirolskem, 146. — Ondotno vino, 146. (I.) Bolgarsko, 415. (1, II.) Boljun (Bangui), vas v srednji Istri, 230. Bologna (Bononia), mesto v Italiji, 66, 128- — Ondotna zemlja (Bolonienses fines), 223, (I. \\.) Boloniensis, gl. Bologna. Bomizlau, gl. Bojnoslav. Bona, soproga Artuika iz Pirana. Živela je okoli 1061. leta, 217. Bondigotz, gl. Bodigoj. Bonifacij VI., rimski papež (a. 896), 65, 128. (II) Bononia, g'. Bologna. Bonus de Valtera, posestnik v Oltri pri Kopru okoli 1072. leta, 267. Boppo, gl. Pop o n. Borjana, vas pri Kobaridu na Gcriškem. — Velika Borjana (Boriana maior), 385. — Mala Borjana (Boriana minor), 385. Bosanri^a, gl. Požarnica. Botamo, gl. Bodman. Botbclt, gl. Gotebold. Bovec (p{etium, Plecium), trg na Goriškem. ^ Ondotna okolica (contrata Pletii), 385. — Ondotne gore, 385. Bozana, gl. Bolcan. Bračan (Brazanum, Brazzanum), vas blizu Kormina, 385. — Ondotna fara. 385. — Njene kapžle, 385. — Gora pri Bra-čanu, 385. Braganze, vas pri Vicenzi na Beneškem, 390. Braslav (frazlau, Urazlau), neka priča na Koroškem okoli 1075. leta, 294. — Njegovi sinovi, 294. Braslav (Fr^zlau), neka priča 1091. leta, 395. Bratreza, gl. Bratrica. Bratrica (Bratreza), freisinška podložnica v Lindu na Štajerskem okoli 1030. leta, 19. Brazanum, gl. Bra Can. Brazuta, freisinška podložnica okoli leta 1050. v Lindu na Štajerskem, 19. Brazzanum, gl. Bračan. Brda (Colles) na Goriškem, 385. Brda (Vardavegla), vas severovzhodno od Momjana v Istii, 92. Breg (Wagreni). vas pri Ptuju na Štajerskem, 179, 197. Brehzlau, gl. Prešla v. Brcnta (Brenta, Brentha), reka v severni Italiji, 10, 16. (I. II.) Brentha, gl. Brenta. Brescia (Brixia), mesto v severni Italiji, ^7. — Ondotna cerkev (Brixiana eccle-sia), 86. — Ondotni škof (Brixiensis episcopus), 10. — Ondotni škof Udalrik, 86. — Ondotni samostan sv. Julije, 142. (I. n.) Bretislav I. (Brezizlaus) vojvoda češki (1037-1055), I8Ü. Brezizlaus. gl. B f etisl a v. Brezje (in loco Nabrezi), vas na Gorenjskem, 169. — Ondotni posestnik Oren-dil. 169. Brezlau. gl. Preslav. Breznica (Vreznich, Vrezich), vas severozahodno od Špitala na Koroškem, 212,299. Breže (Frisacli, Friesach, Friesahc, Friesa-cum, Fresacum, forum Friesach, Friesa-cense forum, locus Frisacensis), mesto na severnem Koroškem, 36, 84, 124, 126, 179, 197, 388, 394, 417. — Ondotni dvor (curtis), 394. — Ondotno mestno obzidje, 417. — Ondotni meščanje, 417. - Ondotna okolica (in tractu Frisacb), 126. — Ondotna cerkev, katero je zaCela staviti grofinja Hema, 124. — Ondotna grofija (in comitatu Friesach), 36, 412. — Ondotna grofinja Hema (nobilis Hemma comitissa de Frisaco), 115. fll.) Brie (curtis Bruce), vas severovzhodno od Momjana v Istri, 92. I Brihsinensis, gl. B rix en. iBrixen (Brixina, Brixina Norica), mesto I na Tirolskem. 257. 260, 350, 375. -Brixenska cerkev, 106, 107, 143,146, 147, i 191, 233, 259, 261, 274, 300, 374. - Alt- gfer, uslužbenec ßrixenske cerkve, 314. — Brixenska sinoda, 350. — Cerkev sv. Ingenuina in Kasijana v ßrixenu, 17, 28, 54, 144, 145, 146, 148, 149, 150, 151, 152. 153, 154, 155, 156, 157, 158, 159, 160, 161, 162, 163. 1Ö4, 165, 167, 169, 171, 173, 174, 175, 176, 177, 178, 210, 211, 212, 213, 214, 215, 231, 234, 235, 236, 237, 238. 239, 240, 241, 243, 244, 245, 257, 260, 262, 301, 302, 303, 304, 3C6, 307, 310, 311, 312, 313, 314, 315, 368, 369, 371, 372, 373, 374, 375, 377, 378. 379. — Cerkev sv. Ingenuina, Albuina in Martina (ista cerkev kakor prejšnja), 309. — Cerkev Marije Device v Brixenu, 79. — Brixenski ali säbenski Škofje: Albuin, Adalberon, Hartwik, Popon, Altwin. — Brixenski korarji, 54. — Brixinensis familia, 237, — Brixenski fevdnik Mant-win, 377. - Gl. tudi Säben. (II.) Brixia, gl. Brescia. Brixianus, gl, Brescia. Brixiensis, Brescia. Brixina, g:I. Brixen. Brixinensis, gl. Brixen. Btondulo (Brundulum), neki kraj na Beneškem. — Ondotni samostan sv. Trojice, 128. — Ondotni opat Benedikt, 128. (1.) Bruce, gl. Brie. Bruchsal (Bruochsole), neki kraj na Ba-denskem, 7. Brugga, vasica, ki je stala tam, kjer je sedaj Št. Pavel na Koroškem, 395. Brun, gl. Brunon. Brundulum, gl. B ro n d u 1 o. Brunne, g-l. Studenci. Bruochsole, gl. Bruchsal. Brunen (Brun), kancelar cesarja Konrada II. pozneje škof würzburSki (1034-1045), 81, 90, 94. — Njegov brat, karantanski vojvoda Konrad II., 90. — Njegfov bratranec, cesar Konrad 11., 90. Brunen, brat karantanskega vojvoda Kon-rada I., ki se je kot papež imenoval Gregor V. (996-999), 30. (11.) Brunen (Brun), neka priča 1093. leta, 402. Budava (Badauo), nek! kraj vzhodno od Alture v Istri, 216. Bukovje (Pöcha), vas na Koroškem se-; verozahodno od Beljaka, 379. (II.) Burgundlja (Rurgundia), 324. — Ondotni prebivalec (Burgundio), 12. - Ondotni kralj Konrad, 12- (I, II.) Burghard U., škof halberstadtski (1059 do 1088), 298. Burghard (Purchard), odvetnik Oglejske I cerkve okoli 1090. leta, 393. — Njegov brat Bcrhtold, 393. — Njegov lÄk i Burghard, 393. Burghard (Purchard), nSk oglejskega odvetnika Burgharda. priča okoli 1090. leta, 393. - Njegov ^ Berthold, 393. Burghard (Purchart), neka priCa okoli 1050. leta v Kamenu na Koroškem, 155. I Burghard (Purchart), neka priča 1093. ; leta, 402. Butarla, gl. Batuje. Buttavia, gl. Batu je. ßvrin, gi. Michaelbeuern. Cadullo de ludice, neka priča leta 1072. v Kopru, 267. Caharija svetnik. — Samostan sv. Caharija v Benetkah, 33, 37. — Ondotne nune, 37. Cala (Cela), vas blizu Drave severovzhodno od Švabeka na Koroškem, 395. Calvenzan, gl, Cavenzano. Camaracensis, gl. Cambray. Cambray, mesto na severovzhodnem Francoskem, 29. — Ondotni Škof Erhvin, 29. Campus Fabricae = campus, qui Vitalis nuncupatur, neko polje v severni Italiji blizu Brente, 10. Campus, qui Vitalis nuncupatur, gl. Campus Fabricae. Candianus, gl. Kan d i ja n. Capella, gl. Kapla. Capelia, g-l. Železna Kap la. Caprae, gl. Koper. Capras, gl. Koper. Caprensis, gl. Koper. Capriaca turris, gl. Hervoj. Oapua, mesto v južni Italiji, 280. — Ondotni knez Pandulf, 53. (11.) Carantana civitas, gl. Krnski grad. Carantana ecclesia sanctae Mariae, gl. Gospa Sveta. Caranfani, gl. Karanfanija. Carentanum, gl. Karantanija. Carenthini, gl. Karantanija. Carenti, gl. K a r a n t a n i j a. Carentin, gl. Karantanija. Carentini, gfl. Karantanija. Carintani, gh Karantanija. Carinthani, gl. Karantanija. Carinthea, gl. Karantanija. Carinthia, gl. Karantanija, Carintia, gl. Karantanija. Carintinus, gl. Karantanija, Carlinis, gl. Car I in o. Carlino (Carlinis), vas severno od Ma-rana na Furlanskem, 86. Carnea, gl. Karnija. Carniola, gl. Kranjsko. Carnotensis, gl. Karantanija. Carnotensius, gl. Karantanija. Carsia, gl. Kras. Carsus, gi. Kras. Časa Sualdana, neki kraj blizu Caven-zana na Furlanskem, 87. Casellis, neka vas na Furlanskem, 87. Castello, gi. Casifons di Smurghin. Castello, gl. Castions di Strada. Castions di Smurghin (de Castellone), vas severozahodno od Červinjana, 87. Castions di Strada (de Castellone), vas zahodno od Palmanove, 86. Castro-novo, gl. Novi grad. Castrum Veneris, gl. KaStel. Cavenzano (Calvenzan), vas severno od Perteola na Furlanskem, 87. Ceia, gl. Cala. Cella, gl. Wichmannus de Cella. Celnitz, gl. Selnica. Celsach, gl. Selče. Ceneda, mesto na Beneškem med Bellu-nom in Trevisom. — Ondotna škofija (episcopatus Cenetensis), 43, — Ondotni škof I lelminger, 86. (1. II.) Cenetensis, gl. Cene da. Centranico, gl. Peter Barbolano ali Centranico. Ceresara, neka vas vzhodno od Padove na Beneškem» 182. Cerknica (Circheniza). trg na iNotranjskem, 105. -- Ondotne sosednje vasi, 105. Cerveniana, gl. Čer vin jan. Česana, gl. Sežana. Chadalhoh, gl. Kadalholi. Chadolt, gl. Kadolt. Chainan, podložnik svobodnega Karlinga v Motnici, 156- — Njegovi sinovi, 156. — .Njegove hčere, 156. Chappella, gl. Kapla. Chappellun, gl. Kapla. Charilinc, gl. Karling. Charilinch, gl. Karling. Chariling, gl. Karling. Charintani, gl. Karantanija. Charinthia, gl. K a r a n t a n i j a. Charione, gl. Karantanija. Charlinc, gl. Kari ing. Chariinch, gl. Karling. Chatsa, gl. Katsch. Chatzis, gl. Katsch. I Chazili, gl. Kacelin. ' Cheinahe, gl. Kai nach. Chezil, gl. Kacelin. Chodinia, gi. Hudinja. Cholo, gl. Kolo. Chonradus, gl. Konrad. Chotuna, gl. Hotu nje. Chounradus, gi. Kon rad. Chraieburc, gl. Kral bürg. Chraphelt, gl. GrobniSko polje, Chregeburc, gl. Kraiburg. Chreina, gl. Kranjsko. Chreina, g). Kranjska gora. Chreinensis, gl. Kranjsko. ChreUindori, gl. Kröllendorf. Chrilouua, gl. Škrljevo. Christianus, gl. Kristijan. Chröat, gl. Kraut. Chroatia, gl. Hrvatje. Chrotebach, gl. Groppach. Chrotsa, gl. Grötsch. Chrouvat, gl Kraut. Chrowat, gi. Kraut. Chrowata, gl. Krau bat. Chumilach, gl. Gomile. Chunipreht, gl Kunibert-Chuno, gl. Kono. Chuono, gl. Kono. Chuono gl. K on rad. Chuonradus, gl. Konrad. Cilintun, gl. Žele če. Circheniza, gl. Cerknica. I Cirminah, gl, Rotenmann. Cisaipini, gl. Italija. Cistanesfeld, polje pri Skorbi zahodno od mesta Ptuja, 179, 197. (H.) Citta&ova (Civitas nova, Heraclia), nekdanje mesto pri Benetkah, 66, 128, 286. — Ondotna zemlja, 286. (II.) Civitas Forojuiii, g!. Čedad. Civitas nova, gl. Ci t tan ova. CiWtas nova, gl. Novf grad. Clareboldus, neiv-i križar 1096. leta, 40Q. Ciauianum, gl. Claiijano. Claujano (Clauianwrn), vas severovzhodno od Palmanove, 86. Clericus, gl. Gregorius clericus. Codina, gl. Godi nje. Colles, gl. Brda. Colomannus, gl. Kolo man. Coionia, gl. Kol in. Coloniensis, gl. Kolin. Como, mesto v severni Italiji. — Ondotna škofija (episcopatus Cumanus), 43. --Ondotni škof, 10. (II.) Concoidia, mesto na Beneškem. — On-dotna škofija (episcopatus Concordiensis), 1, 43. — Ondotni Škofje: Majon, Ruod-bert, Dietwin. (I, 11.) Concordiensis, gl. Concordia. Conera, gl. Ko vor. Coniuratus fons, gl. Schwarnbrunn. Cono. gl. K ono. Cono, gl. Konrad. Conradus, gl. Kon rad. Constantia, gl. Konstanz. Constantiensis. gl. K o n s t a n z. Cordenons (Cortis Naonis), mesto severno od Pordenona na Furlanskem, 82. — Ondotni posestnik grof Ocinus, 82. Corithna, gl. Koritno. Cormoni, gl. Kormin. Cormons, gl. Kormin. Cornium, gl.Corno. Cornizic, gl. Krnica. Corno (Cornium), neka reka na Furlanskem, 86, 87. Coronzacli, gl. Renče. Corradus, gl. Kon rad. Cortis Naonis, gl. Cordenons. Cosana, gl. Kozana. Cosanum, gl. C o sea no. Coseano (Cosanum), vas južno od S. Daniela na Furlanskem, 87. Cossanum, gl. Kozana. Counradus, gl, Konrad. Crapuchfeld, gl. Grobniško polje. Cteda, gi. Kred. Creina, gl. Kranjsko. Creina, gl. Kranjska gora. Cremona, mesto v severni Italiji, 97. — Ondotni škof (episcopus Cremonensis), 1Ü {U II.) Cremonensis, gl. Cremona. Crescentius, filius Amnae de Castro Mugla, priCa leta 1082. v Kopru, 356. Crheina, gl. Kranjsko. Crifo, gl. Grifon. Cruvvati, gl. Hrvatje. Cubida, gl. Kube d. Cuhonradus, gl. Konrad. Culsca, gl. Kojsko. Culscha, gl. Kojsko. Cumanus, gl. C o m o. Cumensis, gl. Como. Cumpo, ministerijal oglejskega patriarlia Sigeharda, 271. Cundram, gl. G u n d r a m. Cunradus, gl. Konrad. Cuono, gl. Konrad. Cuonradus, gl. Konrad. Curca, gl. Krka. Curtalla, neki kraj v Istri, morda ßeiaj južno od Boljuna, 230. Čakava (Saccah), vas severno od Arveža na Štajerskem, 408. — Ondotna cerkev, 4u8. — Ondotni dvor, 408. — Ondotni posestnik Spanheimovec Henrik, 408. Čedad (Civitas Forojulii, Civitas Austria). 34, 385. — Ondotna vrata pri mostu (porta pontis), 34. - Ondotna vrata sv. Petra (porta s. Petri), 34. -- Patriarhov dvor v Čedadu, 34. — Ondotni korarski zbor pri sv. Štefanu, 34. — On-j dotni kanoniki; 34. — Ondotni prošt Moront, 34. (I, II.) Čeivinjan (villa Cerveniana). trg blizu Ogleja na Goriškem, S7. (II.) Češko. — ČeSki vojvoda (dux Boemicus), 381. — Češki vojvodje: Bfetislav, Vra-tislav, Spitignjev II — ČeSki knezi (Boe-miorum principes), 329. (I, II.) Dalmacija (Dalmatia), 357, 411, 420. -Ondotna marka (marchia Dalmatiae), 357. — Ondotni doždje: Peter, Dominik Contareno, Dominik Silvio. — Ondotni kralj Zvonimir, 357. — Ondotni kralji, 420. (1, U.) Dana, gl. Dane. pnne (Dana, Danna), vas v Sežanskem okraju, 385. Daniel (Danielis), svetnik. — Cerkev sv. Dietmar (Diethmar), neka priča med 1C02. Daniela nad Grabelno vasjo, 171, 172, in 1018. letom, 11. 174. _ Njena dota, 171, 172, 174. Dietmar (Diemar), neka priCa okoli 1080. Daniel (Danihel),. odvetnik neke Irmin- leta v Kranjski gori, 302, 311, 312. garde, posestnice v Mokrijah na Koro- Dietmar, freisinškl podložnik okoli 1030. škem, 155. leta, 21. Danielis, rI-Daniel. Dietold (Tietoldus, Thiedolfus), mejni Danihel, gl. Dan lel. grof v Canossi, stari oče toskanske Danna, gl. D a n e. mejne grofinje Matilde, 10. Danubius, gl- Donava. Dietphret, gl. Dietpreht. Daugendorf, vas severno od Kedlingena Dietpreht (Dietphret, Diepreht),nekapriča na WürtemberSkem, 399. okoli 1060. leta v Kranjski gori, 159, Dernsteina, gl. D i r n s t e i n. 164, 165. Descla. gl. Deskla. Dietram, neka priča okoli 1090. leta v Deskla (Descla, Idesla), vas prt Kanalu Kranjski gori, 377. na Goriškem, 385. Dietrat, freisinškl podložnik okoli 1030. Devin (Magdeburch), mesto poleg Labe leta v Scheiflingu na Štajerskem, 19. na Nemškem, 80. — Ondoina cerkev Dietrich, gl. D i etri k. (Magdeburgensis ecclesia), 419. — Ondotni Dietricus, gl. Die tri k. nadškofje: Tagino,\Verinher,Hartwik.(II.) Dietrik, vicedom oglejski (Dietricus vice- Dlebald. gl. Dietbald. dominus), priča okoli 1090. leta, 393. Diedenhofen, mesto v Lotaring ji, 12. (H.) Dietrik iz Kreiga (Dietricus de Kriwig), Diemar, gi. Dietmar. priča 1091. leta, 395. Dieprehdesdorf, neka vasvNordgauu, 346. Dietrik (Dietricus), neki posestnik na Ko- Diepreht, gl. Dietpreht. roškem in Bavarskem, ki je živel okoli Diesh, gl. Djekge. llOO. leta, 394. Dieta (Dietta), freisinška podložnica okoli Dietrik, (Dietrich), freisinški podložnik leta J030. v Scheiflingu na Štajerskem, 19. okoli 1030. leta v ScheifJingn na Štajer- Dietach, vas blizu Steyera na Gorenjem skem, 19. Avstrijskem, 389. (1.) Dietrik (Dietrich), freisinški podložnik Dietbald (Diebald), nadškof milanski okoli okoli 1074. leta, 284. 1082. leta, 354. Dietwin, Skof concordijski (okoli 1072. Dietbald (Tiepoldus comes), neki grof, leta), 271. kt je okoli 1062. leta imel svoja posestva Dietta, gl. Dieta, blizu gorenje Krke na Dolenjskem, 224. Dietza. gl Dieza. Dietbald (Teboldus ingenuus), svoboden Dieza (Dietza), freisinška podložnica okoli posestnik v Junski dolini okoli 1060. leta 1030. v Scheiflingu na Štajer- leta, 151. skem. 19. Dietberga (Dielhberga), soproga pleme- Dignano (Ingan), vas poleg Taljamenta nitega Werinhera, posestnika v Krautu na Furlanskem, 367. na Koroškem, 362. — Njen sin Geb- Diocletianus, gl. Dioklecijan, hard, 3f)2. Dioklecijan (Diocletianus), cesar rimski Dietberga (Tuperga), soproga nekega (284-305), 71. Merkurija, posestnika v Trstu okoli 1080. Dionisius, gl. D ioni zi j. leta, 349. Dionizi) (Dionysius, Dionisius), mučenik Dielhberga, gl. Dietberga. pod cesarjem Dioklecijanom, 71. — Nje-Diethmar, gl. Dietmar. ! govi telesni ostanki. 62, 71. (11.) Dietmar (Dllhmar. Thietmat), škof mer- Dionizij, škof piacentinski (okoli 1081), 334. seburški (1009-1019), 32,38. - Nje- Dionysius, gl. Dionizij. gova teta, 38. — Sin njegove tete, mejni Dirnsteln (Dernsteina). vas na Štajerskem gr^f Henrik, 38. j jugozahodno od Neumarkta, 394. Djekše, vas na Koroškem severno od Ve-likovca. — Ondotna gfora (in monte Diesh), 124. (il,) Dobelgogesdorf, neka vas pri Št. Juriju na Dolenjskem, 201. Dobochove, neki kraj v junski dolini na Koroškem, 383. Dobraulich» gl. D o b r a v I j e. Dobravlje (Dobraulich), vas pri Tomaju na Krasu, 385. Dobrica (Dobriza), freisinška ' podložnica okoli leta 1030. v Scheiflingu na Štajerskem, 19. Dobri potok (Tobropotoch, Guetbach), potok blizu Tržiča na Kranjskem, 274. Dobrisco, gl. Dobrisko. Bobrisko (Dobrisco), osvobojen posestnik okoli 1080. leta na ßledu, 314. Dobriza, gl. Dobrica. Dobrogoj (Tobrogoy), osvobojen posestnik okoli 1070. leta na Bledu, 236. Dobrolaz, gi. Dobrovlasta. Dobrovlasta (Dobrolaz), osvobojena po-sestnica okoli 1070. leta v Lutiem lesu na Koroškem, 243. Dobrozfelt, gl. Obergottes feld. Dobroziza, gl. D ob rožica. Dobrožica, (Dobroziza), freisinška pod-ložnica okoli 1030. leta v Lindu na Štajerskem, 19. Dodon (Dodo), rimski kardinal (okoli 1031. leta), 86. Dölach, neki kraj severozahodno od Špi-taia na Koroškem. 262- Dolgoše (Legindorf), vas poleg Drave na Štajerskem, 408- — Ondotni posestnik Spanheimovec SIgefrid, 408. Domeszlau, gl. Domoslav. Doraiahc, gl. Dümlach. Dominik III., patriarh gradeški (1045 do 1069), 183. — Njegovi nasledniki, 183. Dominik IV., patriarh gradeški (okoli 1078. leta), 341. Dominik Contareno, dožd beneški (1043 do 1071), 121. 128. Dominik Silvio, doŽd beneški in dalmatinski (1071-1084), 286. Domoslav (Domozla), neki posestnik, ki je živel okoli 1080. leta, 310. Domoslav (Domeszlau), svoboden posestnik na Poljanah pri Vintgarju okoli 1090. leta, 378. Domozla, gl. Domoslav. Donava (Danubius), 180. 389. (I, II.) Dorimberg, gl. Dornberg. Dorinberg, gl. Dornberg. Dornberg (Dorinberg. Dorimberg), vas v Vipavski dolini na Goriškem, 385. Ondotni grad (sub castro Dorimbergo^ sub oppido Dorimbergi), 385. 1 Domova (ad Turnouua), morebiti sedanja vas tega imena blizu Ptuja. 179, 197. — Ondotna cerkev sv. Ruperta, 179. 197. (II.) Dovje (Lenginvelt, Lenginuelt, Lengin-vuelt), vas na Gorenjskem poleg Save, 85. 232, 371. — Ondotna posestnica Niucöt, 371. Dragmer, gi. Dragomir. Dragomir (Dragmer). kmet v Lengholzu na Koroškem okoli 1060. leta, 153. Dragonja (per Argaonem), reka v severni Istii, 92. (I.) Dragosit. gl. Dragožit, Dragožit (Dragosit). kmet v Grabeini vasi na Koroškem okoli 1060. leta. 145. Dramlje (Teramperch), vas na Štajerskem severno od Ponikve, 126. Drava (Draua, Dravus, Trauus, Traha, Trä fluvius), 20. 120, 179. 197, 212, 395, 408. — Njen breg pii vasi, Lansach imenovani, 20. ~ Dravski gozd (silva) zahodno od Maribora. 395, 402. (I. II.) ' Dravinja (Treuuina), dotok reke Drave na ; Štajerskem, 179, 197. (II.) . Dravski dvor (Trahof), vas pri Tinjah na : Koroškem, 179, 197. (II.) Dravski dvor (ad Trahun), vas vzhodno od Sachsenburga na Koroškem, 22. Dravus, gl. Drava. Drawa, gl. Drava. Drešinja vas (villa Traskendorf). vas zahodno od Celja na Štajerskem, 35, 84. Dridodrago. gl. Trd od rag. Dridogoi, gl. Trdogoj. Dristach, gl. T ris t ach. Dristah, gl. Tristach. Drutbmar, opat korveyski okoii 1028. leta» 80. Dulieb, neki kraj pri Oberdorfu na Koroškem, 211. — Ondotna slovenska kmetija, 211. ; Dtimlach (Domiahc), vas severovzhodna od Brucka na Štajerskem, 55. Duo castella, gl. D v ograd je. Duplek (TubNnik), vas pole^ Drave na Štajerskem, 408. — Ondotni posestnik Spanheimovec Sigefrid, 408. Durdcgouuo, gl. Trdogoj. Durinch, ministerijal Oglejske cerkve, živeč okoli 1074. leta, 284. Dnrinch, neka priča, ki se med letom 1050. in 1080. omenja v Kamenu na Ko-rogkem ter v Lešah in Preddvoru na Kranjskem, 143, 261. Dürnhag, vas ob Perschlingu na Dolenjem Avstrijskem, 359. Dvainštfrideset mučenikov. — Njih telesni ostanki na Gradežu, 121. (I.) Dvogradje (Duo castella) v Istri zapadno od Kanfanara, 15, 27. (IK) Dvrgouuues, gl. Trdogoj. tibarhart, gl. Eberhard. Ebbo. gl. Eberhard. Ebbo, gl. Ebon. Eberardus, gl. Eberhard. Eberhard (Eberhardus, Eberardus, Hebc-rardus, Heverardus, Heberhardus, Ebbo), kanonik augsburški ter od leta 1042. do 1048. patriarh oglejski, 122,133, 134, 136, 139, 140. — Njegovi nasledniki, 133. Eberhard (Eberhardus, Evurhardus), škof bamberški (1007-1040), 35, 36, 38. Eberhard (Eberhardus, Eberardus), mejni grof kranjski okoli 1040. leta, 105, 106. 107. — Njegova grofija, 105, 106, 107. Eberhard» kancelar kralja Henrika II, 24. Eberhard (Eberhart, Ebarhart), priča ali pa priče, ki se med letom 1050. in 1097. omenjajo v Radovljici in Kranjski gori, 157, 369, 370, 378. Eberhart, gl. Eberhard. Ebersberg (Eresburgh), grad jugovzhodno od Monakovega, 96. (II.) Ebon (Eppo), škof naumburški (1045 do 1078), 251. 276. Ebon (Eppo)f nekt plemenit posestnik v Karantaniji okoli 1050. leta, 118. Ebon (Eppo), ministerijal Friderika de Ca-rinthia okoli 1060. leta, 199. Ebon (Ebbo), neki posestnik v Ojsnici na Štajerskem okoli 1056. leta, 191. Ebon (Ebbo), služabnik kralja Henrika IV., 346. Ebon (Eppo), ime nekaterih prič, ki se med letom 1050. in 1090. omenjajo v Ka- menu na Koroškem in v Kranjski gori na Kranjskem, 143, 146, 156, 161, 162, 164, 165, 166, 167, 175, 177, 234, 238, 239, 316. Ecegoi, gl. Večegoj. Eceman, gl. Ezeman. Eckerih, gl. Ekerih. Eckhartsberga (Ekkarsberge), neki kraj v TuringijI zahodno od Naumburga, 250, Edilacb, gl. A d e g I i a c c o. Eggehardus, gl. Ekehard. Egllbert, gl. E n g e 1 b e r t. ■Egilolf, gl. Eginolf. Egina, neka osvobojena posestnica v Za-manjah na Koroškem okoli 1070. leta, ; 245. — Njena hči, 245. Egino« (Egilolf), neka priča med 1002. in I0I8. letom, 11. Eginolf (Egilolf), ime dveh prič okoli 1070. leta na Dovjem, 232. I Egizi, gl. Egizo. Egizo (Egizi), neka priča slovenske narodnosti med 1002. in 1018. letom, 11. Egizo, neka priča okoli 1060. leta v Radovljici, 157. Egizo (Egizi), freislnški podložnik okoli ; 1030. leta v Lindu na Štajerskem, 19. lEIchdoriE (Aichdorf, Eichdorf), vas pri Knittelfeldu na Štajerskem, 388. Eichi, gl. Aich. Eichstädt (Efhstatti), mesto na Bavar-i skem, 273. - Ondotni škof Udalrik, 396. : Eihstatti. gl Eichstädt. ■ Eilica, gl. Ei lika. Eillka (Eilica), hči saškega vojvoda Ma-gnusa, 254. — Njena mati Sofija, 254. Njena sestra Woifhilda, 254. ■ Eingelpertus, gl. E n g e I b e r t. Einricus, gl. Henrik. Einuuic, gl. Ein wik. Einwik (Einuuic), ministerijal Hartwika, brata takratnega oglejskega patriarha, 199. Ekebert II. (Ekkibert), mejni grof mi-I šenjski (1067-1090), 251. ' Ekehard (Eggehardus de Nellinburc), opat reichenauskt, 334. Ekehard, mejni grof mišenjski (ok.l035), 94. Ekehard (Ekkehard), odvetnik freisin-škega škofa Ellenharda, 284. Ekerih (Eckerih. Ekkerich, Ekkirich, Ek-krih, Ekkrich), priča ali pa priče, ki se med letom 1050. in 1065. omenjajo v Ka-menu na Koroškem in v Radovljici na Kranjskem. 150, 154, 155, 157, 158, 160, 161, 170, 171. Ekkarsberge, gl. Eckhartesberga. Ekkehard, gl. Ekehard. Ekkerich, gl. Ekerih. Ekkibert, gl. Ekebert. Ekkirich, gi. Ekerih. Ekkrich, gl. Ekeri h. Ekkrih, g). Ekerih. Ulizabeta, plemenita posestnica na Bledu okoli 1065. leta, 210. — Njen odvetnik grof Odalskalk, 210. . Ellenhard (Eilenhardus, Ellinhardus), Skof freisinški (1052-1078), 181, 223, 251, 268, 269, 270, 284. — Njegova posestva, 284. — Njegov dvor v Loki, 284. — Njegova cerkev, 284. — Njegovi nasledniki, 181. - Njegovi fevdniki, 270. -Njegov odvetnik Oton, 181, 270. — Njegov odvetnik Ekehard, 284. Ellenhard, škof puljski (ok. 1080), 335.— Njegov brat, oglejski patriarh Henrik, 335. — Njegova sestrična Haziga iz rodu Scheiernov, 335. Ellinhardus. gl Ellenhard. Embrichon, škof augsburški (1064-1077), 298. jCmeram svetnik (s. Emmerammus), 100. — Samostan sv. Emerama v AUeichu, 100. (II.) Emichon, neki grof, ki je leta 1056, vodil oddelek križarjev, 409. Emilija, pokrajina v severni Italiji. --Ondotni škofje (episcopi Emilie), 53 (I.) Emmerammus, gl. Em er am. Emonensis, gl. No vi grad. Umoniensis, gl. Novi grad. Engelberon, neki posestnik na Dolenjskem blizu Luč okoli 1062. leta, 224. Engelbert (Egiibert), škof freisinški (1006 do 1039), 19, 20, 21, 22, 23, 24. 57, 91, 94. — Njegovi ljudje, 22. — Njegov odvetnik grof Odalskalk, 20. 21, 22, 57. — Njegova posestva, 19, 20, 21, 22, 57. Engelbert (Engelbertus comes), neki grof, ki se kot priča omenja med 1020. in 1025. letom, 48. Engelbert (Engilpreht), grof, ki je živel okoli 1030. leta, 54. — Njegov brat. brixenski Škof Hartwik, 54. — Njegov sorodnik klerik Wolchold. 54. — Njegov dedič, 54. Engelbert I., grof iz rodovine Spanheimov, odvetnik solnograškega nadškofa Thie-mona, ustanovitelj Šentpavelskega samostana (comes Hengeipertus, comes Engel' bertus, Engelbertus comes de Spanheim, comes Engelpertus, Engiibeitus comes, Engelbertus fundator S. Pauli), 246, 376, 395, 402, 407, 408. 415, 419. - Njegov oče Sigefrid, 376, 415. — Njegova mati Richarda, 376, 415. — Njegova soproga Hedvika, 395, 419. — Njegovi sinovi, 395, 419. — Njegov sin Henrik, vojvoda karantanski, 395, 408, 415. — Njegov sin Hartuik, škof rezenski, 408. — Njegov sin Sigefrid, 408, 415. — Njegov sin Bernhard, 408, 415. — Njegov sin Engelbert, mejni grof istrski, 376, 415, 419" — Njegov zet Popon, mejni grof istrski, 402. — Njegov brat Hartwik. nadškof devinski, 415. — Njegov brat Herman, 376, 415 — Njegov grob v Št. Pavlu, 407. Engelbert II. iz rodovine Spanheimov, mejni grof istrski (1107-1123), nato vojvoda karantanski (1124-1135), odvetnik Šentpavelskega samostana (Engelbertus iimior, Engilbertus dux Islrie, Eingel-pertus dux de Chraieburc), 376, 394, 408, 418, 419. - Njegov oče Engelbert I., 376, 419. — Njegov stric Hartwik, nadškof devinski, 415. — Njegov stric Herman, 415. — Njegov stari oče Sigefrid, 415. — Njegova stara mati Richarda, 415. — Njegova soproga Uta, 418. — Njegovi sinovi Udalrik, Engelbert, 1 lart-wik in Rapoto, 418. — Njegovi bratje Henrik, Sigefrid in Bernhard, 415. Engelbert III. iz rodovine Spanheimov. mejni grof istrski (Eingelpertus marchio Ystrie). 418 — Njegov oče Engelbert, vojvoda karantanski, 418. — Njegova mati Uta, hči pasovskega grofa Udalrika, 418. — Njegovi bratje Udalrik, Hartwik in Rapoto, 418. Engelbert (Engiibert), odvetnik solnograškega nadškofa Oebharda, 270 Engelbert (Engilbertus), neka priča med 1002 in 1018. letom, 11. Engelbert (Eng:llpertus» Engfilpreht, EngiN Equilum, gf. Je sol o. brecht), neka priča, ki se med letom Erchanbert (Ercliinprelit), ministerijal 1063. in 1090. večkrat omenja v Kamenu FreisinŠke cerkve okoli 1074. leta, 284. na Koroškem in v Kranjski gfori na Erchanger, odvetnik geisenfeldske opatice Kraniskem. 243, 306, 307, 308. üerberge, 113. Engelbert (Engilprehi), neki podložnik v Erchanger (Erchinger), priča okoli leta Krški dolini na Koroškem, 126. 1080. pn Sv. üanielu na Koroškem, 303. Engeldeo (Engildeo, EngUdie), priča ali Erchanral (Erchihart), neka priča okoli pa priče, ki so se med letom 1C50. in 1060. leta v Kamenu na Koroškem. 160. 1090. včasi mudile v Kamenu na Ko- Erchihart, gl. Erchanrat. roškem in v Kranjski gori na Kranjskem, Erchinger, gl. Erchanger. 158, 160, 161, 164. 165, 213, 301,313. Erchinprclit, gl. Erchanbert. Engeldeo (Engildeo), ministerijal grofinje Eresburgh, gl. Ebersberg. Heme pri Brežah, 126. Erintruda svetnica. — Samostan sv. Erin- Engelfrid (Engilfrid), fevdnik oglejskega irude v Solnogradu, 126. patriarha Rabeng:era, 227. Erlwin, škof cambravski (993-1012), 29. Engelfrid (Engilfrit), podložnik Oglejske Ermachora, gl. Mohor. cerkve, ki je živel okoli 1074. leta, 284. Ermenhard (Ermenhart), podložnik Oglej- Engelmar (Engelmarus, Engilmarus), Škof ske cerkve, ki je živel okoli 1074. leta, 284. poreški (okoli 1037. leta), 100, 110, 111. Ernastus, gl. Ernest. 112. — Njegova Škofijska palača, 112. Ernest (Ernestlo, Ernastus), vojvoda švab- — Njegov kapilel, 112. - Njegovi ka- ski (1012-1015), 13. noniki, 112. — Njegov odvetnik Albiniis Ernest (Ernestus), brat karantanskega voj- ali Albanus, 110, 111. voda Adalberona, 102. Engelmar (Engilmar), priča, ki se med Ernest (Ernastus, Ernestus), sin avstrij- letom 1050. in 1075. enkrat omenja v skega mejnega grofa Leopolda 1., 10. Kamenu na Koroškem, enkrat pa v Ernest (Ernust); neki posestnik poleg Kranjski gori na Kranjskem, 174, 234. Laznice v Karantaniji, 116. — Njegov Engeipertus, gl. Engelbert. brat Ruodker, 116. Engelskalk, posestnik v Anlški in Pal- Ernest (Ernost), neka priča okoli 10?0. tenski dolini okoli 1041. leta, 111. leta v Glanhofenu, 314. Engilbert, gl. Engelbert. Erneslio, gl. Ernest. Engilbertus, gl. Engelbert. Ernestus, gl. Ernest. Engllbrecht, gl. Engelbert. Ernost, gl. Ernest. Engildeo, gl. Engeldeo. Ernust, gl. Ernest. Engildie, gl. Engeldeo, Eschenewege. gl. Eschwege. Engilfrid, gl. Engelfrid. Eschwege (Eschene\\ege). mesto ob We- Engilfrit, gl. Engelfrid. seri na Nemškem, 276. Engilmar, gl. Engelmar. Ethinishoven, gl. Ettishofen. Engilmarus, gl. Engelmar. Ettishofen (Ethinishoven), neki kraj na Engllpertus, gl. Engelberl. VViirtemberškem, 190. Engilpreht, gl. Engelbert. Ettringen (Oetringen), neki kraj na jugo- Ensetal, gl. A niža. zahodnem Bavarskem, 190. Entrichsdorf, gl. Andersdorf. Evgenij n., rimski papež (824-827), 74, Entrihistanne, neko gorovje v planinah, 76. (II.) Grebenzen imenovanih, 124. (II.) Evurhardus, gl. Eberhard. Enzi, neka priča okoli leta 1070. v Ka- E/.cho, gl. Ezo. menu na Koroškem, 233. Ezeman (Ecemannus), odvetnik tržaškega Enziman, gl. Ezeman. škofa Heriberta 1080. leta, 349. Eppo, gl. Ebon. Ezeman (Eceman,Ezeman,Enziman),priča, Equilium, gl. J esolo, ki se med letom 1075. in 1090. večkrat omenja v Kranjski gori na Kranjskem, folkmar (Foichmar, Volcmar, Volchmar), enkrat pa v Glanhofenu na Koroškem, neka priča okoli 1060. ieta v Kamenu na 305, 306, 307, 310, 311, 312, 314, 316. Koroškem 154, 171, 176. Ezo (Ezcho), neka priCa slovenske narod- Fontana fusca, gl. Oskurus. nosti med 1002. in 1018. ietom, 11. Fonlana Georglca, neki kraj v Istri, 103. fabricae campus, gl. Campus Fabricae. Forchheira (Forhcheim, Forecheim, Fori- Faidas, neka zemlja blizu Ogleja, 87. cheim), mesto med Bambergom in No- Faletro, gl. Vital F a let r o. rimbergom na Bavarskem, 325. Fanensis, gl. Fan o. Forecheim, gl. F o r c h h e i m. Fano, mesto v Italiji. — Ondotna zemlja Forhcheim, gl. Förch heim. (Fanenses fines), 225. (I.) Foricheim, gl. F o r c h h e im. Faxfa, neki kraj severovzhodno od Rima, Foriiuliensis, gJ. Furlansko. — Ondotni samostan Marije Device, 358. Foriulanensis, gl. Furlansko, Federicus, gl. Friderik. Foroiuliensis, gl, Furlan sko. Feisiriza, gl, Bistrica. Foroiulium, gl. Furlansko. Feletas, gl. F el et tis. ForojuUanus, gl. F u rlans ko. Felettis (ad Feielas), vas zahodno od Pal- Fortegna (Fortis), neka vas na Furlan- manove na Furlanskem. 86. skem, 367. Feliks, mučenik pod cesarjem Diokle-' Fortis, gl. Fortegna. cijanom, 71. — Njegovi telesni ostanki, 1 Fortunat arhidijakon (s. Fortunatas). — 62, 71, 88. — Samostan sv. Feliksa in . Njegovi telesni ostanki na Oradežu. 62, Fortunata v Vicenzi, 397, (i, il.) 121, — Njemu posvečeni oltar na Gra- Felix, gl. Feliks. dežu. 62. — Cerkev iMarije Device, sve- Feltre, mesto poleg Piave na BeneSkem. tega Hermagora in Fortunata v Ogleju, — Ondotna škofija (episcopatus Fel- 86,105. — Samostan sv. Feliksa in Fortu-trinus), 43. — Ondotni škof Richiro 34 nata v VIncenzi, 397. (I, II.) — Ondotni škof Reginzon, 86. (I, II.) Forum lulii, gl. F urlansko. FeUrensis, gl. Feltre. Foiunlz, neka relta v Junski dolini naKo-Feltrinus, gl. Feltre, roškem, 383. Ferrarius mons, gl. Montferran. Forza, neki kraj na Koroškem. 294, Ferschniizbach (Phezniza). potok, ki se Franci, gl. Franki, pri Bündenmarktu na Dolenjem Avstrij- Francosko, 411. skem izliva v IpuSo, 91, Frankfurt (Frankonofurt), mesto poleg Ficarta, neki kraj na Furlanskem, 1. Mena na Nemškem, 25, 77. — Ondotna Fines, neki kraj najbrže biizu otoka je- sinoda, 25, 77. (I. II.) so!o pri Benedkah, 66. (H.) Franki (Franci), 180, 376. — Vzhodni Fischa (Fislk), dotok reke Donave blizu Franki (Orlentales Franci) == Nemci, 38, Dunaja, 228. 365. (1, II.) Fisik, gl. Fischa. Frankonofurt. gl. Frankfurt, Fiume (Flumen), dotok reke Livenze na Frascario, neki travnik blizu Cavenzana Furlanskem, 82. na Furlanskem, 87. Flaibanum, neki kraj na Furlanskem, 333. Frazlau. gl. Bra slav. Flaona, gl. Plomin. Fzedda (Robedula, Rubedole), neka reka Flaichheinti neki kraj v Turingiji južno blizu Čer^'injana na furlanskem. 87. od Miihlhausena, 348. Fredericus, gl. Friderik. Floiijan, presbiter leta 1082. v Kopru, 356. Fredevinda, gl. Fridewinda Flumen, gl. Fiume. Freising (Frisingium). mesto na Bavar- Folchmar, gl. Folkmar. skem. 140 - Ondotna cerkev, 21, 23, Folkhold (Volchold), sin grofinje Wich- 57, 91, 181, 251. 270, 284. - Njeni mi- purge, 48. — Njegovi bratje Hartwik, nisterijali Wignant, Erchinpreht, Regin- Henrik in Oerloch, 48. mar In Heimo, 284. — Njena podložnika (dc familia) Dietrich in Peziii. 284. iNjena posestva, 270. — Njen odvetnik Odalskalk, 85. — Freisinška Škofija, 20, 270. - Ondotni škofje: Goteskalk. Egil-bert. Ellenhard. — Ondotni kanoniki, 57. — Ondotni proŠt Werinher, 57. — Cerkev jMarije Device in sv. Koibinijana v Freisingii, 21, 24, 85, 181. — Ondotna duhovgCina, 85. — Samostan sv. Andreja , v Freisingu, 223. (i. 11.) Fresacum, gl. Breže. Fresah, gl. Fri esach- Frezna. gl. St. Peter im Molz. , Fridarich, gl Friderik. Fridaricus, gl. Friderik. Fridehardeswillär, morebiti Friedach pri Ravensburgu na WürtemberSkem, 190. Fridcloseiche, gl. Friedlach. Friderich, gl. Friderik. Fridericus, gl. Friderik. Friderih, gl. Friderik. Friderihc, gl. Friderik. Friderik II. (Fridericus. Fredericus, Fe-dericus, Guntherus). patriarh oglejski (1084-1086), 289, 361, 361«, 367, 381, 382. — Njegov oče Spitignjev I!., vojvoda češki, 381. — Njegova mati Ida, 381. — Njegov stric Vratislav, vojvoda , Češki, 289. — Njegova sestra, mati Wich-manna de Cella, 381. — Njegov sorodnik grof Kacelin, 367. — Njegovo slo- i vansko pokolenje (genere Sclavus), 381. Friderik (Frithericus), nadškof ravennski (1001-1004), 10. Friderik, škof münslerski (1063 -1084), 275. Friderik, brat oglejskega patriarha Sige-harda, 271. — Njegova soproga Matilda, 271. Friderik (Friderich, Fridaricus), plemenit posestnik okoli 1060. leta v ŽeleCah, 167, 300. — Njegov ministerijal Hadolt, 167. Friderik, plemenit posestnik okoli 1085. leta v Lindu pri Špitalu na Koroškem, 373. Friderik, ministerijal bamberškega škofa Ountherja okoli 1060. leta, 199. Friderik (Fridaricus), ministerijal briksen-skega škofa Altwina okoli 1085. leta, 374. Friderik (Fridericus), neka priča med 1002. in 1018. letom, 11. Friderik (Friderich), neka priča med 1020. in 1025. letom, 48. Friderik iz Karantanije (Fridericus de Ca-rinthia), neka priča okoli 1060. leta, 199. - Njegovi ministerijali Adalberon, Epon, Berhfold in Altman, 199. Friderik (Friderih, Fridarich, Friderihc, Fridaricvs), priča, ki se med letom 1050. in 1090, omenja v Kamenu in pri Svetem Danieiu na Koroškem ter v Selu blizu Bleda na Kranjskem, 147,300,301,303,304. Friderik de Tenglle, priča okoli 1090. leta, 393. Friderik (Fridericus), priča okoli 1090. leta, 393. Fridewinda (Fredevinda), ssstra oglejskega patriarha Sigeharda ter opatica v samostanu Marije Device pri Ogleju, 253. Friedlach (Frideloseiche), vas na Koroškem vzhodno od Trga, 294. (II) Friesacensis, gl. B reže. Friciach, gl. Breže. Friesach (Fresah), vas severno od Gradca na Štajerskem, 118. Friesacum, gl. Breže. Friesahc, gl- Breže. Frisach, gl. Br eže. Frisacum, gl. BreŽe. Frisingium, gl. Preising. Frithericus, gl. F r i d e r i k. Fritislare, gl. Fritzlar. Fritzlar (Fritislare), mesto na Nemškem jugozahodno od Kassela. 132, 345. Fuistriza, gl. Bistri ca. Fulda, samostan na Hessenskem poleg reke Fulde. — Ondotni opat (Fuldensis abbas), 282. — Njegovi ministerijali, 282. (U.) Fuldensis, gl. Ful da. Fulslric, neki kraj na Furlanskem, 367, Furlansko (Forum iulii, in Foro lulii, in pago Foro lulio, pagus Fori Iulii, pro-vincia Forojuliana), 82, 124, 192, 367, 395, 411. — Ondotni prebivalci (Foriiu-lienses, Foroiulienses), 10, 404. — Furlanska cerkev (Forojulicnsis ecclesia), 183. — Furlanski patriarh Popon (Poppo Forojuliensis praesul), 65, 128. — Furlanski škof (Forojuliensis antistes), 183* — Furlanska vojvodina (ducatus Foro-julii), 140. — Furlanska grofija (comita-tus ForoiuUensis. comitatus Foroiutii, co-mitatus Foriulanensis), 1, 3, 260, 327. — Ondotni grofje: VVerihen. Warient. Lu- Gebhard L, škof rezenski (994-1023), 10. dovik. (I, II.) — Njegov brat Oton, 10. Fusei«!, neki kraj na Furlanskem, 34. Gebhard III., Škof rezenski, sorodnik (pa- G., neki duhovnik, ki je živel okoli 1035. Iruus) cesarja Henrika III. (1036—1060), leta, 123, 180, 18S, 195. Gaberje (Griuina), vas severovzhodno od Gebhard (Oebehardus). škof konstanSki Grebinja na Koroškem, 395. (1084-1110) ter papežev legat in vikar Oabraviz, gl. Ga br o vi ca. po Nemčiji, 398, 417. Gabrielis villa, gl. O rab el na vas. Gebhard (Gebhardus, Oebehardus), opat Gabrihelis villa, gl. Gräbel na vas. Hirschauskega samostana, 380. — Nje- Gabrovica (Gabraviz), vas v Komenskem gov prednik Wilhelm, 380. okraju na Goriškem, 385. Gebhard, sin plemenitega Werinhera, po- Gaiaco, gl. Gajazzo. sestnika v Krautu na Koroškem,362. — Gajazzo (Gajazzo, Gaiaco), neki kraj blizu Njeg^ova mati Dietberga, 362. Oradeža, 66, 128. (II) Gebolf (Gebolf, Gepolf), priCa, ki se med Gal svetnik (s. Gallus). — Samostan Ma- letom 1060. in 1097, omenja v Kamenu rije Device in sv. Gala v jMožnici, 367, na Koroškem in v Kranjski gori na Kranj- — Samostan sv. Gala v St. Gallenu, 398. skem, 213, 377, 378. Gallus, gl. Gal. Geisenfeld (Geisenvelt) kraj na Bavarskem Gamniz, gl. Kam ni ca. jugovzhodno od Ingolstadta. — Ondotni Garzern (Gorzare, Gorzah), vas južno od samostan, 102. — Ondotna opatica Ger- Starega dvora na Koroškem, 294. berga, 113. — Ondotni odvetnik Hr- Gasello (in loco Gasello), neki kraj v Oltri changer, 113. pri Kopru, 267. — Ondotna cerkev sv. Geisenvelt, gl. Geisenfeld. Apollnarija, 267. — Sosednji posestniki: Gejza(Geysa),kra]iogrski(1074 -1076),357. Ivan Hautitio, .^mantinus de ludice, Bo- Gelen, gl. Jelen, nus deVaherainBratovšCina sv.jHsta,267. Gcmnitz, gl. Kamnica. Gassarest (Gozarist), vas severno od Krke Gensdorf, gl Gosinje. na Koroškem, 264. Gensidorf, gl. Gosinje. Gaudentius, gl. Sigewin. Genuensis, gl. Liuto Id. Gausbert (Gausspertus), notar karantan- Georgius, gl. Jurij. skega vojvoda Otona, 3. Georius gl Jurij. Gauson presbyter, oče nekega Ivana, po- Gepoif, gl. Gebolf- sestnika v Trstu, 349. Gepon (Geppo), neka priča slovenske na- Gausspertus, gl. Gausbert. rodnosti med 1002. In 1018. letom, 11. Gebene, gl. Geb eno. Gepon (Geppo), neka priCa v Kamenu na Gebeno (Gebene). opat v samostanu sv. Koroškem okoli 1070. leta, 245. Udalrika in fevdnik oglejskega patriarha Geppo, gl. Gepon. Udalrika, 383. Gerard, gl Gerhard. Gabhard (Gebhardus, Oebehardus), nad- Gerberga (Girbergia), sestra cesarja Otona škof solnograški (1060-1088), 206, 207, I., 12. — Njena hči Matilda, 12. 208, 255, 263, 264. 265. 266, 268. 269. Gerberga (Gerbirga), opatica v Geisen- 270, 271. 274, 280, 285, 293, 294, 317, feldu, 113. - Njen odvetnik Erchan- 388, 392. — Njegovi nasledniki, 255, ger. 113. 265,266. - Njegova nadškofija. 207, Gerbirga, gl. Oer berga. 263, 264, 265, 266, 293. — Njegova Gerhard, patriarh oglejski (prav za prav cerkev, 280. — Njegovi kanoniki, 285, — Sigehard), 256. Njegova duhovščina, 280. — Njegovi Gerloch, sin grofinje Wichpurge, 48. — kleriki, 280. — Njegovi mlnisterijali, 285. Njegovi bratje Volchold, Hartwik in Hen- — Njegovi poslanci, 266. — Njegov od- dk, 48. — Njegova posestva, 48. — Nje-vetnik Engelbert, 270. govi podložniki, 48. Germani, gl. Nemci. | Godeslav (Gotislau), neki podiožnik Bri- Gerold, prvi opat v Rožacu (kar pa ni' xenske cerkve okoli 1060. leta, 144 — resnično), 385. Njegov sin Preslav (Prezla), 144. Gerold (Geroith), neka priča med 1002. in Godešče (Nlusazinhun). vas blizu Škofje 1018. letom, 11. Loke na Kranjskem, 21. Gerold (Gerolt), neki podiožnik v Krški Godiach, gl. Godnach. dolini na Koroškem, 126. Godinje (Codina), vas pri Dutovljah na Oeroiitsdorf. gl. G erol tes d or f. Krasu, 385. Gerolt, gl. Gerold. Godizla, gl. Godeslav. Geroltesdori (Gerolitsdorf), neka vas na Godnach (Goduna, Godiach), vzhodno od Bavarskem, 126, 263. Lienza na Tirolskem. 148, 211, 374. Gerolth, gl. Gerold. Goduna, gl. Gödnach. Gerstcngun. gl. Gerstungen. Gohza, gl. Gojica. Gerstingun, gl. Gerstungen. Goin, gl. Gojen. Gerslun0eii(Gerstengun,Gerstingun), neki Gojen (Goin), neka priča slovenske na- kraj severno od hersfeida na Nemškem, rodnosti med 1002. in 1018. letom, II. 277, 297. Gojica (Gohza), freisinška podložnica v Gerwin (Gerwin), neka priča okoli 1060, Lindu na Štajerskem okoli 1030. leta, 19, leta v Kamenu na Koroškem, 174. ' Gomile (Chumilach), vas jugovzhodno od Gestnic, gl. GÖsting. Št. Vida na Koroškem, 235. (II.) Geysa, gl. Gejza. Gomilica (Gomilniz, Gomilnitz), vas blizu Gezendorf, gl. Götzen dor f. Ernoža na Štajerskem, 408. — Ondotni Gila, neki kraj na Koroškem, 294. posestnik Spanheimovec Henrik, 408. Ginanno, gl. Prisnoslav. Gomilnitz. gl. Gomilica. Girbergia, gl. Gerberga. Gomilniz, gl. Gomilica. Gisiia, gl. Gizela. Gonarium, gl. Gonars. Gisla, gl. Gizela. Gonars (Gonarium). vas zahodno od Pal- Gizela (Gisiia, Gizla). soproga kralja Kon- manove na Furlanskem, 86. rada II., 68,81.84. — Njen sorodnik Gopriuniza, gl. Koprivnica, kralj Henrik I!., 84. Gorenjce (Gorinsig), vas blizu Drave na- Gizela (Gisla). soproga osvobojenega Gri- sproti Švabeku na Koroškem, 395, 402. fona, posestnika v Žeiečah, 311. — Ondotna cerkev (sv. Radegunde), 393. Gizla, gl, Gizela. — Ondotna pristava, 395. Glanahouen, gl. Glanhofen. Gorenje polje (Summitas campi, Obinen- Glanhoien (ad sanctum Laurentium alibi tiges felde, Obinentigemo ueide), neki Glana nuncupatum, Glanahouen), vas! kraj najbrže na Gorenjskem, 165, 167. južno od Trga na Koroškem, 244, 299, — Ondotni posestnik Winrih, 165. 314. Gorglus, svoboden posestnik na Poljanah Glemona. gl. Gumin. pri Vintgarju, 378. Globoče (Globozat), neka vas na Ko- Goriah, gl. Gorje. roškem, 414. Ooriano, gl. Gorjansko. Globozat, gl. Globoče. Gorlans, gl. Gorjansko. Glodnica (Glodniz), vas zahodno od Krke Gorica (villa Goriza, Gorza, loco Goriza), na Koroškem, 124. — Ondotna kapela 1, 2, 260. — Heinricus de Guriza, 393. sv. Mihaela, 124. — GlodniŠke Alpe — Ondotni grofje Markward, Majnhard (alpes Glodniz), 124. (11.) : in Henrik (ta imena so izmišljena), 385. Glodniz, gl. Glodnica. Gorinsig, gl. Gorenjce. Godefridus, gl. Gotefrid. Goriza, gl. Gorica. Godeslav (Godizla), neki posestnik okoli Gorjansko (Goriano, Gorians), vas v Ko- 1070. leta na Bledu, 241. menskem okraju na Goriškem, 385. Gorje (Goriah), vas na Lurnskem polju na KoroSkem, 20. — Ondotne slovenske kmetije» 20. Gorza, gl. Gorica. Gorzali, gl Garzern. Gorzare, gl. Garzern. Gösdia, gi. Zgoša. Goselna vas (locus Goslauuis), južno od Dobrie vasi na Koroškem, 154. — On-dotni posestnik Immo, 154. (It) Gosinje (Gensidorf, Gensdorf), vas severozahodno od Velikovca na Koroškem, 130, 264 Goslar (Goslar, Goslara), mesto blizu Harza na NemSkem, 203, 230. Goslara, gl. Goslar. Goslauuis, gl. Goselna vas. Gospa Sveta (ad Carantanam aecclesiam sanctQ Mariae, ad sanctam Mariam in loco Zol), vas na Koroškem severno od Celovca, 1V9, 206. (I, II.) Göss (Gosse, Gossia), vas jugozahodno od Ljubna na Gorenjem Štajerskem, 55, 208. — Ondotni samostan Marije Device in sv. Andreja aposteljna, 55, 208. — Ondotna samostanska cerkev, 208. — Ondotna opatica Richarda, 20S. (II.) Gosse, gl. Göss. Gossia, gt. Göss. Gösting (Gestnic), vas severozahodno od Gradca, 123. — Ondotni prebivalci Wengei (Venko), Stane, Trevino (Trebin) in O.bo-lom, 123. Gotebaidus, gl. Go teb o i d. Gotebold (Goteboldus, Gotepoldus, Bot-bolt, Gotebaidus), nekaj časa prošt speier-ski in kancelar cesarja Henrika III., pozneje (1048 — 1063) patriarh oglejski, 140, 182, 195, 225, 226. - Njegovi predniki, 225. — Njegovi nasledniki, 225. — Njegov nagrobni spomenik v Ogleju, 140. Gotebold (Gotepolt, Gotopolt), priča, ki se med letom 1070. in 1090, enkrat omenja v Preddvoru na Kranjskem in enkrat v Kamenu na Koroškem, 261, 304. Gotebold (Gotepolt), podložnik grofinje Wichpurge v Projernu okoli 1010. leta, 11. Gotefredus, gl. Gotefrid. Gotefrid (Gotifred), vojvoda gorenjelota-rinSki (okoli 1042), 123. Gotefrid (Godefridus, Gozelo), vojvoda dolenjeloiarinški (okoli 1075), 277, 290, 295. Gotefrid, vojvoda bouilicnski. voditelj v prvi križarski vojni (okoli 1096), 417. .Gotefrid (Goteiridus, Gothiridus, Got-I fridus, Gotifredus, Gotefredus), mejni • grof v Karantanski marki (v 1049), 114, 119, 123, 132, 141. - Njegova mtjna grofija (in marchia Gotefridi). 138. Gotefrid (Goteftidus), fevdnik oglejskega patriarha Udalrika, priča okoli 1100 naj-brže v Junski dolini, 3S3. Gotepoldus. gl. Gotebold. Gotescalcb, gl. Goteskalk. Goteskalk, škof freisinški (998-1006), 9. Goteskalk (Gotescalch), priea ali pa priče, ki se med letom 1050. in 1090. omenjajo v Kranjski gori na Kranjskem ter pri Sv. Danielu in v Kamenu na Koroškem, 168, 236, 238, 239, 240, 241, 302, 303, 304, 305, 306, 308. Gotfridus, gl. Gotefrid. Gothfridus, gl. Gotefrid. Gotislau, gl. Godeslav. Gotta, oplemeničena posestnica okoli 1000. leta v Junski dolini, 171. 215. Golti, priča, ki se med letom 1050 in 1077. omenja v Kamenu na Koroškem, 174,245. j Gotton, neka priča okoli 1065. leta v Tolminu, 227. Götweihi samostan južno od Kremsa na Dolenjem .Avstrijskem, 359. Götzendori (Gezendorf), vas severovzhodno od Št. Pavla na Koroškem, 395. Gozarist, gl. Gassares t. Gozelo, gl. Gotefrid. Goziah, gl. Kozje. Gozpreht, ministerijal Oglejske cerkve, ki je živel okoli 1074. leta, 284. Gozzier, neka vas najbrže blizu Lipnice na Štajerskem, 408. Grabelna vas (villa Gabrielis, Gabrihelis villa), 145, 146, 150, 160, 170, 215, 301. — Ondotna cerkev sv. Daniela, 146, 150, 171, 172, 174. — Ondotni dvor, 170. — Ondotni vinograd, 146. — Ondotni posestniki: plemeniti Liuto, plem. Scroth, svobodni Regtnpreht, osvobojeni Peringer in osvobojeni Gotta. — Ondotni kmet Dragožit, 145. GrabStaJn (Gravindorf, Orauindorf), vas Gregor, poslanec papeža Ivana XIX., 65. vzhodno od Celovca, 179, 197. (H.) Gregoriusclericus,beneški poslanecl044. Oradensis, gl, Gradež. leta, 128. Gradež (Gradus, civitas Gradensis, Nova Grez, gl. Slovenji Gradec. Aquileja), 60, 62, 65, 66, 74, 89, 121, Griffo, gi. Orifon. 128, 183. — Gradeški otok (Gradus in- Griloii (nobilis Crifo), plemenit posestnik, sula, Gradensis insula), 43, 56, 60, 61, ki je živel okoli 1080. leta najbrže na 65, 76. 128. — Njegove pritekline, 76. Gorenjskem, 309. — Mestna poslopja, 121.— Mestna vrata, Grifon (Griph), sin plemenite Ite, posest-62. - Mestni grad (castellum), 121. nice v Kapli na KoroSkem. Živel je okoli Gradeška fara (Gradensis piebs), 40, 43, 1070. leta, 181. 74, 89, 140, 225. — GradeSke cerkve, Grifon, sin svobodnega Karlinga. Živel je 60, 62, 65, 121, 128. — Gradeški samo- okoli 1060. leta, 156. stani, 60. 65, 128. — Ondotni menihi, Griion, osvobojen posestnik v ŽeleCah pri 65. — Ondotne nune, 60, 65, — On-, Bledu okoJi 1080. leta, 311. — Njegova dotna duhovščina, 65. — Ondotni cer- soproga Gizela, 311. kveni stražnik Monach, 62. — Kripta Grifon (Grifo, Griffo, Crifo), priCa ali pa sv. Marka na Gradežu, 62. priče, ki se med letom 1050. in 1090. Gradeška cerkev (Gradensis ecclesia), 50, omenjajo v Kamenu na KoroSkem, v 51, 52, 56, 60, 65, 66, 128. — Njena po- Kranjski gori, Selu in Preddvoru na Kranj-sestva, 66. — Gradeška stolica (Gra- skem ter v Tolminu na Goriškem, 157, densis sedes), 14. 65. - Gradeška pa-1 158, 159, 161, 166, 167, 177, 178, 214, triarhija (Gradensis patriarchatus), 65, i 227, 233, 245, 261, 300, 307, 310, 312, 128,286. — Njena posestva, 128. — Njeni | 3t4, 270. dohodki, 286. - Gradeški (novcoglejski) Grimald, brat puljskega škofa Ivana, 216. patriarhi, 65, 183 — Patriarhi: Venerij, Grimizahc, gl. Grimšče. Vital IV.. Urz. Dominik III., Dominik IV. Grimšče (Grimizahc), kraj blizu Bleda, 168. — Sufragani Gradeške cerkve, 65. i — Ondotni posestniki: oplemeničeni GradeSki prebivalci (Gradenses), 60, 404.' Winrih, Pavel, Tunzo in Ivan, 168. — Gradeški meščanje, 65, 121. - Gra-; Griph, gl. Grifon. deško ljudstvo, 65, 121. (I. 11.) I Oriuina, gl. Gaberje. Grapuchfeld, gl. Grobniško polje. Griuina, gl. Grebinj. Grauindcrf, gl. Grabštajn. GrobnlSko polje (Grapuchfeld, Crapuch- Gravindorf, gl. Grabštajn. fdd) na Koroškem ob srednji Krki, 179, Grebinj (Griuina), trg severovzhodno od 197. _ plemeniti Gunther z Grobniškega Velikovca na Koroškem, 395 , 402. — | polja (Guntherus nobilis vir de Chra-Ondotna pristava, 395. phelt), 266. (H.) Gregor I., rimski papež (590-604), 65, 128. — Cerkev Marije Device, sv. Gregorja in sv. Martina v Liedingu, 124. (1-, II.) Gregor IL, rimski papež (715—731), 65, 128, 183. (i., ».) Gregor m., rimski papež (731-741), 183. Groppach (Chrotebach), neki kraj na Wür-temberškem, 190. Grötsch (in loco Chrotsa), vas na srednjem Štajerskem, 175. — Ondotni posestnik oplemeničeni Odalskalk, 175. Grumolo, fara v Vicenfinski pokrajini na Beneškem, 339. II.) iGueUo, gl.Welf. GregorIV„ rimski papež (827-844), 76. (11.) Gregor VII., rimski papež (1073—1085), 280, 281, 287, 288, 289, 293, 317, 323, 330, 336, 337, 342, 343, 344. 350, 353, 413. — Njegovi nasledniki, 342. — Njegovi legatje, 336, 337, 342, 343, 344, 345. Guetbach, gl. Dobri potok. Guibertus, gl. Wigbert. Guidon, nadškof milanski(1046-1070), 136. Gullen (Gullinwillar), neki kraj na WUr- temberškem blizu Ravensburga, 190. Gullinwillär, gl- Gullen. Gamin (Oiemona), mesto na Furlanskem blizu Taljamenta, 34. (I.) Gundacg'ar, gfl. Gundaker. Gundachar, gl. Gundaker. Oundacher, g!. Gundaker. Gundaker (Gundacher), plemenit posestnik v Garzernu na Koroškem, 294.; - Njegov brat Reginhart, 294. Gundaker (Gundacher), soprog plemenite Perchte, posestnice v Luhem lesu na Koroškem, 147. Gundaker (Gundachar) odvetnik brixen-skega škofa Altwina, 244, 257, 260, 261, 262. Gundaker (Gundachar, Gundacgar, Gundacher), pri^a, ki se med letom 1050. in 1075. omenia v Kamenu na Koroškem ter v Kranjski gori in na Dovjem na Kranjskem, 146, 155, 156, 168, 169, 172, 174, 232. Gundram, gj. Guntram. Gunprehtesteten, neka vas na Štajerskem, 203. Gunthalm, neka priča med letom l(ßO. in 1075. v Kamenu na Koroškem, 173, 242. GunthaH, plemenit posestnik okoli leta 1100. v Št. LipSu na Koroškem, 408. Gunther, škof bamberški (1057-1065), 199, 204, 222. — Njegovi nasledniki, 204. — Njegov ministerljal Friderik, 199. Gunther (Guntherus, Guniherius), pleme- nitaŠ z Grobniškega polja, prvi škof krški (1072-I09Ü), 263, 264, 266, 268, 269,285.294,392. - Njegovi nasledniki, 266. Gunther (Guntheri), neka priča v Kranjski gori med 1050. in 1070. letom, 159, 164, 165, 169, 2C9. Guntheri, gl. Gunther. Guntherms, gl. Gunther. Guntherus, gl. Gunther. Guntherus, gl. Friderik. Guntpoltj neka priča med letom 1050. in 1075. V Kamenu na Koroškem, 160, 178. Guntram (Gundram), svoboden posestnik v Koritnem blizu Bleda okoli 1070. leta, 237. Guntram (Gundram, Cundram), dve priči med letom 1075. in 1097. v Kranjski gori na Kranjskem ter v Gianhofenu na Koroškem, 302, 311, 312, 313, 314, 316, 369, 372, 378. Guodman, neka priča okoli 1060. leta v Kamenu na Koroškem, 158. Guoto, neka priča, ki se med letom 1050. in 1090. omenja v Kamenu na Koroškem in v Kranjski gori na Kranjskem, 170, 316. Gurca, gl. K r k a. Gurcensis, gl. Krka. Gurckcensis, gl. K r k a. Guriza, gl. Gorica. Gurk, gi. K r k a. Gurka, gl. Krka. Gurkahofun, gl. Krka. Gurkahouin, gl. K r k a. Gurkatala, gl. K r k a. Gurkehouen, gl. K r k a. Gurkhouen, gl. Krka. Gurnuz, gl. P o d k rn o s. Gurzensis, gl. Krka. Guscha, gl. Z g o š a. Gvrka, gl. K r k a. Gvrkehoven, gl. Krka. Gvrzista, gl. K r k i c a, Gvzbretdesdorf, neka vas blizu Schwarze v Karantanski marki, 202. Habilis mons, gl Baba. Hadamoud, gl. H a d e m u d a. Hademuod, gl. H a dem uda. Hademar (Hademarus), škof poreški (okoli leta 1061.), 216. Hademar, svoboden posestnik v Zasipu okoli 1080. leta. 316. Hademuda (Hadamuod, Hadamoud), mati Udalrika, mejnega grofa kranjskega in istrskega, 21. — Njena mati Wilpurga, 221. - Njen stric Adalberon, 221. (Prim, tudi pod besedo Azika.) (II.) Hadewic, gl. H e d v i k a. Hadolt, ministerijal picmenitegä Friderika okoli 1060. leta v Želečah, 167. Hadolt tChadoIt, Hadolt), neka priča med letom 1050. in 1065. v Kamenu na Koroškem, 146, 147, 154, 160. 161, 170. Hadolt, neka priča okoli leta 1100. naj-brže v Junski dolini, 383. Hadrijan m., rimski papež (884 — 885), 65, 128. (il.) Hadwiga, gl. H e d v i k a. Hagano, neki posestnik poleg Drave na Koroškem okoli 1065. leta, 212. Hainrich, gl. Henrik. Hainricus, g!. Henrik. Halberstadt, mesto na Saškem. — On- dotni škof Burchard IL, 298. Hamburg, mesto poie^ Labe na Nemškem. - Ondofni nadSkof Adalbert, 230. Harduiii(Harduinus,Ardoinus,Hardw!gus), mejni grof ivrejski, pozneje (1002—1015) kralj italski, 10, 16. — Njegov tabor, 10. Harduinus, gfi. H a r d u i n. Hardwigus, gL Harduin. Hartesburc, gl. H a r z b u r g. Hanesburg, gl. H a r z b u r g. Hartman, neka priča okoli 1060. leta v Kamenu na Koroškem, 177. Hartman, neka priča okoli 1100. najbrže v Junski dolini na Koroškem, 383. Hartnid, neka priča med 1002. in 1018. letom, 11. Hartuuich, gl. H art vv i k. Hartuvic, gl. Hart \v i k. Hartuvich, gl. Hart w i k. Hartvvic, gL Mart \v i k. Hartwic, gl. H a r t w i k. Hartwich, gL Hart \v i k. Hartwicus, gl. H a rt wi k. Hartwik iz rodovine Spanbeimov, nadškof devinski (1079-1102), 415,419. - Njegov oče Sigefrid, 415. — Njegova mati Richarda, 415. — Njegov brat Engelbert I., 415. — Njegov brat Herman, 415. — Njegovi nečaki Engelbert, Sigefrid in Henrik, 415. — Njegova posestva v biižini Št. Pavla na Koroškem, 415. Hartwik, nadškof solnograški (991-1023), 11, 402. — Njegova sestra Wichpurga, 11. — Njegovi nasledniki, 11. (IL) Hartwik, škof bamberški (1047-1053), 138. — Njegovi nasledniki, 138. Hartwik, škof brixenski (1022 1039), 54. — Njegov brat grof Engilpreht, 54. Hartwik iz rodovine Spanlieimov, Škof re- zenski (1105-1126), 408. - Njegov oče grof Engelbert!., 408. — Njegovi bratje Si-; gefrid, Bernhard in Henrik, 408.-Njegova posestva v Kaninici pri Mariboru, 408. Hartwik (Hartwictis) iz rodovine Span> heimov, škof rezenski (1155-1164), 418.: ~ Njegov oče Engelbert, vojvoda karantanski, 418. — Njegova mati Uta, hči pasovskega grofa Udalrika, 418. — Njegov brat Udalrik, vojvoda karantanski 418. — Njegov brat Engelbert, mejni grof istrski, 418. — Njegov brat grof Rapoto de Kraiburg, 418. Hartwik, klerik oglejskega patriarha Ka-bengera, 227, Hartwik (Hartwigus). brat oglejskega patriarha Gotebolda ali pa Rabengera, 199. — Njegovi ministerijah Einwik, Regil in Berhtold, 199. Hartwik (Hartwicus), sin grofinje Wich-purge, 48. — Njegovi bratje holkhold, Henrik in Gerloch, 48- Hartwik (Hartwicus), sin grofinje Heme, 115. - Njegov oče Wilhelm L, 115. -Njegov brat Wilhelm IL, 115. Hartwik (Hartuuich), neka priča slovenske narodnosti med 1002. in 1018. letom, 11. Hartwik (Hartuuich\ neka priča med 1C02. in 1018. letom, 11. Hartwik (Hartwicus), neka priča med 1020. in 1025. letom, 48. Hartwik (Hartwich, Hartwic, Hartvvic, Hartuvich, Hartuvic), priča ali pa priče, ki se med letom 1050. in 1090. omenjajo v Kamenu in pri Sv. Danielu na Koroškem, 150, 158, 174, 213, 303. Harzborg (Hartesburg, Hartesburc), grad blizu Goslarja na Saškem, 275, 276. — Ondotna palača (palatium), 275. Hausruckwald, gorovje na Gorenjem Avstrijskem, 389. HauzenMchel (Huzenpuhel, Huzenpuchli), vas pri Knittelfeldu na Štajerskem, 388. Havvart, gl. Ha wart. Hawart (Havvart), neka priča okoli 1060. leta v Kamenu na Koroškem, 175. Haziga, grofinja iz rodovine Scheiernov, 335. — Njen bratranec, oglejski patriarh Henrik, 335. — Njen bratranec, puljski škof Ellenhard, 335. Heberardus, gl. Eberhard. Heberdus, brat karantanskega vojvoda Adaiberona, 102. Heberhardus, gL Eberhard. Hecil, gLHeziL Hecilin, gL Hezilin. Heciman, gl. Hezeman. Hedvlka (Hadwiga, Hadewic), soproga grofa Engelberta I. iz rodovine Spanhei-mov, 395, 419. Heiligenberg (Santus mons), neki kraj severno od Bodenskega jezera na Baden-skem. 398. — Arnoidus de Santo monte, protiSkof konstanški, 398. Helliganbaoke, neki kraj naSvabskem, 190. Heimo, ministerijal FreisinŠke cerkve, ki je živel okoli 1074. leta, 284. Heimo, ime dveh priC, ki sta se okoli 1070. leta mudili na Dovjem, 232. Heimsohuh (Amiscach), vas pri Lipnici na Štajerskem, 130. Heinrich, gl. Henrik. Heinrichus, gl. Henrik. Heinricus, gl. Henrik. Heinriii, gl. Henrik. Heinrihc, gl. Henrik. Helstrichesdorf. gl. Striholce. Helica, oplemeničena posestnica v Mo- krijah okoli 10Ö0. leta, 178. Heimiger (Helmingerus, Heiniger), škof ce-nedski (a. 1028, 1031), 82, 86. - Njegov brat Wecelin, 82. Helmiger (Helmigerus), kaplan kralja Henrika II. okoli 1004. leta, 16. Helmingerus, gl. Helmiger. Heiniger, gl. Helmiger. Hema, plemenita grofinja v Brežah in Trušnjah (nobilis Hemma, nobilis com-metissa Hemma, comitissa de Frisaco et j de Truhsen), 35, 36, 115, 124, 125. 126,' 129. 130, 131, 263, 264,268, 285. - Njeni! starši, 130, 263. — Njen soprog grof Wilhelm L. 115, 124, 125, 126, 130, 263. Njeni sinovi, 125, 130. — Njen sin grof, Wilhelm 11., 35, 36, 115. — Njen sin Harfwik, 115. — Njen sorodnik in odvetnik Askuin. 126, 130. Njena posestva, 125. 126, 130, 263. - Njeni podložniki (familia), 125, 130. - Njeni fevdniki, 124, 130. — Njen ministerijal Engeldeo, 126. — Njen odvetnik Preslav, 124, 126. — Njen odvetnik Switker. 126., — Njen odvetnik Anbon, 126, 129. — I Njeni poslanci, 130. — Njeni kleriki, 129. — Njeni lajiki, 129. — Njen testament, 130. Hemma, gl. H em a. Hengelpertus, gl. Engelbert. Hengest (comitatus Hengest), neka grofija na srednjem Štajerskem, 123. ^ On-dotni mejni grof Gotefrid, 123. Hengista, gl. Hengsberg. Hengistiburc, gl. Hengstburg. Hengistiburg, gl. Hengstburg. Hengsberg (Hengista), gora in vas jugozahodno odWildona na Štajerskem, 117. Hengstbarg (urbs I iengistiburc, Hengistiburg), najbrže sedanji Wildon na Štajerskem, 184, 185. — Ondotna ogrska posadka, 184, 185. Henrik, prej augsburški kanonik in kaplan kralja Henrika IV., pozneje (1077—1084) patriarh oglejski, 335, 337a, 341. 342, 343, 344, 345, 346, 347, 348, 350, 351, 352, 352a, 353, 354, 358, 360, 361. — Njegov brat, puljski škof Ellenhard, 335. - Njegova sestriCna Haziga, 335. — Njegovi nasledniki, 351, 352, 354. — Njegova cerkev, 344. Henrik, škof tridentinski (I06S-1082), 335. — Njegova cerkev, 355. Henrik, škof würzburSki (996-1018), 26, 38. Henrik II. (Heinricus), vojvoda bavarski, nato kralj (1002—1014), Se pozneje cesar rimski (1014-1024), 4, 6, 7,8, 9, 10, 12. 13, 16, 17, 23, 24, 25, 26, 27, 28,31,35, 36, 39, 40, 44, 45, 46, 49, 50, 51, 52, 53, 55,56,57, 74, 84, 130, 138, 263. - Njegova soproga Kunigunda, 9, 23, 24, 28, 35, 36. — Njegov sorodnik Oton, vojvoda karantanski, 6, 7. — Njegov kaplan Helmiger, 16 — Njegov kanceiar Eberhard, 24 Njegov rojstni dan, 32. — Njegovi predniki, 45, 46. — Njegovi pristaši, 10. — Njegove čete, 16. (II.) Henrik III. (Heinricus, Einricus), nekaj fasa kralj (1039 — 1046), pozneje cesar rimski (1046—1056), 78, 81, 93, 94, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 112, 114. 120, 123, 127, 130. 132, 133. 134, 137, 138, 140, 179, 180, 184, 187, 188, 189. 191, 192, 193, 194, 195, 219, 225. - Njegov oCe cesar Konrad 11,, 75, 78, 81, 93, 94. — Njegova mati Gizela. 81. — Njegova soproga Neža, 192, 219, — Njegov sin kralj Henrik IV., 192, 219, 225, 323. -Njegova hCi Matilda, 219. — N/egov sorodnik Gebhard, škof rezenski, 188, 195. — Njegov sorodnik Konrad III., vojvoda karantanski, 193. — Njegov kanceiar Kadeloh, 103. — Njegov kanceiar Gotebold, 140. — Njegovi predniki, 103, Carinthia, Heinricus dux Carentani), 375, 104. - Njegovi nasledniki, 179. — Nje- 385,386,393,394. 399,412, 416. — Njegov govi knezi, 188. — Njegov fevdnik Adal- oče Markward, 399, 412. — Njegova ram, 127. soproga Liutkarda, 393. — Njegov brat Henrik IV. (Henricus. Heinricus, Heinri- Liutold, vojvoda karantanski, 375, 386. chus). nekaj časa kralj (1056-1084), po- - Njegov brat Udalrik, patriarh oglejski zneje (1084-1106) cesar rimski, 192, U6. 386, 393, 416. 197, 198, 201, 202, 203, 204, 205, 219, Henrik (Hainrich), vojvoda karantanski 223, 224, 225, 228, 230, 247, 248, 250, (1122-1123) iz rodovine Spanheimov, 251, 252, 256, 263, 264, 265, 268, 269, 395, 408, 415. — Njegov oCe grof En- 272, 273, 274. 275, 276, 277, 278, 279, gelbert !., 395, 408. — Njegov stari oCe 282, 283, 291, 295, 296, 297. 298, 317, Sigefrid, 415. — Njegova stara mati 318, 319, 321, 323, 324, 326, 327, 328. Ricliarda. 415. - Njegov brat Hartwik. 329, 330. 331, 332, 333, 334. 342, 343, žkof rezenskt, 408. - N/egov brat S/gefrrd, 345, 346, 347, 348, 350, 351, 352, 352a, 408, 415. - Njegov brat Bernhard, 408, 353, 354, 355, 358, 360, 381, 387, 388, 415, - Njegov brat Engelbert II., vojvoda 391, 396, 397, 398, 399, 400. 401. 404, karantanski, 415. — Njegov stric Hartwik, 405, 412. — Njegov oče cesar Hen- nadSkof devinski, 415. — Njegov stric rik ni, 192, 219, 225. 323.— Njegova Herman, 415. — Njegova posestva v mati Neža, 201, 204, 219, 327. — Nje- Čakavi in Oomilici, 408. gova soproga Berhta, 250, 251, 263,264, Henrik, palatinski grof iotarinSki (Heinri- 274, 327, 331, 332. — Njegov sin Konrad, cus palatinus comes Luthariorum) (1045 354. - Njegov sorodnik Markward, 272. do 1060), 196. - Njegov brat Konrad III., - — Njegov sorodnik in fevdntk, karan- vojvoda karantanski, 196. Njegov so- tanski vojvoda Liutold, 219, 327, 331, rodnik kralj Henrik IV., 196. 332. — Njegov sorodnik Udalrik. pa- Henrik, mejni grof nordgauski (f 1017), triarh oglejski, 334, 399,400. — Njegovi 38- predntfcf, 400. — Njegovi nasiednikf. 197, Henrik} sin grofin|e W'ichpurge, 48. — 251. — Njegov kaplan Sigefrid, 275. — Njegovi bratje Volchold, Hartwik in Ger- Njegov kaplan in fevdnik Henrik, pozneišl loch, 48. patriarh oglejski, 335, 351. — Njegov Henrik iz Gorice (Heinricus de Guriza). služabnik Ebbon, 346. — Njegov služab- priča okoli 1090. leta, 393. nik R., 347. — Njegovo spremstvo, Henrik, plemeniti posestnik (nobilis pro- 279. sapi^, Heinricvs, nobiiissima prosapia Njegova država, 343. — Njegova posestva, ortus Heinrich nuncupatus) v Bistrici, 228. — Njegovi fevdniki, 224, 250, 265, Glanhofenu, Zadolah in Kamenu na Ko 274, 327, 331, 332, 346, 347, 354, 400. - roškem, v Iselski dolini na Tirolskem, v Njegov fevdnik Anzon, 201, 224. — Nje- Kranjski gori na Kranjskem in v Go- gov fevdnik Kiionon, 202. — Njegov rici na Goriškem. Omenja se v listinah fevdnik Adalbert. 250. — Njegov zaup- med 1065. in 1090. ietom, 244, 258, 259, nik Reginger, 279. — Njegovi knezi 260, 300. — Njegova soproga Wecela, (principes), 296, 319, 321, 345, 387, 396. 244, 258, 259, 299. Njegovi velikaši, 272, 317, 351. - Nje- Henrik (Heinrich), ministerijal Oglejske govi pristaši, 317, 330, 345. cerkve, ki je živel okoli 1074. leta, Henrik V., nekaj Časa kralj (UOb-UU), 284. pozneje (IIll—1125) cesar rimski, 382. Henrik (Heinrich. Heinrihc, Heinrih), ime Henrik (Heinricus), oče cesarja Konrada II., I nekaterih prič, ki se med letom 1050. in 58. — Njegova soproga Adalhajda, 58. Henrik, mejni grof istrski in odvetnik Oglejske cerkve, pozneje (1090—1122) 1097. omenjajo v Kamenu na Koroškem ter v Kranjski gori in LeSah na Kranjskem, 143, 215, 235, 236, 237, 238, 239. vojvoda karantanski (dux Heinricus de 242, 243, 304. 378. Henrik (Heinrich), podložnik g^rofinjc Wich- \ purge v Projernu, 11. Henrik, podložnik plemenitega Karlinga okoli 1070. leta, 237. Hcraclia, gl. Cittanova. \ Hereberlus, gl. Heribert. j Heremaiinus, gl. Herman. Heribert, nadSkof kolinski (999-1021). 35, 36. Heribert, nadSkoi milanski (1018-1045), 89. 97. Heribert, nadSkof ravennski (1019—1027). 44. 89. Heribert (Herebertus), Skof tržaški (a. 1080, 1082\ 349, 356, — Njegov arhidijakon Artuik, 356. — Njegov odvetnik Ezeman, 349. _ Njegov odvetnik Bertald, 356. Heribert, brat Švabskega vojvoda Kon rada I., 10. — Njegov sin Oton, 10. Heribrand (Heribrant, Heriprant), neka priča, ki se med letom 1085. in 1097. omenja v Kranjski gori. 372, 377, 378. Heribrant, gl. Heribrand. Herimannus, gi. Herman. Heriprant, gi. Heribrand. Hermachora, gl. Mohor. Hermacora, gl- M o h o r. Hermagora, gl. Mohor. Herman, škof augsburški (1096- 1133), 413. Herman I., škof bambergki (1065- 1075), 277. Herman (Heremanus^ škof bellunski (a. 1031), 86. Herman (Herimannus). Skof mctzski (1073 do 1090), 277, 317, 325. Herman (Herimannus), protiškof pasovski (1085 - 1087), 365. - Njegov brat, karantanski vojvoda Uutold, 365. Herman (Heremannus), klerik oglejskega patriarha Rabengera, 227. Hermann. (Herimannus), vojvoda Švabski (t 1003), 5. — Njegov zet Konrad, vojvoda karantanski, 5. Herman III. (Herimannus), vojvoda švab-ski (1003-I0I2), 29. Herman (Herman comes, Hermannus), brat grofa Engelberta iz rodovine Span heimov, 376, 415. — Njegov oče Sige-frid, 415. — Njegova mati Richarda, 415. — Njegov brat Hartwik, nadškof devinski, 415. — Njegovi nečaki Henrik, Sigefrid, Bernhard in Engelbert. 415. Herman (I lerimannus), fevdnik oglejskega patriarha L'dalrika, priča okoli 1100 naj-brie v Junski dolini, 383. Herman, neka priča 1093. feta, 402. Hermenardus, priča okoli 1090. leta, 393. Hermogen svetnik. — Njegovi telesni ostanki na Oradežu, 62. (II.) Hernes, priča okoU 109.\ leta, 393. Herold (Herolt), neka priča 1093. leta, 402. Herolt, gl. Herold. Heronij (Heronius). rimski predstojnik pod cesarjem Dioklecijanom, 71. Herrant, plemenit posestnik okoli 1085. leta v Tülsu pri Brixenu in drugod, 375. Herrant (Herrant, Herranth), priča, ki se med letom 1065. in 1090. omenja na Dovjem in v Kranjski gori na Kranjskem ter v Podkloštru na Koroškem, 232, 301, 306. 374. Her/anth, gl. Herrant. Hersleld (Herveldial, mesto poleg Fulde na Nemškem, 276. — Ondotni opat (Her-veldensis abbas), 282. — Njegovi mini-sterijaH, 282. (iU Herveldensis, gl. H e r s f e I d. Herveldia, gl. Hersfeld. Hervel (turris Capriaca), vas severovzhodno od Momjana v Istri, 92. \ lerzogenbach, gl. U d n j e. Heverardus. gl. Eberhard. Heynricus, gJ. Henri k. Hezeman (Hezeman, Heziman, Heciman), priča, ki se med letom 1050. in 1090. omenja v Kranjski gori, 162, 164, 165, 166, 309. Hezii, gl. Henrik. Hezil (HezlI, Hecil), priča^ ki se med letom 1050 in 1090. omenja v Kamenu na Koroškem ter v Kranjski gori na Kranjskem, 145. 150. 158, 215, 236, 238, 240, 241. 302, 309, 311, 313, 314. Hezilin (Hecllinus), neki posestnik v Lurn-ski grofiji okoli 1030. leta, 54. Heziman, gl. Hezeman. Hidda, gl. Ida. Hilarij (Hilarius). Škof in mucenik pod cesarjem Dioklecijanom, 7J. — Njegovi telesni ostanki, 71. (1, IL) Hllatlj, klerik oglejskega patriarha Raben-gera, 227. Hiltipurch, gl. H i 11 i p u r g a. Hiltipurga, hčigrofinje Wlchpurge, opatica v samostanu sv. Jurija na Jezeru, 11. Hiltipurga (Hiltipurch), podložnicagrotinje Wlchpurge v Frojernu, 11, — Njeni hčeri, 11. Himezela, gl. H im žila. Himzila ^Himezela, Hlmzla), opatica na Krki, 263, 266. Himzlfl, gl. Himzila. Hirsaugia, gl. Hirschau. Hirsaugiensis, gl. Hirschau. Hirschau (Hirsow, liirsaugia, conventus Hirsaugiensis), samostan ob Neckarju vzhodno od Črnega lesa. 340, 366, 380. — Ondotni menihi, 380. — Ondoini opat Wilhelm, 366, 376, 380. - Ondotni opat Gebhard. 380. Hilscheid (Hirzheide), neki krai med ßam-bergom in Porchheimom na (Savarskem, 346. Htrsow, gJ. Hirschau. Hirt (Hurdi, Hvrde), vas pri Brežah na Koroškem, 130, 264. Hirzhcide. gl. Hirsch ei d. Hisiria, gl. Istra. Histriani, gl. Istra. Histriensis, gl. Istra. Hohenield, vas vzhodno od Strassburga na Koroškem, — Ondotna cerkev sv. Radegunde, 124. Hölleln (Prochpat, Prohpat), vas zahodno od Brež na Koroškem, 130, 264. Hollenburg, vas vzhodno od Mauterna blizu Donave na Dolenjem Avstrijskem, 47. (II.) Honorij I., rimski papež (625-638), 65, 128. (1.) Horendil, gl. Orendil. Hotto, gl. Oton. Hotunje (Chotuna). vas pri Ponikvi na StÄ/erskera, 126. Hrvatje (Cmvvati), 94. — Hrvatsko kraljestvo (regnuni Chroatie), 420, — Ondotni kralji, 420. — Meje Hrvatskega, 420. (11.) Hubert, grof vicentinski okoli 1066. leta, 249. Hue, gl. H u g o n. Hudlnja (Chodinia), dotok Voglajne pri Celju, 68, 84. Huglborl (Ubertus). ministcrijal Oglejske cerkve okoli 1027. leta ter soprisežnik patriarha Popona, 75. Hugiman, neka priCa okoli 1050. leta v Kamenu na KoroSkem, 155. Hugiprecht, gl. H u g i p r e h t. Hugipreht (Hugiprecht), neki klerik, ki je okoli 1070. leta imel svoje posestvo v Zamanjah na Koroškem, 238. Hugipreht, neka priča okoli 1080. leta pri Sv. Danielu na KoroSkem, 303. Hngon (Ugo), mejni grof v Italiji okoli 1082. leta, 354. Hugon (Hugo, Hiic), priča, ki se med letom 1050. in 1075. omenja v LeSah, Kovoru in Kranjski gori na Kranjskem ter v Kamenu na Koroškem, 143, 215, 234, 238, 239. 240, 241, Humagum, gl. Omak. Humfrid, nadškof ravennski (okoli 1047. leta), 136. Hungarfa, g?. Ogri. Hunoldisdorf, gl. Kurja vas. Hurdi, gl. Hirt. Huzenpuhel, gl. Hauzenbichel. Huzinpuchii, gl. H a u z e n b i c h e I. Horde, gl. Hirt. Hystria, gl. Istra. Hystriensis, gl. Istra. lacGo, neka priča med 1002. in 1018. letom. 11. lacob, gl. Jakob, laghne, gl. J a g n j e. lagobo, gl. Jakob, laniz. gl. Iva n. Ibisa, gl. I p u š a. Ida (Hidda), hči wettinskega grofa Friderika II., 381. — Njen soprog, češki vojvoda Spitignjev, 381. — Njen sin Gunther (Friderik), patriarh oglejski, 381. — Njena hČi, mati Wichmanna de Cella, 381. Idesia, gl. Desk I a. Idrija (Idria) pri Bači, vas na Tolminskem, 385. Idri|sko (Idrisca), vas blizu Kobarida na Goriškem, 385. Idrisca, gl, idrijsko, lerosolima, gl. Jeruzalem. lerosoJimitanus, gl Jeruzalem. Ilisunch, neka priča okoli 1075. leta v Preddvoru na Kranjskem, 261. Imala, freisinška podiožnica okoli 1030. leta v Schtifiingu na Štajerskem, 19. Imbshausen (Immideshuson), neki kraj severozahodno od Northeima med Leino In Wesero, 81. Imiza, freisinška podiožnica okoli 1030. leta v Lindu na Štajerskem, 19. Imizii neka priča slovenske narodnosti med 1002. in 1018. letom, 11. Immideshuson, gl. Imbshausen. Immo, neki posestnik v Goselni vasi na Koroškem okoli 1060. leta, 154. Ingan, gl. Dignano. Ingenuin svetnik, 17. — Gerkev sv. Inge-nuina in Kasijana v Brixenu, Brixen. — Cerkev sv. Ingenuina, Albuina in Martina. gl. Brixen. Ingram^ neka priCa okoli 1085. leta v ! Kranjski g:ori, 372. Insula, gl. Izola. Insulatal, gl. Iselska dolina. Inzeranzach, gi. Renče. lohannes, gl. Ivan. 1 IpaSa (Ibisa), dotok reke Donave na Dolenjem Avstrijskem, 91. 199- — Njen pritok Leitzmannsbach, 91. (I, II.) Iremburch, gl. Irimburga. Irenburgis, gl. Irimburga. Irimbnrga (Iremburga, Iremburch, Iren-, burgis), ustanoviteljica Osojskega samostana, 83. ; Irimfrid (Irmfrid), posestnik poleg Laznice na Štajerskem okoli 1050. leta, 116. — Njegov oCe Wolfolt, 116. Irimirid (Irlmurit), neka priča okoli 1075. leta v Preddvoru na Kranjskem. 261. Irimstein, gl. Irminstein. Irimurit, gl. Iri m fri d. Irincb, gl. Iring. Iring flrinch), plemenit posestnik okoli 1030. leta v Malti na Koroškem, 22. Irmfrid, gl. Irimfrid. Inningarda (Irmingart), soproga plemeni» tega klerika Kuniberta, 155. — Njegov odvetnik Daniel, 155. Irmingart, gl. Irm i nga rd a. Irininstein, plemenit posestnik okoli 1070. leta v Kraulu na Koroškem, 232. Irminstein (Irimstein), neki posestnik v Orabelni vasi na Koroškem okoli 1065. leta, 215. Irminstein, priča, ki se med letom 1070-in 1097. omenja v Kranjski gori in Preddvoru na Kranjskem, 261, 311, 377. Irslingen (Ursinga), neki kraj severno od Rottweila na WürtemberSkem, 257. — Reginhard iz Irslingena, 257. Isaach, gl. Izak. Isala, gl. I se!. Isangrim (Isingtim), neka priča okoli 1050. leta v Kamenu na Koroškem, 154. Isel (Isaia), dotok reke Drave na Tirolskem. — Ondotna dolina (Insulatal), 150,244. — Ondotni okraj (in regione Isala), 244. Isingrim, gl. Isangrim. Isontius, gl. Soča. Istra (Istria. Histria, Hvstria), 14, 46, 60, 66, 93, 95, 128, 183, 205, 246, 251, 411. ~ Istrska pokrajina (Istrie provincia, provincia Ystrie, provincia Hystriensis, in pago Histrie, in pago Istria), 103, 112, 230, 251, 351, 352. — Istrska grofija (comitatus Istriae, comitatus Histriensis, comitalus Istriensis, comitatus Hystriensis), 8, 31, 66, 87, 128, 225, 286. 332. -Istrska mejna grofija (marchia Istriae, marchia Hystriae, marchia Istria, marchia Histria, marchia Hystriensis), 140, 223, 246, 250, 286, 410. Istrska mesta, 246. — Istrski gradovi, 246. — Istrske vasi, 246. — Mesta in vasi po Istri: Boljun, Brda, Brie, Budava, Izola, Kaštel, Koper, Kubed, Momjan, Movraž, Nigri-njan, Novi grad, Omak, Ospo, Pazin, Pičen, Piran, Plomin, Poreč, Predloka, Pulj, Roč, Rovinj, Rozarijol, Siciole, Sipar, Št. Jurij, Št. Peter, Šterna, Trst, Truške, Zdrenj. Istrski prcbivalci (Histriani, Histrienses), 93, 246, 404. Istrski škofje, 14, 53, 183, 246. — Istrski Škof Adalger (Adalgerus Istricensis epi-scopus\ 134. — Istrski škof Kandijan (Candianus episcopus de Ystria). 268,269. istrski vojvoda Adalberon (Adalbero dux Histriae, Adalbero dux Hystriae, Adalbero dux Histrianorum), 59, 93. — Istrski grof Wecelin in grofinja Wilpurga iWecelinus et Wilpurga, Hystriensium comes et co- mitissa), 110. — Istrski mejni grof Udalrik ' (Odolricus marchius Istriensis, Vodoricus marchio Istrie), 216, 217, 246, 250, 251. -Njegfova grofija (in coinitatu marchionis Odalrici), 223, 230. — Istrski mejni grof Popon (Poppo Histriensis marchio), 402. — Istrsko plemstvo (Histriensium nobi-litas), 111. - Istrski velikani ^Hystriae magnates), 246. (I. II.) Istria, gi. Istra. Istricensis, gl. Istra. Istriensis, gl. Istra. Ita, opatica ženskega samostana na Krki na Koroškem, 126. IIa, plemenita posestnica okoli 1070. leta v Kapli na KoroSkem, 181. — Njen sin Griph, 181. Italicus, gl. Italija. Italija (Italia), 10, 16, 76, 97, 188, 247, 317, 324, 409. — Italsko kraljestvo (Itali-cum regnum), 8, 66, 128, 2^0. — Italijani (Italici, Itali, Cisalpini), 10, - Italske cerkve, 76. ~ Italski knezi (maiores). 10, 97. — Ualska vojna (Italicum praelium), 13, (I. n.) Italus, gl. Italija, ludice, gl. A m an ti nu s de ludice. ludice, gl Caduilo de ludice. lulas, gi. Julas. luliae Alpes, gl. Julijske Alp-e. lulianus, gl. Jul i j an. luna, gl. Junska dolina, lunital, gl. Junska dolina, lunotal, gl. Junska dolina, lunothal, gl. Junska dolina, lustinopolis, gl. Koper, luvan, gl. Ivan. , luvavensis, gl. Sol nog rad. Ivan svetnik. — Cerkev sv. Ivana pri De-vinu, 337a, 361 a. — Cerkev sv. Ivana v Korminu, 385. — Cerkev sv. Ivana Krst-nika v Rinchnachu, 108, 109. (I, (I.) Ivaa L, rimski papež (523—526), 136. Ivan, rimski papež (kateri?), 65, 158. Ivan XIX., rimski papež (1024-1033), 43, 60, 61, 63, 64, 65. 66, 67. 73, 74, 76, 86, 89, 128, 136, 225. - Njegov dijakon j in kancelar Peter, 65. — Njegov poslanec Gregor, 65. — Niegova palaCa v Rimu, 65. ! Ivan (Joannes), kardinal rimski okoti 1031. leta, 86. Ivan IV. (Joannes, Johannes), patriarh oglejski (984-1019), I, 2, 15, 26, 27, 31, 32, 34, 39, 40, 42, 45, 87, 104,384. - Njegovi predniki, 1, 34, 45, 104. — Njegovi nasledniki. 1. - Njegovi sufragani, 26. ill.) Ivan (loannes), škof novograjski okoli 1037. leta, 98, 99. — iNjegovi nasledniki, 98, 99. Ivan V., škof portski okoli 1047. leta, 136. Ivan (Joannes), škof puljski okoli 1031. leta, 86, 87, 216. - Njegov brat Grinald, 216. Ivan (Joannes), opat samostana Marije Device in sv. Mihaela nad Umskim zalivom, 110, 111, 112. — Njegovi nasledniki, 110, 111. — Njegovi samostanski bratje, 110, m. Ivan, opat samostana sv. Justina v Padovi okoli 1017. leta, 37. Ivan, ime dveh presbiterov leta 1082. v Kopru, 356. Ivan, dijakon leta 1082. v Kopru. 356. Ivan, klerik oglejskega patriarha Raben-gera, 227. Ivan, sin beneškega dožda Petra, 8. Ivan Stornatus (Johannes Stornalus), beneški poslanec 1044. leta, 128. Ivan (hvan, Ivvan). opiemeničen posestnik v OrimšCah pri Bledu in na Zgoši pri Begunjah okoli 1080. leta, 168, 305, 307. Ivan (lohannes), odvetnik tržaškega škofa Adalgera okoli 1072. leta, 267. Ivanvicedom (Johannes vlcedominus), neka priča leta 1031. v Ogleju, 87. — Njegov brat Bertaldus. 87. Ivan, ime dveh fevdnikov oglejskega patriarha Rabengera okoli 1065. leta, 227. Ivan (Johannes), niinisterijal Oglejske cer-kv?, ki je živel okoli 1074. leta, 284. Ivan Bautitio, neki posestnik v Oltri pri Kopru okoli 1072. leta, 267. Ivan, sin Oausona presbytera. posestnik v Trstu okoli 1080. leta, 349. Ivan (Johannes), posestnik v N'grinjanu v Istri okoli 1096. leta, 410. — Njegov oče Rantolf, 410. — Njegova mati, 410. Ivan (hvan), svoboden posestnik okoli 1085. leta v Zasipu, 372. Ivan, sin svobodnega Adalfrita, posestnika v Sebenjah okoli 1080. leta, 306. — Njegov brat Preslav, 306. Ivan (iohannes), neka priča slovenske narodnosti med 1002. in 1018. letom, II. Ivan (lohannes), neka priča okoli 1065. leta v Tolminu, 227. Ivan (Iwan, luvan, laniz, lohannes), priCa ali pa priče, ki se med letom 1060. in 1097. omenjajo v Kranjski gori, 214, 236, 237, 307, 316, 372, 377. Ivan (Johannes), neka priča okoli 1090. leta, 393. Ivan, sin Artuikov (Jobannes filius Artuici). neka priča 1080. leta v Trstu, 349. Ivan (Johannes), podložnik Oglejske cerkve, ki je živel okoli 1074. leta, 284. Ivrea, mesto v severozahodni Italiji. — Ondotni mejni grof Harduin, 10. (1, 11.) Ivvan, gl. Ivan. Iwan, gl, Ivan. Izak (Uaach), neka priča okoli 1080. leta v Kranjski gori, 308. Izak (Ysac), neki podložnik v Krški dolini na Koroškem, 126. Izman, neka priča okoli 1060. leta v Ka-menu na Koroškem, 176. Izola (insula^ villa Insulae), mesto v severozahodni Istri, 87, 356. — Ondotni prebivalci, 356. — Ondotni dečki, 356. — Ondotni otroci, 356, — Ondotna fara sv. Mavra (plebanalum sancti Mauri), 356. (U.) Izon (Izo), ministerijal brixenskega škofa Altwina okoli 1060. leta, 155. Izon, soprog osvobojene Uuze, posestnice v Veselah, 177. Izon (Izo), priča ali pa priče, ki se med letom 1050. in 1075. omenjajo v Kame-nu na Koroškem in v Radovljici na Kranjskem, 146, 151. 154, 157, 158. 160. 161, 170, 175, 176, 215, 243. Izon (izo), neki podložnik v Krški dolini na Koroškem, 126. Jacobus, gl. Jakob. Jadransko morje, 82, 92. (I, 11.) Jagnje (laghne). neka priča okoli 1064. leta pri Gospe Sveti, 206. Jakob svetnik. Božja pot pri sv. Jakobu v St. Jago df Compostelia na Španskem, 415. (II.) Jakob (Jacobus), odvetnik plemenite Azike in grofinje Wilpurge, 110, 111. Jakob (lacob, lagobo). neka priča okoli 1060. leta v Kamenu na Koroškem, 154, 171. Jakob, podložnik svobodnega Uutona na Beli na Koroškem, 304. Jelen (Gelen), freisinški podložnik okoli 1030. leta v Lindu na Štajerskem, 19. Jeruzalem (lerosolima) 415, 417. — Vojvoda Gotfrid gre nad Jeruzalem (expe-ditio lerosolimitana ducis Gotefridi), 417. Jesolo (in Equilio, in Nequilo). neki kraj severovzhodno od Benetek, 66, 128. (11.) Joannes, gl. Ivan. Johannes, gl. Ivan. Julas (lulas), neka priča okoli 1050. leta v Kamenu na Koroškem. 146, 167. Julija svetnica. — Samostan sv. Julije v Bresciji, 142. Julijan (lulianus), subdijakon leta 1082. v Kopru, 356. JuUjske Alpe (Alpes luliae). 220. (f.) Juno, gl. Junska dolina. Jnnska dolina (lunotal, lunothal, lunltal), 146, 147, 148, 151, 213. - Junska pokrajina (in provintia luna), 11. — Junska grofija (in Junotal comitatu), 146, 147, 148,171. - Wecehnus de Juno, 383. (II.) Jurij svetnik. — Cerkev sv. Jurija na Vinogradih, 124. — Cerkev Marije Device in sv. Jurija mučenika (basilica beati Qe-orii martyris) na Jszeru pri Št. Vidu na Koroškem, 11, 48. — Dvor sv. Jurija poleg Krke na Koroškem, 129. (il.) Just svetnik. — Cerkev Marije Device in sv. Justa v Trstu, 103. — Ostanki sv. Justa v Trstu, 103. — Bratovščina sv. Justa. 267, (\l) Justin svetnik. — Samostan sv. Justina v Padovi, 37. Justinijan I., cesar bizantinski (527-565), 27.(1) JuRtinopoiis, gl Koper. Just^nopohtanus, gl. Koper. Juvencij, opit v puljskem samostanu sv. Mihaela okoli 1061. leta, 216. Kacelin, grof iz Možnice (Chazili de Mvo-siza. comes Kacelinus), priča leta 1072. v Michaelbeuernu, 271, 367. — Njegova posestva po Furlanskem, 367. — Njegov aiod v Možnici, 367. — Njegov sorodnik, oglejski patriarh Friderik, 367. Kacelin (Khazili, Chezil), plemenit posestnik v Kamenu in Železni Kapli na Koroškem okoli 1060. leta, 163, 173. Kacelin (Chazili in^renuus), svoboden posestnik v Junski dolini okoli 1.1060., 157. Kacelin (Chezll), nečak svobodnega Po-pona okoli 1070. leta, 233. Kacelin (Chazili). neka priča slovenske narodnosti med 1002. in 1018, letom, 11. Kacelin (Chezil). neka priča med 1002. in 1018. letom, 11. Kacelin (Khazili). neka priCa okoli 1035. leta v Kranjski gori, 370. Kadaliioh (Kadelob)« kanceiar cesarja Henrika m.. 103 Kadalhoh (Chadalhoh), odvetnik brixen-skega gkofa Altwina, 214, 227. Kadeloh, gl. Kadalhoh. Kadolt (Chadoit), neka priča okoli 1070. leta na Dovjem» 232. Kadolt, neka priča okoli I. 1100. najbrže v Junski dolini, 383. Kainach (Cheinahe), reka na srednjem Štajerskem, 208. Kamba, nekdanja vas poleg Rena nasproti Oppenheimu, 58. Kamen (Steina, Staina), vas na Koroškem poleg Drave, 143, 145, 146, 147, 150, 151, 152, 154, 155, 156, 157, 158, 160, 161, 167, 170, 171. 172, 173, 174, 176, 177, 178, 213. 215, 233, 242, 243, 245, 258, 259. 301, 302. - Ondotna utrdba (munitio), 258, 259. (11.) Kameno (Sti^indorf), vas jugozahodno od Ponikve na Štajerskem, 126. Kamnica (Gamniz), vas blizu Maribora na Štajerskem, 408. — Ondotna cerkev, 408. — Ondotni dvor, 408. — Ondotni potok (Oemnitz), 402. — Ondotni posestnik, rezenski škof Hartwik, 408, Kamnik (Staeinberch), pogorje blizu Ota-ieža na Primorskem, 228. Kandijan (Candianus, Candianus episco-pus de Ystria), Skof pičenski (1061, 1072). 216, 268, 269. ' Kapla (Cappella, Chappellun), vas blizu Remänika na Štajerskem, 117, 118. Kapla (Capeila) pri Dravi ali pa Kapla na GrobniSkem polju na Koroškem, 181. — Ondotna posestnica plemenita Ita. 181. Karantanija (Carantanja), 328; (Carenta-nia). 272; (Carentanum), 30, 93, 95. 102. 137, 184, 416: (Carentin), 326; (Carin-' thia), 10, 75, 91, 119, 124, 126, 190. 198, 221. 325, 328. 340, 359. 362. 380, 386. 394, 407, 409. 419, 420; (Carintia), 117, 118, 331, 332; (Karinthia), 266, 268, 331, 340, 376, 417; (Carinfhea), 119; (Charin-thia), 199, 227, 418; (Charionae), 184, 186: (Charintanae partes)^ 244; (partes Karentinorum), 70; (Carinthiae partes), 20; (partes Carinii?), 116; (fines Carenti-norum), 119; (Carentani fines), 180, 184; (in fundo Carinthi), 412. — Karantanska pokrajina (provincia Carentinorum), 366: (provincia Carinthia), 419; (provincia Karinthia), 23,24. — Karantanska vojvo-dina (ducatus Carentinorum), 95; (du-catus Carenthinorum), 366: (ducatus Ca-rinfinorum), 326; (ducatus Carinthiorum), 137, 219, 366; (ducatus Carentanus)> 326; ducatus Carnotensius), 272; (ducatus Ca-rinthie), 386; (ducatus), 93, 94. — Njene sosednje pokrajine, 70. Karantanci (Carantani), 93. 218; (Carentani). 10. 16, 97; (Carintani), 93, 102, l!9: (Karintani). 93; (Carinthani), 184; (Charintani), 188,200; (Karinteani), 391; (Carenti), 10; (Carentini), 77, 95, 101, 119, 196, 200. 221, 254. 275, 282, 283. 297, 317, 322. 366, 391; (Carenthini). 366: (Karandini), 188, 195, 218; (Carintini), 326: (Carinthii), 137, 190, 219, 27?, 340, 357, 360, 391, 412; (Karinthii), 272. -Karantanski prebivalci (provinciales)* 200. — Neki Karantanec (Carantanus) posestnik V Ptuju, 179, 197. — Njegova soproga, 179, 197. Karantanski vojvodje; Oton, Konradi., Adalberon, Konrad II., Weif, Konrad III., Berhtold, Liutold, Henrik HI., Henrik IV., Engelbert, Udalrik I. — Karantanski voj-vodje. 311. ~ Karantanski knezi (Ca-rantanorum principes), 329. — Karantanski velikaši (primates, maiores), 184, 376. — Megenhardus comes de Charin-thia, 199. — Fridericus de Carinthia, 199. — Markward Koroški (Marquart von Carentin, Marcuardus Carnotensis). 326, 334 — Oudalricus marchlo Carentinorum, 221, 254. Karantanska mejna grofija (marcha Karen-tana, marchia Canntina. marchia, marcha), 94, 127, 191, 202. 203, 208. — Njeni poglavarji: Adalberon, 94; Arnold Lam- baški. 94; Ootefrid, 119; Otokar, 191, 202, 203. (I, II.) Karendrni, gl. Karan tan ija. Karentanus, rI Karantanija. Karentini, gl. Karantanija. Karinteani, gl. Karantanija Karinthia, gl. Karantanija. Karinthii, gl. Karantanija. Kalling (Charilinc), plemenit posestnik okoli 1070. leta v Koritnem pri Bledu, 237. — Njegov podložnik Henrik. 237. Karling (Karling, Chariling), odvetnik bri-xenskega škofa Altwina okoli 1060. leta, 159, 1ÖI, 164, 165. 166, 167, 168, 169, 211. 236. Karling (Charlinc), svoboden posestnik okoli 1060. leta v Motnici, 156. — Njegov sin Grifon, 156. — Njegova podložnika Stojdrag in Chainan. 156. Karling (Kharlinc, Charlinc, Charllncii, Charilinch), priCa, ki se med letom 1050. in 1080. omehja v Kamenu na Koroškem ter v Kranjski gori in Preddvoru na Kranjskem, 160. 177. 178, 234, 238, 261., Karnija (Carnea), pokrajina po severnem Beneškem, 87, 333. — Ondotni kraji Lauco, Prences, Ariuone, 333. Karol I., od leta 768. kralj frankovski, pozneje (800 - 8U) cesar rimski. 46. (I, H.) Kasijan svetnik. — Cerkev sv. Ingenuina in Kastjana v Brixenu, gl. Brixen. Kastni svetnik. — Samostan sv. Kastula v Mosburgu, 47. Kastel (Castrum Veneris)^ vas v severni Istri v Piranski občini. 217. Katsch (Chatsa, in loco Chatzis). vas na Gorenjem Štajerskem blizu Muraua, 23, 270. — Ondotni dvori, 270. — Ondotna ireisinška posestva, 270. (11.) Kharlinc, gl. Karling. Khazili, gl. Kacelin. Klement svetnik. — Cerkev sv. Klementa v Pulju, 216. (11.) Klement H., rimski papež (1046—1047), 136. — Njegov kancelar Peter, 136. Kojsko (Culsca, Culscha), vas v Brdih na Goriškem, 385. KoHn (Colonia), mesto poleg Rena, 55.— Ondotni nadSkofje (Colonienses archi-episcopi); Heribert, P.ligrim, Annon. (I. H) Kolo (Cholo), sin sestre solnograškega nadškofa Thiemona, priča 1093. leta, 402. Koloman (Colomannus), kralj ogrski (1095 do 1114), 221. — Njegova teta Sofija, 221. Kono (Cono), ministerijal Oglejske cerkve ter soprisežnik oglejskega patriarha Po-pona, 75. Kono (Chuono). posveten fevdnik oglejskega patriarha Rabengera, 227. Kono (Chuono), fevdnik oglejskega patriarha Udalrika, priča okoli 1-1100. najbrže v Junski dolini, 383. Kono (Chuono), svoboden posestnik v Znismeringij na Bavarskem okoli 1060. leta, 162. Kono (ChuonO) Chuno), priča ali pa priče, ki se med letom 1050. in 1090. omenjajo v Kamenu na Koroškem ter v Kranjski gori, na Dovjem in v Sehi pri Bledu na Kranjskem, 145, 154. 155, 158, 162, 169, 232, 240, 300. Kono (Chuno), neka priča 1093. leta, 402. Konrad, neki menih, ki je reŠil solnogra-škega nadškofa Thiemona iz ječe, 417. — Njegovi sorodniki, 417. Konrad 11. (Chonradus, Chuonradus, Cu-honradus, Counradus, Cimradus, Cor-radus. Cono), od leta 1024- kralj, pozneje (1027-1039) cesar rimski. 18, 41, 43, 58, 59, 68, 69. 70, 71, 72, 74, 75, 76. 77, 78, 79. 80, 81, 82, 83. 84, 89. 90, 91, 92, 93, 94, 95, 97. 98. 99. 101, 130, 225, 263. — Njegov oče Henrik, 58. — Njegova mati Adaihajda, 58. — Njegova soproga Gizela, 68, 81. 84. - Njegov sin Henrik, 75, 78, 81, 93, 94. — Njegov bratranec Konrad 11. (MlajSi), vojvoda karantanski, 41, 58, 95, 101. — Njegov bratranec in kancelar Brunon, 81, 90. — Njegov mečenosec (spatarius), karantanski vojvoda Adal-beron, 77. — Njegova država, 8t. — Trgovci po njegovi državi, 81. — Njegovi fevdniki, 89. — Njegov fevdnik, oglejski patriarh Popon, 82. — Njegov fevdnik grof Wilhelm, 84. Konrad (Conradus), kralj burgundski (937 do 993), 12. — Njfgova soproga Matilda, 12. —• Njegova vnukinja iMalilda, 12. Konrad, sin kralja Henrika IV., 354. Komad I. (Counradus, Chuono), vojvoda bavarski (1049-1053), 184, 185, 188. -Njcg^ova posestva po Karantaniji, 184. Konrad I. (Conradus dux Carnotensis. Cuonradus, Counradus, Chounradus, Cono) vojvoda karantanski (I004-10I1)» 5, 7, 12, 18, 29, 30, 41, 58. 93, 95, — Njegov oCe Oton, vojvoda karantanski, 5, 7. 18, 30. — Njegova soproga Matilda, 12, 90. — Njegov sin Konrad Ii. (Mlajši), 30, 41, 93. - Njegov sin Brunon, škof würzburSki, 90. — Njegov tast Herman iL, vojvoda Svabski, 5. Konrad 11. ali jMIajŠi (Counradus pucr, Counradus adolescens, Chuono dux Ca-rentinorum, Counradus dux Carentani, Chonradus, Chuonradus, Cuono), vojvoda karantanski (1036-1039), 30, 41, 93, 94. 95, 97, 101, 102. - Konrad, voj-vcda karantanski in istrski (Counradus ... ducatum in Carentano et in Histria ... recepit), 95. — Njegov oče Konrad I., 30, 41, 58. 93, 95. — Njegova mati Matilda, 58, 90. — Njegov brat Brtmon, 90. — Njegov bratranec cesar Konrad fl., 41, 58, 90, 95, 101. Konrad UI., vojvoda karantanski (1050 do 1061) ter sorodnik (nepos. cognatus) cesarja Henrika III. (Cuono dux Karen-dinorum, Chuono dux Charintanorum, Kuono dux Carinthiae, Chounradus), 193, 196, 198, 200, 218. Njegov brat Henrik, palatinski grof lotarinški, 196. — Njegova vojvodina, 200. — Njegove čete, 200. Konrad (Conradus) , vojvoda lotarinški (944—953), 4, 18. — Njegova soproga Liutgarda, 4, 18. — Njegov sin Oton, vojvoda karantanski, 4. (II.) Konrad (Chuonradus), fevdnik ogleiskega patriarha Udalrika, priča okoli 1100 naj-brže v Junski dolini, 383. Konstanz (Constantta), mesto poleg Bo-denskega jezera, 219, 398. — Ondotni škof Rumold, 219. - Ondotni škof Gebhard,. 398, 417. — Ondotni protiSkof Arnold, 398. — Ondotni meščanje (Con^ stantienses), 398. (I, II.) Koper (Capras, in Capris, justinopolis, civitas lustinopoiis, civitas lustinopoU-tana), 66, 92, 128, 225, 267, 356, 385. - Mestno obzidje, 385. — Cerkev svetega Andreja zunaj mestnega obzidja, 385. — Koprsko polje (ager Justinopolitanus), 385. — Koprski prebivalci (Caprenses, Justinopolitanl, habitatores civitatis Justinopolis), 92, 286 — Koprska Škofija (episcopatus justinopolitanus). 43. - Cerkev Marije Device v Kopru, 356. -.Njena lopa (atrium),356. - Koprska duhovščina: župnik Bazilij, presbiteri Andrej, florijan in dva Ivana, dijakoni Lazar, Ivan in dva Hertaida ter subdijakoni Pradej, julijan in Ripald, 356. — Zakoni in pravni obitaji v Kopru, 92. (I. II.) Koprivnica (Oopriuniza), dotok reke Savinje pri Celju, 68, 84. Korbinijan svetnik. — Cerkev Marije Device in sv. Korbinijana v Frelsingfu, 9, 21, 24, 65, 181. (II.) Koritno (in loco Coritno, Corithna), vas blizu Bleda, 2i7, 314. — Ondotna posestnika, svobodni Gundram in plemeniti Karling, 237. Kormin (Cormons, Cormoni), mesto na Goriškem, 385. — Cerkev sv. Ivana v Korminu, 385. (I, II.) Koroško, gl. Karantanija. Korvey, nekdanja opatija poleg Wesere blizu Höxtera na Nemškem. — Ondotni opat Druthmar, 80. Kovor (Conera), vas južno od Tržiča na Kranjskem, 143. Kozana (Cosana, Cossanum), vas v Goriških Brdih, 385. Kozje (Goziah), vas v Šentvidskem okraju na Koroškem. 294. (II.) Kraibarg (Chraieburc, Chregeburc), grad na Bavarskem jugozahodno od Mühldorfa. — Eingeipertus dux de Chraieburc, 418. — Comes Rapoto de Chregeburc, 418. Kralg (Kriwig), vas na Koroškem severno od Št. Vida. — Dietricus de Kriivjg. 395. Kranjska gora (Creina, Kreina, Chrelna), vas na Gorenjskem, 159, 162, 164, 165, 166, 168. 169, 209, 214, 234, 235, 236, 237, 238, 239, 240, 241, 244, 258, 259, 302, 305, 306. 307, 308, 309, 310, 311, 312, 313, 3U, 316, 368, 369, 370, 372, 377, 378. — Ondotni posestnik Vencegoj, 370. — Ondotna utrdba (munitio), last plemenitega Henrika in njegove soproge Wezeie, 258, 259, 299. — Pogurje nad Kranjsko goro (summus vertex Creine montfs), 274. Kranjsko (Ctireina, Crheina, in partibus Chrein^, in pago Creina, in Carniolo, in regione Carniola). 9, 17, 21, 28, 210, 224, 227, 257. — Kranjska grofija (in comitatu Carniola, in comitatu Carniol^), 57. 284. — K» anjska mejna grofija (marchia Creina, marcha Kreina, marchia Carntoia, marchia Carniole, marchia Karniolae), 105, 106, 107, 201, 224, 252. 256, 331, 400. -Ondotni mejni giof Eberhard, 105, 106, 107. — Ondotni mejni grof Udalrik (Oudalricus marchio Chreinensis), 194, 201, 224. (I, II.) Kras (in partibus Carslae, in Carsis). 385. — Ondotne vasi, 385. (II.) Kraubat (Chrowata), vas pri Knittelfeldu v Murski dolini na Štajerskem, 117. Kraut (Chrouvat, Chrowat, Chröat), vas pri Miištadtskem jezeru na Koroškem,' 232, 242, 362. — Ondotni posestnik plemeniti Walther, 242, — Ondotni po- i sestnik plemeniti Werinher, 362. ' Kred (Čreda), vas zahodno od Kobarida na GoriSkem, 385. I Kreina, gl. Kranjska gora. Kreina, gl. Kranjsko. I Kristijan (Christianus), neka priča okoli 1070. leta v Kamenu na Koroškem. 243. Kriwig, gl. Krai g. Križ (Santa Crux), vas severno od Sežane na Krasu, 385. Krka (Curka), dotok reke Save na Kranj- ' skem, 68, 84. — Gorenja Krka (in supe- i riori rivo qui dicitur Ourca). 224. — Ondotno posestvo nekega Ruodperta, ; 224. (I.) Krka (Gvrka), reka na Koroškem, 124. (II.) Krka (Gurca, Curca, Gurk, Gurkhouen, Ourkehouen, Gvrkehoven, Gurkahofun, Gurkahovin), trg na Koroškem poleg enakoimenovane reke, 124, 125, 126, 130. 179, 197, 263, 264, 266. - Cerkev Marije Device na Krki, 124, 125, 126, 129, 265. — Ondotna ženska opatija (con-gregatio sanctimonialium, abbatia mo-nialmm), 124, 125, 126, 130, 264, 265, 266, 268. — Ondotne opatice, 125, 130. — Ondotna opatica Ita, 126, 130. — Ondotna opatica Himzila,266. — Ondotne nune, 129, 130, 263. — Ondotno ljudstvo, 130, 263, 264. — Ondotna samostanska posestva, 130. — Grofinja Hema, ustanoviteljica Krške opatije, 264. Korarski samostan na Krki, 124, 126, 130, 264, 266. — Ondotna proštija, 264. — Ondotni prošt, 264. — Ondotni prvi prošt, plemeniti Aribon, 264. - Ondotni korarji, 130, 263,264,266, 268. — Posestva korarjev, 264. — Korarske prebende, 264. ~ Grofinja Hema, ustanoviteljica Korarskega samostana, 264. Krška cerkev (Gurzensis ecclesia, Gurcensis ecclesia, Kurcensis ecclesia, Gurckcensis ecclesia), 125, 131, 263, 264, 266, 268, 294, 394. — Njena ustanoviteljica Hema, 125, 131, 263, 264. — Ministerijali Krške cerkve, 125, 130, 266, 394. — Posestva Krške cerkve, 394.—Mejni grof Starchand, odvetnik Krške cerkve, 263, 264, 266. — Podložniki Krške cerkve, 394. Krška Škofija (episcopatus Gurcensis, epi-scopium Gurcense), 263, 264, 265. 266, 268, 269, 394. - Ondotni škofje, 263. -Ondotni škof Gunther, 263, 264, 266, 268, 269, 285, 294, 392. - Ondotni proli-škof ßerhtold iz SelC, 394. — Ondotna duhovščina, 263, 264. Dvor na Krki, 264. — Krški okraj (in pago Gurka), 126. — Krška dolina (Gurkatala, in valle Gvrka), 126, 263. (U.) Krklca (Gvrzista), dotok reke Krke na Koroškem, 294. {11) Krnica (Cornizic), vas pri Gorjah na Gorenjskem, 158. Kmskl grad (Carantana civitas, ad Ca-rantanam), vas blizu Gospe Svete na Koroškem, 179, 197. (II.) KröUendori (Chrellindorf), vas južno od Ulmerfeida na Dolenjem Avstrijskem, 91. Knbed (Cubida), vas v Dekanski občini v (stri, 251. Kumbert, gl. Kunibert Kunibert (Kumbert), škof turinski okoli 1082. leta, 354. Kunibert (Chunipreht), klerik plemenitega rodu, posestnik v Mokrijah na Koroškem okoli 1060. leta, 155. — Njegova soproga Irmingarda, 155. Kunlgunda, soproga kralja Henrika II., 9, 23, 24, 28, 35, 36. (il.) Kuono, gl. K on rad. Kuonon, fevdnik kralja H«nrika IV., 202. — Njegov fevd poleg Schwarze v Ka-rantanski marki, 202. Kurcensis, gl Krka. Knt|a vas (HunoIdisdorO pri Št Lovrencu v Puščavi na Štajerskem, 408. — On-dotni posestnik grof Bernhard iz rodo-vine Spanheimov, 408. Kvirin (S. Quirinus), Škof in mučenik. 43, 86. — Njegovi ustanki, 43. 86. Labod (Lauentmundi), trg na Koroškem pri izlivu iLabodnice v Dravo, 395. Labodnica (Lauandus fhimer), dotok reke Drave na Koroškem, 376. 395. — Njeni bregovi (Lauentinae orae), 415. — On-dotni okraj (territo^ium Lauentinum), 395. — Samostan sv. Pavla poleg Labodnice (monasterium sancti Pauli ad Lavint, mo-nasterium sancti Pauli ad Lavent, coeno-bium ad Laven, monasterium Lavense, monasterium Lavendense, S. Paulus in Lavent), 36ö. 380, 403, 407. (IL) Ladislav (Ladizlaus), kralj ogrski (1077 do lOgS), 221, 254. — Njegova sestra Sofija, 221, 254. Ladiziaus, gl. Ladfslav. Ladnta, neka priča slovenske narodnosti med 1002. in 1018. letom, 11. Lahanewit, neki kraj v Istri, morebiti se-danji Letaj pri ßoljunu, 230. Lambach (Lambachha), trg na Gorenjem Avstrijskem jugozahodno od Welsa. — Arnold Lambagki, 94. — Arnulf, grof u-elški in lambaški, 389. Lambachha, gl. Lambach. Lambert svetnik. — Cerkev sv. Lamberta pri Važenbergu na Koroškem, 124. — Cerkev sv. Lamberta južno od št. Pavla na Koroškem, 395. — Opatija sv. Lamberta v St. Lambrechtu na Štajerskem, 412. (II.) Lanc, neki kraj, morebiti sedanja vas Logje pri Kobaridu, 34. Lanctein, neki zapuščen kraj pri Wald-burgu na WürtemberSkem, 190. Landfrid (Lantfrit), neka priča okoli 1090. leta v Kranjski gori, 377. Lanež (Lanhs), gora vzhodno od Cumina na zemlji Beneških Slovencev, 367. Langobardf, gi. Lombardija. Langobardi (Longobardi), 43. — Lango-bardska dežela (fines Longobardorum^ 183. (I, II.) Lanhs, gl. Lanež. Lansach (Lescah), vas jugovzhodno od Pa-terniona na Koroškem, 20. - Ondoina slovenska kmetija, 20. Lantfrit, gl. Landfrid. Lanze, neka priča slovenske narodnosti med 1002. in 1018. letom, 11. Lanze, neka priča med 1002. in 1018. letom, 11. Larg, mučenik pod cesarjem Dioklecijanom, 71. - Njegovi telesni ostanki, 62, 71. (II) Lateran, gl. Rim. Lateranensis, gl. Rim. Lauandus, gl. Labodnica. Lauco, neki kraj v Karnlji, 333. Laudensis, gi. Lo d i. Lauentinus, gl. Labodnica. Lauentmundi, g). Labod. Laurentius, gl. Lavrencij. Lauriacum, gl. Lorch. Laven. gl. Labodnica. Lavendensis, gl. Labodnica. Lavensis, gl: Labodnica. Lavent, gi. Labodnica. Lavint, gl. Labodnica. Lavrencij (Laurentius) svetnik. — Kapela sv. Lavrencija na Lorenzenbergu, 124. (i, n.) Lazar, dijakon leta 1082. v Kopru, 356. Laznica (Losnica, Lonsniza, Lonsinica), reka na srednjem štajerskem, 116, 132, 203. (II.) Ledine (Linta) vas zahodno od ŽIrov na Kranjskem, 228. Legindorf, gl. Dolgo Še. Leifersdorf (Liutoldasdorf), vas poleg Laznice na Štajerskem, 130. Leltzmannsbach (Liudzimannespah), dotok reke IpuŠe na Dolenjem Avstrijskem, 91. Leronus, gl. Limski zaliv. Lemus, gl. Limski zaliv. Lendorf (Lengindorf), vas pri Požarnici na Koroškem, 270. — Ondotna slovenska kmetija, 270. Lengholz (Lenginholz), vas vzhodno od Greifenburga na Koroškem. 153. — On- dofni posestnik OdaUkalk, 153. — On- Und (in loco Unto, Linta), vas poleg dotni posestnik Perehtold, 153. — On- Mure na Zgornjem Štajerskem, 19, 24. dotni kmet Dragomir, 153. — Ondotni posestnik, freisinški Škof Lengindorf, gl. Lendorf. Egilbert, 19. (11.) Lenginholz, gl. Leng holz. Lind (In loco Linta), vas severozahodno Lenginuelt» gl. Dovje. od Špitala na KoroSkem, 244, 373, 374. Lenginvelt, gl. Dovje, — Ondotna slovenska kmetija, 374. Lenginvuelt, gl. Dovje. Linta. gl. Ledine. Leodlum, gl. Lodi. Linta, gl. Lind. Leon m., rimski papež (795—816), 65, Lintperg, gl. Limburg. 128. (I, n.) Lintus, gl. Lind. Leon IV., rimski papež (847-855), 65, Lipinik, gl. Lip n ik. 128. (11.) Llpje (Liupickdorff), vas vzhodno od Ve- Leon IX., rimski papež (1048—1054), 183. kovca na Koroškem, 48. (11.) Leopold L (Liupoldus, Liutboldus), mejni Lipljene (Lipnack), vas jugovzhodno od grof avstrijski (976—994), 10. — Njegov Št. Jurija na Dolenjskem, 201. sin Ernest, 10. Lipnack, gl. Lipljene. Le Puy, mesto ob gorenji Loiri na Fran- Llpnlca (Libniza) ali Žabnica, potok, ki coskem. — Ondotni škof Ademar, 411, se pri Lipnici izliva v Soro, 9. (II.) Lescah, gl. Le še. Lescah, gl. Lansach. Leschahc, gl. Leše. Lesniza, gl. Less ni g. Lessnig (Lesniza), vas južno od Sachsen-burga na Koroškem, 22. Leše (Leschahc, Lescah), vas jogozahodno od Tržiča na Kranjskem, 143. — Ondotni gozd (silva), 106. Libniza, gl. Li p niča. Lipnik (Lipinik), neka vas na Furlan- skem, 395. Liquentia, gJ. Liven z a. Lisirahovvn, gl. Li eserh of en. Lisrahovun, gl. L i e s e r h o f e n. Litaldus, gl. Liutold. Liubana, gl. Ljubno. Liudaldus, gL LiutoId-Liudgarda, gi. Liutgarda. Liudoifus, gl Liutold. Liburnia, gl. Lurnsko polje, Liudzimannespah, gl. Leitzmannsbach. Lieding (Lvbedingin), vas pri Strassburgu Liupickdorff, gl. Li p je. v Krški dolini na Koroškem. — Ondotna Liupoldus, gl. Leopold, cerkev JVlarije Device, sv. Gregorja in Liutpolt, gl. Liutpold. sv. Martina. 124. (11.) Liutaldus, gl. Liutold. Lienz (Luenzina), mesto poleg Drave na Liutboldus, gl. Leopold. vzhodnem Tirolskem, 54. Idutfrid (Luttifred), neka priča leta 1080. Lieserhofen (Lisirahovvn, Lisrahovun), v Trstu, 349. vas severno od Špitala na Koroškem,' Liutgarda (Liudgarda), hči cesarja Otona 244, 261. L, 4, 12. — Njen soprog Konrad, vojvoda Liezo, neka priča med 1002. in 1018. le- lotarinški, 4. — Njen sin Oton, vojvoda tom, 11. karantanski, 4. (H.) Liezo, neka priCa okoli 1050. leta v Ka- Liutgarda (Luicarda), soproga Henrika, menu na Koroškem, 143, 150, 152. odvetnika Oglejske cerkve, 393. Lignrija, pokrajina v Italiji ob Genovskem Liutold, vojvoda karantanski (1077—1090) zalivu. — Ondotni škofje, 53. (I, II.) iz rodovine Eppensteinov (Liutoldus), Limburg (Lintperg), grad na severovzhod- 327, 365, 373, 374, 375 ; (Liutoldus Ge- nem VViirtemberškem, 340. nuensis),326;(Livtoldus),391; (Liutolfus), Limski zaliv (sinus Lemnus, sinus Le- 391: (Liudolfus), 331, 332, 391; (Liutal- mus) v Istri. 110, 111, 112. — Ondotni dus), 390; (Liudaldus), 387; (Litaldus), samostan Marije Device in sv. Mihaela 363, 364; (Lutoldus), 328; (Ludolfus), arhangela, 110, 111, 112. (I.) 331, 391; (Lütolff), 326; (Luitolfus), 219': (Luidolfus), 391; (Luitoldus), 386, 391. — iNjegov oče Markward, 326, 328. Njegova prva in druga soproga, 391.— Njegov brat Udalrik, patriarh oglejski, 386. — Njegov brat Herman, 365. — Njegov brat Henrik, mejni grof istrski, 375, 386. — Njegov sorodnik cžsar Henrik IV., 219. Liutoldasdorf, gl. Leitersdorf. Liutolfus, gl. Li u t old. Llaton, plemenit posestnik ali pa posestniki (nobilis homo Liuto, Liuto vir ingenuus) v Grabelni vasi, pri Sv. Danieln, v Oo-selni vasi in na Beli v Junski dolini med 1050. in 1090. letom, 145, 146, 154, 160, 258, 303, 304. — Njegov brat Keginpreht, ministerijal Brixenske cerkve, 160. — Njegov sorodnik Berlnger, 172. — Njegov kmet Dragožit, 145. — Njegov podložnik Walther, 303. — Njegova podložnika Ludovik in Triita, 303. — Njegov podložnik Jakob na Beli, 304. Linton (Liuto, Livto), neka priča, ki se med letom 1050. in 1065. omenja v Ka-menu na Koroškem, 151, 155, 158, 160, 174. laiutpold, nadškof moguntinski (1051 do 1059), 198. — Njegov ministerijal Udalrik, 198. Liutpold, plemenit posestnik v Lieserhofenu okoli 1075. leta, 261. Liutpold (Liutpolt), neka priča med 1003. in 1018. letom, II. Liatpold (Liutpolt), neka priča med 1020. in 1025. letom, 48, Liutpold (Liupoit, LivpoU), neka prii^a, ki se med letom 1050. in 1090. omenja v Kamenu na Koroškem in v Kranjski gori na Kranjskem, 158, 312, 313. Liuza, osvobojena posestnica v Veselah na Koroškem okoli 1060. leta, 177. — Njen soprog Izon, 177. — Njene hčere, 177. Livek (Livisca, Livvischa), vas blizu Tolmina, 385. Livenza (Liquentia), reka na Furlanskem, 82, 89. (I, 11.) Livina, gl. Ljubinj. Livinia, gJ. Ljubin j. Livisca, gl. Livek. Livpolt, gL Liutpoid. Livto, gl. Liuton. Livtoldus, gl. L iu t old. I Livvischa, gl. Livek. ' Ljubinj (Livinia, Livina), vas pri Tolminu, 385. Ljubno, mesto na Zgornjem Štajerskem. — Ljubenska grofija (comitatus Lmbane), 208. — Dve ondotni slovenski kmetiji, 203. (11.) Lobming (Lomnicha), neki kraj pii Knit-telfeldu na Štajerskem, 116- — Ondotni prebivalec Nežič (Neziz), 116. (If.) Locarizz, gl. Lokavec. LochÖ, gl. Lnhi les. Lochouva, gl. Luhi les. Locunz, gl. Lokavec. Ločnik (vilia Lunzaniga, Lucenicha, Lu-. cinicha), vas blizu Gorice, 327, 385. iLodi (Leodium), mesto v severni italiji, 70. — Ondotne mestne pravice (Lau-dense ins), 97. Lodoicus, gi. Ludovik. Lodowicus, gl. Ludovik. Loka (Lonka). mesto na Kranjskem, 284. — Ondotni dvor freisinSkega škofa EI-lenharda, 284. -- Ondotne cerkve (eccle-siae in Lonka), 284. — Ondotni kleriki, 284. - Ondotna arealna zemljišča, 284. (II.) Lokavec (Locunz, Locarizz), vas blizu Ajdovščine, 385. Lombardija (Longobardia, Lombardia), 71, 200, 411, 416. - Ondotni duhovski in posvetni velikaši, 10. — Ondotni prebivalci (Longobardi, Langobardi), 10, 16, 180, 329. Lomnicha, gl. Lobming. Lompaga, neki kraj v Istri, morda Lupo-glava, 230. Longobardi, gl. Langobardi. Longobardi, gl. Lombardija. Longobardia, gl. Lombardija. Lonka, gl. Loka. Lonsa, gl. LuCe. Lonsiniza, gl. Laznica. Lonsniza, gl. Laznica. Lorch (Lauriacum), vas blizu Izliva AniŽe v Donavo, 389. (H.) Lorenzenberg (in Monte), vas jugovzhodno od Brež na Koroškem, 124. — Ondotna kapela sv. Lavrencija, 124, Loschental, vas jugovzhodno od Št. Pavla na KoroSkem, 395. Losiz, neki kraj na Koroškem, 294. (If.) Losni'za, gl. Laznica. Lotar I., ccsar rimski (817-855), 74, 225. (II.) Lotaringija (Luthering^ia), 282. — Onciolni palatinski grof Henrik (Hdnricus pala-tinus conies Luthariorum), 196. — On-dotni vojvoda Gozelon (Oozelo Lute-ringorum dux), 277, 282. (II.) Lovnca, g!. Pred i oka. Luabiaa, neki kraj na Koroškem, 294. Luca, gl. Lucca. Lucca (Luca), mesto na Toskanskem, 351, 352. Lucenicha. gl. LoČnik. Lucinicha, gl. Ločni k. Luče (in vlila Lonsa), vas na Dolenjskem blizu Višnje gore, 224. Ludcwic, gl. Lud o vi k. Ludolfus, gl. Liu to I d. Ludovvicus, gl. Ludovik. Ludovlk (Lodoicus), škof bellunski (okoli 1015. leta), 34. Ludovik L, cesar rimski (814-840), 46, 74, 225. (I, II.) Ludovik, sin cesarja Arnulfa, kralj vzhod-nofrankovski (900-911), 130, 263. (II.) Ludovik (Ludowicus comes, Lvdewicus comes, Ludovvicus, Ludewic, Ludwicus), grof furlanski (1056, 1060), 192, 204, 327, 395, 402. — .Njegov sin Ludovik, 395. Ludovik, grof turingijski (okoli 1095 leta), 221. — Njegova hči Adalhajda, soproga Udalrika Mlajšega. 221. Ludovik (Ludewic, Lud wich), sin (furlan-skega) grofa Ludovika, posestnik okoli 1093. leta v Bistrici poleg Drave, 395, 402. Ludovik, plemenit posestnik v Oberdorfu in v Dolah na Koroškem okoli 1075. leta, 262. Ludovik (Luduwic), podložnik plemenitega Liutona na Koroškem okoli 1080. leta, 303. Luduwic, gl. Ludovik. Ludwich, gl. Ludovik. Luenzina, gl. Lienz. Luhi les (Lochouva, Lochö), vas jugozahodno od Dobrle vasi na Koroškem, 147, 243. — Ondotna posestnica pleme- I nita Perchta, 147. — Ondoma posestnica • osvobojena Dobrovlasta, 243. Luicarda, gl. Liutgarda. Luidülfus, gl. Liutold. Luitoldus, gl. Liutold. Luitolfus, gl. Liutuld. Lunzaniga, gl. Ločnik. Luotirbrunnon,neki kraj naŠvabskem, 190. Lurna, gl. Lurnsko polje. Lurniensis, gl. Lurnsko polje. . Lurnsko polje (in Liburnia) poleg Drave ' na zahodnem Koroškem, 270. — On-dotne cerkve: Sv. Peter pri Breznici, Sv. Mihael pri Požarnici, Sv. Martin na Beli, 270. — Ondotna freisinška posestva, 270. — Lurnska dolina (in valle Lurna), 20. — Lurnska grofija (in comitatu j Lurniensi), 54. (11.) . Luteringi, gl. Lotaringija. Luthari:, gl. Lotaringija. Lutheringia, gl. Lotaringija, Lutoldus, gl. Liutold. Lütolff, gl. Liutold. iLuttifred. gl. Liutfrid. Lvbedingin, gl. Lied in g. Lvdewicus, g). Ludovik. Magan (Maganes, Magines, Magnus), priča, ki se med letom 1075. in 1097. omenja v Kranjski gori in v Selu pri Bledu, 300, 306, 307, 378. Maganes, gL Magan. Magdeburch, gl. Devin. Magdeburgensis, gl. Devin. Magines, gl. Magan. Magnus, vojvoda saški (1072—1106), 254. — Njegov oče Ordulfus, 254. — Njegova soproga Sofija, 254. — Njegova hči Wulf-hilda, 254. — Njegova hči Eilika. 254. Magoncia, gl. Mainz. Mahthilda. gl. Matilda. Mainz (Mogonlia, Magoncla), mesto poleg Rena na Nemškem, 94, 191, 321, 387. -Ondotni nadškofje (Mogontini archiepi-scopi): Aribon, Liutpold, Sigefrid. (I, H.) Majnhard, gl. Meginhard. Majon (Mayo), škof concordijski (a. 1015, 1027), 34, 73, 74. Maksencij, patriarh oglejski (ca. 807—837), 74. (II.) Maksimilijan L, kralj rimski (1493 -1519), 385. Malamocco (Metamaiicum, Methamaucuni). mesto južno od Benetek, 66, 128. — Ondotni Skof (Mathemaucensis cpisco-pus), 62. (I, II.) Malanlin, gfl. Maita. Malazumpicca, gl. Zompicchia. iMalchinasella, gl. Mavhinje. Malignolo (Malignus), neki potok, ki se pod Terzom Izliva v Natisso, 87. Malignus, gi. Malignolo. Malta (Malanlin), vas severno od Sovod-nja na Koroškem, 22. (II.) Mamindorf, gi. Mammendorf. Mammendorf (Mamindorf), vas na Oo-renj^m Bavarskem pri Brucku, 20. Manegclt, gl. Mangold. Mangold (Manegolt), neka priCa 1093. leta, 402. Mantova, mesto v severni Italiji. — On-dotna cerkev, 133. — Ondotna škofija (episcopatus Mantuanus), 43. — Ondotni Skof Marcijan, 133. — Ondotna sinoda, 74. (I, IL) Mantuanus, gl. Mantova. Mantuuin, gl. M an t win. Mantvvin, gi. M an t win. Mantwin (Mantuuin), brixenski fevdnik okoli 1090. leta, 377. — Njegovo posestvo na ZgoSI, 377. Mantwin (Mantwin, Mantwin), pri ska vas enakega imena {viila Sci4vo> rum, quae similiter dscitur Meieretum), 86. Merkuiij (Mercurtus), neki posestnik v Trstu 1080. leta, 349. — Njegova so-prrga Tuperga, 349. Merseburg, mesto na Saškem. — Ondotni Skof Dithmar, 32. (K.) Merzana, gl. Mer Če. Metamaucum, gl. Ma t amo c cc. Methamaucum, gl. M al am oc c o. Mittensis, gl. M et z. Metz, mesto v Lotaringiji. — Ondotni Škofje (Mettenses episcopi): Adalberon 12; Herman, 277.317,325. (I.) Meyn^rdus gl. M e g i n h a r d. Michaelbenern (Bvrin, Bivreji), vas na severnem SolnograSkem, 271. — Ondotna cerkev Marije Device in sv. Mihaela, 271. — Njen utemeiitelj, ogUjski patriarh Sigehard, 333. Michaelis, gl. Mihael. Micheldori, vas jugovzhodno od Brež na Koroškem, 394. — Ondotni dvor, 394. Mihael arhangel. — Cerkev .Mar/;e Device in sv. Mihaela v Beuernu, 271. — Cerkev Marije Device in sv. Mihaela arhangeia nad Limskim zalivom» 110, 111,112. - Cerkev sv. Mihaela pri Po-žarnici na Koroškem. 270. — Kapela sv. Mihaela v Glodnici, 124. — Samostan sv. Mihaela pri Bambergu, 198. — Samostan sv. Mihaela v Pulju, 216. — Samostan sv. Mihaela v Reichersbergu, — Samostan sv. Mihaela pri Viži-nadi, 92. (I, It.) Milan (Mediclanum), mesto v severni Italiji, 97. — Ondotni meščani (Mediolanenses). 97. — Ondotna cerkev, 97. — Ondotni nadSkof, 10. — Ondotni nadškofje: Heribert, Guidon, Dietbald. [}, H.) Milistat, gl. Milštat. I Milje .:castrum Mugla), mesto v severni Istri, 356. — Crescenlius filius Amnae de Castro Mugla, 356. (H.> ! Miloa, škof padovanski okoli 10S5. leta. I 354, 363, 364, 39:>. Milsa, morebiti sedanja OiŠ2 pri Brei^ab na Ko oškem. 124. (II) MUStat (MUistat>, mesto na zahodnem Ko-toškem, 242. — Ondotni posestnik ple-, meniti Waltherius, 242. -- Ondotni prebivalec Zdedrag (Zedrach), 242. j Mimillaiium, gl. M o m j a n. 'Mlrinsdorf, neka vas naib:že na Koroškem, 130, 264. Mirlaz, freisinški podložnik okoli 1030. leta v Scheifiingu na Štajerskem, 10. Mirmidonci (Mirmidones), t. j. nezvesti ljudje, 94. Mirmidones, gl. Mirmidonci. Mitua (Nirina), reka na Dolenjskem, 35.84. Mischovva, neka vas najbrže v Junski dolini na Koroškem, 149. ^ Ondotni posestnik Scröih. 149. Mišenjsko na Saškem. — Ondotna mejna grofija (marchia), 221. — Ondotni mejni grofje: Wilhelm, Oton, Ekkibert (II.) MUno (MuliveltS vas tik Blejskega jezera, 368. Ondotni posestnik svobodni Ven-cegoj, 368. Mlinsko (Melisca, Melischa), vas blizu Kobarida, 385. Mochriah, gl. M o k r i j e. Mocriach, gl. Mokri je. Mocriah, gl. M o krije. Modena, mesto v Italiji.- Ondotni Škof, 10. Modrejce (Modrussa), vas blizu Tolmina, 385. lAftdrich, gl. Modric. ModrlS (Modrich), vas pri Weitensfeldu na KoroSkem, 264. Mcdrussa, gl. Modrejce. Mogliano, neki kraj južno od mesta Tre-visa na BeneSkem. — Ondotni samostan Marije Device, 248. Mogonfia. gi. Mainz. Mogontiniis, gl. Mainz, Moguncija, gl. Mainz. Mohor svetnik (s. Mermagora, iiermacora, Hermachora. Ermachova), 400. — Njegovi telesni ostanki na Gradežu, 62. 121. — Njemu posvečeni oltar na Gra-dežu, 62. — Cerkev Marije Device, sv. Mohorja in Fortunata v Ogleju, 76, 105. (i, II.) Mokrije (Mocriach, Mocriah, Mochriah), vas zahodno od Dobrle vasi na KoroSkem, 155, 178. — Ondotni posestnik, plemeniti klerik Chunipreht, 155. — On-dotna posestnica, oplemeničena Helica, 178. Moiewach, gl. Mö Ii bach. Mönbach (Molcwach) pri Ettendorfu jugovzhodno od Št. Pavla na Koroškem, 395. Molzbichl (Mulzpuhil, Mulzpuila). vas jugovzhodno od Spiiala na Koroškem, 146, 262. — Penno iz Molzbichla, mi-nisterljal brixenskega škofa Altwina, 146. Momjan (Mimilianum), vas v severozahodni Istri, 92. Monach, cerkveni stražnik na Gradežu 1024. leta, 62. Möns. gl. Lorenzenberg. Möns Perrarius, gl. Montfcrran. Möns Santus, gl. H eiligen b erg. Monsvis, gl. Možnica. Montecasino (in Monte Casino), samostan sv. Benedikta severno od Neapola v južni Italiji, 53. Montferran (Möns Fcrrarius), nekdanji grad južno od Velikovca blizu Dravskega mostu, 395. Mora, gl. Mura. Moiont, prošt pri Sv. Štefanu v Čedadu 10\5. leta, 34. Moisano (de Marciano, in Mureiano, Ur-siano), neki kraj tik mcrja med Oglejem in Gradežem, 66, 86, 128. (1, U ) Mortesins (Murtisinum), vas severovzhodno cd Červinjana, 87. Mosbach, neki kraj na Bavarskem, 113. Mosburg na Uavarskem severovzhodno od Freisinga. — Ondotni samostan sv. Kastula, 47. — B«rhtold iz Mosburga, nadškof solnograški, 417. (II.) Mosella, gl. Mozela. , Mossa, gl. Moš a. Mosa (Mossa), vas zahodno od Gorice, 385. Mötger, g). Mutger. Motnlca (Motniz), reka blizu Brež na Koroškem, 124. Motnica (Motniza), vas pri Sachsenburgu na KoroSkem, 156. — Ondotna podlož-nika Stojdrag in Chainan, 156. Motniz, gl. Motnica. Motniza. gl. Motnica. Movraž (Vallis Mauriaca), vas med Buzc-tom in Kubedom v Istri, 92. Mozela (Mosella), reka na zahodnem Nemškem, 282. — Ondotni okraj (Mosellae regio), 282. — Ondotni vojvoda, 282. Možnica (Mvosiza, Monsvis), neki kraj v severni Furlaniji, 2T», 367. -- Ondotni samostan Marije Device in sv. Gala, S*)?. — Chazili de Mvosiza, 271. Mučeniki svetniki (Sancti martyres). — Cerkev sv, MuCenikov v Trstu, 349. Mugla, gl. Milje. Mulivelt, gi. M lino. ■ Mulzpuhil, gi Molzbichl, Mulzpuila. gl. Molzbichl. i Münster, mesto na Westfalskem. — On-^ dotni škof Friderik, 275. Mura (Mvrs, Mora), reka na Štajerskem, 124, 208 (I, II.) Mureianum, gl. M o rs a n o. • Murica, dotok reke Mure na Zgornjem Štajerskem. — Ondotni okraj (m pago Muriza), 55. — Ondotni grof Trdogoj, 55. (110 Muriza, gl. Murica. Murtisinum, gl. Mortesins, Muscoli (Musculum), vas severno od Červinjana, 87. Musculum, gl. Muscoli. Musiach. gl. Mužje. Mutger (Mötger), neka priča okoli 1080. leta v Kranjski gori, 313. Mutinensis, gl. Mode na. Neztz.. gl. Nežič. Mužje (Musiach), vas pri Zasipu severno Neža (Agnes), soproga cesarja Henrika III., od Bleda, 166. 192, 201. 204, 219, 327. — Njen sin Mvosiza, gl. Možnica. Henrik IV., 201. 204, 219. Mvra, gl. Mura. Nežič (Neziz), neki kmet v Lobmingu na Nabrezi, gl. Brezje. Štajerskem okoli 1050. leta, 116. Nad jezerom (Sumniitas lacus. Obincnti' Nieder-Altaich. — On jotni samostan ges Seuues, Obinentiges SSvves, Obi- sv. Mavridja. 108, 109- nantiges Sevuas, Obanantiges Seves), Nigrignanum, gl. Nigrinjan. najbrže neki kraj blizu Kamena na Ko- Nigrinjan (Nigrignanum), nekdanji grad v roškem, 157, 163, 258, 299. Istri, 410. — Ondotni lastnik Ivan, sin Naumburg, mesto na Saškem jugozahodno Rantoliov, 410. (II.) od Lipskega. — Ondotni §kof Eppon, Nikolaj svetnik. — Samostan sv. Nikolaja 251. v Benetkah, 267. Naunzel, gl. NonceIIo. Nirina, gl. Mirna. Nebcor. gl. Nepokor. Nlthard, sin podložnika Adalberona okoli Neckar, dotok reke Rena, 6. (II.) t060. leta, 161. Negomer, gl. Negom ir. Nluoöt, neka matrona, posestnica naDov- Negomir (Negomer), neki posestnik okoli jem okoli 1085 leta, 371. — Njen so- 1080 leta, 315 prog Alberik, 371. — Njen sin Anlhoch, Neuenbürg, grad na Badenskem severo- 371. zahodno od Bodenskega jezera. — Eg- Ntunsaz, gl Vesele, gehardus de Nelltnburc, opat reichenau- Niusazinhun, gl. GodeŠČe. sK I. 334. Nivnhovun, gl. P r e d d v o r. Nellinburc, gl. Ne! len burg. Nivvenburch, gl. Novi grad. Nemci (Teutonici. Tcotonici, Germani, Niwenburch. gl. N eu enburg gens Teutonum), 10, 56, 317. — Njih r Noncello (Naunzel), neki kraj južno od jezik (Teutonice), 274. — Nemško (Teu- ■ Pordenona na Furlanskem. 192. — On- tonicum regnum, Theutcnicae partes, dotni posestnik Trdogoj, 172. — Ondotni Theotonicae partes), 297, 328, 398. — posestnik Ozin in njegov sin Oton, Ondotni škofje, 297. — Ondotni grofje, 192. 297. — Ondotfit knezi (principes Teu- Noppon (Noppo), svoboden posestnik pri tonici), 325. — Gebhard, gkof konstan- Sv. Juriju v Junski dolini okoli 1065. leta, ški, papežev legat in vikar po Nem- 213. Škem, 393. (H.) Noppon (Noppo), neka priča okoli 1050. N^metensis, gl. Speier. leta v Kamenu na Koroškem, 143, 172, Nenadel, gl. Nenadej. 173. 174. Nenadej (Nenadei), neka priCa okoli 1065. Nordgau, okraj severozahodno od Rezna leta v Kranjski gori, 214. na Bavarskem, 346, 396. (II.) Nendinch, neka priča okoli 1070. leta na Nordwln (Nortwin, Nortvvin), priča, ki Dovjem. 232. se med letom 1065. in 1090. omenja v Nepokor (Nebcor), plemenit posestnik Kranjski gori, v Selu pri Bledu in pti okoli 1060. leta na Bledu in v Begunjah, Sv. Danielu v Junski dolini, 238, 300, 303. )64. I Noricus, gl.Bavarsko. Nepokor (Nebcor), neka priča okoli Norimberg (Nyerenberc, Nuerenberc, Nu- 1060. leta v Kranjski gori, 165. 168,169. renburg), mesto na severnem Bavarskem, Nequjium, gl. Jesolo. 279, 331, 332. Neuburg (Neuenburg), mesto poleg Do- Nortvvin, g!. Nordwin. nave na Bavarskem, 197. U-) Nortwin, gl. Nordwin. Neuenbürg (Niwenburch), neki kraj poleg Nonol, neki podložnik Oglejske cerkve Rena na Nemškem, 123. okoli 1074. leta, 284. NouoUon, posveten fevdnik oglejskega patriarha Rabengera okoli 1065. leta, 227. Nova Aquileja, gl. Gradež. Novi grad (Civitas nova, Nivvenburch, Emofiiensis civitas, Aemonensis civitas), mesto v zapadni Istri, 66, 98, 99, 128, 223. — Ondotna cerkev (Emoniensis ecciesia, Aemonensis ecclesia), 98, 99. — Njena vas Omak, 98. — Njena vas Sv. LovreiS, 99. — Novograjska škofija (episcopatus Emonenensis, diocesis Emoniensis), 43, 98. — Ondotni škofje: Azon, Ivan. O, II.) Novi grad (Castro novo), neki kraj najbrže blizu Kopra, 92. Novi Oglej, gl. Oradel Nuenburg, gl. Neu bur g. Nuerenberc, gl. N or i m b e r g. iNurenburg, gl. N o r i m b e r g. Nussdorf (Nuzdorf). vas pri Lienzu na Tirolskem, 231. — Ondotni prebivalec .,SIamii% 231. Nuzdorf, gl. Nussdorf. Nyerenberc, gl. N o r i m b e r g. Obanantiges Seves, gl. Nad jezerom. Oberdorf (Superior villa, Öbrundorf), vas severozahodno od Špitala na Koroškem, 211, 262. — Ondotne slovenske kmetije, 262. Obergottesfeld (Dohrozfelt), vas južno od Sachsenburga na Koroškem, 22. Obennünster, vas pri Reznem na Bavarskem. 278. Oberscli, gl. Sel a. Obersel. gl. Sela. ' Obinantiges Sevuas, gl Nadjezerom- Obinentigemo uelde, gl. Gorenje polje. Obinentiges felde, gl. Gorenje polje. Obinentiges Sfeuiies, gl. Nad jezerom. ! Obinentiges Sevves, gi. Nad jezerom. Obolom, neki podložnik v Göstingu na' Štajerskem 1042. leta, 123. ÖbrundÖrf, gl. Oberdorf. O(cxn), brat oglejskega patriarha Popona. 83. Ocin (Octnus comes), neki grof, ki je imel leta 1028. posestva v Cordenonsu na Furlanskem, 82. ' Odalant, gl. Od ail an d. | Odalland (Odalant), neki podložnik v| Krški dolini na Koroškem, 126. | I Odalprehi (Odalpreht, Ödelprecht), priča, ki se med letom 1050. in 1077. omenja v Kamenu na Koroškem, 176, 245. Ödalricus, gl. Udalrik. . Ödalrich, gl. Udalrik, Ödalscalc, gl. O dal s kal k. Odalscalch, gl. Odalskalk. Odalscalh. gl. Odalskalk. Odalschus, gl. Odalskalk. Odalskalk (Odalscatchus, Ödalschus), neki grpf, ki je bil okoli t030. leta odvetnik freisinškega škofa Egilberta, 20, 21, 22, 57, 85. Odalskalk (Odalscalch), neki grof, ki je bil okoli 1065. leta odvetnik plemenite matrone Elizabete, 210. Odalskalk (Wotiscalcus comes), neki grof, ki se omenja kot priča okoli J09(}. leta, 393. Ödalsbalk (Odalscalh), plemenit posestnik v Lengholzu na Koroškem okoli 1060. leta, 153. Odalskalk (Odaiscalc), oplemeniten posestnik v Grötschu na Štajerskem okoli 1060. leta, 175. Odalskalk (Odalscslc, Ödalscalch). priCa, ki se med letom 1Ü50. in 1080. omenja v Kamenu na Koroškem in v Preddvoru na Kranjskem, 145, 213, 242, 261. Odelisniz, gl. Ojsnica. Ödelprecht, gl. Odalpreht. Ödclricus, gl. Udalrik. Odolricus, gl. Udalrik. Oetringen, gl. Ettringen. OHo, neka priča leta 1080. v Trstu, 349. Ogast, neki pooložnik v Krški dolini na Kcroškem, 126. Oglej (Aquileia, Aquilegia, Aqullea, civitas Aquilejae, urbs Aquilegia), 43. 65, 81, 86, 87, 98. ^9, 121, 140, 284, 328, 335. 343, 366, 380 , 381, 384, 398, 402, 411. -Mestno obzidje (muri Aquilegiae), 43, 402. — Mestne utrdbe, 86. — Ondotni trg (forum Aquilejae), 86, 122. — Ondotne štacune (stationes), 86, 122. — Ondotna poslopja, 86. — Pilska luka pri Ogleju (portus Piri), 86, 122. — Oglejska zemlja (territorium Aquilegie), 66, 128. Cerkev Marije Device, sv. Hermagcra in Fortunata v Ogleju, 43, 45, 75,86, 87,105, 351, 381, 410. — Ondotni veliki oltar (oltar Marije Device), 86, 284. — On-dotni mali oltar. 86. — Ondotni Božji grob (sepiilcrum), 333, 381. - Ondotni kanoniki, 86. — Samostan sv. Štefana v Ogleju, 140. — Ondotni redovniki, 140. — Nunski samostan zunaj Oglejskega obzidja (Monastero), 43, 87. 253. 384. -Ondotna opatica Fridewlnda, 253. — Ondotne opatica, 384. — Ondotne sestre, 384. — Kapele rečenega samostana, 384.. — Zemlja rečenega samostana, 384. Oglejska cerkev (Aquilegiensis ecc!esia>, 1. 31, 43, 45, 49, 74, 75, 76. 78, 81, 82, &3, 89, 98, 99, 104. 128, 133, 205, 225, 252, 256. 271, 284. 327, 331» 332, 336, 337, 342, 351. 352, 354, 382. 383, 384, 393, 397. 400. — GI. tudi ,Furlanska cerkev^ — Njena posestva, 104, 393, — Njena zemlja, 75. — Njene pritekline, 75. — Njeni gradovi. 45, 104. — Njene vasi, 45, 104. — Njene škofije, 104. — Njeni samostan/, 104, 121. — Njene opatije, 104. — Njene fare, 104. - Njena Ora-deška fara, 45, 74, 89. — Njena gostišča, 104. - Njeni zakladi, 43. - Njeni voditelji, 45. 104. — Njeni odvetniki, 45. — Oglejska patriarhija, I, 76, 83, 140, 342. Njeni patriarhi. 61, 76, 104, 134, 351, 352, 401. - Ol. tudi ,Furlanski patriarh® in ,Furlanski škof. — Oglejska vladikovina (Aquileiensis episcopatus, dioceEis Timavi), 328, 398, 4C6. Oglejski patriarhi: Pavel f.. iMaksencij. Ivan IV., Popon, Eberhard, Ootebuld, Raben-ger, Sigehard, Henrik, Friderik, Udalrik. — Njih sufragani, 337. — Oglejski kanoniki, 39J. — Oglejski prošt Bernhard, 397. — Oglejski aihidijakon, izvoljen leta 1077. za oglejskega patriarha. 335, 336, 337. — Oglejski arhidijakon Adaiger, 74. — Oglejski arhidijakon Oton, 383. — Oglejska duhovščina (clerus). 335, 336, 337, 393. Oglejski preb/vaJci, 45, 104. — Oglejsko' ljudstvo (populus), 335, 336, 337, 393. -Odvetniki Oglejske cerkve: J^rbvard, | Henrik, Burglurd. — Oglejski vicedom I Dietrik, "m - Ministerijali Oglejske cerkve tersoprisežnlki patriarha Popona: Varientus, Ubertus, Tubertus in Cono,' 75. — Ministerijali Oglejske cerkve:) Ratpot, Markward, Johannes, Oozpreht, Heinrich, Altman» Durinch, Adeiper, 284. - Oglejski podložniki (de familia): Nouol, Ermenhart, Johannes in Engilfrit, 284. - Oglejski denar, 81. I, II.) Ögo, priča, ki se med letom lOiO. in 1075. omenja v Kamenu na Koroškem, 147, 150. 151, 152, 242, 243. Ogri (Ungari, Ungarll, Ungri), 1, 119, 120, 184, 186, 188. - Ogrsko (Ungaria, Hun-garia, Ungariorum regnum), 119, 120, ItO, 184, 185, 22!, 254. - Ondotni kralji: Andrej, Salamon, Oejza, Ladislav, Koloman. — Ogrska vojska (Ungaricus exer-citus), 180. — Ogrska cesta (strata Unga-rorum) po Furlanskem, 82. — Ogrska gora (Ungaricus mons, mons Ungarius) blizu Brente v severni Italiji, 10. (II.) Oguania, gl. Voglajna. Ojsnica (Odelisniz), vas pri Predingu na srednjem Štajerskem, 191. — Ondotni posestnik Cbbon, 191. Olels, vas severozahodno od RoŽaca na Furhnskem, 385. Olomuc, mesto na Moravskem. — Ondotna škofija. 387. Omak (1 inmagum, Umagum, vlila Umaghi), mesto v zapadni Istri, 93, 103. - Ondotna fara, 66. (I, II) Ontagnano (.Antonianum), vas zahodno od Palmanova na furlanskem, 86. Onuf, neka gora na Furlanskem, 34. Opafje selo (Albaceila, Aibarella), vas blizu Devina na Goriškem. 385. Oppenheim, mesto poleg Rena med Main* zem in Wormsom, 323. Ordulf, vojvoda saški (1059-1072), 254. — Njegov sin Magnus, vojvoda saški, 254. Orendil, fevdnik brixenskega škofa Altwina okoli 1070. leta, 235. OrendU, posestnik na Brezjah na Gorenjskem okoli lOtO. leta, 169. Orendil (Orendil, Horendil, Orindil), priča, ki se med 1050. in 1090. letom omenja v Kamenu na Koroškem ter v Kranjski gori in v Selu pri Bledu na Kranjskem, 158, 164, 168,-214. 235, 2j6, 237, 239, 240, 24!, 300. ' Oriens pars, gl. Vzhodna marka. Orindil, gl. Orendil. Orlagemunde, gl. O riamünde. Orlamünde (Oriagemunde), mesto poleg Sale na S gkem, 221. - Otto de Oria-gfemunde, mejni grof mišenjski, 221. Ortaona, gl. V r t o v i n. Ortemburgenses, gl. O rtenb u rt?. Ottenburg, grad zahodno od Pasova na Bavarskem. — Ondotni grofje (Ortem-burgenses comites), 418. Orlhuuin, gl. Or twin. Orlwln (Orthuuin), neka priča slovenske narodnosti med 1002. in 1018. letom, 11. Osceuuah, gl. Oso je. Oscewach, gl. O soje. Oskurus (pontana fusca?), neka vas blizu v hiri't 92. Osoje (Oscewach, Osceuuah. Ossiach), vas pri Osojanskem jezeru na Korogkeni, 83, 206, 414. — Ondotna cerkev Marije Device, 4!4. — Ondotna opatija (Ozi-acense cenobium), 83, 414. — Njeni ustanovitelji starši oglejskega patriarha Popona, 83. — Njena ustanoviteljica Iriniburga, 83. — Njen ustanovitelj oglejski patriarh Popon, 122. — Ondotni opat Wolfram, 206. — Ondotni opat Teuzo, 414. _ Ondotni menihi, 206 —Ondotni fevdniki 2C6. (II.) Osoppo (Ysopus)» mesto blizu Taljamenta na Fu.lanskem, 34 (I.) Ospo (Ozpe), vas blizu Kopra v Istri, 251. j Ossiach, gl. Osoj e. Ostaruuiza, gl. Ostrovica Osteruuiza, gl. Os trovica. Ostrovica (Osteruuiza, Ostaruuiza), vas vzhodno od Št. V da na Koroškem, 129, 179.^197. (II.) Ota (&ta), soproga karantanskega vrjvoda Engelberta, 418, - Njen oče Udalrik, grof pasovski, 418. — Njeni sinovi Udalrik, Engelbert, liartwik in Rapoto, 418. Otacharius, g). O to kar. Otacheres, gl. O to kar. Otagrius, gl. Otok ar. Otaker, gl. Otokar. Otakkerus, gl. Otokar. Otales, gl. O tal ež. Otalež (Otales\ vas na Tolminskem. — Ondotna gora Otaleški vrh, 228. Othelricus, gl. Udalrik. Othuuinus. gl. O twin. Otioch, freisinški podložnik v Lindu na Štajerskem okoli 1030. leta, 19. Otokar (Otacharius, Otacheres. Otakkerus), mejni grof v Karantenski marki (a. 1056, 105S, 1059), 191, 202, 203, 389. - Njegov sin Otokar, mejni grof štajerski, 389. — Njegov sorodnik Arnulf, grof welSki in lambaSki, 389. Otokar (Otaker marchio Stirensis, Otta-karus marchio, Otakkerus marchio, Otagrius), mejni grof štajerski (t 1122), 283, 388, 389. — Njegov oče, mejni grof Otokar, 389. — Njegov brat Adalberon, 388. — Njegovi potomci, mejni grofje štajerski, 388. — Njegov sorodnik Arnulf, grof u-eiSki ia iambaSki, 389. Oton, škof rezenski (1060-1089). 263, 264, 266, 268, 269. Oton (Otto), oglejski arhidijakon pod patriarhom Udairikom, 383. Oton I., cesar rimski (962 973), 4, 8, 12, 18, 46. — Njegova hČi Liutgarda, 4, 12, 18. — Njegova sestra Gerberga, 12. — .Njegovi nasledniki, 8. (II) Oton II., cesar rimski (967-983), 46,130, 263. (II.) Oton lU., cesar rimski (996-1002), 1, 2, 3, 4, 5, 8, 10, 31, 225. — Njegov fevdnik, karantanski vojvoda Oton, 1. — Njegov fevdnik grof Werih^n, 2. — Njegov odvetnik, sodnik Amelgaiiss, 3. (II) Oton, dožd beneški (1009-1026), 60, 62. 65, 72. — Njegov brat, gradeŠki patriarh Urz, 60, 65. Oton, vojvoda bavarski (1061—1083), 247. Oton, vojvoda lotarinški, od teta 978.-983. in pa od 995—1004 vojvoda karantanski ter mejni grof veronski (Otto Carentorum dux et Veronensium comes), 3, 4, 5, 6, 7, 10, 12, 13, 16, 18, 30. - Njegov oče Konrad, vojvoda lotarinški, 4. — Njegova mati Liutgarda, hči cesarja Otona I., 4. — Njegov sin Konrad, vojvoda karantanski, 5, 12, 18, 30 — Njegov sin Henrik, 18. — Njegov sorodnik, kralj Henrik II., 6, 7. — Njegovi poslanci, 10. (II.) Oton iz Schweinfurta (Otto de Suinefurte), vojvoda gvabski (t 1057). 219. Oton iz Orlamünde, mejni grof mišenjski (1062-1067), 221. - Njegov brat \Vil- helm, 221. — Njegov brat (stric?) Popon, 221. Oton, brat rezenskcga Škofa Gebharda (ca. 1002), 10. Oion, sin grofa Heriberta (ca. 1002). 10. Oton, sin grofa Ožina, posestnik okoli 1036. leta v Moncellu na Furlanskem. 192. Oton (Otto), plemenit posestnik okoli 1C65 leta v Št. Juriju v Junski dolini, 213. — Njegova soproga Matilda, 213. Oton (Otto), plemenit posestnik okoli 1080. leta, 315. Oton iz Piswega (Otto de Pisuic). priCa okoli 1090. leta, 393, Oton, odvetnik brixenskega Škofa Altwina, 312, 314, 370. Oton, odvetnik freisinSkega Škofa Eileii-harda, 181, 270, Oton, odvetnik osojskega opata Wolframs, 206. Oton (Otto, Öto), priča ali pa priče, ki se med letom U50. in 1090. omenjajo v Kamenu in Podkloštru na Koroškem ter v Kranjski gori in Preddvoru na Kranjskem, 155, 108, 169, 170, 213, 215, 261, 311, 513, 314 316, 374. Oton (Otto), neka priča 1093. leta, 402. Ottakarus, gi. O to k ar. Otto, gl. Oton. Otwin (Othuuinus), neki grof, ki je živel okoli 1010. lel«, 11. — Njegova soproga VVichpurga, 11. Ouban, gl. Abo. Oudalricus, gl. U d a 1 r i k. Ovaro (Adelariiim>, vas severozahodno od Tolmezza v Karniji, 367. Ovdalricns, gl. Udalrik. Ozi, neki grof, ki je okoli 1056. leta imel svoja posestva v Nonceliu na Furlanskem, 192. — Njegov sin Oton, 192. Ozi, plemenit po$.;stnik, ki je živel okoli 1060. leta. 159. Ozi, ministerijal Brixenske cerkve okoli 1060. leta, 161. Ozi, neki svoboden posestnik okoli 1063. leta, 214. Ozi, posestnik okoli leta 1060. v Krnici na Oorei'jskem, 158. Ozi, neka priča med 1002. in 1018. letom, 11. Oziacensis, gl. O soje. Ozpo, gl. O spo. Pabo, gl. Popon. Pactavia, gl. Pasov. Padaugia, gl. P a do v a. Paderborn, mesto na Wcslfalskem. — Ondoini škof Mefnwerk. 71,88, (II.) Padova (Padaugia), 343, 363, 364. — On-dotna cerkev (ecclesia Patavina), 86. — Ondotna škofija (episcopatus Patavinus), 43. - Ondotni škofje:. Aistulf, Udalrik, Milon. — Samostan sv. Justina v Padovi, 37. — Ondotni opat Ivan, 37. — Pa-dovanska grofija, 37. — Kapela sv. Tomaža v Padovanski grofiji. 37. — Kapela sv. Zenona v Padovanski grofiji, 37. I (I, n.) Paduanus, gl. Pa d ov a, Pagoarii, gl. Bavarsko Paldamar, gl. B a I d e m a r. Paldennr, gl. Balde mar. Paidmar, gl. Balde m ar. Palestina, 417. (lU Palmanova (Palniata\ mesto na Furlanskem, 86. Palniata, gl. P a I m a n o v a. Palta, gl. Paltenska dolina. Palle, gl Palten. Palten (Palte) pri Albecku v Krški dolini na Koroškem, 264. Paltenska doUna (Baltal, in valie Palta) na Zgornjem Štajerskem, 114, 138. — Ondotni okraj (in pago Palta), 138. — Ondotni grof Gotefrid, 114. Panch, neki kraj na Koroškem, 129, 130. — Ondotni vinogradi, 129, 130. Pandulf, knez capuanski. 53. Pannoniae, gl. P a n o n i j a. Panonija (Pannoniae), 180. (I, II.) Pantianicco (Pantianicum), neka vas na Furlanskem, 253. Pantlanicum. gl. Pantianicco. Papia, gl. P avia Papiensis, gl. Pavla. Papinperc, gl. Bamberg. Papo, gl. Popon. Parentinus, gl. Poreč. Parentium, gl. Poreč. Parma, mesto v Italiji, 352a. — Ondotni kanoniki, 352a. — Ondotni mejni grof Albert, 352a. (1, II.) Parto, priča, ki se med letom 1075. in i097. omenja v Kranjski gori, 311, 377, 387. Parauozi ime neke ^ore blizu Ptuja ali pa blizu Radgone, !79, 197. (11.) Paschaiis. gl. Paska 1. Pasegllano, neka vas na Furlanskem, 385, Paskal II. (Paschaiis), vimski papež (1099 do 1118), 382. Pasov (PacUvia, Bathavorum urbs), mssto na Bavarskem, ISO, 418. — Ondotna cerkev, 389. — Ondotni škof Pilig^rini, 389, — Ondotni škof Altman (AIrmannus Pataviensis). — Njegov protiškof Herman 365, — Odalricus de Pactavia, 418. (I, II.) Pataviensis, gl Pasov. Patavinus, gl. Pasov. Paueuberc, gl, Bamberg. Paulo, gl. Pavel*. Paulus, gl. Pavel. Pavel apostelj, 43. — Cerkev sv. Pavla aposttiljna v Labodski dolini, 37(). 395. (I, II.) Pavel L, patriarh oglejski \557—509), 43. il H.) Pavel (Paulo, Paulus), oplemeničen posestnik v Orimščah pri Bledu in na Zgoši pri Begunjah okoli 1070. leta, 168. 305, 30?. Pavia (Papia, Ticinum), mesto v severni Italiji, 2, 97. 134, 327, 354. 399, 4Ü0. -Ondotni škof, 10. — Ondotna sinoda, m. (I, J/.) Pazin (Pisino), mesto v Istri, 31. (il.) Pecah, gl. Peckau. Peccaz, ime neke vasi, o kateri i\s vemo, kje je stala, 302. — Ondotni posestnik osvobojeni Radogoj okoli 1080. leta, 302. Pecelin, gl. P e z i 1 i n. Pecili, gl. Pezihn. Peckau (Pecah), trg severno od Gradca na Štajtrskem. 118. Pederdorf, gl. Peterdorf. Pelagij n., rimski papež (57ü-5;0), 65, 128. (I.) Penna, gl PiCen. Penno iz Molzbichla, ministerijal brixen-skega škofa Altwina okoli 1060 leta, 146, 156. Penno, neka priča slovenske narodnosti med 1002. in 1018. letom, 11. Penno, neka priCa med 1002. in 1018. letom, 11. Penno, priča, (ci se med letom 1050. in 1090. omenja v Kamenu na Koroškem in v Kranjski gori na Kranjskem. 158, 238, 240, 241, 301, 302, 369. Penno, freisinSki podložnik okoli 1030. leta v Scheiflingu na Štajerskem, 19. Pensaurum, gl. Pes aro. Penzo, neka priča leta 1031. v Ogleju, 87. Penzo, neka priča okolil080.leta v Kranjski gori, 302. Porama, freisinški podložnik okoli 1030. leta v Schviiflingu na štajerskem, 19. Perchta, gl. B e r h t a. Perchkunta p£rchkunt\ hči grofinje \Vlch-purge. 11. — Njeni bratje. 11- — Njeno posestvo, 11. Perchtold, gl. B e r h t o I d. Perchtolt, gl B er h told. Perechtült, gl. B e r h t o 1 d. Peregula, neka vas na Furlanskem, 34. Perehctoh. gl B e r h t o 1 d. Perchtold, gl Berhtold. Perehtoldns, gl. Berhtold. Pt-rehtolt. gl Berhtold. Percnhart, gl. B e r n h a r d, Perhtoldus, gl. Berhtold. Pürhtolfus, gl. Berhtold. Perhtolt, gl. Berhtold. Peringer, gl. B e r e n g a r. Peringin, gl. Pöring. x^2. 53, 56, fiO. öl, 63, 64, 65, 67, 71, 72. 73, 74, 75, 76, 78, 81, 82, 83, 84, 86,87. 88, 89, 97, 98, 99, 103, 104, 105, 108, 109, 121, 122, 135, 225. — Popon, patriarh furlanski .(Poppo Forojuliensis patriarcha, Poppe Forojuliensis praesul), 65, 128. — Njegovo pokolenje iz plemenite bavarske rodovine (ex Noricorum provincia . . . nobili progenie natus, ex Oermanorum claro genere ortus), 43, 56 — Njegov grob v Oglejski cerkvi, ^3. — Njegovi starši, 83. — Njegov brat O., 83. — Njegov sorodnik Meinwerk, Škof pader« bornski. 71. — Njegovi predniki, 87. — Njegovi nasledniki, 45, 76, 78, 82, 87, 89. 104 105. - Njegovi poslancJ, 56, 60, 65, 128. — Njegovi ljudje, 65. — Njegovi prisegale«, 65, 75. — Njegov odvetnik Waipert, 75. — Njegov notar Bertold, 80, 87. —• Njegova posadka na Gradežu, 62 65. Popon, nadžkol trevirski (1016-1047), 89. Popofl, škoS br^A-eßS^Uj /J 039-J 047), J 06, 107, 136. — Njegovi nasledniki, 106, 107. Popon, grof istrski (okoli 950. leta), 31. Popon, mejni grcf istrski (Poppo Histrien-sis marchio) okoli I09i. Uta, 221, 402. — Njegova mati Sofija, 221. — Njegov tast, grof Engelbert iz rodovine Span-hcimov, 402. - Njegova hči Sofija, 221, — Njegova hCi Liutgarda, 221. Popon, brat (stric?) Wilhelma in Otona, mejnih grofov mišenjskih, 221. — Njegov sin Vdalrik, 221. Popon iz SelC (Poppo. Poppo de Ce.-sach), brat krškega protiškofa Berhtofda, 394, 417. — Njegov brat Wilhelm, 394. — Njegova soproga, 417. Popon (Popo), plemenit posestnik na zahodnem Koroškem okoli 1030. leta, 22. Popon (Pabo), svoboden posestnik okoli 1070. leta, 233. — Njegov neCak Che-zil, 233. Popon (Papo)f neka priCa med 1002. in 1018. letom, 11. Popon (Poppo, Pabo), priča, ki se med letom 1050. in 1075. omenja v Kamenu na Korolkem in v Kranjski gori na Kranjskem, 164, 166, 175, 213. 234, 242. Poppo, gl. Popon. Poreč (Parentium, Parentlna civitas)» 66, 110, 128, 352. — Cerkev sv. iMavra v PoreCu, 110, lil. — Njena zemlja, 110, 111. — Poreška cerkev (Parentina eccle-sia), 27. — PoreSka Škofija (episcopatus Parentinus), 43, 352. — Ondotni škofje, 352. — PoreSki škofje - Andrej, Engel-mar, Hademar. — Poreška duhovščina, 352. — Poreško ljudstvo, 352. (1, H.) Pöring, (Pcringln), neki kraj na Bavarskem, 194. — Ondotni posestnik Udal-rik, mejni grof kranjski, 194. Poito, neki kraj pri izlivu reke Tlbetc v morje. — Ondotni Skof Ivan V., 136. Potaich. gl. Potoki. Poioki (Poitakhi, Po(alcb), vas zahodno od Kobarida na Goriškem, 385. Pottalchi, gl. Potoki. Požamica {Bosanma), vas na Liirnskem pojju na Koroškem, 270. — Ondotna cerkev sv. Mihaela, 270. Pradej mostan sv. Mihaela, 362. Reintach, gl. Regintag, Remedij (Remedius), duhovnik krškega škofa Adalgera, 367. Remsnich, gl. R e m S e n i k. Remšenik (Remsnich), neki kraj na Koroškem, 264. Ren (Rhenus), reka na Nemškem, 6, 323. (I, II.) Renče (Inceranzach, Coronzach), vas na Goriškem, 385. Retelendorf, gl. Radovljica. Retenia, gl. Rtin. Retin, gl. Rtin. Renn (Runa), vas severozahodno od Gradca, U7. Rezno (Ratisbona, RatIspona, Radisbona, Radesbona, Radespona, Radaspona, Re-genesburg, Regenesbvrc, Reginesburch), mesto poleg Donave na Bavarskem, 8,1 9, 28, 70, 91, 100,103, 104, 127, 196, 201,' 224, 225, 251, 263, 264, 265, 272, 278, 279, 328, 329, 333, 343, 387. - Ondotni škofje: Gebhard I., Gebhard III., Oton, Hartwik I., Hartwik II. - Ondotni novci (Radesponensis raoneta), 261. (1, II.) Rheinielden (Rinvelden), raesto vzhodno od Basela na Švicarskem, 219. — Ruo- dolfus de Rinvelden, vojvoda švabski, 219, 328. Rhenus, gl. Ren. Rialto, gl. Benetke. Richaida iz Labodske doline (Richkart Lauentinis oris oriunda. Rihkarda), 376, 415. — Njen soprog Sigefrid iz rodo-vine Spanheimov, 376, 415. — Njen sin grof Engelbert I., 376. - Njen sin Hartwik, nadškof devinskl, 415. — Njen sin Herman, 415. — Njeni vnuki Engelbert, Sigefrid, Bernhard in Henrik, 415- Richaida, opatica v Gössu okoli 1070, leta, 208. Richbold (Ripald), subdijakon leta 1082. V Kopru, 356. Richbold (RihpoU), freisinški podložnik okoli 1030. leta v Scheifiingu na Štajerskem, 19. RIchenburcb, gl. Rajhenburg. Rlcheri, neka priča okoli 1060. leta v Radovljici in okoli 1080 leta v Kranjski gori, 157, 311. Richilda, gl. Richlinda. Richlro, škof feltren&ki okoli 1015. leta, 34. Richkart, gl. Richard a. Richlinda (Richlindis, Richilda), soproga grofa Adalberona iz rodovine Ebers-bergov, 85, 194. RichoU (Richolfus, Riculfus), škof tržaški (a. 1007, 1015, 1017), 25, 34, 38. Ricili, gl. Rizili, Riculfus, gl. Rich o If. Rihkarda, gl. Richard a. Rihpolt, gl. Richbold. Rim (Roma, urbs), 27, 51, 65, 73, 74, To, 86, 89, 128, 183, 220, 281, 287. 288, 289, 293, 336, 337, 341, 342, 343, 344. 358, 382, 389. — Lateran v Rimu, 255, 419. — Ondotna cerkev (Lateranensis basilica), 220. — Ondotna palača, 419. -Rimske cerkve (sanctorum oratoria), 220. — Cerkev sv. Silvestra v Rimu, 63, 64, 65, 128. — Ondotna sinoda, 63, 64. 65, 128. — Cerkev sv. Salvatorja, 74, 341, 342. — Ondotni cerkveni zbor, 74, 225, 341, 342. — Rimska cerkev (Romana ecclesia), 128. — Palača papeža Ivana XIX. v Rimu, 65. Rimska cerkev (Romana ecclesia), 27, 86, 280, 342. — Rimska stolica (gl. tudi Apo- stolska stolica), 183, 229, 406, 419. — Rimski papeži. 65, 76, 104, 361, 412. -Sv. Peter = rimski papeži, 419. — Papeži: Simah, Ivan I., Pelagij 11., Gregor I., Honorij I., Gregor II., Gregor III., Štefan 11!.. Leon lil„ Evgenij 11., Gregor IV., Sergij II., Leon IV., Benedikt III., Hadri-jan ni., Bonifacij VI., Roman, Teodor IL, Anastazij III., Ivan (kateri?), Silvester IL, Sergij IV., Benedikt VIIL, Ivan XIX.. Benedikt IX., Klement II., Leon IX., Viktor H., Aleksander 11, Gregor VIL, Urban IL, Paskal IL — Kardinali Rimske cerkve, 43. — Kardinala Ivan in Dodon, 86. — Le-gatje Rimske cerkve, 342. — Gebhard, škof konstanSki) papežev legat in vikar po Nemškem, 398. — Rimski arhidijakon, 74. — Cerkveni zbor v Rimu 1027. leta, 43. — Rimska sinoda (Romana syno-dus) 1076, leta, 317. Rimska država (Romanum Imperium), 43. — Rimsko cesarstvo, 130. — Rimski cesarji, 65, 76, 104, 130, 136. - Rimski kralji, 104. 327. — Rimski vladarji: Dioklecijan, Karol L (Veliki), Ludovik L, Lotar L. Arnulf, Ludovik (Otrok), Oton L, Oton II, Oton IIL, Henrik IL, Konrad II., Henrik III. Henrik IV., Henrik V., Maksimilijan L *— Rimski zakon (Romana lex), 87, 410. (I, II.) Rimini (Ariminum, Ausimum), mesto v srednji Italiji, 66, 128. (L) Rinchnach, neki kraj severno od Pasova na Bavarskem. — Ondotna cerkev svetega Ivana Krstnika, 108, 109. Rinvelden, gL Rheinfeiden. Rlpae, neka vas na Furlanskem, 333. Ripald, gl. Rich bold. Rivoalto, gl. Benetke. Rivus altus, gl. Benetke. RlziU (Ricili), neka priča okoli 1080. leta pri Sv. Danielu na Korogkem, 303. Roadbertus, gl. RuodberL Robedula, gL Fredda. Roč (Rus), vas v severni Istri, 230. RoČinj (Roncina, Runzina), vas na Goriškem, 385. — Ondotna dolina, 385. Rodaldus, gl. Ruodaid. Rodolf, gl. Rudo IL Rodolfus, gL RudoIL Rodulfus, gl. RudoIL Rohaz, gl. Rožac. Roma, gl. Rim. Roman, rimski papež (a. 897), 65. 128. (IL) Romanija (Romania), italska pokrajina med Padom, Jadranskim morjem in Apenini, 66, 128. (IL) Romans, vas blizu Ločnika v Furianiji, 385. Romanus, gl. Rim. Roncha, gl. Rone hi. Ronchetas, gl. Ronchiettis. Ronohi (Roncha), vas severno od Palma-nove na Furlanskem, S6. RoncIiiefUs (Ronchetas), vas severno od Palmanove, 86. Roncina, gl. Roč inj. Ronkalsko polje (in loco RungaUe) blizu Piacenze v severni Italiji, 187. Rosacensis, gl. Rožac. Rosacium, gL Rožac. Rosatz, gl. Rožac. Rosaz. gl. Rožac. Rosazensis, gl. Rožac. Roste, gL Ruše. Rotarius, gl. Ruodher. Rötelstein (Rotenstein) pri Loschentalu v UbodskI dolini, 395. Roienmann (Cirminah, Rotenmannun, Rot-tenmanun), mesto na Zgornjem Štajerskem, 138. Rotenstein, gL Rötel s t ein. Rotharius, gl. Ruodher. Rothart, gl. RuodharL Rother» gl. Ruodher. Rotherus, gl. Ruodher. Rotpreht, gl. RuodberL Rottenmanun, gl. Rotenmann. Roudolfus, gl. RudoIL Routkerasdorf, gl. Rangersdorf. Rovinj (Ragunium). mesto v Istri, 66. — Ondotni Škofovski sedež, 27. — Ondotna fara (Ruvinii parochia), 15, 27. (I, II.) Rozarijol (Razari), vas v Dekanski občini v Istri, 251. Rožac (Rosacium, Rosaz in Sclavonia, Rosatz, Rohaz), kraj v Furianiji severozahodno od BraCana, 366, 380, 385. — Ondotna cerkev svetega Petra, 385. — Ondotni samostan (monasterium Rosa» zense. abbatia Rosacensis), 380, 385. — Ondotni opat Sigewin ali Gavdencij (Gerold). 366. 380, 385. Rtin (Retin, Retenia), neki kraj med Tar-centom in Guminom na Furlanskem, 34. 395. ~ Ondotni grad, 395. (I.) Rubedole, gl. F red da. Rudnicha, gl. Rudnik. Rudnik (Rudnicha), sedanja vasica Reid-lingberg na Dolenjem Avstrijskem, 91. Rudolf (Ruodolfus, Ruodolphus, Rodolfus. Roudolfus, Rodulfus) iz Rheinfeldena (Rinvelden), vojvoda gvabski (1057 do 1077), pozneje (1077-1080) protikralj Henrika IV., 219, 247, 272, 273, 277, 279, 282, 287, 290, 292, 295, 296, 297, 317, 318, 319, 321, 322, 324, 325, 328, 330, 343, 348, 391. — Njegova soproga Matilda, hCi cesarja Henrika ill., 219. — Njegov sin Berhtold, 391. RudoU (Ruodolfus, Rodolf), priča ali pa priče, ki se med letom 1060. in 1090, omenjajo v Tolminu na Goriškem, v Kranjski gori na Kranjskem ter pri Sv. Danielu in v PodkioStru na KoroSkem, 227, 240, 303, 374. Rudpertus, gl. Rupert. Rnginesleld, neki kraj blizu Radgone, 179, 197. (U.) Rumoldus, gl. Rumolt. Romolt (Rumoldus), škof konstanški (1051 do 1069), 219. Rumolt neka priča okoli 1080. leta pri Sv. Danielu na Koroškem, 303. Rumolt (Ruomolt), neka priča okoli 1100. leta, 383. Runa, gl. Reun. RungaUe, gl. Ronkalsko polje. Rtinitz, g). Rainz. Runzina, gl. Roč in j. Ruodald (Rodaldus), neka priča leta 1031. v Ogleju, 87. Rnodbert (Roadbertus), Skof concordijski okoti 1031. leta, 86. Ruodbert (Ruodpert), neki posestnik pri gorenji Krki na Dolenjskem okoli 1062. leta, 224. Ruodbert (Ruodpert, Ruodpreht, Ruotpreht, Rotpreht), priča, ki se med letom 1050, in 1080. omenja v Lešah, v Kovoru, na Dovjem in v Preddvoru na Kranjskem ter v Kamenu na Koroškem, 143, 232, 261. Ruodhart (Räthart), neka priča 1093. I., 402, Ruodhart (Rotbart), neki podložnik v Krški dolini na Koroškem, 126. Ruodher (Rotherus, Rotbarius, Rotarius), Skof treviški (a. 1031, 1052), 86, 87, 182. Ruodher (Rother), posestnik na Koroškem okoli 1096. leta, 414. — Njegov oče Wergand, 414. -- Njegova mati Berhta, 414. — Njegovi bratje, 414. Ruodker, posestnik poleg Laznice v Ka-rantaniji okoli 1050. leta, 116. — Njegov brat Ernest, 116. Ruodolfus, gl. Rudolf. Ruodoiphus, gl. Rudolf. Ruodpert, gl. Ruodbert. Ruomolt, gl. Rumold. Ruotpreht, gl. Ruodbert. Ruoza, freisinška podložnica okoli 1030. leta v Scheiftingu na Štajerskem, 19. Rupert svetnik (S. Rudpertus). — Cerkev sv. Ruperta v Solnogradu,47, 115, 126. ~ Cerkev sv. Ruperta v Domovi, 179, 197. (1. H.) Rus, gl. Roč. RuSe (Röste), vas jugozahodno od Maribora, 395. Rüthart. gl. Ruodhart. Ruvinium, gl. Rovinj. Saaldorf, vas severozahodno od Solno-grada, 417. Sähen (Sebona), neki kraj pri Brixenu na Tirolskem. — Ondotne soteske (clusae in loco Sebona), 79. — Gl. tudi Brixen. (i, II.) Sablanomm mons, neka gora v Istri, 112. Sabus, gl. Sava. Saccah, gl. Čakava. Salaman, gl. Salman. Salamannesdorf, gl. Zaman je. Salamon, kralj ogrski (1063-1074), 357. Salchendorf, gl. Žalnja ves. Salchindorf, gl. Žalnja ves. Salerno (Salernum). mesto v južni Italiji, 97, (II.) Salman (Salman, Salaman), neka priča okoli 1080. leta v Kranjski gort, 302, 316. Salomonis villa, gl. Z a m a n j e. Salvator. ~ Cerkev sv. Salvatorja v Rimu, 74, 341, 342. Salzburg, gl. Solno g rad. Salzpurgensis, gl. Solnograd. Salzpurhc, gi. Solnograd. S. Andreat (Sanctus Andrea), vas zahodno od Paimanove/ 86. S. Giorgio (S. Georgius), vas severno od Marana na Furlanskem, S6. S. Martino (S. Martinus), vas od Červi-niana profi fugu, 87. S. Martino dl Celle pri Cenedi, 39. S. Odorlco (S. Uodalricus), mesto poleg Taljamenta zahodno od Vidma. — On* dotni opat Gebene, 383. S. Polo di Piave, neka vas pri Oderzu, 39. S. Stefano (villa S«. Štefani), vas severno od Paimanove, 86. St. Gallen (Sanctus Gallus), mesto v Švici, 381. — Ondotni samostan, 334, 381, 386, 398, 399. - Ondotni opat Udalrik, 334, 381, 386, 398. St. Lambrecht (S. Lambertus), trg na Zgornjem Štajerskem. — Ondotni samostan, 412. — Ustanovitelj samostana Markward, 320, 412. St* Peter im Holz (ad sanctum Petrum, apud Frezna), vas severozahodno od Spitala na KoroSkem, 211, 270. St. Pölten, mesto na Dolenjem Avstrij- j skem, 359. (il.) Sancta Crux, gl. Križ. Sancta Maria, gl. Šmarje. Sanctus Andreas, gi. S. Andreat. Sanctus Danielis, gl. S v. Daniel. Sanctus Danielis, gl. Št. Daniel. Sanctus Gallus, gl. St. Gallen. Sanctus Georgius, g). S. Giorgio. Sanctus Georgius, gl. S v. J u r i j. Sanctus Johannes, gl. Š ti v an. Sanctus Lambertus, gl. S L Lambrecht. Sanctus Laurentius, gl. Glanhofen. Sanctus Laurentius, gl. Sv. Lav r ene. Sanctus Laurentius, gL Sv. Lovrei. Sanctus Laurentius, gl. Šlo r ene. Sanctus Martinus, gl S. Martino. Sanctus Martinus, gl. Sv. Martin. Sanctus Martinus, gl. Šmartno. j Sanctus Möns, gl. Heiligenberg. Sanctus Petrus, gl. St. Peter im Holz., Sanctus Petrus, gl. Št. Peter. | Sanctus Philippus, gl. Št Lip§. Sanctus Stepbanus, gL S. Stefano. Sanctus Uodalricus, gl. S. Odorico. Sart (Sartus mons), gora severovzhodno od Rezijanske doUne, 367. Saäko (Saxonia), 277. 291, 296. - Ondotni škofje, 317. — Ondotni knezi (principes Saxoniae), 277, 295, 296, 323, 325. — Ondotni vojvoda Magnus, sin Ordulfov, 254. — Saški poslanci, 290. — SaSka vojska (exercitus Saxonicus), 323. — Saška vojna (bellum Saxonicum), 283. - Sasi (Saxones), 180, 275, 282, 290, 292, 296, 297, 298, 323, 345. (I, II.) Satisal (Süsel), gozd na srednjem Štajerskem, 132. (II.) Sava (Sabus, Souuua, Söuua, SÖvva, So-wa), 9, 35, 68, 84, 124, 126, 274. - Velika in Mala Sava (maior et minor Sovva. duo flumina qu?. vocantur Suowa), 28, 107. — Njun izvir in njuno združenje, 107. — Gozd med obema Savama, 107. (I. II.) Savinja (Souna), dotok reke Save na Štajerskem, 35, 84. ~ Ondotna dolina (Sovnital), 126. ^ Ondotna pokrajina (in pago Seuna), 35. — Savinjska grofija, oziroma mejna grofija (comitatus Souna .... in eiusdem marchie locis), 68, 84. — Ondotni grof Wilhelm, 08, 84, — Ondotna mejna grofa Udalrik in Star-chand, 417, (II.) Saxones, gl. Saško. Saxonia, gl. Saško. Saxonicus, gl. Saško. Scalach, gL Zad olc. Schaumbnrg (Scounburch), nekdanji grad pri Dravi blizu Velikovca na Koroškem, 163. Schelern (Schyren), grad na Bavarskem severozahodno od Freisinga, 335. — Ha-ziga de Schyren, 335. Scheifling (Suvelich), vas poleg Mure na Zgornjem Štajerskem, 19. — Ondotni posestnik plemeniti Sigehard, 19. (II.) Schildberg (Skiltaren), vas severovzhodno od Rude na Koroškem, 395. Schiauilis, gl. Slovenci. Schwarnbmnn (Coniuratus fons), neka gora na koroŠko-Štajerski meji od Mu-raua proti jugozahodu, 124. (II) Schwarza (Svarzaha), reka na Dolenjem Avstrijskem, 202. (H.) Schweinfort (Suinefurte, in Suinvordi ci-vitate), mesto poleg JMena na severozahodnem Bavarskem, 38, 219. — On- dotni samostan, 38. — Ondotna samostanska ccrkev, 38. — Otto de Suinefurte, vojvoda gvabski, 219. Schyren, gl. Scheiern. Scisniz, gl. Žiznec. Sciauanicus, gl. Slovani. Sclauanicus, gl. Slovenci. Sciauaniscus, gl. Slovenci. Sclauenicus, gl. Slovenci. Sciauensis, gl. Slovenci. Sciaul, gl. Slovenci. Sclauigenus, gl. Slovenci. Sclauonicus, gl. Slovenci. Sciavensis, gl. Slovenci, Sciavi, gl. Slovani. Sclavl, gl. Slovenci. Scopa, gl. Skopo. Scopuiach, gl. Šepulje. Scounburcb, gl. Schaum bürg. Scrilach» gl. Skril je. Scrot (Scröt, Scröth), neki plemenitaS, ki je živel okoli 1060. leta, 144, 149, 150. -Njegova soproga, 144. — Njegovo posestvo v Orabelni vasi na KoroSkem, 150. Scrot (Scrdt), neki plemenitaš, ki je okoli 1070. leta imel svoje posestvo v Nuss-dorftt na Tirolskem in v Sirnici na Koroškem, 231. Scrot (Scr6th), neka priža okoli leta 1050. v Kamenu na KoroSkem, 145, 147, 151, 152. Scrot, neka priča 1093. leta, 402. Scaribrant, priča aH pa priče, ki se med letom 1050. in 1090. omenjajo v Kamenu na Koroškem in v Kranjski gori na Kranjskem, 171, 172, 174, 177, 178, 209, 213, 214, 233, 234, 242. 243, 245, 301, 309, 369, 370, 372. Sebenje (Zebeinzalo), vas pri Zasipu na Gorenjskem, 306. — Ondotni posestniki Adalfrit ter njegova sinova Ivan in Pre-slav, 306. Seblbor (Zebebor), neka priča okoli 1060. leta v Kranjski gori, 164. Sebona, gl. Sä ben. Secundus, gl. Sekund. Sedlo (Sedula), vas na Tolminskem, 385. Sedula, gl. Sedlo. Sefridus, gl. Sigefrid. Segewinus, gl. Sige win. Sekand (Secundus), fevdnik brixenskega škofa Altwina okoli 1070. leta, 235. Sela (Obersel, OberscH), vas jugozahodno od Sv. Lucije na Tolminskem, 385. Selazach, gl. Selca. Selca (Selzach, Selazach), vas blizu Ronkov na Goriškem, 385. Selče (Celsach), vas brizu Brež na Koroškem, 124. — Ondotna cerkev, 394. — Ondotni dvor, 394. — Perhtoldus de Celsach, protiškof krški, 394. - Poppo de Celsach, njegov brat, 417. (».) Seligenstadt (Seligenstat), neki kraj poleg Mena vzhodno od Frankfurta, 89. Seligenstat, gl. Seligenstadt. Selnica (Celnitz), vas poleg Drave na Štajerskem, 402. — Ondotni posestnik We-riant de OrSz, 402. Selo (Zelach), neka vas blizu Bleda, 3C0. Selprat (Selprath), neka priča med 1002. in 1018. letom, 11. Seiprath, gl. Selprat. Selzach, gl. Selca. Semiko (Zemicho), neka priča okoli 1065. leta v Kranjski gori, 214. Senegallia, gl. Sinigaglia. Sergij II.. rimski papež (844-847), 65, 128. (II.) Sergij IV., rimski papež (1009-1012), 27, 65, 128. Seriacha, gl. Žirje. Šesto, mesto severno od Portogruara na Furlanskem. — Ondotna opatija (Sextensis abbatia), 1, 82. — Njeno posestvo, 82. (K ".) Seuna, gl. Savinja. Sextensis, gl. Šesto. Sežana (Česana), trg na Krasu, 385. — Ondotni grad (sub Castro Cesanae, sub oppido Cesanae), 385. Sicardus, gl. Sigehard. Sicca, freisinška podložnica okoli 1030. leta v Lindu na Štajerskem, 19. Sicco, neki podložnik v Krški dolini na Koroškem, 126. Sichardus, gl. Sigehard. Siciole (Sitiole, Sizole), vas jugovzhodno od Pirana. — Ondotna fara, 66. Siebenhirten, vas vzhodno od St. Pöltena na Dolenjem Avstrijskem, 359. Sigeardus, gl. Sigehard. Sigebert (Sigipreht), neki podložnik Brl-xenske cerkve okoli 1060. leta, 144. Sigebold (Sigibolt), neki podložnik v Krški dolini na Koroškem, 126. Slgeboto, fevdnik ogiejskeg:a patriarha Udalrika ter priča okoli 1100. leta naj-brže v Junski dolini na KoroSkem, 383. Sigebarg (Sigipurach), freisinSki podložnik okoli 1030. leta v Undu na Štajerskem, 19. SigefTid.nadškofmoguntinskl(1000'l084), 248, 277, 282, 283, 295, 325. Sigefrid, kaplan kralja Henrika IV., 275. Sigefrld (Sigfridus) iz rodovine Spanhei-m»v (t 1065), 376, 415. — Njegova soproga Richarda, 376, 415. — Njegov sin grof Engelbert, 376. — Njegov sin Hart-v^ik, nadškof devinski, 415. — Njegov sin Herman, 415. — Njegovi vnuki Henrik, Sigefrid, Bernhard in Engelbert, 415. — Njegovo frankovsko pokolenje (Fran-corum civis), 376 Sigelridi (Sigfridus, Sigfrit) iz rodovine Spanheimov, 408, 415. — Njegov oCe grof Engelbert I., 408. — Njegov stari oCe Sigefrid, 415. — Njegova stara mati Richarda, 415, — Njegov brat Henrik, vojvoda karantanski, 408, 415. — Njegov brat Hartwik. škof rezenski, 408. -Njegov brat Bernhard, 408, 415. — Njegov brat Engelbert, vojvoda karantanski, 415. — Njegov stric Hartvik, nadgkof devinski, 415. — Njegov stric Herman, 415. — Njegova posestva v Allersdorfu, Dupleku in Dolgoäah, 408. Sigefrid (Sigifrit), neka priCa okoli 1080. leta v Kamenu na Koroškem, 301. SigejErid (Sefridus), fevdnik in kaplan oglejskega patriarha Udalrika, priča okoli 1100. leta, 383. Sigehard (Sigehardus, Sigeardus, Sigihar-dus, Sighardus, Sichardus, Sicardus, Sy-ro), nekaj časa kancelar kralja Henrika IV., pozneje (1068 — 1077) patriarh oglejski, 252, 253, 271, 281. 284, 288, 317, 323, 327, 329, 330, 331, 332, 333, 337, 400. -Njegova mati grofinja Ptlhilda, 271. — Njegov brat Friderik, 271. — Njegova sestra Fridewinda, 253. — Njegov nečak Syrus, 271. — Njegovi nasledniki, 327, 331. — Njegova dieceza, 288. — Njegovi sufragani, 281, 288. — Njegov arhidija-kon, 284. ~ Njegov odvetnik Mark ward, 284. — Njegov mlnisterijal Cumpo, 271. Sigehard (Sigihardus), plemenit posestnik okoli 1030. ieta v Scbeifiingu na Šta-I jerskem, 19. — Njegova žena, 19. — I Njegovi otroci, 19. I SJfiebard (S/gibart), neka priča siovcnske I narodnosti med 1002. in 1018. letom, 11. ' Sigevvinus, gl. S ige win. Sigewia (Sigewinus, Sigevvinus, *Scge-inus) ali Oavdencij (Qaudentius), opat v Rožacu, 366, 380. Sigfridus, gl. Sigefrid. Sigfrit, gl Sigefrid. Sighardus, gl. Sigehard. Sigibolt, gl. Sigebold. Sigifrit, gl. Sigefrid. Sigihardus, gl Sig^ehard. Sigihart, gl. Sigehard. SigiU, neka priča med 1002. in 1018. letom, 11. Sigipreht, gl. Sigebert. Sigipurach, gl. Si g eb ur g. Siliganum, gl. Solkan. Silikanum, gl. Solkan. Silva, gl. Dravski gozd. Silvestei svetnik. — Cerkev sv. Silvestra v Rimu, 63, 64, 65, 128. (11.) Silvester n. (Sylvester), rimski papež (999-1003), 14, 15, 27, 65, 128, 356. -Njegovi nasledniki, 356. Silvio, gl. Dominik Silvio. Simah, rimski papež, (498-514). 136. (I.) Simgaglia (Senegallia), mesto v Italiji poleg Jadranskega morja severozahodno od Jakina, 225. Siuzo, neka priča okoli 1080. leta v Kranjski gori, 310, 311, 372. Sinzo, podložntk plemenitega Grifona okoli 1080. leta, 309. Sipar (Spariense Castrum), grad v Istri severno od Omaka, 66. (I, II.) Sirdosege, gl. Ponikva. Siriacha, gl. Žirje. Sirnlca (Simoniz), vas v Krški dolini na Koroškem, 231. — Ondotni prebivalec Bodigoj. 231. Sirnoniz, gl. Sir ni ca. SitUaz, frelsinški podložnik okoli 1030. leta v Undu na Štajerskem, 19. Sitiole, gl. Si ci o le. Sitiuuit, gl Ž i ti v i t. Sitzo, gl. Sizo. Sizo, neki istrski grof oko» 977. leta, 31. Slzo (Sifzo), posestnik v Plesfättenu okoli 1093. leta, 402. — Njegov nečak Perh-toid, 402. Sizo, neka priča slovenske narodnosti med 1002. in 1018. letom, 11. Sizo, neka priča med 1002. in 1018. letom. 11. Sizo, neka priča okoli 1060. leta v Kamena na Koro§kem, 160. Sizole, gl. Si ci o le. Skiltaren, gl. Schildberg. Skopo (Scopa), vas med Sežano in Komnom na Krasu, 385. Skrilje (Scrllach), vas blizu AjdovSčine v Vipavski dolini, 381. Slanui, neki prebivalec v Nussdorfu pri Lienzu na Tirolskem okoli 1070. leta, 231 Siavensis, gl. Slovenci. Slavko (Zlauco), neki osvobojen posestnik v Gomilah okoli 1070. leta, 235. Slovani (Sclavi), 180. — Slovanski raz-rodi ob gorenjem Menu, 26. — Slovanska kmetija (Sclauanica hoba) pri Holenburgu na Dolenjem Avstrijskem, 47. — Slovansko pokolenje patriarha Friderika (genere Sclavus), o8I. (I, II.) Slovenci (Sclavi, Sclaui, Sclavorum gens, Sclavonics gens), 1, 207, 285. — Slovenski jezik (Sclavorum lingua, Sclauo-nice), 1, 138. — Slovensko pravo (Scia-uenica institutio), 11,— Priče slovenske narodnosti (testes Sclauigen*;), 11. — Pri Slovencih običajna desetina (decima secundum consuetudinem Sclavorum), 117. Slovenija (Sclavonia), 380. — Slovenska vas Meretto (villa Sclavorum, que dicitur Meleretum), 86. ^ Slovenske kmetije (mansi Sclauanisci) pri Lienzu na Tirolskem, 54. — Slovenska kmetija (Schlaui-lis mansus) v Lindu na Koroškem, 374. — Slovenske kmetije (Sclavenses höbae) pri Oberdorfu na Koroškem, 211, 262. — Slovenske kmetije (Sclavenses hobae) pri Lieserhofenu na KoroSkem, 261. — Slovenske kmetije (hobae Sclauaniscae) blizu Sachsenburga na Koroškem, 20. — Slovenska kmetija (mansus Sclauontcus) v Lendorfu na Koroškem, 270. — Slovenske kmetije (Sclauenses hobae) tik Drave, 212. — Slovenske kmetije (hobae Sclauanicae) v Rangersdorfu na Koroškem, 22. — Slovenske kmetije (hobae Sclauaniscae) pri Gumernu in Lansachu na Koroškem, 20. — Slovenske kmetije (Sclavenses hobae) v Ljubenski grofiji na Štajerskem, 208. — Slovenska kmetija (mansus Sciavonicus) v Peierdorfu na Štajerskem, 270. — Slovenske kmetije (Sclauonicae massaritiae) pri Škofji Loki, 284. — Slovenske kmetije (Sclauonicae massaritiae) pri Vinjem vrhu na Dolenjskem, 284. Slovenska osebna imena: Bitinja (144), Blagosod (234), Bodigoj (231, 312), Boj-noslav (240), ßraslav (294, 395), Bratrica (19), Dobrica (19), Dobrisko (214), Dobrogoj (236), Dobrožica (19), Domo-slav (310, 378), Dragumir (153). Oode-slav (144, 241), Gojen (11), Gojica (19), Jelen (19), Laduta (11), Negomir (315), Nenadej (214), Nepokor (164, 165, 168, 169), Preslav (124, 144, 164, 165, 167, 168, 169, 174, 214, 234, 236, 306, 377, 379), Prisnoslav (166, 313), Radogoj (19. 302), Radoh (209), Radonja (19), Radoš (19), Sebibor (164), Semiko (214), Slavko (235), Stano (123), Sfanogo/ (379), Stoj-drag (11, 156), Stojina (294), Trdodrag (19. 192), Trdogoj (19). Trebica (19), Trebin (123), Trebinja (239), Treplica (312), Večegoj (19), Večevoj (214). Ve-likne (214), Vencegoj (311, 368, 370. 372), Venko (123), Vitobrater(19), Vitoslav (11), Vranica (19), Zdedrag (242), Zloslav (214) itd. (I, U.) Slovenji Giadec (Grez), mesto na južnem štajerskem. — Weriant de Grez, 395, 402. Snelger, neka priča okoli 1085. leta v Kranjski gori, 372. Sofia (Isontius, Ysontius), reka na Goriškem, 1, 82. (I.) Sofija (Sophia), bči ogrskega kralja Bela I., 221. — Njen brat, ogrski kralj Ladislav, 221, 254. - Nien nečak, ogrski kralj Koloman, 221. — Njen zaročenec Wilhelm, mejni grof mišenjski, 221. — Njen prvi soprog Udalrik, mejni grof kranjski in istrski, 221. — Njen drugi soprog Magnus, vojvoda saški, 221, 254. — Njen sin Popon, mejni grof istrski, 221. - Njen sin Udairik, 221. - Njena hči Eilika, 254. - iNjena hCi Wulfhüda, 254. Solkan (Silikanum, Siiiganum, Syliganum), 1, 2. — Ondotni grad (castellum Silt-ganura), 1. Solnogiad (Salzburg, Salzpurhc, Salzpur-gensis civitas), 126, 268, 269, 417. — Ondotna cerkev sv. Petra in sv. Ruperta, 47, 126. — Ondotni samostan sv. Erin-irude, i 26. — Ondotna knjižnica (camera librorum), 268. Solnograška cerkev (Juvavensis ecclesia, Salzpurgensis ecclesia), 179,197,208,255, 263, 265, 266, 268, 285, 417. - Solno-graška nadškofija, 206, 255, 266, 270, 412, 419. - Solnogragki nadškofje, 255, 268, 419. — Njih podSkofje (subepiscopi), 268. — Nadškofje: Hartwik, Balduin, Gebhard, Tliiemon; protiškof Berhtold. — Prelati Solnogragke cerkve, 266. — SoInograSki kanoniki, 266. — Solnograški prošt Hartwik (?), 408, — Ministerijali Solnograške cerkve, 266. — Njeni grofje, 206. — Njeni knezi, 206. — Njeni plemenitniki, 206. — Njeni neplemenitniki, 206. (I, II.) Sophia, gl. Sofija. Sora (Zoura), reka na Oorenjskem, 9. (U.) Sörg (Sorich), vas na KoroSkem severozahodno od Št. Vida, 208. — Ondotna cerkev sv. Martina, 208. (M.) Sorich, gl. Sörg. Sotla (Zotla, Zontla), dotok reke Save na hrvaško-Štajerski meji, 35, 84. Souna, gl. Savinja. Souua, gl. Sava. Souuua, gl. Sava. Sovnital, gl. Savinja. Sovva, gl. Sava. Sowa, gl. Sava. Spanheim (Spanheimmense Castrum), grad pri Kreuznachu v Renski pokrajini, 415. -- Cngelbertus comes de Sponheim, 407. Spänheimmensis, gl. Spanheim. Spariensis, gl. Sipar. Speier (Spira), mesto poleg Rena, 114, 137. — Ondotni proSt Gotebold (Qo-tebaldus Nemetensis praepositus), 140. (II.) Spira, gl. Spei er. Srengi, gl. Zdrenj. Stadilaren, gl. Sta düng. Sfadllng (Stadilaren), vas severozahodno od St. Pavla na Koroškem, 415. Staeinberch, gl. Kamnik. Staina, gl. Kamen. Stall (Stallun), vas v Belanski dolini na KoroSkem, 22. (II.) Stallun, gl. Stall. Stallvn, fieka vas poleg Drave na Koroškem, 20. ~ Ondotne slovenske kmetije, 20. Stano, neki podložnik v Göstingu na Štajerskem. 123. Stanogoj (Ztanagoi), sin svobodnega Azi-lija, posestnika v Bukovju na Koroškem, 379. _ Njegov brat Preslav, 379- Starchand, (Starchandus marchio), mejni grof ter odvetnik Krške cerkve, 263, 264. Starchand, mejni grof v Savinjski marki, okoli 1100. leta, 417. - Njegov brat, mejni grof Udairik, 417. — Njegov brat Werigand, 417. Stari dvor (Altanhof), trg jugovzhodno od Brež na Koroškem, 129. Stazo, neka priča okoli 1065. leta v Ka-menu na Koroškem, 215. Steina, gl. Kamen. Steina, gl. Š tema. Steinbach, neki potok blizu Otaleža na Goriškem, 228. Steindorf, gl. Kameno. Stelzemo, freisinški podložnik okoli 1030. leta v Lindu na Štajerskem, 19. Stephanus, g). Štefan. Stiera, gl. Štajersko. Stira, gl. Štajersko. Stirensls, gl. Štajersko. Stoidrag, gJ. S t o j d r a g. Stoidrahc, gl. Stojdrag. Stoina, gl. Stojina. Stornatus, gl. Ivan Stornatus. Stojdrag (Stoidrag). neki podložnik gro-finje Wichpurge v Projernu, 11. Stojdrag (Stoidrahc), neki podložnik svobodnega Karlinga v Motnici, 156. Stojina (Stoina), neki podložnik cerkve pri Sv. Martinu na KoroSkem, 294. — Njegovi sinovi, 294. Strasista, gl. StražiSče. Strassburg (Argentina, Argentoratum Strazburg), mesto v Alzaciji, 5, 282. — Ondotni Skof Wernhcr I., 5. — Ondotni škof Wernher II.. 282. (I, II.) Strazburg, gl. Strassburg, StražiSSe (Strasista), vas pri Kranju na Gorenjskem, 9. Streglje (Strielach), vas severovzhodno od PokerC na Koroškem, 395. Strengi, gl. Z dren j. Strezlesdorf, neki kraj na Koroškem, 294. (II.) Strielach, gl. S t regije. Strlholce (Heistrichesdorf), vas blizu Tru-šenj na Koroškem, 126. Stndenci (Brunne), vas zahodno od Maribora, 408. — Ondotni posestnik Span-heimovec Bernhard, 408. Sualdana, gl. Časa Sualdana. Suavia, gl. Š vab s ko, Suevi, gl. Švabsko. Suevia, gl. Švabsko. Suevigena, gl. Švabsko. Suha (Zvche), neki kraj severozahodno od Weitensfelda na Koroškem, 264. Suha (Zuchaha), neki potok na Dolenjem Avstrijskem, kateremu dandanes Zauch-bach pravijo, 91. Suinfurte, gl. Schwein fur t. Suinvord, gl. Schweinfurt. Sülm (Sulpa), reka na srednjem Štajerskem, 117, 118. - Neki kraj ob tej reki, 294. (II.) Sulpa, gl, Sülm. Summitas campi, gl. Gorenje polje. Summitas lacus, gl. Nad jezerom. Snnaman, neki podiožnik plemenitega Ozija, 159. Suowa, gl. Sava. Superior villa, gl. Oberdorf. Susans (Suzan), vas severno od S. Daniela na Furlanskem, 87. Süsel, gl. S au s al. Sutrl (Sutrium, Sutria), mesto severozahodno od Kima, 135, 360. — Ondotna sinoda, 135. Sutria, gl. Sutri. Sutrium, gl. Sutri. Suvelich, gl. Scheifling. Suzan, gl. Susans. Svarzaha, gl. Schwarza. Sv. Daniel (villa sanctl Danielis) nad Grabelno vasjo na Koroškem, 258, 303. — Ondotna cerkev, 258, 303. Sv. Jurij (casteilum sanctl Georgil), neki grad v Istri, 66, 128. (II.) Sv. Jurij na Vinogradih, vas severozahodno od Velikovca. — Ondotna cerkev sv. Jurija, 124. Sv. Jurij (St. Georgen), vas poleg Krke na Koroškem, 129. — Ondotni dvor, 129. Sv. Jurij (ad sanctum Oeorgium), cerkev blizu Klopinjskega jezera na Koroškem, 213. Sv. Lavrenc (Sanctus Laurentius), neki kraj blizu Palmanove na Furlanskem. — Ondotni gozd, 86. Sv. Lovreč (villa sancti Laurentü), vas med Novim gradom in Omakom v Istri, 99- Sv. Martin (ad sanctum Martinum), vas v Istri pri Posertu blizu Belaja» 230. Sv. Martin na Grobniškem polju, 294. — Ondotna cerkev, 294. — Ondotni dvor, 294. — Ondotna pristava, 294, (II.) Svtritker, odvetnik grofinje Heme, 126. Syliganum, gl. Solkan. Sylvester, gl. Silvester. Syro, gl. Sigehard. Syrus, neCak oglejskega patriarha Sige-harda, 271. §(. Daniel (S. Danielis), mesto na Furlanskem, 34. Šentgallenski, gl. St. Gallen. ät. Lipš (ad sanctum Philippum), vas poleg Krke na Koroškem. 408. — Ondotni posestnik plemeniti Gunthart, 408. št. Lorenc (Sanctus Laurentius), vas pri Moši na Goriškem, 385. št. Pavel (ad S. Paulum, S. Paulus in La-vent) v Labodski dolini na Koroškem, 380, 407. — Ondotni grad (Castrum), 376. — Ondotna cerkev sv. Pavla, 376, 393. — Njeno pokopališče, 419, - Njeni podložniki, 395, 402, — Ondotna fara, 402. — Šentpavelski dvor (curia que di-citur ad sanctum Paulum), 395. — Ondotna vasica Brugga, 395. Šentpavelski samostan (monasterium sancti Pauli ad Lavint, monasterium Lavendense), 366, 380, 4U3, 407, 408, 415, 419. — Ondotni opat, 402, 419, — Njegovi nasledniki, 402, 419. — Ondotni menihi, 402, 419. — Ustanovitelji samostana: grof Engelbert I., 407, 419; njegova soproga Hedvika, 419; devinskl nadškof Hartwik, 419. — Opat WeciJon, 408, 419, — Samostanski odvetnik, mejni grof Engelbert, 408, 419. — Samostanska posestva« 4J9. 5l. Peter (Sanctus Petrus), vas v Bujskem okraju v Istri. 251. Sepulje (ScopuJach), vas pri Tomaju na Krasu, 385. škrljevo (Chrilouua), vas pri Št. Rupertu na Kranjskem, 129. Šmarje (Sancta Maria), vas pri Sežani, 385. Šmarjeta pri Telenbergu severozahodno od Velikovca. — Ondotna cerkev sv. Marjete, 124. Šmartno (Sanctus Martinus), vas v Brdih na Goriškem, 385. Štajersko (SUra, Stiera), 388. - Ondotni mejni grof Otokar (Otaker marchio Stiren-sis, Ottakarus marchio), 285,388,389. (H.) Štefan svetnik. — Samostan sv. Štefana v Ogleju, 140, — Korarski zbor pri sv. Štefanu v Čedadu, 34. (11.) Steian lU^ rimski papež (768-772), 65, 128. (I.) Stefan, škof pičenski okoH 1015. leta, 34. Stefan (Stephanus), neka pri£a okoii leta 1070. v Kamenu na KoroSkem, 242. Sterna (Steina), vas v Bujskem okraju v Istri, 251. Stivan pri Devinu (Sanctus Johannes de Timavo), 337», 361«. — Ondotna cerkev, 337«, 361». — Ondofni samostan 337«, 361«. Svabsko (Alemannia, Alamannla, Suevia, Suavia), 70, 272, 287, 328, 376, 417. -Ondotni vojvodje: Herman II., Herman m., Oton iz Schweinfurta, Rudolf Iz Rheinfeidena. — Svabski knezi (principes Sueviae, Aiemannorum marores), 323, 330. - Švabi (Suevl), 180, 219, 297, 323, 353. — Švabsko pokolenje (Suevigena, indigena Sueviae), 137, 218, 325. -Švabsko pravo (lex Alemannica), 330. (K n.) Tacianus, gl. Tacijan. Tacljan (Tacianus), dijakon in mučenik pod cesaijem Dioklecijanom, 71. — Njegovi telesni ostanki, 71. (I, H.) Tagani, gl. Tagini. Tagini (Tagini, Tagani), priCa, ki se med letom 1050. in 1090. omenja v Kamenu na KoroSkem in v LeSah na Kranjskem, 14J, 245, 301. Tagino, nadškof devinski (1004—1012), 23. Tagino, minfsterijal bn'xenskega škofa Altwina okoli 1060. leta, 143. Tanna, najbrže sedanja vas Than jugozahodno od Knittelfelda na Štajerskem. — Regenbertus de Tanna, 394. Tarvisia, gl. Trbiž. Tarvisiensjs, gl. Treviso. Tarvisinensis, gl. Treviso, Tarvisinus, gl. Treviso. Tarvisium, gl. Treviso. Teboldus, gl. Dietbald. Tegernbach (Tegiranpah), vas pri Mos-burgu na Bavarskem, 2t. Tegiranpah, gl. Tegernbach. Tengile, gl. Fridericus de Tengile. Teodor n., rimski papež (897), 65,128. (H.) Teodorik (Theodericus), opat pri Sv. Hubertu v Ardenih okoli I07a leta, 220. Teotonici, gl. Nemci. Teramperch, gi. Dramlje. Tergeste, gl. Trst. Tergestinensis, gl- Trst. Tergestinus, gl. Trst Tertium, gl. Terzo. Terzo (Tertium), vas med Oglejem in Čer-vinjanom, 87. Teutones, gl. Nemci. Teutonici, gl. Nemci. Teuzo, opat v Osojah okoli 1096. leta, 414. Thaurus mons, gl. Ture. Theodericus, gl. Teodorik. Theotonicus, gl. Nemci. Theutonici, gl. Nemci. Thiedolfus, gl. Dietold. Thiemon (Thiemo, Tiemo, Thimo), nad-Skof solnogragki (1090-1101), 402, 417, 419. — N)Cgova sestra, 402. — Njegov nečak Cholo, 402. — Njegovi sorodniki, 417. — Njegov nasprotnik protinadškof Berhtold, 417. Thietmar, gl. Dietmar. Thimo, gl. Thiemon. Thomas, gl. TomaŽ. Thuringia, gl. Turingi j a. Tibera, reka v srednji Italiji. 353. Ticinum, gl. P a vi a. Tiemo, gl. Thiemon. Tiepoldus, gl. Dietbald. Tietoldus, gl. Die t old. Tlmava (Timavus^ reka blizu Devina na' GoriSkem, 337«, 361«, 406. — Ondotna! cerkev sv. Ivana, 337«, 361". — Ondotna I dieceza (diocesis Timavi), 406. (I.) Timavus, gl. T i m a v a. Tlmnich, neki kraj v KrSki dolini na Koroškem, 264. Tobrogoy, gl. Dobrogoj. | Tobropotocb» gl- Dobri potok. Tolmin (in Tulmine, Tulminum), trg na i Goriškem, 227. 385. Tomaž svetnik. — Kapela sv. Tomaža v Padovanski grofiji, 37. (II.) , Tomaž (Thomas), neki križar 1096-leta, 409. Toalouse, mesto na Francoskem. — On- • dotni grof Rajmund, 411. Trä, gl. Drava. Tragoša, dotok reke Donave na Dolenjem i Avstrijskem, 359. Ul.) i Traha, gl. Drava. I Trahof, gl Dravski dvor. 1 Trahun, gl. Dravski dvor. j Traiectum, gl, Utrecht. Traskendorf, gl. DreSinja vas. , Tranna, reka na Gorenjem Avstrijskem, 199. («.) Trauus, gl. Drava. Trbiž (Tarvisia), trg na juž. Koroškem, 385. j Tidodrag (Dridodrago), freisinški pod-' ložnik okoli 1030. leta v Lindu na Šta- [ jerskem, 19. Trdogo) (Turdogowi comes, comes Dvr- , gouuues), grof v Muriški grofiji na Šta- ; jerskem, 55, 69. Trdogoj (Durdegouuo), neki posestnik v' Noncellu na Furlanskem, 192. Trdogoj (Dridogoi), freisinSki podložnik ^ okoli 1030. leta v Lindu na Štajerskem, 19., Trebeiza gl. Tre bi ca. , Trebica (Trebeiza), freisinška podložnica; okoli 1030. leta v Scheifiingu na Štajer-! skem, 19. i Trebin (Trevino), neki podložnik v G5-' stingu na Štajerskem 1042. leta, 123. ' Treblna, gl. Trebnje. j Trebinja (Treplna), osvobojen posestnik i na Bledu okoli 1070. leta 239. i Trebnje (Treblna), vas na Koroškem se- I verno od Beljaka, 179, 197. (II.) | Trentinus, gl. Trident. | Trepina, gl. Trebinja. Treplica (Trepliza), soproga svobodnega Bodigoja, posestnika v Zasipu, 312. Trepliza, gl. Treplica. Tceuuina» gU Dcavicijas Trevino, gl. Trebin. Trevir (Trier), mesto v zahodni Nemčiji. — Ondotni nadškof Popon, 89. — Ondotni nadškof Uton, 274. (II.) Treviso (Tarvislum), mesto nd Beneškem 182,390,404. — Ondotna cerkev (Tarvist-nensisecclesia), 86,87.— Ondotnf Škofje: Almerik, Ruodher. — Cerkev sv. Petra v Trevisu, 182. — Trevisanska grofija, 37, 39. (I, II.) Trlbur(Triburia), mesto vzhodno od Mainza na Nemškem, 184, 322, 323. (H.) Triburia, gl. T r i b u r. Trident (Tridentum), mesto na južnem Tirolskem, 10, 16. 17. — Ondotna škofija (episcopatus Trentinus), 43. — Ondotni škofje: Udalrik, Henrik. - Tridentska ravnina (Tridentensis planities, Trldenti pianities), 10. (I, II.) Tridentensis, gl. Trident. Tridentum, gl. T r i d e n t Trier, gl. T r e v i t. Tristach (Dristach), vas jugovzhodno od Lienza na Tirolskem, 144, 148, 227. Trojica. — Samostan sv. Trojice v Brun-dolu, 128. Trst (Tergeste, civitas Tergestina), 66, 128, 349, 351. — Ondotna cerkev Marije Device in sv. justa, 103, 349. — Ondotna cerkev sv. Petra, 349. — Ondotna cerkev sv. MuCenikov (ecclesia sanctorum mar-tyrum), 349. — Ondotni samostani, 103. — Ondolne fare, 103. — Ondotni kame-nolom (cararia), 349. — Ondotni vodotok (aquarium), 349. Tržaška cerkev (Tergestinensis ecclesia, Tergestina ecclesia). 25, 103, 267, 349, 354, 356. — Tržaška škofija (episcopatus Tergestinus), 43, 103, 351. - Njeni škofje, 103, 267, 351, 354. - Škofje: Richolf, Adalger, Heribert. - Tržaška duhovščina, 351. — Tržaško ljudstvo, 351. — Ivan, subdijakon in notar Tržaškega mesta, 349. (I, II.) Truhsen, gl. T r u š n j e. Truhsental, gl. T r u S a j e. Truhsinc, gl. T r u S n j e. Truhsinensis, gi. T r u S n j e. Truške (Trvscvlo\ vas v severozahodni Istri, 251. TruŠnje (Truhsen, urbs Truhsine), vas na KoroSkem severozahodno od Veli-kovca, 126. — Ondotne cerkve sv. Lam-berta, sv. Jurija in sv. Marjete, 124. — Dvaondotnagradova(duocastraTrvhsen, duac urbes Truxinae), 263, 394. — Dvor pod Trušnjami (curtis suburbana), 126. — Trušcnjska dolina (Truhsental), 124, Ondotni vinogradi, 129. — Trušenjska grofija (Truhsinensis comitatus), 129. — Ondotna grofinja Hema (nobilis Hemma comitissa de Truhsen), 115. (11.) Trula, podložnica plemenitega Liutona na KoroSkem okoli 1080. leta, 303. Truxinus, gl. T r u S n j e. Trvhsen, gl. T r u š n j e. Trvscvio, gl. Truške. Tnbertos, ministeriral Oglejske cerkve okoli 1027. leta ter soprisežnik oglejskega patriarha Popona, 75. Tubilnik, gl. D u p I e k. Tuimine, gl. Tolmin. Tulminum, gl. Tolmin. Tüls, vas zapadno od ßrixena na Tirolskem, 375. Tunzo (Tunzo, Tvnzo), oplemeničen posestnik v Orimščah pri Bledu In na Zgoši pri Begunjah okoli 1070. leta, 168. 305, 307. TanzO) neka priča med letom 1075. ia 1090. v Kranjski gori, 316, 372. Tuperga, gl. D i e t b e r g a. Turdogowl, gl. T r d o g o j. Ture (Turus, Thaurus mons), gorovje na meji Koroškega in Solnograškega, 417. (I. H.) Turin, mesto v severni Italiji. — Ondotni Skof Kunibert, 354. Turingija (Thuringia), 221, 297. — Ondotni grof Ludovik, 221. (I, II.) Tiirnouua, gl. Domova. Turns Capriaca, gl. H e r v o j. Turus, gl. Tur e. Tvnzo, gl. Tunzo. Twiel (Twiela), grad na Švabskem zahodno od Bodenskega jezera, 386. Twiela, gl. Twiel. ! Ubertus, gl. Hu gib er t. Udaiacha, gl. U t o v 1 j e. Udalrik svetnik (s. Uodalricus). — Samostan sv. Udalrika, 383. üdalrik (Ödalricus, Vodalricus, Uodalricus, Udalricus, Oudalricus, Ovdal-ricus, Voldoricus, Wodeiricus, VIricus), ■ opat v St. Gallenu ter od 1086-1121 • patriarh oglejski, 334. 381. 382,383, 384, 385, 386, 389, 393, 396, 397, 398, 399, 400, 405, 410, 413, 414, 416. - Njegov oče Markward, 334. — Njegov brat Liutold, vojvoda karantanski, 386. — ' Njegov brat Henrik, mejni grof istrski ! in odvetnik Oglejske cerkve, pozneje vojvoda karantanski, 386, 393, 416. — Njegov sorodnik kralj Henrik IV., 334, 399, 400. _ Njegovi nasledniki, 384, 400, 410. — Njegovi škofje, 384, — Njegovi dubovski fevdniki: opat Gebene, kaplan Sigefrid, kaplan Walpert, 383. - Njegovi posvetni fevdniki: Ootefrid, Kono, Herman, Konrad, Sigeboto, Picco, Zeizolf, Berhtold, 383. Udalrik (Voldaricus, Vuoldaricus), 2kof brescianski (okoli 1031. leta), 86. Udalrik, škof eichstädtski (1075—1099), 396. Udalrik (Uodalricus, Oudalricus), škof padovanski (okoli 1079. leta), 343, 344. Udalrik (Woldaricus, Voldaricus), škof piCenski (okoli 1031. leta), 86. Udalrik (Woldaricus, Voldaricus), škof tridentlnski (okoli 1031. leta), 86. Udalrik, vojvoda karantanski (1135—1144), 418. — Njegov oče Engelbert, vojvoda karantanski, 418. — Njegova mati Uta, hči pasovskega grofa Udalrika, 418. — Njegovi bratje Engelbert, Hartwik in Ra-poto, 418. Udalrik (Ödalricus), grof kranjski okoli ion. leta, 28. Udalrik, mejni grof kranjski in istrski (t 1070). — Bil je mejni grof kranjski (marchio Ödalricus, Oudalricus marchio Chreinensis), 143, 158, 164, 194, 209. -Njegova Kranjska mejna grofija (in co-mitatu Ödelrici marchionis, in comitatu Vodalrici marchionis, in marchia Ödal-ricl marchionis), 201, 224, 228. — Bil je mejni grof istrski (Odoiricus marchius Istriensis, Vodoricus marchio Istrie, W. marchio Hystriae), 216, 217, 246. -Njegova Istrska mejna grofija (in marchia Hystriensi Wuodalrici marchionis, in pa-go Istria in marcha Ödalrici marchionis, in marcha Histria in comitatu marcliionis Ödalrici), 223, 230, 250, 251. - Udalrik se tudi imenuje „Udalricus marchio Ca-rentinorum" in pa „Othelricus comes", 221, 254. Njegov oče Pupon, 221. — Njegova mati Hademuda (Azika), 110, 221. — Njegova stara mati Wiipurga, lil,221. — Njegova soproga Sofija, sestra ogrskega kralja Ladislava, 221. — Njegov sin Udalrik, 221. — Njegov sin Popon, 221. — Njegov sorodnik grof Adalberon iz rodovine Ebersbergov, 194. — Njegov sorodnik Wilhelm, mejni grof miSenjski, 221. Udalrik Mlajši (junior .Odelricus), sin Udalrika, mejnega grofa kranjskega in istrskega, 221, 257. — Njegova mati Sofija, 221. — Njegova soproga Adalbajda, hči Ludovika, grofa turinškega, 221- Udalrik, mejni grof v Savinjski marki okoli 1100. leta (marchio, Oudalricus comes), 417. — Njegov brat Starchand, 417. — Njegov brat Werigand, 417, Udalrik, grof pasovski (comes Udalricus de Pactavia), 418. — Njegova hči Uta, soproga karantenskega vojvoda Engelberta, 418. Udalrik, ministerijal moguntinskega nadškofa Liutpolda okoii 1057. leta, 198. Udalrik (Odalrich), priča, ki se med letom 1050. in 1090. omenja v Kamena in Pod-kioStru na Koroškem ter v Preddvoru na Kranjskem, 177, 261, 374. Udalrik (Vdalricus), neka priča okoli 1090. leta, 393. Udnje (Herzogenbach), vas zahodno od Št. Jurija na Dolenjskem, 201. Uegun, gl. Begunje. Uelach, gl. Bela. Ueldes, gl. Bled. Uenetia, gl. BeneSko. Ueronensis, gl. Verona. Ugo, gl. Hugon. Uitislau, gl. Vi tos I a v. Ulm (Ulma), mesto poleg Donave na WürtemberSkem, 41, 322, 330. Ulma, gl. Ulm. Umaghum, gl. Omak. Umagum, gl. Omak. Ungari, gl. Ogri. Ungaria, gl. Ogri. Ungaricus, gl. Ogri. Ungarii, gl. Ogri. Ungarius, gl. Ogri. Ungri, gl. Ogri. Unstruot, gl. U n s t r u t. Unstmt (Unstruot), dotok reke Sale na ! Saškem, 291. Uodalricus, gl. Udalrik. Urazlau, gl. Bras lav. Urban IL, rimski papež (1088-1099;, 252, ■ 413, 419. Ursianum, gl. Morsano. I Ursinga, gl. Irslingen. i Uršo, gl. Ur z. Urz (Uršo, Vrso), patriarh gradeški (okol* 1017-1045), 40, 43, 50, 51, 52, 56, 60, 62, 65, 66, 67, 73. 74, 76, 121, 128. — Njegov oče Peter, 62. — Njegov brat Oton, dožd beneški, 60. — Njegovi predniki, 74. — Njegovi nasledniki, 65,. 128. — Njegova stolica, 62. — Njegova duhovščina, 62. — Njegovi poslanci, 56,. 65, 128. (II.) Uraniza, gl. Vranica. Öta, gl. Ota. Utingun, gl. Utting. Utinura, gl. Videm. Uton, nadškof trevirski (1066-1078), 274. Utovlje (Udalacha), vas pri Tomaju na Krasu, 385. Utrecht (Traiectum), mesto nä Nizozemskem, 317. (H.) Utting (Utingun), neki kraj pri Ammersken» jezeru na Bavarskem, 188. Uualtilo, gl. Waltilon. Uueliza, gl. Welz. , Uuergandus, g!. Werg a nt. Uucrihen, gl. Werinher. Uuichpurch, gl. Wichpurga. Uulnperch, gl. Vinji vrh. Uuisili, gl. Wicili. , Uuizili, gl. Wicili. Uvago, gl. Wag o. Uvalsperc, gl. Vaši nje. I Uveriendus, gl. Wergant. iUvoIfrat, gl. Wo If rat. VadiCe (Wadizin), vas v Kovorski občini na I Gorenjskem, 158. | Valdo, gl. Walto. Valle S. Donato, vas pri Vicenzi na Be- ' neSkem, 390. Valles, gl. Bale. Valiis Mauriaca, gl M o v r a ž. ■ Valtera, gl. Bonus de Valtera. Vallrara, gl. Wal tram. Vaniccha, gl. BanCe. Vardavegla» gl. B r d a. Varientus, gl. Weriant. Varman, gl. Warman. Vašinje (Uvalsperc). kraj v Velikovškem okraju, 414. Važenbeig, vas na Koroškem severoza< hodno od Velikovca. — Ondotna cerkev sv. Lamberta, 124. ^dalricus, gl. Udalrik. Vdmunt, gl. Vurmat. VeČegof (Ecegoi), freisinški podložnik okoli 1030. leta v Scheifiingu na Štajerskem, 19. Večevoj (Wekewoi)» neka priča okoli 1065. leta v Kranjski gori, 214. Velah, gl. Bela. Velah, gl. Bela Gorenja. Veldes, gl Bled. Velikne (Welechne). neka priča okoli 1065. leta v Kranjski gori, 214. Vencegoj (Wenzegoi), svoboden posestnik okoli 1085. leta v ŽeleCah pri Bledu, na ZgoŠi pri Begunjah in v Kranjski gori,' 311, 368, 370. j Vencegoj (Wenzegoi), neka priča okoli 1085. leta v Kranjski gori, 372. Venerlj. patriarh gradeški (ok. 825-848),' 74. (II.) Veneti, gl. Beneško. Venetia, gl. Beneško. Venetia, gl. Benetke, Venetlcus, gl. B e n e Š k o. VenJto (Wengei), neki podložnik leta 1042. v Göstingu na Štajerskem, 123. Vercellensis, gl. Vercelli. VercelU, mesto v Italiji med Milanom in Turinom. — Ondotni škof. 10. (H.) Verona (Verona, dvitas Veronensis), 3, 10, 33, 52, 74, 75, 97, 189, 328, 338, 355, 412, 413. Ondotno mestno zidovje, 33, 49. — Ondotni meščanje (Veronenses clves), 187. ^ Veronsko polje (campania Veronensis, planities Veronensis), 10, 16. — Samostan sv. Zenona pri Veronl, 33, 49. 75, 189, 338. - Veronska cerkev, 338. — Veronska škofija (episcopatus Veronensis), 43. - Njeni škofi«, - Vc-ronski škof Otbert, 10. — Veronska marka (Ueronensis marchia, marchia Ca-rentanorum), 3, 8, 33, 37. — Veronska grofija (Veronensis comitatus), 10, 75. — Ondotni mejni grof Oton (Otto Vero-nensium comes), 3, 10. — Ondotni mejni grof Adalberon, 33. ~ Veronski denar,. 81. (1, 11.) Veronensis, gl. Verona. Versa, gl. Ver š a. VerŠa (Versa), vas v furlanijt pri Izlivu Idrije v Ter. 385. (11.) Vesele (Niunsaz), vas zahodno od Dobrle vasi na Koroškem, 176, 177. — Ondotni posestnik plemeniti Woluo, 176, — Ondotna posestnica Liuza, soproga Izono-va, 177. Vetrlnj (Vitrino), vas jugozahodno od Celovca, 179, 197. (11.) Vfhouen, gl. Aufhofen. Vfhouun, gL Aufhofen. Vfhovun, gl. Aufhofen. Vfhovvn, g). Aufhofen. Vicentia, gl. Vicenza. Vicentinus, gl. Vicenza. Vicenza (civitas Vicentia), mesto na Be-neSkem, 142, 249, 339. — Samostan sv. Feliksa in Fortunata v Vicenzi, 397, — Njegova posestva, 397. — Samostan sv. Petra blizu Vicenze, 249, 339. - Vi-centinska škofija (episcopatus Vicentinus), 43. — Ondotni škofje: Aistulf. Wecellon. — Vicentinski grof Hubert. 249. (1, II.) Videm (Utinum), mesto na Furlanskem, 410. (11.) Viglessum, gl. Vile še. Viktor U., rimski papež (1054-1057), 195. Vileše (Viglessum, Villesium), vas v Fur- lanijl pri izlivu Tera v Sočo, 385. Villach, gl. Beljak. Villesium, gl. Vileše. Vlnjl vrh (Uuinperch), vas pri Beli cerkvi na Dolenjskem, 284. — Ondotna cerkev,^ ki se ima postaviti, 284. — Ondotne slovenske kmetije, 284. — Ondotna are-aina zemljišča, 284. Vipacus, gl.Vipava. Vrezich, gl- Breznica. Vipava(Wipaus,Vipacus,Wipacus), dotok Vreznich, gl. Breznica. reke Soče na Goriškem, 1, 385. I Vrso, gl. Urz. Vlsoče (Wisathsah), vas v Kovorski občini; Vrtovln, vas v Vipavski dolini. — Ondotni na Gorenjskem» 158. ' potok (Ortaona), 1. Vistriza, gl. Bistrica. , Vualpertus, gl. Walbert. VlšnHca (Bitsa). potok pri ViSnji gori na Vualtilo, gl Waltilon. Dolenjskem, 224. — Ondotno posestvo Vuoldaricus, gl. Udalrik. nekega Anzona, 224. Vurmat (Vdmiint^ potok zahodno od Ma- Vital IV,, patriarh gradeSki (ok. 966-1017), ribora na Štajerskem, 402. 14. (iU Vöstriz, gl. Bistrica. Vital Faletro, dožd beneški (1084-1096), | Vveifo, gl. Weif. 404. 'Vvillelmus, gl. Wilhelm. Vitalis campus, gL Campus Vitalis. Vvirminse, gl. Würmsko jezero. Viteliino. gl. Martin, neCak Vitellinov. Vvormacia, gl. Worms. Vitobiater (Witobrater), freisinSki pod- Vvulfo, gl. Weif, ložnik V Lindu na Štajerskem okoli Vzhodna marka (in Orient! parte), 91. (I, II.) 1030. leta. 19. . Wadizin, gl. Vadite. Vitoslav (Uitislau), neka priča slovenske Wago (Wago, Uvago), neka priča, ki se narodnosti med 1002. in 1018. letom, 11. okoli leta 1065. omenja v Radovljici in Vitrino, gl. Vetrin;. ' na Dovjem, 157, 232. Vmtniz, gl. Blat niča. Wagram, vas vzhodno od St. Poltena na ^Iricus. gl. Udalrik. Dolenjem Avstrijskem, 359. Vochenberch, gl. Berhtold de Vochen- Wagreni, gl. Breg. berch. Wagreni. gi. Pobrežje. Vodalricuj, gl. Udalrik. Walbert (Walpertus). fevdnik in kaplan Vodoricus, gl. U dalrik. , oglejskega patriarha Udalrika, priča okoli Voglajna (Oguanla), dotok Savinje pri i leta 1100. najbrže v Junski dolini, 383. Celju, 68, 84. .Walbert (Walpertus), neki grof, ki se je Vogllče tWlnkilar), nekavas naKorogkem, v začetku leta 1017. mudil v Veronski 414. marki, 37. Vohendorf, neka vas na Bavarskem, 394. Walbert (Walpertus. Vualpertus), odvetnik Volchmar, gl. Folkmar. oglejskega patriarha Popona, 75, 86, 87. Volchold, gl. Folkhold. Walch (Walech), neka priča, ki se je Volcmar, gl. Folkmar. okoli 1090. leta mudila v Kranjski gori, Volže (Walzana), vas blizu To/mina, 34. 377. — Ondotna fara 34. i Waldman, gl. Waltman. Voldoricus, gl. Udalrik. ' Walech, gl. Walch. Volkmar, gl. Folkmar. Walpero, neka priča, ki se je leta 1072, Vosiza, gl. VojSCica. mudila v Kopru, 267. Vojščica (Vosiza), vas zahodno od Komna Walpertus, gl. Wal be rt. na Krasu. 385. Wallfrid (Waltfrit), plemenitaS, ki je okoli Vranica (Uraniza), freisinška podložnica | 1050. leta Živel v Karantaniji, 117. — v Lindu na Štajerskem okoU 1030. leta, 19. Njegovo posestvo na RemSniku, 117. Vrania (Rana), vas v Utrl severozahodno Walttrld, soprog plemenite Perchte, pood Boljuna, 230. sestnice v Luhem lesu na Koroškem okoli Vratislav H., vojvoda češki (1061-1093), 1050. leta, 147. 289. - Njegov nečak Friderik, patriarh Waltfrit, gl. Waltfrid. oglejski, 289. Walther (Waltherius), plemen« posestnik Vrbsko jezero (Wertse) na Koroškem, v Milštatu in Krautu na Koroškem okoli 270. - Ondotni dvori, 270. ; 1070. leta, 242. - Njegova mati Azala, 242. Walther (Waltheri), ptiCa, ki se ie med letom 1070. in 1090. mudila v Preddvoru in Kranjski gori, 261, 372. Walthex (Waltherius), podložnik plemenitega Liutona okoli 1080. leta, 303. Waltheri, gl. Walt her. Walthcrius» gl. Walther. WallUon(VuaItilo comes, Uualtilo), (mejni) grof kranjski (1002, 1004), 9. 17. - Njegova grofija (in comltalu UuaUilonis), 17. (U.) Waltman (Waldmin), neka priča okoli Wecll (Wezil, VVecil), priča a« pa priče, ki se med letom 1050. in 1090. omenjajo v Kamenu na KoroSkem ter v Kranjski gori, na Dovjem in v Preddvoru na Kranjskem, 15& 159, 160, 161, 162, 168, 169. 170, 175, 213, 232, 234, 235, 236, 237, 238, 239, 242, 261, 304, 309. WecUon (Wecilo, Wezilo, Wetzilo, We-celin), prvi opat v Št Pavlu na KoroSkem, 366, 380, 395, 419. —Njegovo vzhodno-frankovsko pokolenje (genere Fiancus), 366. — Njegovi nasledniki, 419. 1070. leta v Kamenu na Koroškem in v Wedrasesdorf, neka vas na KoroSkem, Kranjski gori na Kranjskem, 239, 240,, 294. 241, 245. Walto (Valdo), neka priča okoli 1090. leta, 393. Waltram (Valtram), sin Antonov, priča Weinberg (Wmsperch) vzhodno od Št. Pavla na KoroSkem, 415. Weisberg (Wizpriach), vas severozahodno od Weitensfelda na KoroSkem, 264. leta 1082. v Kopru, 356. — Njegov brat Weissenburg (Wizenbvrcb), grad poleg Marko, 356. Rezala na zahodnem Bavarskem, 202. Walzana, gl. V o Iče. Welsaenield (Wizz'mveU), neki kraj na Warienf, gl. Werianf. Bavarskem, 194. - Ondotni posestnik Warman (Varman), neka priča okoli leta Udalrik, mejni grof kranjski, 194, 1050. v Kamenu na KoroSkem, 145, 146, weissenstein (Wizinstein), vas pri Dravi 147, 151, 155. ! severozahodno od Beljaka, 379. Wartker, plemenit posestnik v Rathnah . Y^rekewoi, gl. VeČevoj na Koroškem, 294. j ^eia^h. gl. ß e 1 a. Wazaman (Wazaman, Wazeman), priča, welechne. gl. Veli k ne. ki se med letom 1050. in 1090. omenja i Weief^, gi. Weif, v Kamenu na KoroSkem in v Kranjski gori na Kranjskem, 176, 214, 243, 308. Wazeman, gl. Wazaman. Wecela (Wezela, Wezala), soproga ple-menitaSa Henrika, 244, 258, 299. WeceUn (WecelUnus), neki grof, ki je bil leta 1027. odvetnik ali valpot karantan- I skega vojvod« Adalberona, 75. WeceUn (Weceiinus), brat cenedskega | škofa Helmigera, ki se omenja 1028. leta, 82. ' WeceUn (Weceiinus, WecelUnus), grof istrski, 110, lil. — Njegova soproga, Wilpurga, 110. — Njegova hCi Azika, 110, 111. WeceUn (Wezilinus), plemenit posestnik v Orabelni vasi okoli 1080. leta, 301. Wecelin iz Junske doiine (Weceiinus de juno), posestnik v Junski dolini okoli 1100. leta, 383. Wecelon, škof vicentinski okoli 1082. leta, 354. Weif (Weif. Welfo), vojvoda bavarski (1070-1101), 257. 272, 282, 297, 317, 319, 321. 322, 324, 325, 330, 416. ^ Njegov oče, mejni grof Azron, 416. — Njegova polubrata, 416. — Njegovo posestvo na Kranjskem, 257. WeU (Weif dux Carlnthiorum, Welfo dux Carinthiae, Welf dux de Ravinisburc, Welph, Welpho, Vvelfo, Welefo. Vvulfo, Welfhart, Welfhard), vojvoda karantanski (1047—1055) in mejni grof veronski. 137, 142, 180, 187, 188, 1&9, 190, 196. -Njegov oče grof Weif, 137. ^ Njegova mati, 190. — Njegovo Svabsko poko-lenje (Suevigena), 137. — N/egov grob, 188. — Njegovi ministerijali, 188. — Njegovo podedovano posestvo (Patrimonium), 188, 190. Weif, grof iz AUdorfa (Weif comes, Ouelfo), 137. — Njegov sin Weif, vojvoda karantanski, 137. Welihard, gl. Weif. Weifhart, gl. W e I f. Werlnher (Werncrius), neka priča okoli Welfo, gl. Weif. i IÜ90. leta, 393. — Njegov brat Bertold, Welph, gl. Weif. j 393. Welpho, gl. Weif. ' Werlnherl, gl. W e r i n h e r. Wels (WeJsa), mesto na Gorenjem Av-; Wernerius, gl. Werinher. strijskem, 389. — Arnulf, grof welSki in Wertse, gl. Vrbsko jezero, lambaški. 389. (II.) I Wetzilo, gl. W e c i I o n. Welsa, gl. W e I». Wczala, gl. W e c e I a. Welz (Uueliza)^ vas severozahodno od Wezela, gl. W e c e I a. Muraua na Gorenjem Štajerskem, 24. Wezil, gl. W e c i I. Wengei, gl. V e n k o. ' WeziHnus, gl. W e c e I i n. Wenzegoi, gl. V e n c e g o j. . Wezilo, gl. W e c i I o n. Werenherus, gl. W e r i n fi e r. ; Wibert, gi. Wigbert. Wergand, gl. W c r g a n t. Wicelinus, gl. Werinher. Wergant (Werigand) iz rodovine sa- Wlchparga (Wichpurga, Uuichpurch, vinfskih me/nih grofov, 417. — N/egov Bichpurck), soproga grofa 0(wina, 11, brat Udalrik, 417. — Njegov brat Star- 48. — Njen brat Hartwik, nadškof sol-chand, 417. . nogragki, II. — Njeni otroci, II. — Njen Wergant (Uuergandus, Uveriendus), po-! sin Oerloch, 48. — Njenl sinovi Vol-sestnik v VogliCah, 414. — Njegova so- chold, Harlwik in Henrik, 48. — Njeni proga Berhta, 414. — Njegovi sinovi, hčeri Perchkunta in Hiltipurga, II. — 414. — Njegov sin Ruodher, 414. Njeno posestvo, 11. Weriant (Warient), grof v Furlanski gro-! Wlchman, priča, ki se med letom 1050. fiji 1028. leta, 82. , in 1090. omenja v Kamena na Koro- Weriant iz SJovenjcga Gradca (Weriant! gkeni in v Kranjiki gori na Kranjskem, de Grez), posestnik okoli 1093. leta v ) 155, 370. Selnici poleg Drave, 395, 402. Wichmannus de Cella, 381. — Njegova Weriant (Varientas), ministerijal Oglejske | mati, sestra oglejskega patriarha Fiide-cerkve ter soprisežnik oglejskega patri- rika. 381- arha Popona 1027. leta, 75. j WlclU (Uuisill), neka priča med 1002. in Werigand, gl, Wergant. 1018- letom, 11. Werihen, gl. Werinher. WicUi (Uuizili), neka priča med 1002. in Werinharius, gl. Werinher. 1018. letom, 11. Werinher, nadškof devinski (1063 -1078), Wlclman (Wiciman, Wizlman, Wicman), 295. priča ali pa priče, ki se med letom 1050. Werinher I. (Wicelinus), škof strassburški, in 1090. omenjajo v Kamenu in pri Sv. (1001 -1029), 5. Danielu na Koroškem ter v Kranjski gori Werinher U.. škof strassburSki (1065 do | na Kranjskem, 158, 159, 164, 165, 303, 1079', 282. j 304. Werinher, (Werinharius), prošt Freisinške Wicman, gl. Wiciman. cerkve okoli 1030. lets, 57. — Njegov | Wifhilde, gl. Wolfhilda, odvetnik AUman, 57. Wigbert (Wibertus, Wipertus, Guibertus), Werinher (Uuerihen comes, Uveiihen! nadškof ravennski, od leta 1080. pa do comes), grof v Furlanski grofiji, fevdnik 1100. protipapež pod Imenom Klement III, cesar/a Otona Ul. okoli lOOt, leta, 2, 3. J 353, 391, 398, 413. Werinher (Werenherus), plemenit po-j Wigbert (Wipertus), neki grof, ki jc bil sestnik okoli 1084. leta v Krautu na leta 1066. poslanec karantanskega voj-Koroškem, 362. — Njegova soproga) voda Berbtoida, 249. Dietberga, 362,—Njegov sin Gebhard, 362. j Wignant, okoli leta 1074. ministerijal Frei-Werinher (Werinheri), neka priča okoli sinžke cerkve, 284. 1090. Jetav Kranjski gori, 369, 377, 378. i Wilhalmus, gJ. Wilhelm. Wilhelm (Wilhelmus, Willthelmus). opat Hirschauskega samostana (1071-~109}). 366, 37Ö. — Njegovi učenci, 366. "Wilhelm L (Wilhelmus comes, WiHe-helmus comes, Willehalmus comes, WilH-halmus comes, Wilhalmus), mejni grof v Savinjski marki, soprog grofinje Heme, 96, 115, 124. 125, 126, 130, 263. - Njegovi otroci, 96. — Njegov sin Harwik, 115. - Njegov sin Wilhelm, 115. Wilhelm iL (Willihelmus comes, Wille-helffius, Wi}i/haimus), mejni grof v Savinjski marki (t 1036), 35, 36, 68, 84, 96, 115. — Njegov oče Wilhelm, 115. — Njegova mati Hema, 35, 115. — Njegov brat Hartwik, 115. - Njegova grofija, 35, 68. Wilhelm (Willihelmus marchio), mejni grof miSenjski (1046—1062), 221. — Njegov brat Oton, 221. — Njegov brat (stric?) Popon, 221. Njegova nevesta Sofija, sestra ogrskega kralja Ladislava, 221. — Njegov sorodnik Udalrik, mejni grof kranjski in istrski, 221. WUhelm (Willelmus), neki grof, ki se je v začetku leta 1017. mudil v Veronski marki, 37. Wilhelm (Wiüehelmus) iz SelC, ki je živel okoli 1100. leta. 394. — Njegov brat Popon, 394. — Njegov brat Berhtold, protigkof krški, 394. Wilhelm (Willthalm). odvetnik solnogra-Skcga nadškofa Balduina okoli 1050. leta, 116. 117, 118 Wilhelm (Vvillelmus), neka priča okoli 1090. leta, 393. Willehalmus, gl. Wilhelm. WiHehcimus, gl. Wilhelm. Willelmus, gl. Wilhelm. Willihalm, gl. Wilhelm. Willihalmus, gl. Wilhelm. Willthelmus, gl. Wilhelm. Wmibirga, gl. Wilpurga. Willipirga, gl. Wilpurga. WUparga (Willipirga, Wiilibirga), soproga istrskega grofa Wecelina, 110, 111, 112, — Njeni predniki, 110, 111. - Njeni sinovi in hčere. 111. — Njena hči Hade-muda (Azika), 110, 112, 221. - Njen vnuk Udairik. HI. — Njen brai Adai-beron iz rodoviae Ebersbergov, 221. — Njen odvetnik Jakob, lil- Winkilar, gl. V ogli če. Winriht opiemeničen posestnik v Orim-ščah pri Bledu okoli 10Ö0. leta, 168. Wliuih, neki posestnik na Gorenjskem okoli lOtO. leta, 165. , Wlnrih, neka priča okoti 1060. ieta v Kranjski gori, 164. Winsperch, gl. Weinberg. Winslrin, neki kraj v Istri, morebiti Brest pri Vranji, 230. Wipacus, gl. V i p a v a. Wipaus. gl. Vipava. Wiperius, gJ. Wigbert. Wirceburc, gl. W ü r z b u r g. Wirzeburg, gl. Würzburg. Wirzeburgensis, gl. Würzburg. Wisathsah, gl. Vi s o če. Wito, neka priča okoli 1080. leta v Ka-menu na Koroškem. 301. Witobraler. gl. V i t o b r a t c r. Wizenbvrch, gl. Weissen burg. Wizlman, gl. Wiciman. Wlzinstein, gl. W eis sen st e i n. Wizpriach, gl. W e i s b e r g. Wizzinvelt. gl. W e i s s e n f e Id. \S^lfram, g). Wolfram. Wodelricus, gl. Udairik. Woifo, neka priča okoli 1050. leta v Ka-menu na Koroškem, 155, 156, 167. Woifo, neka priča brixenskega škofa AU-wina okoli 1065. leta v Tolminu, 227. Wola, fretsinški podložnik okoli 1030. leta v Lindu na Štajerskem, 19. Wolchold, gl. Wo If Ol t. Woldaricus, gl. Udairik. Woldericus, gl. U d a I r i k. Woldoricus, gl. Udairik. Wo« (Woluo), plemenit posestnik v Ve-selah okoli 1060. leta, 176. WoU, dve priči tega imena okoli 1060-leta v Kamenu na Koroškem, 158. WoU (Woluo). neka priča okoli 1070. leta v Kranjski gor/, 234. Wolfframus, gl. Wolfram. Wolfgang, gl. Popon. Wolfihazt, neka priča slovenske narodnosti med 1002. in 1018. letom, 11. Wolfhilda (Wifhiide), hči saškega vojvoda Magnusa, 254. - Njena mati Sofija, 254. — Njena sestra Eilika, 254. Wollker, neka priča okoli 1 50. leta v Kamenu na Koroškem, 150. Wolfmund (Woiniunt), neka priCa okoli 1050. leta v Kamenu na Korogkem, !55. i Wolfold, gl. Wolf o H. WoUolt (Wolchold), neki klerik, ki je živel okoli 1030. leta, 54. — Njegov sorodnik grof Engelbert, 54. Wolfolt (Wolfold), neki posestnik poleg Laznice na Štajerskem okoli 1030. leta, 116. - Njegov sin Irimfrid, 116 WoMolt (Woluolt), neka priča med 1002. in 1018. letom, 11. Wolfolt (Woluolt), freisinSki podiožnik okoli 1030. leta v Scheifiingu na Štajerskem, 19. Wolfram (Wolfframus), opat osojski okoli 1064. leta, 206. — Njegov odvetnik Oton, 206. Wolfram, neka priča slovenske narodnosti med 1002. in 1018. letom, 11. WoUram, priča, ki se okoli lOöO. leta omenja v Kamenu na KoroSkem in v Radovljici na Kranjskem, 143, 157. Wolfram (Wlfram), neki podiožnik v Krški dolini na Koroškem, 126. Wolirat (Uvolfrat comes), grof trebenjski, priča 1096. leta, 414. Wolmunt, gl. Wolfmund, Woluo, gl. Wolf. Woluolt. gl. Wolfolt. Wormacia, gl. Worms. Wormaciensis, gl. Worms. Wormatia, gl. Worms. Worms (Wormatia, Wormacia, Vvormacia), mesto poleg Kena, 6, 7, 192, 198, 248, 319- — Ondotna cerkev, 6. 7. — On-dotni škof (episcopus Wormaciensis), 7 — Ondotni Škofje: Azekon, Adalbert. (I. II.) Wotiscaicus, gl. Odalskalk. Wuistriza, gi. Bistrica. Wülfing (Wuluinc), neka priča okoli 1050. leta v Kamenu na KoroSkem, 150. Wuluinc, gl. Wülfing. Wodalricus, gl. Ud air i k. Würmsko jezero (Vvirminse) na Bavarskem jugozahodno od Monakovega, 162. Würzbarg (Wirzeburg, Wirceburc), mesto poleg Mena na Bavarskem, 26. 278. 279 — Ondotni Škofje: Henrik, Meginhard, Brunon, Adalberon. Wztrich, gl. Bistrica. YsttC, gl. Izak. Ysoncius, gl. Soča. Ysüpus, gl. O so p p o. Ystria, gl. Istra. Zadole (in loco Scalach), vas jugozahodno od Trga na KoroSkem, 244. (II.) Zähringen (Zaringin), grad pri Freiburgu na Švabskem. — Berhtold, vojvoda ka-rantanski, iz rodovine Zähringov (Bert-holdus dux Carinthiorum qui deZeringen, Bertolfus de Zaringin, Berhctoldus de Zaringon), 326. 340. Zaismering (Zeismanningun), neki kraj poleg Würmskega jezera na Bavarskem, 162. Zamanje (Salamannesdorf. villa Salomo-nis), vas v Škocijanski občini na Koroškem, 238, 245. — Ondotni posestnik klerik Hugiprecht, 238. — Ondotna po-sestnica osvobojenka Egina, 245, Zaringin, gl. Zährin gen. Zaringon, gl, Zähringen. Zasip (Zazip, Zazib), vas severno od Bleda, 312, 313, 316, 372. — Ondotni posestnik svobodni Bodigoj, 312. — Ondotni po sestnik Prisnoslav, 313. — Ondotni posestnik svobodni Hademar, 316. — Ondotni posestnik svobodni Protihc, 316. — Ondotni posestnik svobodni Ivan 372. Zato, freisinški podiožnik okoli 1030. leta v Scheifiingu na Štajerskem, 19. Zazib, gl. Zasip. Zazip, gl. Zasip. Zdedrag (Zedrach), neki prebivalec blizu Milštatskega jezera na Koroškem okoli 1070. leta. 242. — Njegova soproga, 242. — Njegovi otroci, 242. Zdrenj (Strengi, Sreng«)» vas v Oprfeijski občini v Istri, 205, 250. Zebebor, gl. Sebibor. Zebeinzalo, gl. Sebe nje. Zedrach, gl. Zdedrag. Zeismanningun, gl. Zaismering. Zeizolf, fevdnik oglejskega patriarha UdaU rika, priča okoli 1 1100. najbrže v Junski dolini, 383. Zelach, gl. Selo. Zemicho, gl. Sem i ko. Zemole (in Zemulis), močvirnat svet severovzhodno od Gradeža, 66, 128. Zemulis, gl. Zemole. Zeaon svetnik. — Kapela sv. Zenona v, Zuchaha, gl. Suha. Padovanski grofiji, 37. — Samostan ] Zumellus, gl. Zumiel. sv, Zenona blizu Verone, 33, 49, 189, 338. Zumlel (Zumellus), rečica na Furlanskem, — Ondotni opat Alberik, 189. — Lopa j ki se izliva v Corno, 87. palaCe sv. Zenona pri Veroni (laubia i Zuozlau, gl. ZI oslav. sancti Zenonis soiarii), 75. (11.) Zvche, gl. Suha. Zenout op&t v samostanu sv. N/ko/aja vZvonimir (Zolomecas), kralj dalmatinski Benetkah okoli 1072. leta, 267. - Njegovi' (1076-1088), 357. - Njegov sorodnik nasledniki. 267. — Njegovi menihi, 267. (sororius), ogrski kralj Gejza, 357. — Zeringen, gi. Zähringen. Njegovi poslanci, 357. ZgoSa (Göscha, Guscha), vas južno od i žalnja vas (Salchindorf, Salchendorf), vas Begunj na Gorenjskem, 307, 368, 377. severozahodno od Velikovca pri Sloven- — Ondotni posestniki osvobojenci Pavel. skem Št. Mihelu na Koroškem, 130, 264. Tunzo in Ivan, 307. — Ondotni posestnik Želeče (Ziiecca, Zilints, Cilintun), vas tik svobodni Vencegoj, 368. — Ondotni posestnik svobodni Preslav, 377. — On- BJejskega jezera, 167, 259, 311. — Ondotni dvor, 259- — Ondotni posestniki: dotni posestnik. Mantwin, 377. plemeniti Friderik, svobodni Vencegoj In Zilecca, gl. Želeče. j osvobojeni Orifon, 167, 311. Zilinta, gl. ŽeleČe. železna Kapla (Capella)> trg poleg reke Ziauco, gl. Slavko. Bele na južnem Koroškem, 173. — On-Zloslav (Zuozlau), neka priča okoli 1065. dotna cerkev, 173.— Ondotni posestnik teta v Kranjski gori, 214. plemeniti Chezil, 173. Zol, gl. Gospa Sveta. Žlrje (Siriacha, Seriacha), vas b/izu Sežane Zolomerus, gl. Zvonimir. i oa Krasu, 385. Zompicchla (Malazumpicca), neka vas Žitlvlt (Sitiuuit), freisinSki podložnik v vzhodno od Kodrojpa na Furlanskem, 253. Lindu na Štajerskem okoli 1030. leta, 19. Zontla, gl Sotla. žUnec (Sc/sniz), freisinSki podložnik v Zötla, gl. Sotla. Scheifiingu na Štajerskem okoli 1030. Zoura, gl. Sora. leta, 19. Zreliz, gl. Žrelec. , Žrelec (Zreliz), vas jugovzhodno od Ce- Ztanagoi, gl. S t a n o g o j. i lovca, 179,197, — Ondotna gora, 1 ? 9,197. Imenik besed in stvari J Advocatia hereditaria (dedno odvet-j ništvo), 130. A 1 d i o n C s (neka vrsta podložnikov), 103. (II.) j Amphora (neka posoda za tekoCino), 286. (II.) Angaria, ae (robota\ 45, 75, 87, 104. — Homines anganare (ljudem nalagati ro- i boto), 45, 103, 104. (II.) Aquarium (vodotok), 349. j A rea (dvor, zemljišče), 227, 245, 284* 308. A rim a ni, erimani (ljudje nižje vrste, ki so pa bili svobodni). 103, 189. Bann um (sodstvo), 179, 197, 204. — (globa), 285. — (cerkveno izobčenje), 338. — Bannum ferale, bannum ferarum , (lovska pravica), 214, 305. (II,) Baptisterium (krstni dohodki), 384* Bizanzium (neki novec), 419. Cararia (kamenolom), 349. ! Censura regalis (kraljevarazsodba), 103. Collectae (kolekte, davki). 45, 104, 327, 333. — Collectas facere (pobirati davke), i 45, 104. (I., I!0 Coioni (koloni), 66, 103, 126. (II.) Colonia (kmetija.', 216. (I, II.) ; Commendati(neka vrsta svobodnih ljudi), j 103. (II-) j Concius (kvinč), 349. Contrata (okolica). 385. Decani a (dekanija), 34* (1, II.) ! Decima, decimatio (desetina), 179. 197, 206, 227, 263, 270, 284, 285, 293, 294, 333, 356, 381, 384, 385, 395, 402. - | Decima acquisita (pridobljena desetina), j 207. — lusta decima, iusta decimatio; (zakonita desetina), 117, 207. — Iusta et' catholica decimatio (zakonita in katoliška ; 1 Zvezdica pri nekaterih Številih kaže, da poiftsnilo. desetina), 118. — Hecta decimatio (prava desetina), 208. — Decimatio sicut aec-clesiasticus ordo precipit, 179, 197. — Solita decima (navadna desetina), 118. ^ Solita decima secundum consuetu-dinem Sclavorum (navadna desetina po običaju Slovencev), 117. (I, II ) Denarii (penezi), 54. — Talenturn dena-riorum (talent penezov), 261. — Libra denariorum (funt penezov), 349. (I.) Di5trictio (globa), 45, 103, 104. (1, II.) Di5trictus, i (globa), 31. Di5tringere (kaznovati), 103. (I.) Ecclesiae baptismales (krstne cerkve), 66. 86. (I. 11.) Erimani, gl. arimani. Escaticum, eschaticum (pravica do svinjske plče), 31, 104. Euba, gl. h oba. Excusati, scusati (ljudje, ki so oprogčen! kake dolžnosti), 1, 103. (11.) Familia (podložniki). 103* 284. (Il.> Fiscus, i (dohodek), 223, 259. (I, II.) Fodinae metalli (rudniki), 36, 130,263, 264. F od rum, fotrum (krma za vojsko), 10, 45, 75, 104, 327. (I, II.) F o res t um, i (gozd), 104. — Forestarium iiis (gozdna pravica), 126. Forum (tržna pravica), 263. - Fora vel forensia iura (tržne pravice). 264. Functio publica (javna služnost), 31, 45, 104. Oaforium (davščina), 75. C m iceum (hiša, v kateri so ženske predle predivo), 129. Herbaticum (pašni davek), 1, 104. (U II.) {e o dotičnzm izrazu na njznačeoem mestu kratko Herimannus (vazal), 227. Hob a, höba, huba, euba (kmetija), 47, 48. 130, 179, 190, 197» 208, 211, 212. 227, 261, 262, 294, 402, 408. - Hoba tribu-taria (davku podvržena kmetija), 129.— Hobae ScJavenses, hobae Sclavaniscae, 20, 22. 208, 211, 212, 261, 262. (II.) lus forensis ((ržna pravica). 204, 261, Karra diu m (voz), 2Q9. Lau bi a (lopa), 75. Libra (libra, funt), 45, 75, 82, 92, 103, 104, 216, 225, 250, 327, 351, 354. a. "•) Mancipia, orum (podložniki), II, 19, 48, 66, 69, 123, 126, 129, 144, 259, 300, 303, 408. (I, Ii.) Mangon (nekak metalni stroj\ 417. Mansi (kmetije), 69, 127, 145, 148, 150. 151, 155, 156, 157, 201, 203, 258, 307, 333 362, 367, 377, 385, 394, 395, 402. — Mansi regales (kraljeve kmetije), 28, 35, 68, 84, 105, 123. 202, 230. - Mansi Sclavanisci, mansi Sclavonici (slovenske kmetije), 54, 270, 374. (II.) Marca (neki novec), 187, 414. (H.) Marturinae (kunje kože), 394. Massaricla, ae (kmetija), 34, 75, 206, 381, 395. — Sclavonicae massaritiae (slovenske kmetije), 284. (II.) Massarius (kmet, oskrbnik, kolon), 103^. (H.) Mendaii, gl. commendati. Mercatus, us (tržna pravica), 36, 84, 126, 204, 263. (11.) M ilia ri us, roiliariuro (milja), I, 31. a M o ne ta. ae (novec, pravica kovati novce, peneznica). 36. 130, 204, 2Ö3. (II.) Monetarius (penezokovec). 204 Morbus reglus (zlatenica), 101. Novci: libra, marka, penez. slclus, talent, (t) Nu mm us (penez), 11. 83, 126, 266. (II.) Pabulaticum (pravica do paše), 31. Penezi (nummi), U, 83, 125, 130, 265. Pig nor a ti o (zastava), 103. — Pignorare (zastavili), 103. ^II.) Piscarlae (ribolovne pravice), 264. Placitare (soditi), 45, 104. - Placitum (sodstvo), 31. 45, 87. t04, 327, 333. -Placitum tenere (zborovati), 103. — Placitum advocatiae (odvetniško sodstvo), 393* (1, II.) Prebendarla iura (prebende), 264. Precariare (dati v fevd), 288. Pretoriumcomitis (grofovskosodiSCe), , 103. (1.) I Primitiae (prvine\ 356. (i) 'Quartisium, quartesium (Četrtina), 384, , 385. IRedhibitio, reddibitfo (davšCina^, 103. ' (1 n.) I Rlpatlcum (pobrežnina), 104. (11.) ISacramentales (soprisežniki), 75. 'Saginatlo (svinjska piCa), 179, 197, (II.) S ali gina e (soline), 263, 264. Salinae (spline), 36, 214. (I.) Saltarius (poljski čuvaj), 75. Sanguis, sanguinis iudicium (krvava sodba). 264. Scultasius (oskrbnik), 75. (II.) Scusati, gl. excusat!. SepuUura (dohodki od pogrebov), 384. Servltium publicum (vojna podpora), 75. (I.) Sicius (neki novec), 160*. Sinodochium « xenodochlum (go-stišCe), 104. (I, \\) Situla (maseljc), 117. (II.) Solarium (palaCa), 75. Spatarius (meSenosec), 77. (II.) Stabularia curtis (pristava), 395, 408, 415. Stati o (gtacuna). 86. Suffragium (davščina), 31, 45, 87, 104. Ta I en tu m (neki novec), 116, 125, 417. — Talentuffl denarlorum (talent penezov), 261. Textrine muliercula (predica), 408. Theloneum (colnina), 36, 84, 104, 130, 179, 197, 204, 263. (II.) Titulus (neka vrsta cerkva), 103*. (H.) I Walpoto (valpot). 75. (11.) iWildpannum (lovska pravica), 274. Dostavki in popravki. Ko je bil že del te knjige natisnjen, sta izSli dve drugi knjigi, v katerih je priobčenih mnogo takih listin, s katerimi smo se že v tej knjigi seznanili. Te dve knjigi sta: Mon. Germ. Dipl., IV. zv., ter Salzburger Urkundenbuch, M zv., 1 sešitek. lo napačno, ako bi ju tu prezrl. K naStetim Jzdajafn, katere številkami v svoji knjigi^ naj se še dodajo naslednje: Ker sta res izvrstni, bi b sem navedel pod raznim K št. 11 naj se doda Hauthaier in Martin, Saizb. Urkb., ((, 119, St. 65. , 68 , . , MG. Dipl., IV, 35, St. 32. , 69 . , , MO. Dipl., IV, 37, št. 34. , 75 , „ , MO. Dipl., IV. 125, St. 92. , 79 , , . MG Dtp!., IV, 160, St. 115. . 80 « , , MO. Dipl., IV, 170, št. 124. , 81 . „ , MO Dipl., IV, 177, St. 131. , 82 , , . MO. Dipl., IV, 178, St. 132. , 84 « . . MO. Dipl., IV, 180, St. 134. , 89 . . , MO. Dipl.. IV, 277, St. 205. , 91 „ , , MO. Dipl., IV, 288, St. 211. , 92 , . , MO. Dipl., IV, 300, Si. 219. , 98 , , . MG. Dipl, IV. 406, St. 288. , 99 „ , . MO. Dipl., IV, 343. St. 249. , 124 , , „ Hauthaler (n Martin, Salib.Urkb., U, 140, St. 81. , 126 , , . Hauthaler in Martin, Salzb.Urkb., 11,142,143, St. 82abed. , 129 . , , Hauthaler in Martin, Salzb. Urkb., II, 143, St. 82«. . 132 , , „ Hautbaler in Martin, Salzb. Urkb, I/, 144, St. 83. , 179 , . „ Hauthaier in Martin, Saizb. Urkb., II. 149-151, št. 87. , 192 . . . Hauthaler in Martin, Salzb. Urkb., H, 155, St. 91. , 197 , , , Hauthaler in Martin, Salzb. Urkb., II, 156 159, St. 92. , 203 „ . „ Hauthaier in Martin, Salzb. Urkb., II, 159, St. 93. , 206 . , , Hauthaier in Martin, Salzb. Urkb., II, 161, št. 94. , 208 , . , Hauthaler in Martin, Salzb. Urkb., II, 165, St. 98. , 255 , , , Hauthaier in Martin, Sa/zb. Urkb., II. 170, St 102. , 265 , » , Hauthaler in Martin, Salzb. Urkb., II. 172, St. 103. Oblika ,Rabcnger® je pravilnejSa kakor ^Ravenger" in zato naj se »v premeni v ^b" v dotičnin besedah str. V, v. 23, potem str. XXIII, v. 6, dalje str. Lll, v. 37, ter str, LIK, v. I in 10. Traskendorl- (str. 24, St, 35, ter str. 54, št. 84; ni Koz/e, pač pa Drešinia vas blizu Celja na Štajerskem. Zato naj se tudi na strani XVII. v 16 in 17 beseda Kozje nadomesti z besedo Drešinja vas. Listina pod St. 98 je nepristna, kar je Bresslau dokaza! v MG. Dipl., IV, 405. Na str. 107, v. 40, se omenja grad Schaumburg. Dotični grad je bil juino od Velikovca. Neki drug grad istega imena je bil severozahodno od Št. Vida na Koroškem. Rodovniki. Zdelo se mi je primerno, da sem v to knjigo uvrstil pet kratkih rodovnikov. Da jih bo Citatelj lahko dobil, naj navedem tu stran!, na katerih se nahajajo. 1. Rodovnik o sorodstvu karantanskih vojvodov Konrada I. in Konrada II. s cesarji iz Saške rodovine. (Str. 11.) 2. Rodovnik o sorodstvu karantanskih vojvodov Konrada I. in Konrada Ii. s cesarjem Konradom II. iz Salske rodovine. (Str. 14.) 3. Rodovnfk o sorodstvu Udalrika, mejnega grofa kranjskega in istrskega. (Str. 136.) 4. Rodovnik Spanheimov. (Str. 219.) 5 Rodovnik Eppensteinov. (Str. 235.) Tiskarski pogreški. Str.: vrsta namesto: čitaj: j 1 Str.: vrsta: namesto: fitaj: XIII, 3. Sebanjah Sebenjah ' 87, 8. ni. non Febr. IIIl non. Febr- XX, 32. Jug:ovzhodno Jugozahodno ; i 106, 6. Goudman Guodman XXV. 22. Artnik Artuik 130, 17. in Hoiz im Holz XXIX, 33. ih m 140, 25. Liuta Linta ^ t naj na 155, 16. ibideracircum Ibidem circum- XXXI, 42. naslednja naslednjega iacentibus iacentibus LXXII, 5. 148 143 184, 32. 163 165 3, 36. Arhiv Archiv 205, 20. 1090 1080 16, 3. partibusho bas partibus hobas 257, 5. zemija zemlja 19. 2 J. Ranjki Rajnki ! 269, 9. Samo stau Samostan 19, 38. 1093 1003 272, 16. 998 993 21, 41. ko ki 273, 24. 270 370 23. 2 i. qui Fuseia qui dicitur Fuseia 274, 36. 21 221 2Ö, 36. 1917 1017 276, 19. 335 355 34. 13. 582 382 279, 29. Horde Hvrde 38. 39. extant exstant 28t, 10. Orinald Orimatd 47, 21. Oglejki Oglejski 281, 44. 158 128 55. 10. Soune Sounae 299, 51. Ozpo Ozpe 59, 35. 0 Červinjana od Červinjana 299, 51. 387 378 60, 18. pailis palliis 300, 15. Pasov Padova 72, ' 23. ia lia 306, 26. krSkega tr^Skega 80, 33. Peckauu« Peckauu 312, 7. Sciavonicus Sciavonicus 80, 36. Arnoža Arveža !