ETNOLOGIJA IN NOVA VARSTVENA ZAKONODAJA
Jože Hudales
varstvo premične kulturne dediščine
NEKAJ TEZ OB RAZPRAVI O PREDLOGU ZAKONA O VARSTVU
Za ki >n ini.i \ primerjavi s starim zakonom o varstvu naravne "1 kulturne dediščine kar nekaj prednosti /la.sn v zvezi / i/ v< izoiii m. trnova njem Z dediščino.
\ /m /i z varstvom premične kulturne dedi&ine imam < ''«"'H t g k. tla /a ki jn želi z njo opraviti nekako na hitro in povrŠ-'i", zlasti \ primerjavi / nepremično kulturno dediščino, kar K' najbrž pc »slediva dejstva, tUi javna služba varovanja p remi č-ne kulturne dediščine- ki naj bi j< > opravljali muzeji, ni zaživela podobno kot javna služba varovanju nepremične kulturni.' dediščine ki jo <>praylja|o /A NKI)
Razlog je zag< >t< >vo v tem, da je situacija na podrt k'ju muze-ivv mnogo bolj neiasna. tla muzejska in galerijska mreža v Sli>vt*niji ni postavljen:! na podoben način kol pri ZVNKD, ki "iia|o natančno določen prostorski in vsebinski obseg varo* anja
Muzejska iiueža, kakršna je bila postavljena leta 1988 ( 11 11;K®»nuliiih muzejev. S posel?nih muzejev. 1.6 regionalnih iniiA'n v i nj mogla zaživeti, ker je bila produkt kompromisa filed načrtt na ni ill (idealnim) stanjem in zatečenim stanjem, ki '^haja i/ večdesetlclncga razvoja posameznih muzejev, pri lvniei so hili mnogi regionalni ali celo "nacionalni" muzeji slabše razviti. >d nekaterih "lokalnih" iptl Poleg tega se je že ktlialu po leni 1988 pokazalo, tla se mnogi muzeji, ki niso uvrveni v muzejski i mrežo, hitro razvijajo in postajajo vse bolj sP(>.sobni prevzemati tutli nekatere javne naloge varovanja
dt dlM ¡mI'' isel H-ii problem [>i i varovanju premične dediščine pov ^oca tudi dejstvo, tla razvoj muzcai.slvj in muzeologije sili M,uzt'|t tla se mnogo bolj kol doslej posvečajo različnim 11:ivin(jtn komunikacije z obiskovalci, prezentaciji kulturne dediščine ipd., medtem ko javna služba varovanja premične 'vlturne dediščine in upravne naloge, povezane z njo, pred-,l:lv l| ijo skoraj zanemarljiv izsek gel a naših muzejev DrŽava I1,1 na drugi strani (najbrž tudi zaradi tako nejasne situacije ""'Zejsky mreže) skoraj ni vlagala v razvoj enotne nietodolo-Varovanja premične kulturne dediščine, v enoten sistem ^kunientacije v nabavo pojrebne opreme, v tovrstno izo'>! a zevanj^ itd
1'redlog zakona o varstvu kulturne dediščine tako v prime-111 varstva ju cinične dediščine še vedno "visi" v zraku, dokler "l ll,J določena in trdno postavljena mreža muzejev in
natančno opredeljen pojem "matičnih nalog" pri varovanju premične tletliščine, ki |ih država pove rja posameznemu muzeju.
-	Pri vprašanju postavitve mreže muzejev v Sloveniji, ki bi zagotavljala varstvo premične kulturne dediščine, pat Še vedno vztrajam pri ti. "dinamičnem modelu mreže muzejev", ki ga je predlagala delovna skupina muzealcev, ki.sem jo vodil otl leta 1992 do 199-1, Predlog tedaj tutli med mnogimi muzealci ni naletel na posebno navdušenje
-Dinamični model muzejske mreže pred vit leva. tla so matične naloge varovanja tletliščine z licenco poverjene tistim muzejem, ki so v nekem trenutku po vseh kriterijih svojega dela (število zaposlenih in njihova "kvaliteta" oz "produkt i|ska potenca", prostori in njihova oprema, predmeti, delavnice itd.) najbolje pripravljeni nanjo.
l ak model mreže muzejev in galerij v Sloveniji hkrati predstavlja temeljni element povezovanja muzejev in vseh drugih subjektov, ki hranijo muzejsko gradivo, smotrne razdelitve strokovnih področij njihovega delovanja, prav tako pa je tudi instrument nenehnega razvoja muzejev in muzejske stroke, ki spodbuja muzejske in muzeološke inovacije, spodbuja zdravo tekmovalnost in konkurenco ter ustvarja možnosti /a skladen in na določeni način kontroliran razv oj muzejskih institucij (muzejev in muzejskih zbirk),
-	Poleg tega preti log zakona o varstvu kulturne dediščine v ničemer ne odseva dejstva, tla pojem "premične kulturne dediščine" oz. "muzejskega predmeta" v sodobni muzeologiji dobiva nove konolacije, nji čemei postaja v se manj pomembna njegova materialna podoba, estetski potem iali ipd., vse pomembnejše pa so ideje in informacijski potenciali, ki so ujeti v njegovi materializirani obliki. Tako se v svetu vse boli uveljavlja koncept ohranjanja in varov anja premične kulturne tletliščine, ki temelji na varovanju vrednot, idej in tradicij, načina mišljenja in načina življenja, ki so "ujeti" v predmetu, ki ga varujemo. Tak način oz. koncept varovanja dediščine (tudi nepremične!) bi moral biti zlasti etnologom vsekakor bližji od t. i. "statičnega modela varovanja", ki je usmerjen predvsem na predmete in spomenike.
glasnik sed 37/1997, št. 1-2
11