7ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
RAZPRAVE
Damir Globo~nik
Ale{ov~ev Brencelj – prvi slovenski satiri~ni list
Po zlomu Bachovega absolutizma je habsbur{ka monarhija na ste‘aj odprla vrata ustav-
nemu in parlamentarnemu ‘ivljenju. Vedno bolj je nara{~al vpliv ~asopisov na oblikovanje
javnega mnenja in politi~nega delovanja. Ker so bila javna zborovanja redka, so ~asniki pre-
vzeli vlogo javnih tribun, v njih so se izra‘ala stali{~a strank, skupin in posameznikov. Ob
raznih ~asnikih in revijah so se hitro uveljavili tudi satiri~ni listi.
Da se je lahko na Slovenskem razvila ‘urnalisti~na podzvrst kot je humoristi~ni oziroma
satiri~ni list, je morala obstajati vsaj skromna tradicija ~asnikarstva. Slovensko pisani ~asniki
in knjige so morali prodreti v domove me{~anov, izobra‘encev, zavednega kme~kega prebi-
valstva in uradni{tva, katerim so bili (ne nujno tudi v tem vrstnem redu) namenjeni humoristi~ni
listi, ki so se po sredini 19. stoletja za~eli uveljavljati pri ve~ini evropskih narodov. Domena
prvih slovenskih humoristi~nih listov je bila predvsem politika, zato so njihovi bralci morali
soditi med politi~no osve{~ene dr‘avljane.
[e globoko v 19. stoletje so bili slovenski izobra‘enci, me{~ani in uradniki sloven{~ine
bolj slabo vajeni, zato so v pogovoru in korespondenci raje uporabljali nem{~ino, kajti sloven-
{~ina naj ne bi bila dovolj omikana. Po letu 1848 so se ob nem{kih za~eli uveljavljati sloven-
ski ~asopisi in ~asniki. Vse do leta 1869 so Slovenci lahko v ~italnicah, kavarnah ali gostilnah
ob nem{kih in slovenskih ~asnikih posegali samo po nem{ko pisanih humoristi~nih listih
(npr. münchenski satiri~ni list Fliegende Blätter, berlinski satiri~ni list Kladderadatsch idr.).
Nekaj spominskih pri~evanj nam potrjuje, da so bile ~italnice in kavarne naro~ene na satiri~ne
liste in da so veljali za priljubljeno branje.1 Satiri~ni listi se ve~krat omenjajo tudi v raznih
~lankih.2 V Ljubljanski ~italnici npr. je bilo leta 1891 na voljo 51 ~asopisov, od tega 24
politi~nih ter 27 pou~nih in zabavnih.3 Prvi slovenski satiri~ni list je ‘elel »zabavati posebno
prosto ljudstvo«4, veliko bralcev je na{el med kme~kim prebivalstvom, vendar so bili satiri~ni
listi na splo{no gledano namenjeni predvsem me{~anski publiki.
Zakaj nem{ki humoristi~ni listi tudi ne bi bili priljubljeni v slovenskih de‘elah, saj smo
bili del velike iluzije, ki bi se ji lahko reklo enotni (resda predvsem nem{ki) habsbur{ki
1 Npr. Josip Vo{njak, Spomini, Ljubljana 1905 in 1906, in Jakob Ale{ovec, Kako sem se jaz likal, Ljubljana
1884.
2 Josip Jur~i~ npr. omenja berlinski tednik Kladderadatsch (»Pisma gorenjskega pohajkovalca I. – Jurij Mlat.«,
Slovenski narod, 1868/101). Stereotipni figuri Müller in Schultze iz Kladderadatscha sta omenjeni tudi v Sloven-
skem narodu {t. 83 iz 1871.
3 Po: »^italnica ljubljanska«, Slovenec, 1891/69.
4 »Iz Ljubljane, 25. sept. (Izv. dop.)«, Slovenski narod, 1869/115.
ZGOD VINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (1 9) • 7–45
8 D. GLOBO^NIK:  ALE[OV^EV BRENCELJ – PRVI SLOVENSKI SATIRI^NI LIST
kulturni prostor. Nem{ka nadvlada v habsbur{ki monarhiji se je sicer bolj in bolj vidno razkraja-
la pod te‘o nacionalnih gibanj. Po listih, ki so izhajali v ve~jih avstrijskih, nem{kih in tudi
~e{kih mestih, so se zgledovali v sloven{~ini pisani humoristi~ni listi, ki so se pojavili leta
1869.
Za nastanek humoristi~nega lista naj bi morali biti izpolnjeni naslednji pogoji: obstajati
mora dovolj veliko in stalno povpra{evanje po njem, tiskarski stro{ki morajo biti tako nizki,
da list ne bo prina{al izgube, splo{na duhovna svoboda mora biti dovolj {iroko pojmovana,
da lahko del dru‘be sprejme kriti~ne poglede, ki jih v literarni ali likovni obliki prina{ajo
satiri~ni listi, strpni morajo biti tudi dr‘avnopravni predpisi o tisku in cenzuri.
Liberalni tiskovni zakon z dne 17. decembra 1862 in novela k tiskovnemu zakonu z dne
15. oktobra 1868 sta bila stroga, vendar sta dopu{~ala dovolj manevrskega prostora. Odprav-
ljeni so bili koncesijski in opominjevalni sistem, administrativna ustavitev izhajanja in ~asni{ka
kavcija ter kolek za liste, ki so izhajali ve~ kot dvakrat na mesec. Izdajatelj je moral predlo‘iti
samo dokazila o politi~ni, moralni in intelektualni usposobljenosti za ~asnikarski poklic ter
navesti namen svojega lista.5 Leta 1867 so bila za tiskovne prestopke uvedena porotna sodi{~a.
Novembra istega leta je bil sprejet zakon o pravici zborovanja, decembra nova ustava. Politi~na
svoboda v monarhiji je nara{~ala. Slovenci so v tem ~asu ustanavljali ~italnice, razna dru{tva,
prirejali so tabore, vedno ve~ ~asopisov je izhajalo v slovenskem jeziku, narodno gibanje se
je razmahnilo, krepila in organizirala se je slovenska stranka. Januarja 1867 je slovensko
narodno gibanje doseglo uspeh na drugih splo{nih volitvah, kranjski de‘elni zbor je prvi~
dobil slovensko ve~ino, na [tajerskem so Slovenci zmagali v vseh kme~kih okrajih.
Prvi slovenski satiri~ni list – »zabavljivi in {aljivi list« Brencelj, s polnim imenom Bren-
celj v la‘njivi obleki – je iz{el na za~etku leta 1869, nekako v senci novega, velikega narod-
nega prebujenja Slovencev, ki ga je prineslo taborsko gibanje. »Brencelj v novo uradni obleki«,
ki »izhaja, kedar zahaja leto.« »Rokopisov ne potrebuje in ne daje nazaj, anonimnih naznanil
ne sprejema« ter ima za odgovornega urednika »Slovenski duh«, je v prvi, poskusni {tevilki
9. januarja 1869 takole nagovoril svoje bralce: »Doslej izhajal je ’Brencelj’ le v prosti
humoristi~ni obleki [op. mi{ljen je rokopisni satiri~ni listi~ Brencelj, ki ga je za ve~ere Ju‘ne-
ga Sokola za~el leta 1865 pripravljati Fran Levstik (1831–1887)]; v o‘jem krogu svojih
poslu{alcev se je ~ital. Ta tiha in obskurna eksistencija ni mu v{e~, tedaj se oglasi danes prvi~
na oficijelnem odru in posku{a, nar va‘ni{a vpra{anja re{iti a la ’Laibacher Zeitung’. ^lane
ima vse izvirne, feljton je pisan s slavno znanim peresom in novice izve po nala{~ najetih
zanesljivih pisateljih.«
Na naslovnici prve {tevilke je Brencelj zatrjeval: »’Brencelj’ pri prvem letu uljudno sprejet,
sklenil je izletati dvakrat na mesec in sicer v za~etku in sredi meseca. Ker so mu hotli nem{ki
liberaluhi pristri~i perutici, preselil se je iz njihovega gnjezda ter izbral si stanovanje med
prijatli.
Ak Vam je v{e~ njegovo bren~anje, podpirajte ga, da ne pogine {e mlad.«6 Cena posamez-
ne {tevilke Brenclja je bila 10 kron. Brencelj je obljubljal: »Inserati se jemljejo zastonj.«
Naro~nina do konca junija je zna{ala 1 goldinar. »Da se bo v redu po{iljal list na dom, prosijo
se ~astiti bralci, da se blagovolijo oglasiti pri lastniku samem, ali pa v gosp. O. Klerrovi
bukvarnici na vélikem trgu.«7
5 Po: Anton Slodnjak, Opombe k: Fran Levstik, Zbrano delo, Deseta knjiga, Politi~ni spisi III / Jezikoslovni
spisi in odlomki / Avtobiografski zapisi in spisi, Ljubljana 1978, str. 450.
6 Jakob Ale{ovec, »Bralcem!«, Brencelj, 1869/1.
7 Jakob Ale{ovec, »Bralcem!«, Brencelj, 1869/2.
9ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
10 D. GLOBO^NIK:  ALE[OV^EV BRENCELJ – PRVI SLOVENSKI SATIRI^NI LIST
Brencelj je dvakrat na mesec izhajal na {tirih straneh, s {t. 7 leta 1875 je za~asno prenehal
in se znova pojavil leta 1877, izhajal od leta 1880 enkrat, od leta 1883 dvakrat na mesec, leta
1884 s {t. 9 zopet prenehal in pod imenom Novi Brencelj v zbadljivi in {aljivi obleki izhajal
v letih 1884 in 1885, dokler ni 10. januarja 1886 ugasnil. Za~el ga je tiskati Jo‘ef Blaznik,
1872, v letu Blaznikove smrti, ga je natisnila tiskarna »F. Skaza in drugi« v Mariboru, nato se
je vrnil v tiskarno Blaznikovih dedi~ev. Celoletna naro~nina Brenclja je zna{ala 3 goldinarje,
polletna 1 goldinar in 50 krajcarjev, za ~etrt leta 80 krajcarjev.
»Odgovorni vrednik in zalo‘nik« Brenclja je bil vsa leta ~asnikar, dramatik, satirik in
pripovednik Jakob Ale{ovec (Ale{evec). Rojen je bil 24. julija 1842 kot sin gosta~a rokodel-
ca na Skaru~ini pri Vodicah. Ljudsko {olo je obiskoval pri fran~i{kanih v Kamniku, gimna-
zijo v Ljubljani (1856–1863), a je izstopil pred dokon~anim {estim gimnazijskim razredom.
Dva meseca je bil na ljubljanskem u~itelji{~u, nato je opravljal razne slu‘be, mdr. je bil 1864
doma~i u~itelj pri Miroslavu Vilharju, 1866 je od{el h grofu Lanthieriju v Vipavo urejat
knji‘nico. Leta 1867 se je vrnil v Ljubljano.
Pod vplivom nem{ke {ole je kot peto{olec 1860/1861 skupaj s so{olcem ustanovil rokopisni
dija{ki list Die Schwalbe, ki je bil namenjen zabavi. Ale{ovec je bil urednikov glavni pomo~nik.
Literarna dela – potopise in ljudske povesti je objavljal najprej v nem{~ini (v Blätter aus
Krain, Laibacher Zeitung), pisal pa je tudi za osrednje nem{ke liste (Illustriertes Familienyour-
nal, Gartenlaube, Fligende Blätter). V nem{~ini je napisal tudi tri ljudske igre, ki so se igrale
v nem{kem gledali{~u v Ljubljani. Podpisoval se je kot Jakob Aleschouz, Ale{ovz ali Ale{ovc.
»Ale{ovec je bil do sedemdesetih let na glasu nem{kutarja in nem{kega vohuna; v srcu to ni
bil, a materialne neprilike so ga gnale v slu‘be in slu‘bice, kjer se ni razvijala narodnost.«8
@upnik v Zalem Logu Lovro Pintar, Jos. Mare{i~ in Bla‘ Poto~nik, zlasti pa Miroslav
Vilhar, so ga spodbujali, naj pi{e tudi v sloven{~ini in mu odprli pot v slovensko knji‘evnost.
Leta 1866 je donedavni nem{ki ~asnikar za~el pisati v sloven{~ini ter sodelovati s celov{kim
Slovencem in Novicami. Leta 1867 je objavil prvo slovensko knji‘ico Kustoca in Vis: kratek
popis bitke na La{kem leta 1866. Sledile so: Cesar Maks in Mehika (1868), povest Vrtomirov
prstan ali zmaj v Bistri{ki dolini (1869), satiri~na zbornika pesmi, zbadljivk, sme{nic in
zgodb Brencelj v koledarjevi obleki (1870) in Ri~et iz @abjeka (1873, tudi v nem{~ini: Ritter
Riesters Hund), Iz sodnijskega ‘ivljenja (1874), Vojska na Tur{kem od leta 1875. do konca
leta 1878 (1878), Ljubljanske slike (1879), Petelinov Janez (1880), Jama nad Dobru{o ali
dobri in hudobni graj{~ak (1883), Ne v Ameriko! Povest Slovencem v poduk (1883), Kako
sem se jaz likal (1884). Napisal oziroma predelal je ve~ ljudskih iger. Najbolj znane so:
Visoki C, vesela igra v enem dejanju (1872), Nem{ki ne znajo, burka v enem dejanju (1879)9
in Eno uro doktor, burka v enem dejanju (1881). Leta 1875 je napisal zgodovinsko igro
Francozi v Kamniku10 in leta 1877 besedilo za izvirno doma~o komi~no opereto ^arovnica
(glasba Anton Stöckl).11 Za Angeleyevo veselo igro s petjem v petih podobah Strehar je leta
1875 zlo‘il kuplete in napeve.12 Istega leta je zlo‘il kuplete za Jacobsonovo burko Hi{na.
Leta 1870 je poslovenil burko @ivo mrtva zakonska,13 leta 1871 burko v treh dejanjih Doktor
in postre‘~ek,14 leta 1873 igro Trdoglavec,15 leta 1874 burko ^evljar baron,16 leta 1877 je
8 Fran Ile{i~, “Ale{ovec Jakob: ’Kako sem se jaz likal’”, Slovan, 1910, str. 416.
9 Po: »Dramati~no dru{tvo«, Novice, 1879/13.
10 Po: Janko Kersnik, »Slovensko gledali{~e«, Slovenski narod, 1875/102.
11 Po: »Slovensko gledi{~e«, Novice, 1877/49.
12 Po: Novice, 1875/46.
13 Po: »Dramati~nega dru{tva nedeljska predstava v de‘elnem gledali{~u«, Novice, 1870/47.
14 Po: »Dramati~nega dru{tva prva redna gledali{~a predstava«, Novice, 1871/40.
15 Po: »Narodno gledi{~e«, Novice, 1873/44.
16 Po: »Slovensko gledi{~e«, Novice, 1874/17.
11ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
poslovenil Kaiserjevo veseloigro Kr~marica,17 leta 1875 je prevedel Nestroyevega Lumpacij
Vagabunda, leta 1878 je predelal Nestroyevo burko Pavliha18 idr.
Po zaslugi treh zgodb Iz sodnijskega ‘ivljenja (Mikavne povesti iz ‘ivljenja hudodelnikov,
po spominu starega pravnika), objavljenih v Novicah leta 1874 in naslednje leto v knji‘ni
obliki, velja za za~etnika doma~e kriminalne ali detektivske povesti. Ljubljanske slike: Podoba
ljubljanskega sveta pod drobnogledom, ki so najprej iz{le v Triglavu pod naslovom Laibacher
Typen, leta 1879 pa jih je v raz{irjeni obliki objavil v sloven{~ini, vsebujejo satiri~ne opise
nekaterih ljubljanskih tipov, stanov oziroma poklicev. Za Ale{ov~evo najbolj{e delo veljajo
satiri~ni spomini Kako sem se jaz likal: Povest slovenskega trpina v poduk in zabavo, ki so
izhajali 1879 v Slovencu. Leta 1884, ob zaklju~ku Ale{ov~evega glavnega ustvarjalnega
obdobja, so iz{li v samostojni knjigi.
Jakob Ale{ovec je bil nadarjen pripovednik, bister opazovalec in oster, duhovit in hudomu{en
satirik – »rojen humorist, ~eprav robat in za dana{nje pojme naiven, ali vendar neprisiljen in
vselej izviren.«19 Njegovo literarno in ~asnikarsko delo {e ni podrobno raziskano. »Bil je ljudski
pisatelj v dobrem pomenu besede: brez umetni{kega stremljenja je pisal preprosto, za svojo
dobo pravilno ter z veliko hudomu{nostjo in {egavostjo,« meni Dragotin Lon~ar.20
Leta 1869 je Bleiweis Ale{ovca prosil, naj prevzame uredni{tvo nem{ko pisanega poli-
ti~nega lista za slovenske zadeve Triglav (1865–1870), ker je bil dotedanji urednik Peter
Grasselli obsojen na prestajanje zaporne kazni. Triglav je Ale{ovec zaradi neugodnega
finan~nega stanja moral prenehati izdajati ‘e naslednje leto. Posvetil se je Brenclju, pri kate-
rem je bil tako reko~ vse: lastnik, izdajatelj, glavni urednik, pisec tekstov idr., kmalu je za~el
delovati tudi kot sourednik in novinar Slovenca.
Ale{ovec je kot dijak imel te‘ave s kratkovidnostjo. Leta 1885 so mu o~i popolnoma
ope{ale, zato ni mogel ve~ opravljati svojega ~asnikarskega in pisateljskega dela, kar je tudi
glavni razlog, da je na za~etku leta 1886 Brencelj prenehal izhajati. »Zadnjih petnajst let je
skoraj popolnoma slep ‘ivel v skrajni rev{~ini, neredno, in ~eprav {e ni dosegel niti {estdeset
let, je kot star~ek, opirajo~ se na gr~avo palico obiskoval bolj{e hi{e po Ljubljani in po
Kranjskem, ter ‘upni{~a, profesorje, gra{~ake, da se je s prosja~enjem pre‘ivljal. Celo pri dijakih
je prosil milo{~ino.«21 Jakob Ale{ovec je umrl 17. oktobra 1901 v hiralnici v Ljubljani.22
Slovenci so se prvega doma~ega satiri~nega lista razveselili. Satiri~ni list v sloven{~ini so
pri~akovali ‘e nekaj let. »Tu izhaja od novega leta sem ~e{ki satiri~no-humoristi~ni list
’^e{i~ek’. To me spominja, da bi tudi Slovencem dobro do{el enak list. Zakaj `e po svojem
zna~aju je Slovenec tak, da ljubi humor. Naj ga `e tare nadloga, naj ga skrbí moré, v~asi je
rad za kak trenutek vesel. Tudi za satiro bi se pri nas dobilo {iroko polje« je v poro~ilu iz
Dunaja, objavljenem leta 1866 v Slovenskem glasniku, zapisal Josip Jur~i~ (1844–1881).23
Nenazadnje je bil satiri~ni list, pisan v sloven{~ini, znak, da Slovenci sodijo med kulturne
in omikane narode. V predavanju o slovenskem ~asnikarstvu, pripravljenem za »govorni{ke
vaje« dru{tva Slovenija leta 1871, je dr. Radoslav Razlag (1826–1880) izrazil prepri~anje, da
Slovenci potrebujejo razli~ne ~asnike, med njimi pa naj bi bil tudi satiri~ni list. »Ako se toraj
17 Po: Janko Kersnik, »Slovensko gledali{~e«, Slovenski narod, 1877/265.
18 Po: »Pavliha«, Novice, 1878/10.
19 »+ Jakob Ale{ovec, »Ljubljanski zvon, 1901, str. 795.
20 Dragotin Lon~ar, »Ale{ovec Jakob«, Slovenski biografski leksikon, Ljubljana 1925–1932, str. 6.
21 Mi{ko Kranjec, »Beseda o avtorju«, v: Jakob Ale{ovec, Kako sem se jaz likal / Povest slovenskega trpina,
Ljubljana 1973 (ponatis), str. 352–353.
22 Biografski podatki predvsem po: Dragotin Lon~ar, Ale{ovec Jakob, Slovenski biografski leksikon, 1. knjiga,
Ljubljana 1925–1932, str. 6–7; Andrijan Lah, »Prva divjezahodna povest«, Knji‘evni listi, Delo, 1999/161.
23 Josip Jur~i~, »Iz Dunaja, 19. februarja«, Slovenski glasnik, 1. marec 1866, str. 118–119.
12 D. GLOBO^NIK:  ALE[OV^EV BRENCELJ – PRVI SLOVENSKI SATIRI^NI LIST
Slovenci v jeziku in slovstvu, potem v mednarodnem ob~enji ~utijo v `ivi zvezi sè vsemi svoji-
mi brati, se jim ni bati narodnega pogina in ne obupati gledé na du{ni napredek in na mate-
rijalni razvoj in tudi staro~astni Avstriji bode vsestranski blagor slovenske narodne vejice na
korist. Da se vse blage namere tem lo‘ej dose‘ejo, je treba pri budnem narodu ~asnikov, in
sicer: eden ve~i ~asnik, kakor je sedanji ’Slovenski Narod’, kteri ‘alibog v Mariboru izhaja,
namesti da bi iz naravskega na{ega sredi{~a budil narod na ‘ivobitje; ta ~asnik bi naj izhajal
kakor dosihmal trikrat ali k ve~emu {tirikrat na teden, ker bom pozneje dokazal, da sedanje
na{e razmere {e niso pripravne za politi~ni dnevnik. Ker tak ~asnik vendar izpod 10 do 12
goldinarjev na leto ne more izhajati, akoravno bi imel do 1000 naro~nikov, je {e vedno potre-
ben ceneji ob~eslovenski tednik, kterega na sre~o ‘e imamo v izvrstnih ’Novicah’. Druge
slovenske pokrajine bi naj imele za svoje krajne zadeve samo tednike, in sicer na [tirskem
’Slov. Gospodarja’, na Primorskem ’Primorca’, na Koro{kem pa bi naj ’Besednik’ se pom-
no‘il tako, da bi bil podu~ni in leposlovni list za slovenske rodovine; razun tega bi {e naj
izhajali stanovski listi, kakor je cerkveni ~asnik ’Danica’, po tem ’U~iteljski Tovar{’, ’Prav-
nik’, slednji~ en dober {aljiv list in za mladi nara{~aj ’Vrtec’.«24
Najve~ notic o izidu posameznih {tevilk Brenclja so objavile Novice (1843–1902), v
katerim lahko preberemo tudi naslednje besede: »Gledé na to, da vsak izobra‘en narod ima
{aljiv list svojega jezika, in na dosedanjo tvarino ’Brenceljna’, kteri se je umno ogibal skal,
na kterih so drugi listi njegove ba‘e po kratkem ‘ivljenji razbili svojo prihodnost, gledé dalje
na potrebo {aljivega lista zlasti v sedanjem ~asu, kteri ima ve~o prostost v pretresanji politi~nih
dogodeb, ~e jih oble~e v sme{no obleko, – gledé na to, da se ~lovek po vsakdanjem trudu ali
prebrav{i resne liste rad posmeje burkam, {alam in sme{nih podobam, kterih ’Brencelj’ prina{a,
gledé na to, da se je ’Brencelj’ slovenskemu narodu sploh prav tako prikupil, kakor zameril
nem~urski stranki, ga priporo~amo slovenskemu ob~instvu, nadjaje se, da bo vse po mo~i
spolnil, kar obeta in ~esar od njega pri~akujemo.«25
Prva in druga {tevilka Brenclja sta hitro po{li.26 V 3. {t. je Ale{ovec napovedal, da bo
Brencelj objavljal tudi karikature. V isti {tevilki je objavil nekaj ilustracij, ki so po zaslugi
komentarjev dobile satiri~en zna~aj. Drobno podobo slona npr. spremlja napis: »Brenceljnov
kandidat: / ki ne zná brati niti pisati.« Naznanilo »Non plus ultra! Dru{tvo turnarjev napravi
velikansko prekucijo à la Je‘ica Affaire. Vstopnina: za 2 krajc. ro‘i~ev.« v 4. {t. je spremljala
drobna ilustracija dveh pretepa~ev. Opozarjala je na pretep na Je‘ici. Slovenski kme~ki fant-
je so 17. maja 1868 na Je‘ici napadli ~lane nem{kega telovadnega dru{tva, ki so se po polno~i
vra~ali iz turnarskega in oficirskega izleta v Menge{. Turnarji so se na izletu v Menge{,
prirejenem v po~astitev nem{ke zmage pri volitvah v ljubljanski mestni svet, objestno zna{ali
nad Slovenci, zato so jih ob povratku pri~akali kme~ki fantje, oboro‘eni s koli in gorja~ami.
O je‘enski aferi, napadu pri Rodici avgusta istega leta in drugih podobnih dogodkih (prvi
slovensko-nem{ki obra~un v Ljubljani, pretep v [antlovi ve‘i, se je zgodil julija 1867) je
nem{ko liberalno ~asopisje pisalo »s skrajno ostrino in neprikritim sovra{tvom do slovenske-
ga narodnega in politi~nega gibanja«. Anton Slodnjak omenja, da si je poleg velikih du-
najskih dnevnikov Fremdenblatt, Presse in Neue freie Presse in raznih humoristi~nih ~asopi-
sov ter predmestnih listi~ev v tej gonji najbolj prizadeval od srede avgusta 1868 organ kranjsko–
nem{kih liberalnih »ustavovercev« (ustavoverne stranke, Verfassungstreue Partei: stranka na
strani ustave oziroma februarskega patenta) Laibacher Tagblatt.27
24 Po: »Govorni{ke vaje dru{tva ’Slovenije’», Novice, 1871/19.
25 »^asnikarstvo slovensko«, Novice, 1870/51.
26 Po: Jakob Ale{ovec, »Bralcem!«, Brencelj, 1869/4.
27 Po: Anton Slodnjak, Opombe k: Fran Levstik, Zbrano delo, Deveta knjiga, Politi~ni spisi II, Ljubljana 1962,
str. 521.
13ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
14 D. GLOBO^NIK:  ALE[OV^EV BRENCELJ – PRVI SLOVENSKI SATIRI^NI LIST
Sledilo je {e nekaj drobnih ilustracij. Pomembno naznanilo je bilo objavljeno v 6. {t.
»Drugi pot bo ’Brencelj’ prazni~no oble~en; imel bo na ~êlu lep naslov, okin~an s podobami
kon{titucijonalnih veljakov in bo spremenil ob enem svojo obliko. Da danes {e ni v tej obliki,
kakor je mislil in obetal, tega ni on kriv, temve~ te`avna in dolga pot, po kteri mu prihajajo
ilustracije in podobe iz Dunaja. Te`ko `e pri~akuje prilo`nosti, da se bo odlikal, kakor je
obljubil, sam se veselí `e nove prazni~ne obleke.«28
Sedma {tevika je iz{la s »karikaturno« zasnovanim naslovnim zaglavjem (»risano kapi-
co«, »rezano glavo«)29 z napisom »Brencelj«, pod katerim je upodobljen urednik Ale{ovec,
ki s pomo~jo brencljev preganja nem~urje oziroma nem{kutarje. Med njimi lahko prepozna-
mo slovenskega odpadnika Dragotina De‘mana oziroma Karla Deschmanna in zdravnika
Friedricha Keesbacherja, ki jaha na psi~ku. Eden od nem{kutarjev be‘i na velocipedu (kolo z
velikanskim prvim in majhnim zadnjim kolesom, ki se je tedaj pojavilo v Ljubljani, zlasti je
bil priljubljeno med ljubljanskimi Nemci). Upodobljen naj bi bil tudi ljubljanski okrajni
predstojnik – »pa{a ljubljanske okolice gospod« Johann Pajk, »po rodu sicer, kakor vsi pajki,
najbolj srdit sovra‘nik ’Brenceljnovega’ roja«.30 Za~etnica lista je narisana kot votel dreves-
ni panj, ki naj bi predstavljal Brencljevo bivali{~e.31
Naslovnica je vsebovala zna~ilnosti, ki jih pripisujemo karikaturam, na katere lahko na-
letimo ‘e ~ez nekaj {tevilk. V vsaki {tevilki je bila najpogosteje po ena nova karikatura,
vendar so bila tudi obdobja, ko Brencelj karikatur ni objavljal. Kriva je bila najbr‘ visoka
cena karikatur, ki jih je Ale{ovec sprva naro~al na Dunaju. »A ~e premislite, da vsaka, tudi
najmanj{a podoba, stane 10–20 gold., se ne boste ~udili, ako jih ima ’Brencelj’ manj in
slab{e od dunajskih listov. Vrh tega potrebuje vsaka, da se naredí, 10–14 dni ~asa, in bi
utegnila se zakasniti, tedaj zamuditi situacijo. Kedar bodo naro~niki v redu naro~nino pla~evali,
se bo dalo ve~ storiti, a ~e jih pla~a v za~etku leta komaj 200–300, sami veste, da je to ’‘ajfa’.
^lovek je vesel, da mora izhajati.«  32
Izdelava karikatur na Dunaju je bila marsikdaj vzrok za neredno izhajanje Brenclja. »Ker
je podobo pomotoma iz Dunaja sneg zasul, ni bilo mogo~e ’Brenceljnu’ izfr~ati prete~eni
mesec, tedaj veljá ta {tevilka za mesec oktober« je Jakob Ale{ovec npr. obve{~al bralce Bren-
clja leta 1869.33 Podobno tudi leta 1871: »Prihodnji ’Brencelj’ prifr~i proti koncu meseca,
kedar mu pridejo podobe iz Dunaja.«  34
Karikature (»izvirne podobe«, »sme{ne podobe«,35 »pisana«, »’pomalana’ obleka«, »pild-
ki«)36 za Brenclja je risalo ve~ karikaturistov. Likovno najbolj{e, ki v ni~emer niso zaostajale
za so~asnimi karikaturami v avstrijskih in nem{kih humoristi~nih listih, so objavljene v prvih
letnikih. Na nekaterih karikaturah iz prvih letnikov se pojavljajo podnapisi »podobe Matolo-
ni na Dunaju« in »lesorezi Matolonija na Dunaju«. »X. A. Motoloni« najbr‘ ni ime risarja.
Bolj verjetno je, da ozna~uje lastnika firme, ki je na Dunaju izdelovala kli{eje za tisk. Karika-
ture ne glede na pripis lesorezi morda niso bile izdelane v tej tehniki. Risarji bi lahko uporabljali
tudi tehniko perorisbe, ki so jo nato v kli{arni prenesli na grafi~no matrico in tako pripravili
28 Jakob Ale{ovec, »Bralcem!«, Brencelj, 1869/6.
29 Jakob Ale{ovec, »Bralcem!«, Brencelj, 1869/22.
30 Jakob Ale{ovec, Brencelj v la‘njivi obleki, 1869.
31 Po: Fran Levstik, »Dobrodelno olje«, Zbrano delo, ^etrta knjiga, Pripovedni in satiri~ni spisi / Mladinski spisi
/ Prevodi / Dodatek, Ljubljana 1954, str. 129–132.
32 Jakob Ale{ovec, »’Brencelj’ pi{e:«, Brencelj, 1871/7.
33 Jakob Ale{ovec, (brez naslova), Brencelj, 1869/18.
34 Jakob Ale{ovec, (brez naslova), Brencelj, 1871/12.
35 Jakob Ale{ovec, »Bralcem!«, Brencelj, 1869/22.
36 Jakob Ale{ovec, »Brencelj svojim«, Brencelj, 1873/9 in 10.
15ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
za tisk, ki je glede na dotedanjo razvitost tiskarskih sredstev lahko potekal v tehniki litogra-
fije ali bakrotiska. Brenclja je tiskala edina ljubljanska tiskarna, ki je imela tiskarsko opremo
za litografijo – tiskarna Jo‘efa Blaznika,37 torej bi bile karikature lahko natisnjene v tehniki
litografije. Ker je Ale{ovec karikature in ilustracije naro~al pri dunajskih risarjih, ki niso
mogli poznati slovenskih razmer, je bila vsebinska zasnova karikatur najbr‘ njegovo delo.
^asopisno glavo prvega letnika Brenclja je krasila ‘e omenjena karikaturna vinjeta z
Ale{ovcem, ki skupaj z rojem brencljev preganja odpadnika Deschmanna in druge nem~urje.
Tudi na izredno kvalitetno narisani vinjeti drugega letnika so upodobljeni brenclji, ki napa-
dajo portretno prepoznavne nem~urje in Nemce. Najve~ji med brenclji vihti ostro pero in
ima na ‘u‘el~jem telesu portretno glavo – to ni nih~e drug kot urednik in pisec Brencljevih
satir, pamfletov in ~lankov Jakob Ale{ovec, ki se je v tak{ni ‘u‘el~ji obliki pojavljal na {tevil-
nih karikaturah, zato se ga je prijelo ime »Brencelj« oziroma »Brencelj-Ale{ovec«. Brenc-
ljeva naslovna vinjeta se je seveda zgledovala po naslovnicah tujih humoristi~nih listov. Naslo-
vnico münchenskega satiri~nega lista Leuchtkugeln (1847–1851) je npr. krasila raznolika
dru{~ina, ki je be‘ala pred »svetilnimi kroglami«, s katerimi so jih posku{ali zadeti »amoreti«.
Likovna primerjava med ~lovekom in ‘ivaljo, pri kateri sprva ne naletimo na portretno
podobnost, saj so ~love{ke poteze nadomestile ‘ivalske, je sicer eden najstarej{ih na~inov
sme{enja ali sramotitve neke osebe in pravzaprav ne sodi pod okrilje karikature.38 Od pozne-
ga 16. stoletja dalje ji je teoreti~ne predpostavke nudila tudi fiziognomika (preu~evanje ~love{ke
fiziognomije, sklepanje po videzu in zunanjosti, zlasti izrazu in potezah obraza o ~lovekovi
du{evnosti, osebnosti in zna~aju ter nauk o tem), ki je opozarjala na podobnost med ~love{kim
in ‘ivalskim telesom. [tevilni u~beniki in ilustracije so prikazovali izpeljave ~love{kih potez
iz ‘ivalskih (npr. Giambattista della Porta, De humana Physiognomia, 1586). Preu~evalci so
celo postulirali prevzem animali~nega karakterja, ki se odra‘a v fiziognomi~ni podobi. Neka-
tere ‘ivalske vrste pa naj bi utele{ale dolo~ene ~lovekove zna~ajske poteze ali temperament,
nelo~ljivo povezan z njegovo zunanj{~ino. Dodeljevanje ~love{kih lastnosti ‘ivalim ima si-
cer ‘e zelo dolgo tradicijo, saj ga skupaj s primernim moralnim podukom sre~amo v ‘ival-
skih basnih gr{kega pesnika Ezopa v 6. st. pr. n. {. in kasneje pri La Fontaineu (1621–1695).
Stereotipne vloge, ki so jih v basnih imele posamezne ‘ivali, poznajo vsi narodi. Osel je bil
neumen, lev mo~an, toda tudi divji in nevaren, ka~a strupena in zvija~na, ovca neumna in
nedol‘na, svinja umazana: »svinjska« itd. Ti prilastki zadevajo tudi poljudno rabo, v cerkveni
dogmi pa je npr. pelikan veljal za simbol ljubezni do bli‘njega, slon za simbol ~istosti itd.
Tovrsten besednjak so osvojili tudi karikaturisti in ga s pridom uporabljali za sramotitev
svojih ‘rtev. Za doseganje identifikacije med ~lovekom in ‘ivaljo, na kateri je temeljil satiri~en
u~inek karikature ali ilustracije, sicer obstajajo trije najpogostej{i na~ini: narisano ‘ival pod-
robneje pojasnjujejo atributi, podnapisi ali dodatni komentarji, ‘ivalska glava je lahko doda-
na razpoznavnemu ~love{kemu telesu, {e najbli‘je karikaturi pa je bilo predstavljanje obraza
ali pogosto tudi videza celotnega telesa neke osebe s potezami in oblikami, ki se pribli‘ujejo
‘ivalskim. Prvi je bil znan ‘e v antiki, drugega sre~amo {ele v zgodnjem novem veku in {e
takrat zgolj poredko, opti~no najbolj u~inkovit pa je tretji, ki je nastal sorazmeroma pozno.
Razvil se je v Italiji v 17. stoletju – ~love{ki obraz, le deloma popa~en z animali~nimi zna-
menji, je morda za nekatere karikature uporabil Annibale Carracci (1560–1609), domnevni
izumitelj karikature v dana{njem pomenu besede – in se uveljavil v 19. stoletju.
37 Po: Tiskarstvo na Slovenskem / Zgodovinski oris (po literaturi in gradivu Ivana Mati~i~a sestavil Branko
Ber~i~), Ljubljana 1968, str. 129.
38 Po: Jürgen Döring, »Satirische Porträtgalerie«, Mittel und Motive der Karikatur in fünf Jahrhunderten / Bild
als Waffe, München 1984, str. 95.
16 D. GLOBO^NIK:  ALE[OV^EV BRENCELJ – PRVI SLOVENSKI SATIRI^NI LIST
Risar omenjene Brencljeve naslovnice in drugi risarji, ki so mu sledili, sicer pri upodobit-
vah Brenclja–Ale{ovca ni posegel po nobenen od omenjenih na~inov, saj je ubral nasprotno
pot in karikiran ~love{ki obraz povezal s telesom ‘u‘elke. Podobno je bila upodobljena tudi
najslavnej{a »muha« evropske karikature: Lola Montez, plesalka in osovra‘ena metresa Lud-
vika I. Bavarskega, ki jo je nem{ki humoristi~ni list Leuchtkugeln prikazal kot »{pansko
muho«.
Podoba urednika z nasmejanim obrazom, ki je bil seveda tudi karikiran (prav zato tovrst-
ne Ale{ov~eve upodobitve lahko uvr{~amo med karikature), in telesom velike, muhi podob-
ne ‘u‘elke, nikakor ni bila mi{ljena zlonamerno, saj je le odra‘ala uredni{ko politiko satiri~nega
lista, ki je tako kot ta nadle‘na ‘u‘elka bren~al, pikal in sesal kri nem{kutarjem, ustavover-
cem in »liberaluhom« idr.
S temi nameni so mdr. nastale karikature dr. Vincenca Ferrerija Kluna, Lesjaka in Johan-
na Pajka, ki so sestavljale »’Brenceljnovi’ zverinjak« oziroma rubriko »Narovoslovje« (»Pod
tem naslovom bo prina{al ’Brencelj’ sèm ter tjè popise najhuj{ih in {kodljivih `ivali.«), pri
katerih so osnovo za dolo~itev njihovega `ivalskega statusa predstavljali priimki upodobljen-
cev. Tovrstna oblika satire je bila znana `e v srednjem veku.
Klun je bil upodobljen kot »Kljuna~« ({t. 17, 1869) – »ti~ z velikim kljunom, kteri najraj{e
`vi‘ga ministerske melodije in prepeva nem~urske pesmi. Redi se od 4000 gold. letne pla~e in
zoblje tudi nezaupnice svojih volilcev. Ta tica je jako krotka in se je ‘e navadila ministerske
soparce. Najraj{e ’vi‘ga liberalu{ke, nem~urske, renega{ke itd. Ker so ga zdaj nem~urji iz
kletice izpustili, bi bilo dobro, ~e bi ga Slovenci vjeli, kajti {koda bi bilo, ~e bi ta ti~ nikomur
ve~ ne pel.«39
V dvajseti {tevilki iz leta 1869 je kot lisjak, ki prihaja iz brloga, imenovanega »Nem~urija«,
prikazan »gosp. Lesjak, kteri se podpisuje: ’Lesiak’. Mo` je ~rki ’j’, ktera je vsled slovenske-
ga pravopisja njegovemu imenu prav tako potrebna in pristojna, kakor na pr. njemu u~iteljska
pla~a, od`agal rep in jo spremenil v ~rko ’i’. Tedaj se predstavlja imé, kakor lesjak brez repa.
Le su`nji so imeli `e od nekdaj znamenje tujega gospodarstva na sebi, lesjak pa ostane tudi
brez repa lesjak, tedaj je obrezano ime pri njem le znamenje nem~urske su`nosti, v kateri se
pa mo` na videz prav dobro po~uti.«40
Dr. Vincenca Ferrerija Kluna (1823–1875), ki je bil leta 1867 izvoljen za de‘elnozborske-
ga in dr‘avnozborskega poslanca, a je ‘e isto leto razo~aral slovenske volivce, saj se je pri-
bli‘al nem{kim centralistom, nekajkrat sre~amo na karikaturah v Brenclju. »’Brencelj’ je v
svojem zadnjem (13.) listu prav bogato oblo‘en s pikavno tvarino in drobnih 120 krajc. za
pol leta prav med brati vreden, izvrstno {iba ’vélike posestnike’ kranjske pod naslovom ’usmi-
ljeni Samaritani’, ki dr. Kljuna, ki je zavr‘en pri volitvah na ulicah oble‘al, na osla ba{ejo in
v de‘elni zbor tirjajo.«41 Omenjena karikatura z naslovom »Usmiljeni Samaritan« iz 13. {t. v
letu 1870 temelji na priliki o usmiljenem Samarijanu, ki jo je v povezavi s Klunom uporabil
tudi Levstik v 6. {t. Pavlihe (1870). Prilika izvira iz Svetega pisma nove zaveze (Lukov
evangelij 10, 30–35). Duhovnik in levit sta se brezsr~no izognila oropanemu ranjenemu Judu,
pomagal mu je eden izmed prebivalcev Samarije, s katerimi so bili Judje v sovra{tvu. Karika-
turo v Brenclju spremlja komentar: »Je {el ~lovek z imenom Kljun v Novo mesto, da bi ga
volilo za poslanca. Ino je med Slovence padel, kteri so ga neusmiljeno ~ez vrata pahnili. Ino
je le‘al in stokal ino bole~ine njegove so bile velike. Veliko ljudi pa je {lo memo njega in so
videli na cesti le‘e~ega in nobeden tistih, kteri so ga videli, se ga ni usmilil. Ino prihaja memo
39 Jakob Ale{ovec, »Volilcem kronovine kranjske!«, Brencelj, 1870/11.
40 Jakob Ale{ovec, »Pomenljivi priimki«, Brencelj 1870/22.
41 »Za kratek ~as pa tudi v poduk«, Novice, 1870/30.
17ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
Samaritan iz vélikega posestva, kteri pla~uje po 100 gold. davka, na konju svojega bogastva
in vidi ~loveka ob cesti le‘ati. Ino sko~i iz sedla svojega konja in okrep~a ranjenca iz stekle-
nice svoje kulture, ga zadene na svojega konja in ga pelje v bli‘njo gostilnico ’pri de‘. zboru’.
Tukaj ga posadi za pripraven sede‘ za pe~jo, pokli~e kr~marja in mu izro~i bolnika rek{i:
’Skrbite zanj, kolikor morete, pla~ala bo de‘ela. ^e bi ga zopet Slovenci napadli in ven vrgli,
bom pri{el in ga re{il’.«
Na karikaturi v 14. {t. iz 1869 si je Brencelj privo{~il Pajka – to je bil najbr‘ »predstojnik
okrajne gosposke lj. okolice« oziroma »policijski pravdnik« Johann (Jo‘ef) Pajk (Pajek, Pajik),
ki je leta 1863 to‘il Levstika in Vilharja zaradi ‘aljenja ~asti. To‘ba, povezana z Levstikovim
~lankom »Kaj se nekaterim zdi ravnopravnost?«, je ustavila njun politi~ni ~asnik Naprej.
Levstik je bil obsojen na 3 mesece zapora (kasneje je bil opro{~en), Vilhar pa na {est tednov,
ki jih je moral presedeti.
Pajkovo portretno glavo je seveda karikaturist dodal telesu pajka. Pajek velja za strupeno,
pogoltno in nagnusno bitje, ki svoje ‘rtve napada iz skrbno pripravljenih zased – torej za
simbol okrutnosti in zlobe, mre‘e, ki jih plete, pa za znak skrite, pre‘e~e nevarnosti. O Pajku
18 D. GLOBO^NIK:  ALE[OV^EV BRENCELJ – PRVI SLOVENSKI SATIRI^NI LIST
je Ale{ovec med drugim zapisal: »Pajk je ropna ‘ival. Redí se, kakor je videti, prav dobro od
krví, ktero izpije tistim, kteri se zapletejo v njegove mre‘e. Napada pa vse, kar mu je v{e~;
kedar je zeló la~en, ne ~aka v mre‘i, ampak se pelja sam na lov.
Kedar se zasli{i kak {under, sko~i po koncu in se podá v dru‘ini svitlih rabeljnov na mesto
in zaprede gre{nike v svojo mre‘o. Prepre‘eno ima posebej ljubljansko okolico tako gosto, da
~e le koli~kaj posko~i{, ‘e v mre‘i visi{. Obrajta posebno kme~ko krí, kajti po mestih ‘e
komarji vse poberó, tam pajka skoro ni videti; tudi so muhe v mestih bolj pazljive, zvite in
boje~e, le kak brencelj mu {e v~asih na uho zabren~í in mu da dokaj opraviti.
Prebiva v temnem kotu, v ozki ulici, da mu je te‘ko uiti. Mre‘o ima v kotu poglavarstva
ljubljanske okolice. Kdor se zamota v njegovo mre‘o, ga dene v posebne hrame pitat; prej je
imel tudi navado, da je vjetnika dal s palicami malo bo‘ke~kat; {e le, ko ga je nekoliko
ogladil, so se mu odprla vrata pitalnice.«42
Karikaturisti so v 19. stoletju pogosto prevzemali ikonografske in kompozicijske obrazce,
zna~ilne za slikarstvo ali kiparstvo. Pri snovanju karikatur so si pomagali z znanimi motivi
ali likovnimi deli, ki so jim nadeli aktualno preobleko, tako da so zamenjali mitolo{ke ali
zgodovinske junake s sodobnimi politi~nimi osebnostmi. Neznani avtor v 9. {t. Brenclja iz
leta 1869 objavljene drobne karikature oziroma ilustracije, ki jo je Brencelj opremil z zgo-
vornim napisom »Kako si mislijo Nem{kutarji slovenske tabore«, se je zgledoval po sliki
angle{ko-ameri{kega slikarja Benjamina Westa (1738–1820) »Smrt generala Wolfa« (West
je naslikal ve~ ina~ic, najbolj znana iz leta 1770 je v National Gallery of Canada v Ottawi).
Na Westovo sliko spominja osrednji del ilustracije s padlim junakom in dvema soborcema
(West je pri snovanju svoje slike tu posegel po motivu Pieta), druge vojake je ilustrator prila-
godil novi vsebini. Ilustracija najbr‘ ne sodi med karikature, ki so jih dunajski risarji izdelali
posebej za Brenclja. Ale{ovec je namre~ za nekaj drobnih ilustracij in karikatur v prvih {te-
vilkah najbr‘ kupil ‘e prej izdelane kli{eje.
Brencelj je pikal skorajda dve desetletji. V tem ~asu se je v Avstriji zamenjalo devet vlad. V
malodane vseh letnikih poleg Brenclja-Ale{ovca redno nastopa le ena oseba. To je renegat
Dragotin De‘man oziroma Karel Deschmann (1821–1889), ki se je pojavil tudi na naslovnici
prvega letnika. De‘man je stalna zveza Brencljevih karikaturistov, sre~amo ga tudi v Juriju s
pu{o (1869/1870) in Pavlihi. Okrog leta 1800 je prva »univerzalna« figura v evropski karikaturi
postal Napoleon I. Buonaparte, v Sloveniji pa je konec {estdesetih let ta »~ast« pripadla De‘manu.
Karel De‘man je bil ena najpomembnej{ih osebnosti tedanjega politi~nega in kulturnega
‘ivljenja na Kranjskem. V mladih letih je veljal za navdu{enega Slovenca. Pod vplivom stri-
ca, ki je bil – kot je bilo v metel~ici zapisano na njegovem nagrobniku – »perjatel homeopatii
in sloven{~ini«,43 in slovenske romantike se je navdu{il za sloven{~ino. Leta 1839 je bil med
slovenskimi dijaki, ki so nosili Korytkovo krsto. Pisal je slovenske pesmi, ki jih je objavljal v
Novicah, Sloveniji in Bleiweisovem koledar~ku. Nekaj ~asa je urejal Novice in Slovenijo,
pomagal Bleiweisu pri sestavljanju beril in ocenjeval nove pojave v slovenski knji‘evnosti.
Vse De‘manovo politi~no delovanje je imelo v tem ~asu slovenski zna~aj. Leta 1848 je bil
med podpisniki adrese dunajskih Slovencev kranjskim stanovom, sestavil je poziv dunajske
Slovenije in pozival pokrajinsko razcepljene Slovence k skupnemu delu za slovenstvo in
slovanstvo (Slava Slavjanom!, 1849). V Ljubljani je bil izvoljen za tajnika Slovenskega dru{tva.
Imel je velik vpliv na slovensko mladino, ki ga je imela za svojega voditelja. Intenzivno je
deloval v muzejskem in zgodovinskem dru{tvu. Leta 1852 je postal kustos de‘elnega mu-
zeja, ki ga je vodil do smrti.
42 Jakob Ale{ovec, »Pajk«, Brencelj, 1869/14.
43 Po: Fran Levec, »Karl Deschmann«, Ljubljanski zvon, 1889, str. 254.
19ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
Sredi petdesetih let se je De‘manovo prepri~anje po~asi za~elo spreminjati. Leta 1861 je
kot slovenski dr‘avnozborski poslanec od{el na Dunaj, pod Tomanovim vodstvom skupaj z
ostalimi slovenskimi poslanci oddal Schmerlingu peticijo za enakopravnost sloven{~ine, a se
je kmalu lo~il od Tomana, ki se je pridru‘il ~e{kim federalistom. V govoru v dunajskem
dr‘avnem zboru se je javno odpovedal solidarnosti s ~e{kimi federalisti in prestopil v nem{ki
tabor. Nekdanji panslavisti~ni slovenski pisatelj in slovenski pesnik De‘man je postal glas-
nik nem{ke kulture in voditelj ljubljanskih liberalnih Nemcev – »zdaj v narodnih slovanskih
re~eh hudoben nihilist, protivnik sloven{~ine, jezika svoje matere, na ‘ivljenje in smrt«, kot je
zapisal Josip Jur~i~.44
Razlog za prestop bi najbr‘ lahko poiskali v De‘manovih liberalnih nazorih, ki so naspro-
tovali nazadnja{tvu slovenskih prvakov in drugih slovanskih vodij, in njegovem ena~enju
visoke kulture z nem{ko kulturo. Na Kranjskem je organiziral Nemcem ves politi~en in kul-
turen aparat, v de‘elnem zboru je bil glavni nem{ki govornik, bil je med prvimi ~lani nem{ko-
liberalne ustavoverne stranke in ve~ let njen predsednik, sodeloval je pri ustanovitvi nem{kih
~asnikov Laibacher Tagblatt in Laibacher Wochenblatt, za katera je napisal {tevilne ~lanke.
Bil je soustanovitelj in predsednik kranjske sekcije nem{ko–avstrijskega alpskega dru{tva,
odseka nem{kega Schulvereina, ustanovil je dru{tvo Kranjski {olski penez (Krainisches Schul-
pfennig). Turnarsko dru{tvo so ljubljanski Nemci ustanovili na izletu v De‘manov rojstni
kraj. Kot de‘elni poslanec in de‘elni odbornik je bil aktiven v raznih odsekih. Poslanec v
dr‘avnem zboru je bil do leta 1879, tudi tu je deloval v raznih odsekih. Med leti 1861 in 1883
je bil ~lan ljubljanskega mestnega sveta, od 1871 do 1873 ljubljanski ‘upan
Zastopal je naprednej{a liberalna stali{~a kot slovenska stranka, upiral se je na primer vpli-
vu duhov{~ine na javno ‘ivljenje, pa tudi uveljavitvi sloven{~ine v {olah, dr‘avni upravi,
gledali{~u. Nastopal je proti federalizmu, zahtevi po Zedinjeni Sloveniji in slovenski univerzi.
De‘man se je spremenil v najnevarnej{ega slovenskega narodnega nasprotnika. Med vse-
mi renegati (odpadniki), narodnimi izdajalci, nem{kutarji, nem~urji, kranjskimi Nemci, »li-
beraluhi« ipd. so ga zato Slovenci najbolj sovra‘ili in zani~evali. De‘manovo mladostno
narodnozavedno prepri~anje ni bilo pozabljeno. Nanj so ga Slovenci opominjali s pomo~jo
humoristi~ne pripovedne pesmi »Proklete grablje«, ki jo je De‘man objavil v Bleiweisovem
Koledar~ku slovenskem za leto 1855. Pesem velja za De‘manovo »zadnje priznanje sloven-
stva, zadnji bojni klic proti nem{kutarstvu«.45 Snov zanjo je De‘man na{el v Majarjevih
koro{kih pripovedkah. De‘manova prepesnitev anekdote o »prokletih grabljah« govori o
domi{ljavem abiturientu ljubljanske gimnazije An‘etu iz Rovt, ki po opravljeni maturi ni ve~
hotel znati sloven{~ine. Ko pa je ponevedoma stopil na grablje, ki so ga lopnile po ustih, je
pozabil na pridobljeno znanje polomljene nem{~ine in zaklel v slovenskem jeziku: »Preklete
grablje!«
De‘man je skorajda na vseh karikaturah upodobljen z grabljami, ki so postale eden
naju~inkovitej{ih satiri~nih pripomo~kov Brencljevega urednika Jakoba Ale{ovca. »Za o{abne
tvoje ‘nable / So nala{~ proklete grablje,« je zapisal Ale{ovec, ki je spesnil tudi parodijo na
De‘manovo domovinsko hvalnico (Brencelj, 1871, {t. 3 in 4) in za De‘mana uvedel celo
vrsto posmehljivih vzdevkov, na primer »gosp. Regenmo‘«, »O~a Grabljan«, »De‘man il.
Grabljevi~«, »vitez srebernih grabelj« idr., Levstik pa je npr. Kranjsko imenoval »pohlevna
de‘ela ’prokletih grabelj’».46
44 Po: Josip Jur~i~, »Karel De‘man«, Slovenski narod, 1874/81.
45 Avgust Pirjevec, »De‘man Karel«, Slovenski biografski leksikon, Ljubljana 1925–1932, str. 132. Od tu tudi
ve~ina biografskih podatkov o De‘manu.
46 Fran Levstik, »Epilog«, Slovenski narod, 1868/31.
20 D. GLOBO^NIK:  ALE[OV^EV BRENCELJ – PRVI SLOVENSKI SATIRI^NI LIST
Grablje so po letu 1861 postale De‘manov satiri~ni atribut oziroma razpoznavni znak.47
V politi~nih polemikah so veljale za znamenje slovenskega odpadni{tva in nem{kutarstva.
Matja‘ Kmecl pi{e, da so De‘manu v kranjskem de‘elnem zboru med njegovimi govori in
nastopi zoper Slovence z galerije radi pokazali grablje ali pa mu zaklicali: »Preklete grab-
lje!«, slovensko opredeljeni del zbora pa se je pri tem seveda demonstrativno re‘al.48
Na karikaturi »V Blatni Vasi« iz 16. {t. v letu 1869 biri~a silita Brenclja-Ale{ovca in
njegovega sin~ka, »Mladega Brenclja«, da bi se odkrila pred nem{kutarskimi grabljami, na
katere je obe{en nem{kutarski cilinder. Biri~a: »Gôlt, ferdaman guncvet! Tukaj bo{ vzel slamnik
iz glave! Vidi{, kako se vklanja tam Käsmacher in prof. Heureich! To znamenje je edino, ktero
zdaj v Ljubljani gospoduje. Mar{ na @abjek!« Brencelj-Ale{ovec: »Ne bo{, Jaka!«
Z »Mladim Brencljem« je mi{ljena posebna {tevilka Brenclja, ki je iz{la 17. maja 1869
ob taboru na Vi‘marjih: Mladi Brencelj v la‘njivi obleki – »V{el je o~etu na binko{tni pone-
deljek na Vi‘marski tabor.« Cena Mladega Brenclja je bila 5 krajcarjev. Ale{ovec z njegovim
izdajanjem ni mogel nadaljevati, ker bi moral vlo‘iti 1000 goldinarjev »var{~ine ali zastave
za posebne potrebe c. k. pravdnika«.49
Na karikaturi »Sedem [vabov pred ’Slovenijo’» iz 18. {t. v letu 1869 sedem nem{kutarskih
{kricev na ~elu z De`manom s pomo~jo »prokletih grabelj« sku{a vdreti v trdnjavo »Slove-
nija«. Njihove napore spremlja bobnanje na pisker »Tagblatt«. Na trdnjavi je napis »Ne udaj-
mo se!«. De`man: »’Ne udajmo se!’ ^akaj, podrtija, sedmim korenjakom ko mi, ki te napa-
damo s principami, se bo{ `e udala. Le krepko bobnaj, bobnar, mi bomo pa ’{turmali’. Al-
lons, prijatli!«
V razli~nih variantah raz{irjena zgodba o sedmih »juna{kih« [vabih (pesem nürenber{kega
mojstra pevca Hansa Sachsa iz 1545, komedija Ludwiga Auerbacha iz 1827, brata Grimm
idr.) se pojavlja tudi v nem{ki grafiki (npr. bakrorez, ki ga je okrog 1650 izdal nürenber{ki
zalo‘nik Paulus Fürst). Laibacher Tagblatt (1868–1880) je bil glasilo kranjskih liberalnih
Nemcev in nem{kutarjev. Med njegovimi sodelavci so bili med drugim Karel De‘man, dr.
Friedrich Keesbacher, dr. Robert Schrey plemeniti Redlwerth in dr. Adolf Schaffer. »’Tag-
blatt’, list za nem~urske potrebe in la‘i, smrdljiva gnojnica, s katero se poliva slovenski
národ in v kteri so se jeli vmivati in valjati ljubljanski liberaluhi. Podoben je pesu, kteri je le
na Slovence dresiran,« je Ale{ovec zapisal v »Kratkem slovarju, sestavljenem iz besed, ktere
se ve~krat bero in ~ujejo«.50
Karikatura »O pape‘evi sve~anosti (Pred De‘manovo hi{o)« iz 12. {t. iz leta 1871 je
opozarjala na »no~no stra‘o«, ki jo je mesto Ljubljana od 23. maja 1869 postavilo pred
De‘manovo hi{o v Blatni vasi (poznej{i Kolodvorski ulici), v tedanjem ljubljanskem pred-
mestju, ki so mu rekli tudi Kravja dolina. Levstik pi{e, da je Ljubljana imela 70–80 gld.
stro{kov z »no~no stra‘o«, ki je renegatovo domovanje {~itila pred slovenskimi izzivanji in
napadi.51
Na karikaturi »Prazno delo« iz v 23. {t. leta 1871 je »maza~« De‘man grablje za trenutek
odlo‘il, da bi lahko o~rnil slovenske kandidate na volitvah. »Pred volitvami vselej po~rnim
te-le mo‘e, pa jih ljudstvo vendarle voli. Le po mestih se jih {e tu in tam vstra{ijo, da prodam
47 Ve~ o De‘manovih karikaturah: Damir Globo~nik, »Vitez prokletih grabelj«, 12 jeznih mo‘, Radovljica 1997,
str. 31–56.
48 Matja‘ Kmecl, »Zelo kratek pogled na humor v slovenski knji‘evnosti«, Satira Multi: satira, humor – multi-
medialno, Celje 1995, str. 61.
49 Po: Jakob Ale{ovec, »Razglas«, Brencelj, 1871/5.
50 Jakob Ale{ovec, »Kratek slovar, sestavljen iz besed, ktere se ve~krat bero in ~ujejo«, Brencelj v koledarjevi
obleki, Ljubljana 1870, str. 68–69.
51 Po: »Iz Ljubljane, 10 julija«, Slovenski narod, 1869/81.
21ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
nekaj svoje robe. Na kmetih pa ta barva nikogar ve~ ne stra{i. Ali je morda ~rnilo slabo?,« se
spra{uje De‘man, ki slovenske poslance barva s ~rno barvo (~rniti: slabo govoriti o nekom,
to‘iti koga).
Na karikaturi »De‘man ima red« v 5. in 6. {t. iz leta 1873 De‘man ponosno, prav po
napoleonsko, pozira z grabljami, velikim metulj~kom in podeljenim »redom« (visokim odliko-
vanjem kot znamenjem za zasluge). De‘man se hvali: »Jaz ga ‘e imam, prijatelji, le glejte,
da ga tudi Vi dobote.« Okrog njega jokajo Nemci in nem{kutarji, ki odlikovanja niso prejeli.
Pisker (najbr‘ profesor na ljubljanski realki Rajmund Pirker): »Jaz ga {e no~em ne.« Dolfi
(dr. Adolf Schaffer): »O joj! De‘man ga je dobil, jaz pa ne. Kaj bodo mama rekli!« Frice (dr.
Fritz Keesbacher): »Vsak ~lovek dobi kaj, samo midva ni~, pudelj. Jokajva se, pudelj~ek!«
Pudelj: »Au-vav – vav-vav!«.
»Guillotine politikar« Anton Laschan vitez Moorland (1811–1897) je predstavljen na
karikaturi »Mo‘ z giljotino«, objavljeni v 11. {t. iz leta 1869. Laschan stoji ob velikanski
giljotini, ki jo je pripravil za slovensko opozicijo. Vladni svetnik Laschan naj bi namre~ po
dogodkih na Jan~ah izrekel besede: »Jaz bi hotel imeti giljotino«. »La{anov Oné, kteri Vam
22 D. GLOBO^NIK:  ALE[OV^EV BRENCELJ – PRVI SLOVENSKI SATIRI^NI LIST
{e menda ni znan. On je prvi, ki misli vseliti v Slovenijo francosko kulturo, kajti giljotino
(sekiro, s ktero se ljudjé kaj hitro v ve~nost spravljajo), je ‘e bóje naro~il. Ta ti~ je velikansk
krokar, kteri je nedavno v kon{t. zboru tako glasno krokal, da so ga vsi ~uli in zapazili.
Priporo~a se posebno Ljubljan~anom, kajti ta ti~ ima ‘lahtno perje in zaslu‘i, da bi se njegov
ti~nik prav visoko obesil.«52 Na karikaturi Laschanov obraz povsem zakrivata velik metulj~ek
in cilinder, na katerem je napis »La‘an c. k. o.«. Pred giljotino se pogovarjata Slovenca Jaka
in Jo‘e. »Jaka. Glej, glej, Jo‘e, tole ma{ino! Kaj misli{, ~emu je? – Jo‘e. Poglej ~loveka pri
njej! Na njemu je jasno, ~emu je ma{ina. – Jaka. Pa kaj pomenijo ~rke ’c. k. O.’? – Jo‘e. Hm!
^akaj malo! Cena klobuka Ostane… – Jaka. Aha, ~e tudi glave ni pod njim. Razumim! Kaj
pa pomeni napis: ’Za opozicijo’? – Jo‘e. Tega Ti ne vem povedati. Pra{aj mo‘a, komur so
Slovenci postavili ta spominek.«
Pravnik in vladni svetnik Laschan (Lashan, La{an) je bil v mladosti prijatelj in ~astilec
^opa in Pre{erna (Pre{eren mu je ob odhodu iz Ljubljane v Novo mesto leta 1835 posvetil
distih »Prijatlu Laschanu«, Laschan pa je spesnil sonet v spomin prijatelju Pre{ernu – »An
Freund Dr. Preshern«). Po prepri~anju je bil svobodomislec. Leta 1848 je bil v novome{kem
okraju izvoljen v frankfurtski parlament. Kasneje je kot uradnik in politik sledil germaniza-
torskim te‘njam kranjskega nem{tva. Od leta 1874 je bil poslanec veleposestava v kranjskem
de‘elnem zboru. Med leti 1874 in 1882 je bil zadnji nem{ki ‘upan v Ljubljani, leta 1883 je
bil zaradi zaslug pri izsu{evanju Barja povzdignjen v dedni vite{ki stan (vitez Barjanski –
Ritter von Moorland).
Oster nasprotnik slovenskega narodnega gibanja je bil ljubljanski zdravnik in vladni zdrav-
stveni koncipist, Tirolec dr. Friedrich Keesbacher oziroma Käsmacher (1831–1901), v Brenclju
imenovan tudi »Dolgi Frice« ali »Käsmacherjev Frice«, »tirolski ti~ s tuj~evo peto, kteri
posebno rad po ’blatu’  brska. Ker je po svojem pudeljnu `e dobro znan, ga ni treba {e
posebno priporo~ati. Hvali se na njem lastnost, da rad brodi po slovenski ka{i in kljun utika
v take re~i, ki niso njegovega posla. Za~asno ima zdaj liberalu{ko perje.«53 Tudi njega najde-
mo med Brencljevimi karikiranci. Na karikaturi iz 6. {t. v letu 1870 Keesbacher po vite{ko
jaha na pudlju, namesto s sulico je opremljen z inekcijo z napisom »De`manovo maslo« (kar
naj bi bil slovenski izraz za nem{ko kulturo), poleg vsega pa si ta ljubljanski zdravnik tirol-
skega porekla nadvse zgovorno z me~em re`e svoj dele` »Slovenskega kruha«.
Primarij de‘elne bolnice in blaznice Keesbacher se je v Ljubljani posve~al tudi organiza-
ciji in zgodovini glasbenega ‘ivljenja. Nekaj ~asa je bival v Benetkah, kjer se je spoznal z
Richardom Wagnerjem. Sodeloval je zlasti pri nem{ko zaznamovani Filharmoni~ni dru‘bi,
vodil je dru{tvene prireditve in pisal prilo‘nostne pesnitve. Med leti 1869 in 1881 je deloval
v ljubljanskem ob~inskem svetu. V nem{kih ljubljanskih ~asnikih je objavljal politi~ne ~lanke.
C. kr. finan~ni prokurator, dr. Friedrich Ritter von Kaltenegger (roj. 1820) je predstavljen
na karikaturi »Vitez Kaltenegger, de‘elni glavar kranjski, kako stoji popolnoma oboro‘en,
pred ustavo na stra‘i« iz 21. {t. v letu 1872. Ustavoverni branitelj, vitez Kaltenegger, eden
vodilnih nem{kih organizatorjev in agitatorjev na Kranjskem, je na karikaturi oble~en v vite{ki
oklep. Po izobrazbi je bil pravnik. Od leta 1863 je bil v ljubljanskem ob~inskem svetu, od
1867 poslanec v de‘elnem zboru, od 1873 do 1881 kranjski de‘elni glavar. Za ~asa Taaf-
fejeve vlade je bil prestavljen na Dunaj.
Ljubljanskega ob~inskega in de‘elnega {olskega svetnika Rajmunda Pirkerja (1829–1884)
je Brencelj na karikaturi v 7. {t. iz leta 1881 prikazal kot »smrdokavro«. Novice so zapisale:
52 Jakob Ale{ovec, »Volilcem kronovine kranjske!«, Brencelj, 1870/11.
53 Jakob Ale{ovec, prav tam.
23ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
»’Brenceljna’ 7. list ima na zadnji strani podobo smrdokavre, ti~a, ki sam svojo gnezdo
one~edi v Ko~evji. Kri{pin Kri{povi~ [op. personifikacija Brencljevega podlistka] pa v nem{kem
’plaidoyerji’ [op. fr. plaidoyer: obrambni govor] zagovarja Pirkarja juristiti~no, kolikor le
more, zavoljo znanega njegovega izreka v Ko~evji. Tudi druzega je marsikaj prav mikavnega
in zbadljivega v njem.«54 [olnik Pirker, ki je bil po materi slovenskega rodu, zaradi uporabe
slovenskih besed pri pouku nem{~ine pa je pri{el v spor z ravnateljem ljubljanske realke, se
je po letu 1867 vedno bolj pribli‘eval nem{kemu taboru. Veljal je za hudega germanizatorja,
nastopal je proti uporabi sloven{~ine v kranjskem {olstvu. Od leta 1872 je bil {olski nadzor-
nik ljudskih {ol na Kranjskem. Brencelj je za Pirkerja izbral vzdevek »Pisker«.
Pravnik dr. Adolf Schaffer (1840–1905), prvi zapisnikar in odbornik 7. julija 1868 usta-
novljenega Konstitucijskega oziroma Ustavovernega dru{tva (Konstitutioneller Verein), de‘el-
nozborski poslanec in hi{ni posestnik, od leta 1871 ob~inski svetovalec, od 1873 do 1879 kot
zastopnik kranjskega nem{tva in ~lan nem{ke ustavoverne stranke nem{ki dr‘avni, od 1877
de‘elni poslanec, je nekaj ~asa v Brenclju imel svojo rubriko »Schaffarjev Dolfi«, oprem-
ljeno z drobno portretno karikaturo. Schaffer ima v roki {olsko tablico, ki je najbr‘ namig na
Schafferjev predlog iz leta 1871, naj bi prihodnjo nem{ko vlado prosili za odpravo sloven{~ine
iz srednjih {ol. V ljubljanskem ob~inskem svetu je bil Schaffer zlasti dejaven v {olskem
odboru. »Ker je bil mo‘ zelo majhne in drobne postave, je bil kakor nala{~ prikladen za
karikaturo in posmeh,« ugotavlja Anton Ocvirk.55 Ale{ovec je v Brenclju za Schafferja upo-
rabljal vzdevke »Schaffer~ek«, »[afer~ek«, »doktor~ek« in »Dolfi«.
Okrajni sodnik v Kostanjevici Jo‘ef Podboj, »doma iz Ribnice, mo‘ prave slovenske kore-
nine, ki je postal kot uradnik vnet nem{kutar in De‘manov politi~ni prista{»,56 je predstavljen
na karikaturi »Podboj kostanjev{ki« v 3. in 4. {t. iz 1873. @upan se klanja pred Podbojem:
»Kako doleti mene ~ast, gospod Podboj?« Podboj, narisan s pretirano okroglim trebuhom in
vilicami ter no‘em v roki: »Kako? Me li poznate?« @upan pojasni Podboju: »Jaz prav za
prav ne, toda ker moja pi{~eta tako be‘e in i{~ejo zakotja, si mislim, da ste Vi gospod Podboj.
Sicer se pred nikomur ne skrivajo.«
Podbojevo karikaturo so ocenile Novice: »Da je kostanjevi{kega gosp. Podboja podoba
izvrstno naslikana, to je zasluga podobarja; al da ga ‘upan, ki ga nikoli ni videl, kar br‘
spozná, to je pikantna iznajdba ’Brenceljnova’, kakor je pikantno {e marsikaj druzega v tem
listu, kar sicer ni s podobami ilustrirano, a prav po natori posneto.«57
Brencelj je pogosto sme{il Podbojevo nagnjenje do perutnine in dobrega vina.58 V 4. {t. iz
leta 1871 so »Trebenj~ani« odgovarjali na Podbojevo pro{njo, da bi postal predstojnik njiho-
vega okraja: »Z oziroma na to, da so tam, kjer ste Vi, vse pi{ke, kapuni in pure v nevarnosti,
– in da ni mogo~e, da bi se ohranil mir med Vami in perutnino, – dalje da imamo raj{i pi{ke
v trgu kakor Vas, se Vam naznanja, da se Va{a pro{nja ne more usli{ati. Ostanite tam, kjer ste,
a mi obdr‘imo svoje pi{ke in kapune.«59 [ele tedaj, ko bi Podboj za~el uradovati v sloven-
skem jeziku, bi mu Brencelj namesto tedenskih ene, dveh ali celo treh pi{k in v~asih kopuna
dal »odpustek«, da bo smel jesti, kolikor se mu bo zahotelo.60
54 Novice, 1881/52.
55 Po: Anton Ocvirk, opombe k: Janko Kersnik, Zbrano delo, Peta knjiga, Podlistki / ^lanki / Ocene / Dodatek,
Ljubljana 1952, str. 489.
56 Po: Anton Ocvirk, prav tam, str. 449–450.
57 Novice, 1873/15.
58 Po: Anton Ocvirk, opombe k: Janko Kersnik, Zbrano delo, Peta knjiga, Podlistki / ^lanki / Ocene / Dodatek,
Ljubljana 1952, str. 450.
59 Jakob Ale{ovec, »Gospodu Podboju«, Brencelj, 1871/4.
60 Po: Jakob Ale{ovec, »Gospodu Podboju v Kostanjevici«, Brencelj, 1871/7.
24 D. GLOBO^NIK:  ALE[OV^EV BRENCELJ – PRVI SLOVENSKI SATIRI^NI LIST
Tudi liberalec Karl Wurzbach pl. Tannenberg (1809–1886), od leta 1866 kranjski de‘elni
glavar in v letih 1871–1872 de‘elni predsednik, dr‘avni in de‘elni poslanec, je veljal za
nem{kutarja. Pozornost Brenclja si je nakopal s prepovedjo gorenjskega tabora leta 1871.
V 10. {t. iz leta 1871 je bila objavljena karikatura »Omer-Ali-Wurzbach pred naznanilom
le{kega tabora«. Debeli Wurzbach ra~una in pi{e na tablo: »Pri taboru je le dvojno mogo~e:
Ali se to, kar se obravnava, vjema z na{imi principi,– tedaj so tabori nepotrebni; ali pa je
na{im principom nasprotno, toraj so nevarni. Tedaj – rak!« Na karikaturi »De‘elni predsed-
nik Wurzbach sprejema svoje prijatelje« iz naslednje {tevilke Wurzbach s »prokletimi grab-
ljami« v roki nagovarja Nemce in nem~urje: »In tako si bom prizadeval tudi dalje hoditi po
isti poti, ktera me je dozdaj vodila v{tric Vas. Vodilo pri vsakem po~etji, pri vsaki misli mi bo
nam vsem sveta re~, ktera je vezilo na{e zveze, namre~ ’proklete grablje’. Hoch ’proklete
grablje’, hoch!« Prisotni mu slo‘no vzklikajo: »Hoch, hoch, hoch, na{ Wurzbach in njegove
’Proklete grablje’!«
Ale{ovec je Wurzbacha za razliko od De‘manovega »Koreljna I.« imenoval tudi »Korelj
II.«, »ker sta si sicer podobna kakor dvoj~eka, da vaju bo svet razlo~il in vedel pri ~em je, kajti
po ’prokletih grabljah’ bi vaju ne mogel nih~e razlo~iti«.61 Ale{ovec se je posmehoval tudi iz
Wurzbachovega plemstva, v 20. {t. pa je zapisal, da je za Wurzbacha najve~ja nesre~a njegov
slovenski rod. »On sicer ne more zato, kajti on bi se bil gotovo raji na Pruskem kje, kakor na
Kranjskem rodil. Nesre~a pa je to rojstvo za njega zarad tega, ker mo‘ ho~e biti Nemec, kar pa
ni po rodu, toraj postane nem{kutar. Nem{kutar pa je vsak nesre~en, ~e je po rodu Slovenec.«62
Nem{kemu liberalcu in litijskemu okrajnemu glavarju Julijusu Fränzlu vitezu Vestene-
cku, gra{~aku v Mirni na Dolenjskem ter zetu de‘elnega predsednika Conrada, je bila
posve~ena slikanica »Vestenekovega Franceljna ‘ivljenje, dejanje in bodo~nost«, objavljena
v zadnji {t. za leto 1874, ki jo je narisal risar »Pra‘anski«.
Na karikaturi »Fréncelj na konji« v 1. {t. v letu 1882 Vesteneck »zmagovito po raztrga-
nem ~asniku ’Tribüne’ ska~e.«63 Vesteneck: »Tako! ’Tribüno’ sem potolkel, naj mi pride zdaj
le {e kdo, mu bom `er dal!« Poleg njega stoji »Pavliha« (personifikacija Brencljevega podli-
stka): »He, he! Kako je pa bilo pri nas v Ljubljani? K nam pridi, ~e ima{ koraj`o.« Vesteneck
je namre~ to`il odgovornega urednika ~asnika Tribüne, ki je objavil poro~ilo litijskega `upa-
na o tamkaj{nih pono~nih dogodkih (izgredu litijske nem{ke in nem{kutarske dru`be, ki je
pijana na no~i od 6. na 7. februar 1881 razbila okna okrajnemu komisarju Delkotu). Med
udele`enci izgreda je bil tudi Vesteneck. Litijski `upan je o izgredu uradno obvestil de`elno
vlado v Ljubljani in navedel imena pijanih razgraja~ev. O izgredu je najprej razsojalo okraj-
no sodi{~e v Litiji, nato je bila zadeva delegirana okr. sodniji v Ljubljani. Vesteneck se je s
pomo~jo krivih pri~ izvlekel, ~e{ da ni bil zraven, zaradi izgreda pa je bil vendarle prestavljen
na Dunaj. 12. januarja 1882 je o zadevi razpravljajo porotno sodi{~e na Dunaju.64
Na karikaturi v 12. {t. za leto 1879 Vesteneck nastopa skupaj z De‘manom in sodnim
svetnikom Franzom Kromerjem, ki je bil poleg De‘mana najodlo~nej{i nem{ki govornik v
kranjskem de‘elnem zboru. Trojica, »ki se gre v mesta za poslance ponujat«,65 naj bi bila
posneta po prizoru iz Nestroyevega Lumpacij-Vagabunda, ki ga je Ale{ovec leta 1875 preve-
del v sloven{~ino.
61 Jakob Ale{ovec, »@ivio novi de‘elni predsednik«, Brencelj, 1871/11.
62 Jakob Ale{ovec, »Ubogi Wurzbach!«, Brencelj, 1871/20.
63 Novice, 1882/5.
64 Po: Lojze Logar, opombe k: Josip Jur~i~, Zbrano delo, Enajsta knjiga, Politi~ni ~lanki 2. del / Pisma / Doda-
tek, Ljubljana 1984, str. 416.
65 Novice, 1879/27.
25ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
Na karikaturi »Avstrijska nebesa za Nemce« iz 14. {t. Brenclja iz leta 1869 vratar sv. Peter
pozdravlja Nemce. Med njimi lahko prepoznamo personifikacijo uradnega de‘elnega lista
Laibacher Zeitung, narisano kot starko, personifikaciji Neue freie Presse in »Nem{ke kultu-
re«, eden izmed Nemcev trobi la‘i. Sv. Peter prigovarja Nemcem: »Le notri gospôda, vse je
pripravljeno, da boste spodobno sprejeti.« V naslednji {tevilki je sledila karikatura »Pekel za
Slovence«. Lucifer obljublja ubogim Slovencem: »Pa Vas bom ‘ve~il, prokleti Slovenci! Va{e
meso mora biti jako trdo, ker so si nem~urji nad njem zobé polomili. Jaz si jih ne bom!«
Karikaturi bi pravzaprav bolj sodili v isto {tevilko, saj je njun u~inek stopnjevala primerjava
med upodobljenima situacijama. Primerjava velja za enega temeljnih, pogosto uporabljenih
principov v karikaturi.
Nekatere karikature so se zgledovale po motivih iz anti~ne zgodovine in mitologije. Ka-
rikatura »Aleksander in Diogenes« v 20. {t. Brenclja iz leta 1870 temelji na domnevnem
sre~anju Aleksandra Velikega in gr{kega filozofa Diogena iz Sinope (ok. 412–323 pr. n. {t.),
najpomembnej{ega predstavnika kini{ke {ole (utele{al naj bi ideal avtarkije in skromnosti,
domnevno naj bi prebival v sodu iz lon~enine). »Potocki–Aleksander« (ministrski predsed-
nik grof Alfred Potocki kot Aleksander Veliki) nagovarja »Slovenca-Diogenesa«: »Ti si mi
res v{e~. Sprosi si kako milost.« »Slovenec-Diogenes« sedi v sodu z napisom »Slov. de‘ele«
in odgovarja: »Dobro! Prosim te tedaj, stopil mi iz solnca.« Na soncu lahko preberemo napis
»Slovenija«. Slovenskemu Diogenesu z majhnim de‘ni~kom dela senco Brencelj-Ale{ovec.
V 22. {t. iz leta 1871 objavljeni karikaturi pod naslovom »Grof Beust kako zdaj rakom
26 D. GLOBO^NIK:  ALE[OV^EV BRENCELJ – PRVI SLOVENSKI SATIRI^NI LIST
‘vi‘ga in ‘abam gode« sta nastali kot dobesedni odslikavi dveh fraz (»‘vi‘gati rakom« in
»gosti ‘abam«) in na ta na~in sporo~ali, da je bilo Beustovo prizadevanje zaman.
V 23. {t. Brenclja iz leta 1871 je bila objavljena karikatura »Pri volitvi«. »Kranjec« se
mora – kot nekak{en Heraklej na razpotju – odlo~iti med »Slovenijo« in »Nem~urijo«: »Glej
no, kako me zdaj obrajtajo! V~asih {e ene ni, da bi se zame zmenila, zdaj se mi pa dve na
enkrat ponujate. Obeh ne maram, ena mi je zadosti,« modruje Kranjec. »Nem~urija« ga
posku{a pregovoriti: »Mene vzemi, Janez, jaz imam nem{ko kulturo in De‘manovo maslo.«
»Slovenija«: »Ni~ je ne poslu{aj, Janez, raj vzemi mene, jaz sem doma~e dekle in poznam
tvoje potrebe.« Kranjec ji ponuja roko: »Ti so moja, une ciganke ne maram. Jaz ostanem pri
doma~ih.«
Na Brencljevih karikaturah nekajkrat nastopa tudi personifikacija Avstrije. Za karikaturo
»Brencelj, ki Avstrijo od nekdaj nadleguje« iz 5. {t. v letu 1870 je dunajski risar narisal 8
sli~ic Avstrije, ki se otepa Brenclja, vendar mora na koncu odnehati in pobegniti pred njim.
V komentarju karikature »Bolna Avstrija« iz 5. {t. v 1871 sta omenjena slovenski razpoz-
navni znak oziroma simbol, lipa, in nem{ki simbol, hrast. Personifikacija Avstrije ‘alostno
sedi na prestolu. »Sosednija Slovenka«: »Za bo‘jo voljo, gospá, kaj ti krtova de‘ela tako di{i,
da si ho~ete vedno le napravljati hrastovi ~aj? Nisi mar {e spoznala, da ti po ‘elodovi vodi
prihaja vedno huje?« Bolnica Avstrija: »Me ‘e zopet nadleguje{ s svojim lipovim ~ajem, kteri
se mi zelò studi. Ta-le starka pozná vsako bolezen po lastni sku{nji in zdravi vsacega s hra-
stovim ~ajem. Poglej, kako je ozdravila Francoze!« »Sosednija Slovenka«: »In tebe pri Sado-
vi. Le poslu{aj in ubogaj jo, ti kmalu ne bo ve~ zdravnika.« Starka je »sosednija Nemka«:
»Zdaj mi ‘e vsako otro~e v {kodo zahaja. Verjemite mi, visoka gospá, hrastovi ~aj je za Vas
najbolj{i!«
Karikatura »Pogovor dveh gospodinj« v 2. {t. Brenclja iz leta 1872 prikazuje personifika-
ciji Avstrije in Rusije pred kurnikom z napisom »Reichsrat«. »Kako to, da je v Tvojem kur-
njaku na eni strani kuretina tako debela, na drugi pa tako ’kumerna’?,« vpra{uje Rusija.
Avstrija ji odgovarja: »Ne vem, kako je to! Saj dam na obe strani obilo pi~e. Prva stran se mi
lepo redi, a druga vedno godrnja in se ne redi nikakor. Je `e menda slab{ega plemena.«
Kurnik, ki predstavlja dunajski dr`avni zbor, je namre~ razdeljen v dve polovici. Prva je
namenjena nem{ki perjadi, ki jo Avstrija pita z gro{i, druga polovica pa je dodeljena slovan-
skim koko{im in pi{~ancem, ki ji je Avstrija namenila zgolj obljube. Pojasnilo Rusije je zato
naslednje: »Menda se moti{! Vzrok bo pi~a sama. Daj obojim enako pi~e, bo{ videla, da Ti
kuretina na drugi strani ne bo godrnjala, marve~ se Ti redila, kakor na prvi strani. Dokler
bo{ pitala nem{ko kuretino z ’gro{i’, slovansko pa le z ’obljubami’, ne bo bolje. Potlej sosed-
je lahko pravijo, da ne ume{ vse kuretine dobro rediti.«
Na karikaturi »Pred Avstrijsko hi{o« v 13. {t. Brenclja iz 1871 si Slovenec za~udeno beli
glavo: »^eh in Poljak neseta ‘e vsak svojo besago polno ~ez ramo, le moja je {e prazna. Kdaj
bom pa jaz kaj dobil? Bom mar vselej na ta vrata zastonj trkal? Ali bom tudi jaz zdaj {el s
prazno besago od tod?« Odgovarja mu »hi{nik« – avstrijski ministrski predsednik med fe-
bruarjem in oktobrom 1871 grof Karl Sigismund Hohenwart: »Hm, je ‘e tako, jaz ne morem
za to«. »Hlapca« (ministra dr. Carl Rechbauer in Julius Glaser) pristavljata: »Gospod, le
nama izro~ite nadle‘nega bera~a, mu bova ‘e pokazala, po ~em je tukaj ’‘maht’».
Na karikaturi »Pri obedu« iz 5. {t. za leto 1872 predstavniki habsbur{kih narodov sedijo
pri skupni mizi. Personifikacijo Avstrije zanima, kaj po~enjajo Slovani: »Kako to, da unile ne
jedó? Jim je mar jed preslaba?«. Minister Galser ji pojasni: »Saj imajo vsega dosti! Poglejte,
toliko jedí je na mizi, da se skoro {ibi. – Zakaj ne jeste, Vi godrnja~i? Poglejte, kako jedó
Nemci!« Slovan pristavlja: »Nimamo ‘lice, gospod, ne moremo jesti.« Minister za pravosodje
Julius Glaser odgovarja: »Bi pa potrkali z ‘lico ob mizo, da bi Vam jo prinesel.« Slovani: »^e
27ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
pa ‘lice nimamo.« Na drugem koncu mize Mad‘ar nagovarja Nemca: »Poglej, [vab, tisti
ljudí ne gredo k mizi; óbrihtej si jih za póstre‘bo, kóker sem si jaz óbrihtal Hérvata, teremte-
te. Móra párirati. Ku{ Hérvat.«
Prvi slovenski satiri~ni list se je med Slovenci dobro prijel. Na{el je bralce in naro~nike,
zato se je Jakob Ale{ovec odlo~il izdati posebno knji‘ico – zbornik satiri~nih pesmi, sme{nic
in zgodb z naslovom »Brencelj v koledarjevi obleki«. Iz{el naj bi januarja 1870, toda »za-
voljo hudega mraza ta mesec {e ni upal izfr~ati, ker bi utegnil zmrzniti. Vendar mu je kroja~
obljubil, da mu bo naredil obleko br‘ ko br‘ in ’Brencelj’ bo v stanu, ponosno izfr~ati v
koledarjevi obleki v prvi polovici februarja meseca, ~eravno so mu rekli nem~urski sovra‘niki,
da ne bodo {e kmalu vstavili hudega mraza in izstopli snega.«66 Konec leta 1870 naj bi sledila
nova {tevilka Brenclja v koledarjevi obleki za leto 1871.67
Brencelj v koledarjevi obleki, ki ga je »spisal Jakob Alé{ovc«, »natisnil J. Blaznik«, in
»zalo‘il pisatelj«, obsega 80 strani. Njegova cena je bila 30 krajcarjev (za naro~nike 25 krajcarjev).
Predgovoru in pregledu dogodkov v letu 1869 (»1870. leto«) sledijo prispevki: »Zvezde«, »Vre-
me«, »Kme~ki pregovori (Bauernregeln) / Spisal Korel De‘man«, pesmi »De‘man in letni
~asi«, »Kratek na~rt kon{titucijonalno-liberalu{ke ustave«, »Blatnova{ko ministerstvo«, »Pa-
vliha na Dunaji«, »Lipica«, »Kaj se je gospodu ferboltarji na Dunaj zgodilo«, »Jur~ekove sanje«,
»Re{pehtarjova kuharca«, »Doma~i pripomo~ki«, »Kratek slovar, sestavljen iz besed, ktere se
ve~krat bero in ~ujejo«, »’Brenceljnovi’ zverinjak«, »Zastavice«, »Sme{nice«, »Prerokovanje
za prihodnje leto« in »Brenceljnova« pesem. Ale{ovec je objavil tudi izbor 22 ilustracij in
karikatur iz Brenclja. »Kar bogatin {e za gro{ ne dobí, / Se men’ po o~etu v mo‘ganih rodi« je
na naslovnem listu Brenclja v koledarjevi obleki zapisal Brencelj-Ale{ovec.
Kljub o~itni priljubljenosti Brenclja se je Ale{ovec moral spopadati tudi s te‘avami. Med
drugim mu mnogi naro~niki niso redno pla~evali naro~nine. Naslednje vrstice so samo eno
izmed rednih Ale{ov~evih opozoril, da Brencelj »ne ‘ivi toliko od zaostale, kolikor od pla~ane
naro~nine«.68
»’Brencelj’ je pri~akoval, da mu bo zaostalo naro~nino, ktero je ‘e tolikokrat tirjal, vsaj
sveti Miklav‘ prinesel. Ker je pa nastavljene ~evlje zjutraj na{el prazne in ker pri Slovencih
ni ’Christkindelna’, na kterega bi se mogel {e zana{ati, je primoran, tu javno izre~i zadnjo
besedo, namre~, da bo take kasne pla~evalce, razen tistih, ktere osebno pozna, ali kteri so mu
na dopise kaj odgovorili, ‘e prihodnji~ v listu imenoval in ~e to ne bo pomagalo, izro~il
sodniji, da mu ona pomaga do denarja, kterega je tako krvavo zaslu‘il. To se bo zgodilo {e
pred novim letom, ker ima ’Brencelj’ sam pravdo kmalu po novem letu, vsled katere vtegne
priti na @abjek. ^e ne gre z lepo, bo {lo pa z grdo, dasiravno ’Brencelj’ svoje bralce stra{no
nerad pred sodnika tira, ker vé, da tam ni ni~ prida za tistega, kteri je to‘en.«69
Novice so zvesto spremljale izhajanje Brenclja in ga ve~krat priporo~ale bralcem. Leta
1873 je bila v Novicah objavljena dalj{a ocena Brenclja, ki jo je napisal »znan slovenski
pisatelj«. »Mi Slovenci smo dozdaj humoristiko zanemarjali, ker nismo njene potrebe dosti
cenili. Edini humoristi~ni ~asnik, ki ga imamo, ’Brencelj’, se od straní ob~instva tako zane-
marja, da mu `uga `e pogin! Dobri humoristi so redko sejani: humorist mora za to rojen biti,
kakor pesnik. In vrednik ’Brenceljnov’ je rojen humorist, tega mu nih~e ne more odrekati.
Ale{ov~ev {egavost, njegovi dovtipi niso posiljeni, kakor navadno dovtipi po nem{kih
humoristi~nih ~asnikih, in ki jim Nemci pravijo ’lach-oder-ich-friss-dich-witze’; Ale{ov~eva
66 Jakob Ale{ovec, »Naznanilo«, Brencelj, 1870/2.
67 Po: Jakob Ale{ovec, »Bralcem!«, Brencelj, 1870/15.
68 Jakob Ale{ovec, »’Brencelj’ svojim«, Brencelj, 1873/9 in 10.
69 Jakob Ale{ovec, »Zadnja beseda«, Brencelj, 1871/23.
28 D. GLOBO^NIK:  ALE[OV^EV BRENCELJ – PRVI SLOVENSKI SATIRI^NI LIST
{egavost je prirojena in narodna, to je tista jovialna {egavost, ki se je med na{im narodom
ve~ najde ko drugodi; razun Dunaja morda v celi Avstriji primerno nikjer toliko.
Pa ’Brencelj’ ima tudi svoje napake, in mislimo, da nam ne bo zameril, ~e ga nanje opo-
zorimo. Prva je ta, da se ozira preve~ na prosto ljudstvo; mogo~e, da ima tam najve~jo
podporo; pa nekaj prostora bi lahko odmeril tudi izobra`enemu ob~instvu, katero ni zado-
voljno z doma~im platnom, ampak zahteva bolj fino robo. V drugo pa naj se varuje strasti.
[egavost je vzvi{ena nad strastjo, nasprotno ima namen strasti ti{iti in tola`iti, ona ima vzvi{en
stolec nad ~love{ko dru`bo, od koder jo po svoje sodi. Humorist se ne sme me{ati z me~em v
roci med bojnike; ampak on stojí nad njimi, in strese za lase zdaj tega, zdaj onega, a nikdar
prehudó, kajti to bi bila strast, in {egavost strasti ne sme poznati. Ravno ta vzvi{enost nad
strastjo zahteva od humoristi~nega lista tudi, da mora stati tako reko~ nad strankami, ne da
bi ne smel biti enej stranki posebno vdan, pa ta simpatija do svoje stranke ga ne sme zapeljati
k strastni pisavi, in tudi mu ne zabraniti polasati sem ter tja tudi mo`e svoje stranké. V podobi
{ale se vsakemu lahko resnica pové, ki bi je v resni podobi ne mogel prenesti. Toraj popolno-
ma strankarsk humoristi~en list ne sme biti; saj tudi pravi humorist v dru`bi ne bo pikal
vedno le enega, ampak svojim prijateljem in samemu sebi ne bo zaprinesel.
^e se je ’Brencelj’ teh dveh napak v~asih krivega storil, zato pa ne smemo prezreti pred-
nosti, ki jih ima pred mnogimi ~asniki enake vrste. ’Re{pehtarjova kuharca’ je tako dobro po
naravi risana, da noben humoristi~en list bolj zvesto posnete ljudske tipe nima. ’Kri{pin
Kri{povi~’ sicer ni iz naroda vzeta figura, vendar se je s svojim mogo~nim sarkazmom, s
svojo mirno ironijo in s svojo naivno {egavostjo `e davno vsem bralcem ’Brenceljna’ priku-
pil. Tudi politi~ne situacije ’Brencelj’ izvrstno razume in v lepih podobah in z dobrim hu-
morjem razka`e. Z eno besedo, ’Brencelj’ je v resnici humoristi~en list, in nikakor ne zaslu`i,
da ga Slovenci zanemarjajo. Tega vendar ne smemo dopustiti, da bi na{a humoristi~na lite-
ratura popolnoma zaspala!
Ne hodimo nazaj, ampak naprej!«70
Novice so se obrnile tudi na Ale{ovca z vpra{anjem, zakaj se Brencelj zadnje ~ase izhaja
neredno. Ale{ovec je povedal, da je krivca iskati pri naro~nikih. »Teh mu sicer ne manjka, al
naro~nina mu le po~asi kaplja. Veliko jih je, ki pravijo: ’^e bo le izhajal ’Brencelj’, ga bom
`e pla~al, naj se mi le po{ilja.’ Al to tukaj ne veljá, marve~ ravno narobe bi moralo biti: ’^e
bomo pla~ali, bo ’Brencelj’ `e izhajal.’ – Dandana{nji stanejo listi veliko denarja in ho~ejo
najprej pla~ani biti. Misliti pa je, da gosp. Alé{ovec, ki le ob svojem peresu `ivi, ne zaslu`i
toliko, da bi mogel zakladati za list. Kakor mi je pravil, so mu naro~niki dozdaj za prejete `e
liste dol`ni blizo 3000 gold.!! Ko bi mu vsaj polovica tega zneska, ki mu po vsi pravici gre,
br` do{la, bi nemudoma izdal vse zaostale {tevilke in potem bi, ako bi naro~niki, kar je pri
~asnikih brez izjeme navada, naprej po{iljali naro~nino, lahko redno izhajal, kakor je izhajal
prej{nja leta. ^e pa on za stro{ke za papir, tisk, podobe itd. ne dobi denarja, kje ga bo jemal,
da bi naro~nikom vstrezal, ki ho~ejo list vse leto in {e dalje na upanje prejemati! Preteklo
leto je prejel ~ez 200 gold. manj, nego je on izdal za stro{ke lista. Tedaj vse delo zastonj, pa
{e denarna zguba! Mislimo, da je to pojasnilo dovolj! Podpirajmo tedaj ta edini, zares
humoristi~ni slovenski list, kajti ~e nam zaspi, smo krivi edino mi, ne pa g. Alé{ovec, ki ga bo
gotovo z veseljem vredoval in izdajal, dokler bo mogo~e, tega smo prepri~ani.«71
Leta 1875 so naro~niki Ale{ovcu dolgovali ‘e precej{en znesek. Ale{ovec je v Novicah
objavil »odprto pismo«, namenjeno naro~nikom Brenclja. V njem je obzirno pojasnil, da so
med razlogi nerednega izhajanja Brenclja tudi pogoste konfiskacije.72
70 »Brencelj«, Novice, 1873/13.
71 Po: »Dostavek vredni{tva«, Novice, 1873/13.
72 Po: »Odprto pismo ’Brenceljnovim’ naro~nikom!«, Novice, 1875/51.
29ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
Na novem naslovnem zaglavju Brenclja v la‘njivi obleki za leto 1871 Brencelj-Ale{ovec
– podobno kot Pavliha pri Levstikovem satiri~nem listu – skozi zgornji del za~etnice lista
opazuje nem~urje. Nem~urji, opremljeni z nem{kutarskimi cilindri in grabljami, kar jih ne-
sejo noge be‘ijo pred brenclji. Tudi na za~etku leta 1872 se je Brencelj pojavil z novo naslov-
nico. Brencelj-Ale{ovec iz ogromnega peresa piha majhne brenclje, s katerimi je izpisan
naslov lista. Tudi tokrat se nem{kutarji umikajo pred brenclji. Brencelj-Ale{ovec gleda skozi
zgornji del ~rke B, v njenem spodnjem delu gnezdi ~uk De‘man, ki v krempljih dr‘i grablje.
Avtor naslovnice je eden najbolj{ih dunajskih karikaturistov, ki so sodelovali z Brencljem.
30 D. GLOBO^NIK:  ALE[OV^EV BRENCELJ – PRVI SLOVENSKI SATIRI^NI LIST
Podobno osebo s sovinim telesom in ~love{ko glavo sre~amo tudi na naslovnici humoristi~nega
lista Ulk, ki je za~el izhajati v Berlinu kot priloga Berliner Tagblatta ravno leta 1872.
Kvaliteta Brencljevih karikatur je po VI. letniku za~ela nazadovati, saj je Ale{ovec pre-
nehal z naro~anjem karikatur na Dunaju in si raje poiskal doma~ega sodelavca. Skromnej{a
postane tudi naslovnica. Zaradi nezvestih naro~nikov je bilo v en list vedno bolj pogosto
zdru‘enih po ve~ {tevilk. Ale{ovec jih je imenoval »dvoj~ki« ali »troj~ki«.
Karikaturo »Zakaj je tema pri nas« v {t. 10/11/12 iz 1874 je narisal »Pra‘anski«. Izbira
psevdonima je podobno kot pri »Kranjskem«, sodelavcu tr‘a{kega satiri~nega lista Juri s
pu{o, govorila o karikaturistovi slovenski oziroma slovanski zavednosti. Karikatura prikazuje
zemljevid Slovenije, ki ga zakriva nem~ur, trdno zasidran v slovenskih mestih. Okrog njega
je »Pra‘anski« narisal zlove{~e nem~urske netopirje z drobnimi cilindri in grabljami. V Slo-
veniji vlada mrak, toda sosednjo Hrva{ko je razsvetlila lu~, ki sije v Zagrebu, kajti tu so leta
1874 ustanovili hrvatsko vseu~ili{~e. Brencelj-Ale{ovec: »Ali ne vidi{ oblaka, k se vedno
vriva med Slovenijo in ono lu~? Dokler je ta oblak nazaj ne umakne in onile netopirji ne
zginejo iz obnebja, tako dolgo Slovencem ta lu~ ne bo zasvetila.«
»’Brencelj’ {e ni zaspal ali zamrznil, kakor nekateri mislijo, te dni se bo zopet prikazal
ve~ {tevilk debel. To priob~iti nas prosi njegov vrednik s pristavkom, da se list zakasnuje, ker
je on preoblo‘en z delom. Ob novem letu bo list zopet v pravi kolovoz spravil. Do tje prosi
potrpljenja.«73 Kljub podobnim spodbudnim naznanilom je Ale{ovec moral na za~etku leta
1875 za~asno prenehati z izdajanjem Brenclja. Leta 1877 je Brencelj za~el ponovno izhajati.
»Posamezne {tevilke se dobivajo, ~e jih kaj ostane, po 15 kr. v administraciji Klju~ani~arske
ulice (pod mestnim trgom) {t. 3. v II. nadstropji.«; »Izhaja po dvakrat na mesec ali 24 krat na
leto v Ljubljani, kedar ga prebere in ne konfiscira policija.«; »Kdor ga bere in ga ni kupil, se
bo, ako se zasa~i, ostro kaznoval.«
»’Brencelj’, priljubljeni, dolgo ‘e pogre{ani in te‘ko pri~akovani burke‘, bo z jutri{njim
dnevom zopet za~el izhajati po dvakrat na mesec v svoji stari ’la‘njivi’ obleki in {aljivimi
podobami. Cena mu ostane stara, namre~ po 3 gold. za celo leto, po 1 gold. 50 kr. za pol leta
in po 80 kr. za ~etrt leta. Le br‘ naj si ga naro~i vsak, ker druga {tevilka pride br‘ za prvo in
se bo po{iljal le tistim, ki ga bodo naprej pla~ali. Priporo~ati ga nam ni treba, ker je ‘e tako
dobro znan po vsem slovenskem svetu«, so zapisale Novice.74
Ale{ovec je v Brenclju tedaj veliko pozornost namenil dogodkom na Balkanu.75 Tudi
tokrat je naro~il novo naslovno vinjeto. Na njej je upodobljen urednik Brencelj-Ale{ovec, ki
v rokah dr‘i zastavo z napisom lista, okrog katere se spreletavajo brenclji. Vabilo za naro~anje
Brenclja je bilo opremljeno s podobo Brenclja-Ale{ovca, ki ima v eni roki cilinder in v drugi
grablje, na katere je pritrjen nabiralnik.
Od leta 1877 dalje je ve~ina karikatur – »velikih podob«, »lepih, ~asu primernih in drasti~-
nih podob«76 – z izjemo naslovnih vinjet in vinjet, ki so spremljale Brencljeve podlistke, delo
Franca (Fran~i{ka) Zorca (1854–1930). Zorec je karikature, ki so bile obi~ajno celostranske
in v~asih celo dvostranske, podpisoval z monogramom »FZ« ali imenom »Franjo«. Ale{ovec
je Zorca spoznal, ko je ta v Ljubljani {tudiral bogoslovje.77 Na karikaturah se pojavi nekaj
novih motivov, kar bi lahko govorilo o avtorskem dele‘u novega karikaturista.
73 Novice, 1874/41.
74 Novice, 1877/30.
75 Ve~ o Brencljevih karikaturah na balkansko tematiko: Damir Globo~nik, »^ujte Slovenci! ^ujte Slovani! Nad
Balkanom se dani!«, Zgodovina za vse, 2000/2, str. 31–50.
76 Jakob Ale{ovec, (brez naslova), Brencelj, 1877/9–10.
77 Za biografske podatke o Francu Zorcu glej: »’Brencelj’ in njegov glavni ilustrator«, Slovenec, 1930/35,
Ilustrirani Slovenec, 1930/8, Koledar dru‘be sv. Mohorja, Celje, 1931, str. 109, in Jo‘e Munda, »Zorec Franc«,
Slovenski biografski leksikon, 15. zvezek, Ljubljana 1991, str. 851–852.
31ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
»Sre~en Slovenec« se na Zor~evi istoimenski karikaturi iz 7. {t. v letu 1883 posku{a iz-
muzniti davkarju, ki je pri{el po »dr‘avni, de‘elni in ob~inski davek s prikladami«. »Skoz
sprednja vrata ne bom {el v hi{o, ker me tam ~aka davkar; grem raj{e skoz zadnja,« razmi{lja
Slovenec. Pri zadnjih vratih za Slovencem oprezuje narodnjak s pu{~ico, namenjeno za zbi-
ranje »narodnega davka za spominke, ~asnike, knjige in narodni dom«. Slovenec: »’Joj, joj,
tukaj me pa ~aka ‘e drug s svojo pu{ico. Kako li bom {el zdaj v hi{o ali ven!’«
Na karikaturi »Le mir!« v 2. {t. Brenclja iz leta 1884 je dav~ni eksekutor obiskal sloven-
skega davkopla~evalca, ki s tak{nim obiskom ni zadovoljen: »Kaj mi vedno trka{ na vrata in
mi ne da{ miru? Ali ne ve{, da tvoj najvi{ji gospodar, minister Taaffe, ho~e imeti med vsemi
narodi mir?« Slovenski davkopla~evalec dav~nemu eksekutorju vra~a pla~ilni nalog in z
roko ka‘e proti soncu, v katerega je karikaturist Zorec narisal obraz ministrskega predsed-
nika Taaffeja.
Zorec in Ale{ovec sta se pri snovanju karikatur ve~krat oprla na pomen raznih praznikov
in ljudskih obi~ajev. V 5. {t. iz leta 1880 je bila objavljena Zor~eva karikatura »Binko{ti
Slovencev« (binko{ti: praznik, petdeseti dan po veliki no~i). Pavliha, ki s prstom ka‘e na
srednjo {olo in »pripravnico«, razlaga Brenclju-Ale{ovcu: »V onile dve hi{i je zdaj pri{el
slovenski jezik.« Mladi Brencelj s torbico, obe{eno preko rame, hiti v {olo, Brencelj-Ale{ovec
razglablja: »Dá, hvala Bogu in na{im poslancem. Da bi le {e v onole temno hi{o pri{el!« V
sonce je Zorec znova postavil Taaffejev portret, son~ni ‘arki prina{ajo »slovenski jezik« v
{ole, gost oblak jim prepre~uje, da bi dosegli stavbo »uradnije«.
Karikatura »Po Miklav‘evem ve~eru« v 13. oziroma 22. {t. Brenclja iz 1884 prikazuje
parklja, nau~nega ministra in nekdanjega kranjskega de‘elnega predsednika Siegmuda Con-
rada pl. Eybesfelda, in Miklav‘a – Taaffeja s knjigo »Obljub Slovencem« v roki, ki je Slo-
vencem pustil zvrhan ko{ praznih fig. Skozi okno se jima bli‘a Brencelj-Ale{ovec s {ibami v
rokah: »No, saj sem vedel, da za na{e otroke tudi letos ne bo ni~ druzega ko fige in palica. Tak
Miklav‘ ali pa ni~!«
Na Zor~evi karikaturi »Sv. Miklav‘, kakor{nega so Slovenci pri~akovali« iz 21. in 22. {t.
v letu 1879 parkelj odna{a nem{kega liberalca dr. Karla von Stremayra, predsednika av-
strijske vlade od februarja do avgusta 1879, med leti 1870 in 1879 tudi nau~nega ministra.
Miklav‘ prina{a Hohenwartha in Taaffeja, ki so se ju drobni Slovenci razveselili. Miklav‘:
»Ker ste tako pridno molili, otroci, sem vam pa prinesel razen Taaffeja {e Hohenwarta za
ministra.« S potekom dogodkov je zadovoljna tudi personifikacija Avstrije.
Z nastopom konservativne vlade grofa Eduarda Taaffeja avgusta 1879 so se slovenski
poslanci, ki so se priklju~ili Hohenwartovemu klubu dr‘avnopravne stranke (Reichspartei),
zna{li med vladno ve~ino. Taaffe si je izbral geslo: »red v dr‘avnem gospodarstvu, mir med
avstrijskimi narodi«. Njegova vlada je temeljila na podpori komajda zadostne protiliberalne
koalicije v dr‘avnem zboru, ki je bila sestavljena iz nem{kih konservativcev in ve~ine slo-
vanskih poslancev. Slovenci, ki marsikdaj niso bili zadovoljni s Taaffejem, so pogosto
razmi{ljali, da bi zapustili tabor vladne ve~ine, a tega si niso upali, saj so se bali, da bi s tem
poru{ili krhko ravnote‘je sil in bi nem{ka liberalna ustavoverna stranka, ki je {e vedno imela
veliko mo~, lahko pri{la na oblast in bi se ponovil prej{nji pritisk.
Program Zedinjene Slovenije je nadomestila politika »drobtin~arstva« (poimenovana po
»drobtinicah«, ki so jih slovenski poslanci pobirali v dunajskem parlamentu). Trajala je do
konca Taaffejevega vladanja leta 1893 in je bila ne glede na takratno splo{no prepri~anje o
njeni zgre{enosti v marsi~em koristna. Slovenskim zahtevam po enakopravnosti je vlada
odgovarjala s to ali ono drobtinico, vendar pa se je teh nabral kar velik kup (uvedba sloven{~ine
v sodnije, srednje {ole, volilna zakonodaja…). Polo‘aj Slovencev se je v nekaj letih mo~no
popravil. De‘elni predsednik med leti 1880 in 1892 je bil Slovenec Andrej Winkler (1825–
32 D. GLOBO^NIK:  ALE[OV^EV BRENCELJ – PRVI SLOVENSKI SATIRI^NI LIST
1916), po prepri~anju zmeren liberalec in prista{ Taaffejeve politike. Ni se vklju~eval v delo-
vanje slovenskega politi~nega tabora, sledil je vladnim smernicam in zaradi nem{ke ve~ine v
kranjskem de‘elnem zboru, ljubljanskem ob~inskem svetu idr. ubiral previdna pota, zato so
mu Slovenci o~itali nacionalno mla~nost, Nemci pa so ga sovra‘ili, saj je s svojim takti~nim
delovanjem marsikaj storil za Slovence. Dosegel je na primer premestitev nekaterih nem{kih
uradnikov. Vlada je priznala Kranjsko za de‘elo s slovensko ve~ino in nehala finan~no po-
dpirati nem{ko stranko. Dnevnik Laibacher Tagblatt je zato nasledil skromnej{i tednik Lai-
bacher Wochenblatt, ki se je tiskal v Gradcu. Mnogi so nem{ko stranko zapu{~ali in se pri-
dru‘ili slovenski, ve~alo se je {tevilo slovenskih uradnikov in krepila narodna samozavest, ki
ji je sledil gospodarski in kulturni napredek. Leta 1883 so Slovenci znova dosegli ve~ino v
kranjskem de‘elnem zboru. Nem{ka stranka je na Kranjskem postopoma opustila politi~en
boj, udele‘evala se je samo {e nekaterih volitev, ohranila pa si je vpliv v gospodarstvu in
{olstvu ter ve~ino v veleposestni{ki kuriji in ko~evskem volilnem okraju. Na [tajerskem in
Koro{kem se nem{ki vpliv ni zmanj{al.78
Na Zor~evi karikaturi »O cesarjevi sve~anosti v Ljubljani« iz 8. {t. iz leta 1879 »Kri{pin
Kri{povi~« spra{uje Brenclja-Ale{ovca: »^esa i{~e{ z lu~jo podnevi?«, slovenski Diogen mu
odgovarja: »Nemcev!« Komentar se je nana{al na slovestnosti, na katerih se je sli{ala pred-
vsem slovenska beseda.
Ljubljana je tedaj praznovala cesarjevo srebrno poroko. »^e je uni teden veljal slavljenju
srebrne poroke Nju veli~anstev, veljá sedanji teden popisom onih slovesnosti tako, da celó
najve~ji dunajski ~asniki ne zmorejo vseh. In tudi Slovenci po vseh okrajinah razodeli so po
svoji najbolj{i mô~i znova pri tej priliki prirojeno jim udanost do svojega vladarja. ^e se je
tujec preteklo sredo zve~er sprehajal po Ljubljani, ko so se velike gromade mestjanov po
razsvitljenih ulicah valile proti stanovanji gosp. de‘elnega predsednika, in je medpotoma
sli{al gromovite in samo gromovite ‘ivio–klice, prepri~an je bil, da je Ljubljana slovenska, in
ko je na turja{kem trgu poslu{al v na{em zadnjem listu na~rtano petje slovenski in samo
slovensko, ni dvomil ve~, da je na zemlji slovenski.«79
Leta 1883 je cesar podelil Winklerju »red ‘elezne krone druge vrste« in ga povzdignil v
baronski stan. Na Zor~evi karikaturi »Po odlikovanji kranjskega de‘elnega predsednika gosp.
Andreja Winklerja« iz 4. {t. v letu 1883 je Pavliha pravkar obesil Winklerjev portret poleg
portretov Bleiweisa in Coste. Pavliha: »Sem pa zopet enega obesil na steno med narodne
plemenita{e. To je res prav, da bom imel kaj pokazati, ~e pride kak tujec k meni. Da bi nam le
{e dolgo ostal!«
Sedemdesetletnico dr. Janeza Bleiweisa je Brencelj po~astil tudi z dvostransko Zor~evo
karikaturo »Slavni dan 19. novembra 1878«, objavljeno v 21. {t. iz leta 1878. Bleiweisa z
lovorjevim vencem kronata personifikaciji »Novic« in »Kmetijske dru‘be«, priklanjajo se
mu personifikacije tedanjih Brencljevih podlistkov »Pavliha«, »Re{pehtarjova kuharca« (v
namerno pokvarjeni sloven{~ini je govorila o raznih ljubljanskih ~en~ah in dogodkih) in
»Kri{pin Kri{povi~« (tudi ta je uporabljal pretiran, popa~en jezik). Pokojna prvaka dr. Lovro
Toman in dr. Etbin Henrik Costa mu »z Olimpa« (prav tako naslov podlistka) po{iljata ~astno
diplomo. Bleiweis je prikazan v napoleonski dr‘i, v eni roki dr‘i Novice. Ob njem stoji
Brencelj – Ale{ovec, ki mu ponuja zadnjo {tevilko svojega lista. V drevesni duplini se skriva
»nem{ki ~uk«, slovenski odpadnik Karel De‘man s »prokletimi grabljami« v krempljih.
78 Po: Ferdo Gestrin & Vasilij Melik, »Doba sloga{tva in drobtin~arstva v vladnem taboru / Taaffejeva vlada in
polo‘aj Slovencev«, Zgodovina Slovencev, Ljubljana 1979, str. 510–511.
79 »Iz Ljubljane«, Novice, 1879/18.
33ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
»’Brencelj’ {t. 21 je pri{el danes na ~ast dr. Bleiweisu v posebno prazni~ni obleki na svitlo«,
so zapisale Novice.80
V 5. {t. iz leta 1881 je Brencelj objavil pesem »Dr. Janezu Bleiweisu o njegovem poslav-
ljenji z davno zaslu‘enim redom«. Ob Bleiweisovi smrti je Franc Zorec narisal karikaturo
»Dr. Janez Bleiweis gre v Olimp« (1881/11). Brencelj je objavil tudi poziv odbora za posta-
vitev Bleiweisovega spomenika.
80 Novice, 1878/47.
34 D. GLOBO^NIK:  ALE[OV^EV BRENCELJ – PRVI SLOVENSKI SATIRI^NI LIST
Ale{ovec je deloval v okvirih Bleiweisovega politi~nega tabora. V Brenclju je najprej
napadal predvsem najhuj{e narodne sovra‘nike: nem{kutarje in nem{ki liberalizem, toda ‘e
kmalu so se mu nehali smiliti tudi mladoslovenski politiki, Zarnik, Vo{njak idr., ki so ubrali
druga~no politi~no pot kot Bleiweisovi prvaki. Na za~etku sedemdesetih let, ko so mladoslo-
venci v Ljubljani ustanovili Narodno tiskarno in iz Maribora vanjo preselili svoj ~asnik Slo-
venski narod (1868–1945), se je polotil tudi njih, zato ga je morala namesto Narodne tiskarne
odslej tiskati tiskarna Blaznikovih dedi~ev. Od leta 1873 je Ale{ovec sodeloval tudi s katoli{kim
listom Slovenec, ki ga je vodil katoli{ki politik, kanonik Karel Klun (1841–1896).
Do odkritega spora med staroslovenci in mladoslovenci je pri{lo na ob~nem zboru Slo-
venske Matice leta 1872. V 20. {t. iz istega leta je Brencelj objavil karikaturo »Volitve slov.
Matice«. Duh dr. Lovra Tomana (1827–1880) in »Matica« (personifikacija Slovenske Matice)
komentirata spopad med mladoslovenci, ki bojevito vihtijo zastavo Slovenskega naroda (ta
je leta 1869 objavljal reklame za Brenclja)81 in staroslovenci, ki branijo svoje pozicije, zbrani
pod zastavo Novic. »Matica« tarna: »Moj Bog, kaj bo to? Jaz sem jih zbrala pod svojim
krilom, da bi zlo‘no pisali za narod. Zdaj so pa obrnili svoje peresa drug proti drugemu. In
kako se dajejo!« Poleg »Matice« stoji »Duh dr. Tomana«, ki jo tola‘i: »Ne bojte se gospa!
Dokler se le ~rnilo preliva, boj ni nevaren. Sicer pa bo zmaga slovenska, naj bo tih ali unih.«
»Brencelj-Ale{ovec«: »Jaz ni~ ne re~em!«
Na karikaturi »Pred narodnim hlevom« v 7/8. {t. iz leta 1873, ko je na dr‘avnozborskih
volitvah pri{lo do lo~enega nastopa mladoslovencev in staroslovencev, dr. Valentin Zarnik
(1837–1888) naro~a psu ~uvaju »Slovenskemu narodu«, naj popazi na hlev »Banko Slove-
nija«: »’Karo’, jaz grem zdaj malo v hlev, da pomolzem krave; ti pa ta ~as tu stoj in ~e bi se
kdo bli‘al in mi hotel braniti ali me motiti pri opravilu, poka‘i mu zobé. Kos kruha ti je gotov.
Le ~uj, ’Karo’!« V ozadju prizora molzno kravo »banko Slovenija« (leta 1871 ustanovljena
slovenska zavarovalna banka Slovenija, ki je sprva dobro uspevala, ker so njeni voditelji
mislili samo na svoje koristi, je propadla 1874) na skrivaj molze mladoslovenec, glavni rav-
natelj banke in pobudnik njene ustanovitve pl. Treuenstein: »Meni ni treba, da bi se prikupo-
val psu. Saj stra‘i mojega pajda{a, toraj tudi do mene ne bo nikogar pustil. Jaz bom kar na
tihem molzel.« Karikatura je mladoslovecem {la v nos. Novice so zapisale: »Zadnji ’Bren-
celj’ je bil konfisciran, pa ne po dr‘avni policiji, ampak, kakor se govorí – po policiji dr.
Zarnikovi – zarad ilustracije na zadnji strani. Po vseh kavarnah in gostilnicah, kjer sta se
pokazala znani Zarnikov ’leibhusar’ in ’pandur’, je ’Brencelj’ zginil: v ~italnici so nevidno
odleteli celó trije listi. @ivelo svobodoljubje Zarnikovcev!«82
Brenceljeve satiri~ne bodice so bile pogosto naperjene zoper mladoslovenski ~asnik Slo-
venski narod. Dr. Josip Vo{njak (1834–1911) na karikaturi »Nov misijonár« v {t. 11/12 pred
vrati Narodne tiskarne naro~a novorojenemu sinu »Tedniku«, naj gre kot njegov starej{i brat
»Narod« »med vse (slovenske) narode, posebno med kmeti{ko ljudstvo – in jih u~i spoznavati
dobrote moje nove vere, svobode in napredka, da se odpovedo su‘nosti, v ktero jih je zakova-
la ~rna duhov{~ina.« Sin~ek »Tednik«: »Jaz se bojim, da bi ne bil povsod tepen in zapodén,
ker ste me tako oblekli, da sem unemule, svojemu starejemu bratu, preve~ podoben. Bodo
prekmalu spoznali, ~egave krvi da sem.« Brat »Narod«: »Ej, prokleto, le po farjih in ’starih’!
^e sem bil prav ‘e ve~krat tepén, saj se klatim po svetu na tuje stro{ke; lahko nagajam in
dra‘im, dokler imajo mati ’Slov. tiskarna’ {e kaj v ‘epu. Le dajmo se, pri moji du{i!«
V {t. 13/14 je bila vodilnima mladoslovenskima politikoma Vo{njaku in Zarniku posve~ena
»Jako zabavljiva povest, v kteri vse po vrsti gre in vsak svoje dobi, ki pa se vendarle sme{no
81 Slovenski narod, 1869/2, 55 in 63.
82 »Konfiskacije«, Novice, 1873/25.
35ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
kon~a« z naslovom »Zarnik, Vo{njak pa {e nekdó!«. Slikanica je opremljena s 15 karikatura-
mi. Zarnik se je po volitvah leta 1873 zna{el brez stol~ka, kar mu je prerokoval ‘e Levstik,
zato je bila v {t. 17/18 objavljena karikatura »Po volitvah«, ki je bila v marsi~em sorodna za
Levstikovega Pavliho usodni Zarnikovi karikaturi. Zarnik znova sedi na tleh med praznima
stoloma: »Prokleta ‘ajfa! Toliko stolov je krog mene, da bi skoro ne mogel sesti na tla. Pa sem
vendar sedel. O, o, jaz Vam bom ‘e dal, jaz, kajti jaz sem – jaz. Le ~akaj, dr. Costa, vsa Kravja
dolina se bo tresla, kadar jaz zopet na noge stopim.« Dr. Vo{njak je bil v isti {tevilki prikazan
na karikaturi, na kateri ga nem{kutarji s pomo~jo De‘manovih grabelj posku{ajo zvle~i v
dr‘avni zbor. Vo{njak: »Na grabljah, vilah ali vrvi, meni je vse eno, da me le gori v dr‘avni
zbor spravite. No, mladi~i, le prizdigujte!«
V {t. 22, 23 in 24 iz leta 1873 je bila objavljena karikatura »Kako smo se Slovenci ’gun-
cali’ (Spominj na zadnje volitve)«, ki prikazuje gugalnico z dr. Janezom Bleiweisom in dr.
Etbinom Henrikom Costo na eni strani in dr. Zarnikom in dr. Vo{njakom na drugi strani. Na
prvi sli~ici so bili Slovenci {e »zedinjeni« – »Deska se ni ganila, naj je v sredi sede~i nem{kutar
si prizadeval {e toliko, da bi jo nagnil na stran in tako vrgel tega ali onega na tla. Takrat smo
bili trdni in se lahko zverali po deski, kolikor nam ljubo.« Vendar pa to Zarniku, »ki se na vso
mo~ rad ’gunca’», in Vo{njaku ni bilo po volji. »Hote~a biti te`ja, nalo`ita si te`o, prvi vzame
pod pazduho kanon (’Slov. Narod’), drugi v naro~je svoj boben. Tako se deska nagne in v
sredi sede~i nem{kutar se radovoljno smeje.« Da ne bi staroslovenci obviseli v zraku, so
obte`ili gugalnico z zaslugami in jeklenim peresom. »Vsak si z vso mo~jo prizadeva, da bi ne
zletel v ’luft’. Nem{kutar pa sedi v sredi mirno in se opira na svoje grablje.« Gugalnica se
naposled prelomi. Na njej ostane samo nem{kutar De`man, ki se posmehuje Slovencem.
»Na! Zdaj smo pa na tleh! Deska preoblo`ena se zlomi in vse, zasluge, boben, kanon in pero
z lastniki vred je na tleh. Nem{kutar pa se je vjel na ’{tango’, ki je desko dr`ala in se smeje.
Njemu se ni ni~ zgodilo, on je pri{el na konja.«
Na karikaturi »’Narod’ je hud« v 14. {t. iz 1874 pes Narod laja na staroslovenca in duhov-
nika. Mladega »Brencelj~ka« skrbi: »Ali jima bo kaj naredil?« Brencelj: »O ne, ni~! Ima ‘e
vse skrhane zobe, ne more popadati.«
Mladoslovenci svojega humoristi~nega lista do za~etka osemdesetih let niso imeli, zato
so Ale{ovca napadali v Slovenskem narodu. Slovenski narod ga je npr. imenoval celo »narodna
‘aba«,83 »ni~eva kreatura, to ~love~e, bolje reko~: ta pavijan«,84 »malo ~love~e, ne, bog
obvaruj, ne ~love~e – ampak ’troglodit’; in ta se uklanja na vse strani, nosi stole in odpira
vrata in, kadar mu kdo na kremple stopi, se poni‘no in smehljaje zahvali.«85
Ale{ovec je zvesto sledil »prva{kim« politi~nim smernicam. Brencelj je napadal doma~e
nasprotnike Bleiweisovega kroga – »Zarnikovce in Vo{njakovce«, glede na to, kako se je obra~al
politi~en veter (sloga med staro– in mladoslovenci je bila sklenjena sredi sedemdesetih let, po
mladoslovenskih neuspehih na volitvah), pa so jim ob~asno tudi prizana{al. Leta 1874 je npr.
zapisal: »...ker so se ’Mlado-’ in ’Staroslovenci’ zedinili, se je zedinil tudi ’Brencelj’ in bo odslej
pikal le nem~ursko, lahonsko in drugo tujo zalego, toraj se tudi tisti, ki so v doma~i vojski
odpadli od njega in {li pod drugo zastavo, zopet z mirno vestjo smejo vrniti k njemu...«86
Kot urednik Brenclja in Sloven~ev sourednik se je Ale{ovec leta 1880 s takratnim
urednikom Slovenskega naroda Josipom Jur~i~em zapletel v spor, ki nam lahko odkrije mar-
sikateri zanimiv podatek iz zgodovine slovenskega ~asnikarstva. Oba ~asnikarja sta bila so{olca
83 Po: Slovenski narod, 1873/106.
84 Slovenski narod, 1874/94
85 Po: Janko Kersnik, »Nedeljsko pismo«, Slovenski narod, 1875/289.
86 Jakob Ale{ovec, (brez naslova), Brencelj, 1874/13, 14 in 15.
36 D. GLOBO^NIK:  ALE[OV^EV BRENCELJ – PRVI SLOVENSKI SATIRI^NI LIST
v V. razredu ljubljanskega alojzijevi{~a. Jur~i~ je bil med sodelavci dija{kega lista Torbica, ki so
ga slovenski dijaki ustanovili kot odgovor na Ale{ov~ev nem{ki rokopisni listi~ Die Schwalbe.
Spor med Slovencem in Slovenskim narodom (od konca sedemdesetih let so pri obeh
~asnikih resno razmi{ljali tudi o zdru‘itvi v en ~asnik) se je poglobil, ko si je drznil la‘njivi,
»surovo robati« Ale{ovec v Brenclju osebno napadati enega vodilnih mladoslovenskih poli-
tikov dr. Josipa Vo{njaka in se vtikati v njegovo zasebno ‘ivljenje. Najhuj{i Ale{ov~ev o~itek
Vo{njaku, objavljen v Brenclju, se je glasil, da se je ta o‘enil zaradi dr‘avnega poslanstva in
pri‘enil lastne otroke.87
^asnikarski poklic v 19. stoletju ni bil cenjen. Ale{ovec, ki je kot urednik satiri~nega lista
med slovenskimi ~asnikarji zasedal najni‘je mesto, se je drznil polotiti uglednega politika in
zdravnika dr. Vo{njaka. Jur~i~eva in mladoslovenska jeza se je zlila v dolg, v dveh delih
objavljen ~lanek z naslovom »Zoper slovensko revolver ‘urnalistiko Brencelj-Ale{ov~evo«.
Jur~i~ poudarja, da je Ale{ovec poslovenil ameri{ko »revolver–‘urnalistiko« (kot primer
navaja nastop zoper politi~no delovanje ameri{kega pisatelja Marka Twaina) in spridenost ter
ju s pridom izrablja v Brenclju in Slovencu. »Brencelj-Ale{evec v ’Brenclji’ in ’Slovenci’
nespodobneje in suroveje napada slovenske ljudi, nego so jih kedaj nem{kutarski listí. V
familijarno ‘ivljenje, v re~i, ki jih vsak ~lovek ima mej {tirimi stenami in za sebe, ne za
javnost, nam niti nem{ki in nem{kutarski listi vendar nijso segali. To se jim je vendar nedo-
stopno zdelo. Da bi ‘elo obrekovanja iskali v dru‘inskem ‘ivljenju posameznega politi~nega
ali osobnega protivnika, zato so bili dozdaj {e nem{kutarji prepo{teni, – to je ostalo sloven-
skega rodu ~loveku, take podlosti je zmo‘en ‘alibog da slovenski novinar Brencelj-Ale{evec.«
Jur~i~ omenja tudi Sloven~ev ~lanek o sloven{~ini »Pomagajmo si sami!« iz avgusta 1880
(op. ~lanek je nem{kim ~asnikom slu‘il kot argument, da slovenski jezik ni uporaben v {oli in
uradih; {kodoval naj bi tudi Vo{njakovim resolucijam, zato je Jur~i~ napisal ~lanek »Bog nas
varuj takih prijateljev«, v katerem je predlagal, naj se njegova urednika Ale{ovec in Filip
Haderlap (1849–?) postavita pod narodno cenzuro. Haderlap je bil avtor Sloven~evega ~lanka
in pravi Sloven~ev urednik. Ale{ovec je v Slovenskem narodu zahteval preklic in grozil s
to‘bo. Vo{njak naj bi za Jur~i~ev ~lanek izvedel {ele po objavi. Jur~i~ev ~lanek naj bi bil
pravi razlog za Ale{ov~eve osebne napade na Vo{njaka).
»Ta list ’Brencelj’ je u`e ve~ let prava surovina, prava sramota na{ega jezika. Ale{evec
misli, da je novinarstvo za to, da ~lovek svoje prave in nami{ljene sovra`nike in protivnike,
ali pa prvega, ki mu na pot pride, ’raztrga’. Kdo {e v ’Brenclju’ ni bil brez uzroka oblaten?
Ljudi vseh stanov je Ale{evec v ’Brenclju’ u`e napadal, vse pa po amerikansko, surovo, v
familijske in privatne razmere segajo~.
Za~nimo pri duhovnikih. Noben ~lovek, kar jih pi{e in kar jih je slovenski pisalo, nij {e
duhovnih gospodov tako surovo in tako grdo napadal kakor Ale{evec v ’Brenclji’ in v ’Slo-
venci’. Mi to zarad tega nagla{amo, ker se Ale{ovec rad za duhovne skriva in na nas vpije, da
nanje zabavljamo. Kakor majhen psi~ek, ki je lajal, zbe`i za hrbet gospodarjev, ~e si zacepe-
tal nad njim, tako se tudi tepeni Ale{evec v ’Brenclji’ in v ’Slovenci’ vselej duhovnom za hrbet
skrije, duhovne kot {~it pred svojo gre{no osebo porine in vpije na nas kazaje: ’glejte duhov-
ni, ta na vas zabavlja, vas grdi, duhovne!’ Tko dela tisti Ale{evec, ki je ob svojem ~asu na pr.
[t. Rupertskega fajmo{tra, Metli{kega pro{ta, ko~evskega dekana, fajmo{tra Alja`a, in same-
ga knezo{kofa dr. Poga~arja tako surovo in tako osobno in nesramno obrekoval, tako deloma
v privatno njihovo `ivljenje s svojo surovo roko posegal, kakor nikdar nih~e pred njim niti za
njim ne. In tako ~love~e se upa nad nas vedno denuncirati kot sovra`nike duhovnov? ^e smo
87 Po: Jakob Ale{ovec, »Z Olimpa«, Brencelj, 1880/8.
37ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
38 D. GLOBO^NIK:  ALE[OV^EV BRENCELJ – PRVI SLOVENSKI SATIRI^NI LIST
mi polemizirali zoper tega in onega duhovna, smo odbijali njegove javne napade na nas in
na{e prepri~anje; v osobno, v privatno `ivljenje nijsmo segali nikoli, kakor ’Brencelj!’ To so
nam u`e mnogi priznali in postali so iz protivnikov dobri znanci in prijatelji.
Na ta revolverski na~in je Ale{evec v ’Brenclji’ brez vsega vzroka ob ~asu ’raztrgal’ stare-
ga slovenskega poslanca Poto~nika [op. najbr` vi{ji stavbni svetnik Franc Poto~nik (1811–
1882), de`elnozborski poslanec za kme~ke ob~ine trebanjskega, litijskega in rade{kega okraja,
v mladosti Pre{ernov znanec in ob~udovalec] o~itaje mu na najraz`aljiveji na~in sebi~nost
(imenoval ga je narodno filoksero [op. Phylloxera vastatrix, trtna u{]) in familijske razmere.
Na ta revolverski surovi na~in je Ale{evec ranjcemu V. S. Suppanu, biv{emu predsedniku
narodne kup~ijske zbornice kranjske, o~ital v svojem ’Brenclji’, koliko manslcev vina na dan
od kr~me do kr~me izpije. Na ta surovi in revolverski na~in je Ale{evec v ’Brenclji’ o~ital
slovenskemu od rojstva bolnemu pesniku Josipu Cimpermanu [op. hromi pesnik Josip Cim-
perman (1847–1893)], iz same osobne ma{~evalnosti, da je ’pokveka’. (Neomikani hribovci,
da barbari celó imajo z bolnim ~lovekom usmiljenje in prizana{anje, le Ale{evcu se tudi
bolezen zdi predmet za ’humor’, kakor ga v ’Brenclji’ prodaja na sramoto slovenskega jezika!)
Na ta revolverski na~in je ob svojem ~asu napadel dr. Zarnika v privatnem `ivljenji. Na ta
na~in je v ’Brenclji’ oblatiti poskusil necega dobro katoli{kega in z narodno stranko glasujo~ega
profesorja, ~e{, da je v nekej ve`i z neko deklico randesvous imel. In vse to iz same osobne
ma{~evalnosti ali {kandaloljubja. Na ta na~in je bil prijel gospoda Försterja in njega privat-
ne razmere, kako daje deklam lon itd. itd. itd. In, gospoda narodna, to so vse fakta, to je vse
tiskano ~rno na belem, saj ste brali!«
Najnovej{ih Ale{ov~evih napadov na dr. Vo{njaka ni bilo mogo~e ve~ ignorirati, je po-
udaril Jur~i~. Seveda Vo{njaka ni treba braniti pred tak{nim ‘urnalisti~nim banditstvom. A ne
gre samo zanj, temve~ za na~elno vpra{anje, ali bo slovensko ob~instvo {e dolgo podpiralo in
bralo tako »surovino«, ki jo ‘e dolgo ~asa prodaja Brencelj? Nikakor nismo tak{ni pesimisti,
da bi mogli verjeti, da na{ narod ne bi mogel izvre~i tako nemoralnih in podlih izrodkov.
@alostno bi bilo, ~e prevladajo tak{ni elementi. Bo kdo, ki da kaj na ~ast, potem {e hotel
delati za narod in se hotel izpostaviti tak{nim »psova~em«?
»Pa ker vidim, da mi je ~lanek u‘e tako prerastel pod peresom, a je o stvari enkrat za vselej
{e marsikaj povedati treba, ho~em to Marsyasovo odiranje [op. iz frigijske bajke, Apolon je za
kazen odrl silena Marsija, ki ga je izzval na tekmovanje v igranju na Atenino pi{~al] na ’Bren-
clji’ jutri zvr{iti. Delo, zagotavljam vas, zoperno dovolj, ali potrebno! Podpi{em se pa tu precej
za to, da ne bo ’Brencelj’ spet druzih ljudij napadal zavoljo moje strele.«88
Jur~i~ je omenil, da bi bilo Ale{ovca dobro seznaniti s paragrafom 489 kazenskega zako-
na, ki za raz{irjanje ‘aljivih, ~etudi resni~nih re~i iz privatnega ali dru‘inskega ‘ivljenja pre-
dvideva kazen od 6 mesecev do enega leta. Ale{ov~evih napadov ne ka‘e podrobno analizira-
ti ali jih zavra~ati, vendar se velja vpra{ati, kdo je ta Ale{ovec, ki si predrzne splezati na
visoki sodni stol in priznanim narodnim mo‘em o~itati pomanjkanje rodoljubja? Ali ni stra{no
»revolversko« nesramno, ~e en Jakob Ale{ovec, ki je s svojim ‘ivljenjem dokazal, da se »dá
za denar za vsako stranko pridobiti, ker je bil u‘e sodelavec pri Issleibovej ’Laibacher Ztg.’
(ko je divje napadala Slovence) [op. Ludwig Issleib (1827–1882), urednik Laibacher Zeitung
med 1856 in 1865, kasneje urednik Die Presse na Dunaju] in korektor pri ’Laibacher Tag-
blattu’, da tak Ale{evec mo‘em pomanjkanje rodoljubja o~ita, namesto da bi se v svesti svojih
grehov in sramovaje se svojega nekdanjega slu‘bovanja v vrstah narodovih sovra‘nikov lepo
pohlevno v kot stisnil, pridno in po{teno delal in tako sku{al omogo~iti, da bi ljudje pozabili.
88 Po: Josip Jur~i~, »Zoper slovensko revolver-‘urnalistiko Brencelj-Ale{ev~evo I«, Slovenski narod, 1880/217.
39ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
Ne, temu~ tak ~lovek ima pri nas dovolj drzno ~elo, da pred narod stopi in kakor Terzites [op.
Terzit, hrom in grbast zabavlja~ v Homerjevi Iliadi, ki je bil osovra‘en zaradi strupenega
jezika] obira njegove junake! Na ljudi, ki imajo vendar nekaj socijalnega polo‘aja, ki morejo
v vsako dru{tvo omikanih ljudij, katerim je narod jednoglasno zaupal in to ve~krat zaupal
naj~astnej{a mesta. – na take narodne veljake si upa Terzites Ale{evec, ki v svojem rodoljubji
niti tako dale~ nij pri{el, da bi vsaj volilno pravico dobil si in narodnej stranki vsaj za jeden
glas pomogel, kajti {e dan danes niti volilnega glasa nima.«89
Jur~i~ je pri ~lanku, ki ga je podpisal s polnim imenom, izhajal iz takrat v nem{~ini
pogosto uporabljanih izrazov »Revolverpresse«, »Revolverblatt« in »Skandalpresse«, ki po-
menijo revolverski, senzacionalisti~en tisk, za katerega je zna~ilno, da si brezobzirno poma-
ga z objavljanjem {kandalov, tra~ev, osebnih napadov ipd. ^lanek je bil med drugim odraz
Jur~i~evega protesta in osuplosti ob Ale{ov~evem »{kandalo–ljubju«. V nesramno predrz-
nem Ale{ovcu, v njegovem »‘urnalisti~nem banditovstvu« vendarle lahko prepoznamo tudi
enega prvoborcev doma~ega senzacionalisti~nega tiska.
Ale{ovec je Jur~i~u odgovoril v Slovencu. Po Ale{ov~evem mnenju je bil v resnici Slove-
nec, ne pa Brencelj, pravi vzrok za napade nanj. »’Slovenec’ je, kar je spo~el se, bil ’Narodu’
trn v peti in vedno ga je preganjal. Koliko je imel zavoljo njega pred ’Narodom’ pretrpeti
gosp. Klun, katerega so otepali kakor pra{no plahto, da se je vse kadilo! Ko je ta odpovedal
se vodstvu, so padli po meni, ker so slutili, da sem jaz prevzel za njim vodstvo. A ker poznajo
mojo debelo ko`o, so poskusili najprej z lepo. Lansko leto nekako osorej je bilo, ko me dr.
Vo{njak in Jur~i~ sre~ata pred po{to in prvi mi pravi, naj pridem k Jur~i~u, da se bova o neki
re~i pogovorila. Radoveden se podam res k njemu in kaj je bilo? Jur~i~ mi ponudi {e enkrat
toliko pla~e, kolikor jo dobivam pri ’Slovencu’, ~e popustim ’Slovenca’ in prestopim k ’Naro-
du’. S tem je mislil ubiti dve muhi, prvi~ pridobiti delavca za ’Narod’, kteremu je v tem oziru
trda {la, drugi~ pa vni~iti ’Slovenca’, ker je mislil, da ~e ga jaz popustim in gosp. Klun na
Dunaj odide, bo moral propasti, sam gosp. Haderlap ne bo mogel biti vsemu kos. Se ve, da je
bila ta konferenca hitro kon~ana, ker sem jaz kar vstal pa {el. Ali ni to od besede do besede
res, po{tenovi~ Jur~i~?
Ta napad je bil toraj spodletel, zdaj ni bilo druzega ko preganjati mene in ’Slovenca’ z
grdo. Kako se je to godilo, to je {e vsakemu v spominu, kdor je bral boj med ’Narodom’ in
’Brencljem’ zavoljo cecilijanstva, recte Försterja [op. ljubljanski stolni kapelnik Anton Foer-
ster (1837–1926), reformator cerkvene glasbe na Slovenskem v smislu cecilijanskega gi-
banja, ki je `elelo preroditi cerkveno a cappella glasbo po na~elih italijanskega skladatelja
Giovannija Pierluigija da Palestrine (ok. 1525–1594) in njegovih naslednikov (»palestrinski
slog«), o polemiki med Ale{ovcem in Slovenskim narodom npr.: Slovenski narod, 1880/18,
Slovenec, 1880/11, 15], pri kterem je ’Narod’ zopet ne ravno ~astno propal. Pozneje so spu-
stili zopet Cimpermana proti meni in to brez vsega pametnega vzroka samo ’ad vocem’
Alé{evec, pa surovi cepci so odleteli nazaj na mlati~a.«
Ale{ovec je poudaril, da je Vo{njaka napadel, ker ga je ta izzval. Vo{njak je nenaklonjen
duhov{~ini, Slovencu in njegovem Tedniku. Istega dne, ko je Slovenski narod napadel Ha-
derlapov ~lanek, se je Vo{njak na ~italni{kem vrtu zadrl nad Ale{ovcem: »Tako more pisati le
podkupljeni ~lovek.«, in se ~udil, da Ale{ovca ne vr‘ejo iz ~italnice. »Potem je dr. Vo{njak drl
ves vro~ nazaj v sobo in tam metal okoli z osli – da! ’osli’ – in to je letelo na duhovne, kterih
sta bila dva navzo~a in sta naglo pobegnila iz tako neprijetnega kraja.« Zoper pisanje Slo-
venca se je Vo{njak prito‘eval pri Bleiweisu in drugje, vendar ni nikjer ni~esar opravil. Pri
89 Po: Josip Jur~i~, »Zoper slovensko revolver-‘urnalistiko Brencelj-Ale{ev~evo II«, Slovenski narod, 1880/218.
40 D. GLOBO^NIK:  ALE[OV^EV BRENCELJ – PRVI SLOVENSKI SATIRI^NI LIST
Blazniku je ‘elel dose~i, da bi tiskarna odpovedala tisk Brenclja, vendar je zopet moral oditi
z dolgim nosom. »Vse to ka‘e, da si je dr. Vo{njak na vse mo~i prizadeval spodrezati meni,
’Brenceljnu’ in ’Slovencu’ `ile `ivljenja, kar mu je pa ta pot povsod spodletelo.
In zdaj je dr. Vo{njakov zagovornik Jur~i~ tako razka~en nad tem, da je bil prvi v obeh
listih nekoliko prijet! Saj {e neumna ‘ival ne li‘e rok tistemu, kdor jej po ‘ivljenji stre‘e, ~e je
to tako jasno, kakor tukaj. Saj bi ga bil ’Brencelj’ lahko {e huje potipal, dr. Vo{njak sam vé,
koliko gradiva je za to v njegovi preteklosti in sedanjosti.«90
Jur~i~ je zatrdil, da Ale{ov~evega »revolver-‘urnalizma« ne gre metati v isti ko{ s Sloven-
cem. Ale{ovec ‘eli obrniti pozornost drugam, kajti z Vo{njakom nista skovala nobene zarote
proti Slovencu, ker s tem Slovenski narod ne bi ni~ pridobil. Slovenski narod se po zaslugi
naro~nikov in oglasov lahko vzdr‘uje sam, njegova lastnica Narodna tiskarna je lansko leto
delni~arjem lahko celo izpla~ala obresti. [tevilo naro~nikov Slovenskega naroda nara{~a.
Zgovorno je tudi dejstvo, da je imel leta 1873, ko je za~el izhajati Slovenec, Slovenski narod
med naro~niki samo 7 duhovnikov, danes pa jih je kljub Slovencu ‘e 105, »in jih bomo od
leta do leta {e ve~ imeli, kakor bolj se bode obrekovanje o na{em protiverstvu z dejanji pobito
razkadilo, kakor br‘ se tudi vsi duhovniki prepri~ajo, da je na{a resna volja {iriti narodno
zavest in izobra‘enost le na kr{~anskej in moralnej podlogi«.
Res je, da so med poslancema dr. Vo{njakom in Klunom potekali dogovori o prenehanju
Slovenca in njegovi zdru‘itvi s Slovenskim narodom, ki pa so bili povsem prijateljske nara-
ve. Klun in Vo{njak sta bila za zdru‘itev, je poudaril Jur~i~. Razmi{ljali so, da bi od 600
naro~nikov Slovenca okrog 400 prestopilo k Slovenskemu narodu, ki bi bil zato lahko za
tretjino ve~ji, prina{al bi izvirne telegrame, imel bi nedeljsko prilogo in vsaj {e enega glavne-
ga sodelavca (~e bi ‘eleli lahko duhovnika, ki bi sam urejal cerkveno–politi~ni del). Z zdru‘eni-
mi mo~mi vseh izobra‘enih stanov bi lahko nastal dnevnik, ki bi 24 ur pred drugimi ~asniki
prina{al novice, namesto da jih moramo zdaj z razdrobljenimi mo~mi povzemati iz dunajskih
listov. Med tehtnimi vzroki, zakaj bi moral prenehati Slovenec in ne Slovenski narod, Jur~i~
omenja, da ima Slovenski narod ‘e svojo tiskarno, njegovo ime je bolj raz{irjeno, kar po-
trjujejo tudi inserati, ki prina{ajo Slovenskemu narodu 2500 goldinarjev letno, Slovencu pa
samo 300 goldinarjev, Slovenski narod berejo vsi stanovi, Slovenca pa ve~inoma samo
duhov{~ina, Slovenski narod ima skoraj desetkrat toliko dopisov itd. Vsakdo, ki ni Ale{ovec,
bi rekel, da tu ne gre za nobeno zaroto, za ni~ hudega, za ni~ napadov vrednega! Zato je
neumna Brencljeva trditev, da je bil namen ~lanka, naperjenega »zoper psovanje slovenskega
jezika« v Slovencu, ki ga je objavil Slovenski narod, ubiti ~asopis Slovenec. Slovenec se bo
ubil sam, najbolj pa ga bosta ubila sedanja gospodarja Brencelj in Haderlap.
Brencelj-Ale{ovec ponavlja bedasto~o, da je urednik Slovenskega naroda njegov osebni
sovra‘nik ‘e pol ‘ivljenja, kar posku{a utemeljiti s »prav po amerikansko na fri{nem zlagano
pripovedjo iz otro~jih let«. Trditev, da je Jur~i~ ponujal Ale{ovcu slu‘bo korektorja v Narod-
ni tiskarni z mese~no pla~o 40 gld., kar je dvakrat ve~ kot je Ale{ovec dobival pri Slovencu,
je resni~na, vendar pa bi Ale{ovec opravljal samo mehani~no korekturo in prestavljanje, ne
bi pa postal tudi ~lan uredni{tva. Da bi bil z Ale{ov~evim prestopom k Slovenskemu narodu
Slovenec uni~en, je zatrjeval samo Ale{ovec. @alostno bi bilo, ~e bi Slovenec moral preneha-
ti izhajati zavoljo Ale{ovca. Zato Ale{ovec ob prejemu Jur~i~eve ponudbe ni mogel ugo-
varjati na naslednje Jur~i~eve besede: »^e sem jaz sam zdaj tri tedne, kar nemam korektorja,
~isto sam vsakdanji list, kakor je ’Sl. Nar.’, uredoval in pisal in korigiral, vendar bode Hader-
lap samo trikrat na teden izhahajo~ list, kakor je ’Slovenec’, lahko sam zmagoval, tem la‘je,
90 Po: Jakob Ale{ovec, »Kratek odgovor Jur~i~evemu ’Narodu’», Slovenec, 1880/106.
41ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
ker pravite, da nekateri duhovni gospodje tudi {e pomagajo.« Razgovor med Jur~i~em in
Ale{ovcem se je glede na Jur~i~evo pisanje kon~al, ko je Ale{ovec navedel pravi vzrok, zakaj
ni hotel v slu‘bo k Slovenskemu narodu: obljubo, da bo po Bleiweisovi smrti dobil uredni{tvo
Novic.91
Polemika se je zaklju~ila s Sloven~evim sporo~ilom, da na napade Slovenskega naroda
na Ale{ovca in Haderlapa ne bodo ve~ odgovarjal. »Namesto nas naj govore glasovi iz ust
~astitljivih gospodov zunanjih krajev, kakr{nih je danes ‘e nekaj v listu – mirnih in re~i se
dr‘e~ih, ne pa divjih, osebe napadajo~ih.«92
Brencelj-Ale{ovec jo je tokrat dobil nekoliko po zobeh, toda da »revolverskemu listu«
Brenclju Jur~i~evi o~itki niso {kodovali, pri~ata karikaturi »Narodov Jur~i~ in Brencelj« iz 9.
{t. v letu 1880. Na prvi Jur~i~ jaha na Brencelj-Ale{ovcu in ga zaman posku{a ukrotiti. »Tako
{e gre. Samo ’Brencelj’ je muhast konj, kar takole naredi, pa jaha~ Jur~i~ ves polomljen na
tleh le`i, da {e njegov zdravnik ne vé, kako bi mu pomagal.« Pred Narodno tiskarno stoji
Vo{njak, De`man privo{~ljivo opazuje. Na drugi karikaturi Jur~i~ le`i na tleh, poleg njega je
zdravnik iz Narodne tiskarne, Brencelj-Ale{ovec privo{~ljivo ka`e osle, »pa jaha~ Jur~i~ ves
polomljen na tleh le`i, da {e njegov zdravnik ne vé, kako bi mu pomagal«.
91 Po: »K vpra{anju o samo jednem ve~jem listu za Slovence ali na{a zamera s ’Slovecem’«, Slovenski narod,
1880/222.
92 Po: Slovenec, 1880/108.
42 D. GLOBO^NIK:  ALE[OV^EV BRENCELJ – PRVI SLOVENSKI SATIRI^NI LIST
Jur~i~ev ~lanek sporo~a, da si je Brencelj-Ale{ovec drznil napadati celo duhovnike. Du{an
Kermavner poudarja, da je vpra{anje, ali so bili vsi napadi neosnovani in krivi~ni – »Ale{ovca
je prej pohvaliti kakor pa grajati, da se ni oziral na dru‘beni polo‘aj tistih, zoper katere je
menil, da sme naperiti svojo satiro.«93
Cilj satiri~nih bodic Brencelj-Ale{ovca sta poleg nem{kutarjev, ministrov, de‘elnih gla-
varjev, poslancev lahko postala tudi celjski ‘upnik Wretschko ali npr. celo ljubljanski knezo{kof.
»Ljubljanski {kof je bil ‘e davno potreben, da bi ga bil ’Brencelj’, ki vse nepristojnosti graja,
malo pi~il; dobival je ‘e od ve~ krajev dregljaje, da bi to storil, pa je dolgo odla{al, ker je mislil,
da se bo ta re~ sama po sebi vravnala, da bo namre~ pri{el kak drug {kof, ki bi bil narodnjak in
svoji duhov{~ini skrben najvi{ji pastir, ali pa da bo ta sam na{el pravo pot. To veste tudi Vi, ker
vé vsak, da je kranjska duhov{~ina narodna in to je njen kin~; tedaj bi moral tudi na~elnik njen
biti narodnjak, kar pa ni, ker se je sam izjavil, da je z na{im najhuj{im nasprotnikom, biv{im
de‘elnim predsednikom Auerspergom, prav lahko shajal. Iz tega sledi, da je liberalen in ustavo-
veren, kar pa na{a vrla duhov{~ina – hvala Bogu – nikakor ni. Ker se pa ta nenaravna razmera
no~e sama po sebi zbolj{ati, je ’Brencelj’ vendar moral sli{ati javni glas narodnjakov, ter
zabren~ati malo tudi gospodu {kofu na u{esa. Da s tem ni mislil kape, ampak tistega, ki pod njo
ti~i, to bo Vam in vsakemu drugemu jasno. ’Brencelj’ pika ministre, de‘elne na~elnike, de‘elne
glavarje, poslance itd., zakaj bi tudi {kofov ne, ~e zaslu‘ijo? ’Pravica mora biti,’ ’Brencelj’ se,
ravnaje po tem izreku, ne vstra{i nikogar in ni~esar, tudi tega ne, kar vi pravite, da bo namre~
vsled njegove opombe na u{esa gosp. knezo{kofa odstopilo ve~ naro~nikov duhovskega stanu.
^e tudi! Slednji~, ko bo môra, ki tla~i ve~i del vernih in duhovnov, nehala, bodo vendar vsi
spoznali, da je ’Brencelj’ prav imel, ker njegovo geslo je: Prilizovati se nikomur, pikati pa
vsakega, kdor zaslu‘i. – Ta pojasnila Vam sicer brez zamere! V  Va{o tola‘bo pristavi ’Brencelj’
{e, da niste edini, ki je take misli, ampak, da imate v tem tovari{a – enega! Ve~ jih dozdaj
’Brenceljnu’ ni znanih. ’Fiat justitia, pereat mundus’ [op. lat. Zgodi se pravica, ~etudi propade
svet.] – ~e tudi s svetom vred ’Brencelj’.«94
Tako Ale{ovec. Dejstvo, da po {tevilki, v kateri je iz{el Ale{ov~ev zagovor, Brencelj ve~
kot dve leti ni izhajal, bi nas lahko privedlo do misli, da bi Brenclja leta 1874 nemara lahko
doletela usoda, ki je bila v marsi~em sorodna Pavlihovi. Oba lista sta namre~ morala pre-
nehati izhajati zaradi pomanjkanja naro~nikov, Levstika so ti pustili na cedilu po izgubi pod-
pore mladoslovencev.
V za~etku leta 1880 je Ale{ovca to‘il nem{ko usmerjen mariborski {kof dr. Jakob Maksi-
milijan Stepischnegg (Maks Stepi{nik), ker se je Brencelj spravil na njegovo »nem{kovanje«.
[kofova to‘ba je izzvala oster Ale{ov~ev napad, ki je privedel do zaplembe {tevilke 3. {t. iz
1880. Ale{ovec se je izkazal tudi v boju proti »elastikarjem« ({e zlasti v zaplenjeni {t. 19,
1883). Du{an Kermavner ugotavlja, da je [ukljetovo politiko Brencelj v ~asu spora med
[ukjletovimi liberalnimi vladno-zmernimi »elastiki« in neodvisnimi liberalnimi, narodno
odlo~nimi »radikali«, ki so bili proti kompromisu z nem{ko stranko, kritiziral prav tako kot
mladoslovenski satiri~ni list [krat (1883–1885).95
»’Brencelj’, ~egar zadnja {tevilka za to leto se u‘e tiska, stopi prihodnje leto v svoj 14.
letnik«, so leta 1881 zapisale Novice. »Med vsemi humoristi~nimi listi slovenskimi, kar jih je
v tej dobi rodilo se, je on edini obstal in se vkljub velikim te‘avam in oviram ohranil u‘e 13 let
93 Du{an Kermavner, Slovenska politika v letih 1879 do 1895 / Politi~nozgodovinske opombe k peti knjigi
Ivana Prijatelja Slovenska kulturnopoliti~na in slovstvena zgodovina 1848–1895, Ljubljana 1966, str. 357.
94 Jakob Ale{ovec, »’Brencelj’ pi{e«, Brencelj, 1874/13/14/15.
95 Du{an Kermavner, Slovenska politika v letih 1879 do 1895 / Politi~nozgodovinske opombe k peti knjigi
Ivana Prijatelja Slovenska kulturnopoliti~na in slovstvena zgodovina 1848–1895, Ljubljana 1966, str. 357
43ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
– dokaz, da je narodu slovenskemu potreben in se mu je tudi prikupil. Dobro je, da na{e
nasprotnike pika sem ter tje tudi v nem{kem jeziku. Zato ga mi, kakor smo to storili vsako
leto, priporo~amo tudi zdaj ob koncu leta vsemu narodnemu svetu v krepko podporo z
naro~evanjem in dopisovanjem, da bo mogel {e krepkeje zaletavati se v na{e nasprotnike.
Vsak narod ima tudi svoj humoristi~ni list, Slovenci imamo tega edinega. Dr‘imo se ga! –
Cena mu je 3 gold. za celo leto, 1 gold. 50 kr. za pol leta.«96
Leta 1883 je Ale{ovec za~el Brenclju dodajati pole »povesti iz doma~ega ‘ivljenja«, ki
jih je bilo mogo~e povezati v knji‘ico. Prva med njimi je bila Slovenci v Ameriki. ^e bi za
prilogo, ki je veljala 1 goldinar, pridobil zadostno {tevilo naro~nikov, bi povesti spremljale
tudi »primerne podobe«.97 Leta 1885 je Ale{ovec Brenclju prilo‘il pole povesti Kako sem se
jaz likal.98
96 Novice, 1881/52.
97 Po: Jakob Ale{ovec, »’Brencelj’ ob koncu XIV. leta svojega zabavljanja«, Brencelj, 1882/12.
98 »^asniki in ~asnikarstvo«, Slovenski narod, 1883/289.
44 D. GLOBO^NIK:  ALE[OV^EV BRENCELJ – PRVI SLOVENSKI SATIRI^NI LIST
99 »Naznanilo in pro{nja«, Brencelj, 1885/3.
100 Josip Vo{njak, Spomini, Ljubljana 1982, str. 627–629.
Brencelj je leta 1884 za~el izhajati kot Novi Brencelj (v zbadljivi in {aljivi preobleki),
toda z naslovnim zaglavjem iz Brencljevega »zlatega odobja«, iz leta 1872. V letniku 1885,
pri katerem je uporabljeno naslovno zaglavje iz leta 1870, je Ale{ovec objavljal tudi ~e{ke
karikature. Objavljanje karikatur, nastalih po v Pragi kupljenih kli{ejih, je bilo v osemdesetih
letih 19. stoletja obi~ajno. Na nekaterih izmed kli{ejev je kot risar podpisan Karel Krej~ík
(1857–1901), ki ga sre~amo tudi pri drugih doma~ih humoristi~nih listih.
Po smrti dr. Janeza Bleiweisa so se notice o posameznih {tevilkah Brenclja v Novicah
precej razred~ile. Z Bleiweisovo smrtjo je Brencelj-Ale{ovec izgubil svojega politi~nega
u~itelja in glavnega politi~nega za{~itnika, zato je list postal nekako odve~ in je na za~etku
leta 1886 dokon~no utihnil.
S 1. {t. leta 1886 je Brencelj prenehal izhajati zaradi Ale{ov~eve okvare vida. »Na{emu
vredniku J. Alé{ovcu so po preobilnem in prenapetem raznovrstnem du{evnem delovanji o~i
ope{ale tako, da ne more prav ni~ brati in le prav te‘ko kaj malega pisati. Zdravnik mu je
ukazal varovati o~i in ve~ tednov ne ~rkice pisati, ne brati, da se mu o~i zopet okrep~ajo.
’Brencelj’ bo pa vendar neprenehoma izhajal, le nekoliko potrpljenja prosimo, ~e ta kriti~ni
~as ne bi tako ostro pikal, kakor bi ob zdravih o~eh vrednikovih.
Opravni{tvo Novega ’Brenclja’»99
Pri~evanje o »izgubljenem slovenskem talentu« Ale{ovcu in njegovemu tragi~nemu kon-
cu nam je ohranil eden od karikirancev in pogosta tar~a Ale{ov~eve satire v Brenclju, dr.
Josip Vo{njak: »Ale{ovec je bil eden tistih v valovih ‘ivljenja pogrezlih talentiranih ljudi, ki
so bili preslabe volje, da bi znali brzdati svoje, rekel bi, animalske nagone. [koda, da ga ni
poznal Cankar! Ale{ovec bi bil ‘iv eksemplar telesno in du{evno propalega viteza, kakor{ne
slika on tako rad.
’Brencelj’, pod tem imenom je bil Ale{ovec znan po vsem Slovenskem, je imel dobro
humoristi~no in satiri~no `ilo, nedostajalo pa mu je prave omike ter lastnih misli in idej.
Slu`il pa je po{teno svoji konservativni stranki. Nih~e ga ni smatral resnim, zato pa se menda
tudi nih~e ni jezil, ako so ga zadele njegove {ale. Vsaj dr. Zarnik in jaz sva ga popolnoma
ignorirala, dasi sva bila v ’Brenclju’ stalna rubrika pod naslovom ’Tina in Jo`e’ in zgoraj
najini karikaturi. /…/
’Brencelj’ pa je po svojem nerednem `ivljenju zmirom bolj propadal, dokler se ni pogreznil
do `ganjarskih breznic. Zapu{~al ga je tudi vid, da ni mogel ve~ pisati in je `ivel kon~no le od
milodarov. /…/ Zadnja leta se je pre`ivljal s tem, da je prodajal po gostilnah prigodne slavno-
stne pesmi v {epavih verzih. Kon~no je bil ~isto navaden bera~, umazan in poln golazni.«100
S u m m a r y
Brencelj the First Slovene Satirical Newspaper
Damir Globo~nik
Brencelj, the first Slovene satirical newspaper, was published during the period of increasing poli-
tical freedom in the Habsburg monarchy and the growth of the Slovene nationalistic movement in the
1860’s. With the exception of 1875 and 1876, the newspaper was published between 1869 and 1886.
45ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
Jakob Ale{evec (1842–1901), a journalist, dramatist and satirist, was its editor and presumably also the
author of most of its articles. Due to the editor’s difficulties with his vision and with subscribers who
were late with their their payments, however, the publication of Brencelj had to be terminated at the
beginning of 1886.
Brencelj received a warm welcome from its readers. Slovenes felt that a satirical newspaper deno-
ted one of the proofs that they were a nation with culture. Since its editor defended the interests of the
so-called staroslovenci political group he became involved in several controversial discussions with
their opponents, the mladoslovenci group. In 1880, during one of his most heated debates, Josip Jur~i~
reproached Ale{ovec with adopting the principles of tabloid press.
Ale{ovec tried to design his newspaper to resemble the ones published in Vienna or in Germany.
Initially, the newspaper changed its headline vignette, which was similar to the ones in German satirical
newspapers, each year. In 1871 Ale{ovec also published a satirical anthology in calendar form and
under the same name, and in 1873 another satirical anthology called Ri~et iz @abjeka.
Cartoons for Brencelj were first made by unknown artists from Vienna who depicted the editor,
whose name denotes a horse fly (he was also known as Brencelj – Ale{ovec), as a horse fly. Some of the
caricatures from 1874 were the work of a Slovene author who signed himself as »Pra‘anski« (from
Prague). Since 1877 caricatures were made by Fran~i{ek Zorec (1854-1930) who had met Ale{ovec
during his study of theology in Ljubljana.
Brencelj published a number of political caricatures of the opponents of the Slovene nationalistic
movement, of German supporters, and renegades (i.e. Dr. Karel De‘man, Dr. Friedrich Kaltenegger,
Dr. Friedrich Keesbacher, Dr. Vincenc Ferreri Klun, Anton Laschan, Dr. Adolf Schaffer, Karl Wurzba-
ch, etc.). Cartoons depicted prominent political events such as, for instance, elections, the Vi‘marje
rally, or the new Taaffe government. Their motifs differ considerably; in one instance, the author used a
short humorous song titled Proklete grablje (Damned Rake) to depict Karel De‘man’s satirical attribu-
te, which was the rake. The influence of caricatures from German satirical newspapers is clearly evi-
dent. Brencelj’s artists also employed personification (of Austria, for instance) and the language of
symbols (Slovene linden tree).
The caricatures and articles published in Brencelj represent an important source for the research of
Slovene political and cultural history during the last decades of the 19th century.