Nasa sreča ali poguba? Vinarstvo in sadjarstvo sta dve velevažni panogi našega kmetijstva. Pridelki teh dveh panog so glavni vir dohodkov za tisoče in tisoče našega ljudstva. Naš kmet se vestno in vneto trudi, da te pridelke čimprej proda ali čimbolje porabi. Z ve3eljem se oprime vsake prilike, ki se mu. nudi, da proda svoj vinski in sadni pridelek. Ni sam kriv, če mu to m mogoče. Ni tudi sam kriv, če neprodanega sadja ne more drugače porabiti (posušiti, ionservirati), kot da ga spreša v sadjevec ali orežge v žganje. Neprodane zaloge vina, sadjevca in zlasti žganja pa tvorijo prav nevarno priliko za čezmerno uživanje alkohola. To je zlasti letos, ko je bila dobra vinska in sadna letina ter se je pridelalo dosti vina in napravilo mnogo žganja. Če bi se dala kmetom prilika, da bi mogli vino in žganje po primerni ceni prodati, bi odpadla prilika in skušnjava za čezmerno uživanje alkoho^a. Je pa tudi čezmerno uživanje alkohola, ki izhaja iz nszmernosti. Ne smemo zapirati oči pred dejstvom, da je med našim ljudstvom mnogo nezmernosti pri uživanju alkoholnih pijač. V naši ožji domovini se popijejo velike, prevelike količine alkohola. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je objavila, da so leta 1938. v Sloveniji potočili v gostinskih obratih 218.507 hektolitrov vina, leta 1937. pa samo 184.221 hektolitrov, leta 1937. le 174.845 hl. Prodaja žganja se je v treh letih skoraj podvojila: od 5879 hl je poskočila na 9082 hl. Tu je obseženo samo zatrošarinjeno vino in žganje. V resnici se ga je popilo mnogo več. Za alkohol se potroši v Sloveniji letno okoli ena milijarda dinarjev. če bi bilo v teh številkah obseženo samo to, kar se je popilo iz potrebe in po načelu zmernosti, bi bil vsak prigovor neosnovan. Toda te številke tudi poročajo o nezmernosti in pijančevanju, o od alkoholizma propadlih ljudeh, o uničenih družinah, o zapravljenih posestvih, o pokvarjenih dekletih, o nesrečnih fantih, ki je napravil alkohol iz njih ubijalce in morilce. Te številke tudi propovedujejo o tem, kako lahkomiselno se zapravlja denar. V zadnji številki našega lista je nek kmečki dopisnik objavil iz svoje župnije, ki šteje okoli 2860 prebivalcev, statistiko o tem, koliko se popije alkohola. V tej župniji je 20 gostiln, v katerih se je lani stoeilo in popilo 68.402 litrov vina, 18.225 litrov piva in 3120 litrov žganja. To predstavlja v denarju vrednost 1,047.249 dinarjev. Pri tem ni vštet jabolčnik in hruškovec, ki se ga v teh krajih mnogo potroši. Spričo teh dejstev naš vrli kmečki dopisnik sprašuje: »Ali bi se pri nas mogla v kakršen koli dober namen nabrati tolikšna vsota v desetih ali dvajsetih letih?« Samo trezen narod je varčen narod. Samo trezen narod je zdrav narod na duši in telesu ter sposoben, da obrani svoj obstoj ter si zasigura svo.i razvoj sredi drugih narodov v sedanjih težkih mednarodnih prilikah. Ves svet se danes divi malemu finskemu narodu, s kakšnim junaštvom brani proti sovražnikuorjaku svojo zemljo in svojo neodvisnost. Ta mali, duševno in telesno tako krepki narod pa je svetel zgled vzdržnosti. V njihovi državi je s posebnim zakonom prepovedano gostilnam prodajati alkoholne pijače, samo po mestih in industrijskih krajih smejo gostilne prodajati alkohol. Zato je Finska tista dežela v Evropi, kjer se v pijanosti izvrši najmanj pobojev. V boju zoper alkoholizem vzgajajo Finci svojo mladino. Na protialkoholni razstavi v Helainkih so bili na zidovih razstavne zgradbe pritrjeni letaki s temi besedami finskega državnega predsednika Kallia: »Treba je delati za treznost in to delo se mora vršiti zlasti med mladino, zakaj trezna mladina je čast in steber domovine.« Zelo umesten in potreben opomin, ki velja zlasti tudi za našo mladino. Vzgajajmo slovensko mladino za treznost: to je klic in vabilo prihodnjega tedna, ki se po naročilu ljubljanskega kongresa Kristusa Kralja vrši v obeh slovenskih škofijah med tiho in cvetno nedeljo kot treznostni teden! Samopremagovanja je treba. In prav to je, kar manjka današnji mladini. Če se mladina ne nauči in navadi krotiti svoje slabe, čutne nagone, bo kmalu postala žrtev jeze in sovraštva, nezmernosti in pijančevanja z vsemi slabimi nasledki, ki so z njimi združeni. Ni napredka v kreposti brez stalnega samopremagovanja. Saj so že stari poganski Rimljani imeli pregovor: »Toliko boš napredoval, kolikor se bos premagoval.« Vzgajajmo slovensko mladino v duhu samopremagovanja k treznosti! Takšna mladina bo čast in steber slovenske domovine!