IZHAJA OD LETA 1959 LETNIK XXV ŠT. 11 HRASTNIK, 12. 11. 1983 GLASILO DELAVCEV STEKLARNE HRASTNIK Veliki datumi v zgodovini so kot večne plamenice, ki vzbujajo v srcih ljudi ponos na izvršena dela in prižigajo nove plamenice, nove plemenite težnje poznejših pokolenj. Tito ob 30-letnici II. zasedanja AVNOJ Eno večnih plamenic so jugoslovanski narodi prižgali tiste novembrske noči pred štirimi desetletji. A bil je to čas, ko je svet še vedno bil sredi vojne vihre, ko je vojna še znova in znova odpirala človeške rane, ko okupator še ni bil pripravljen priznati svojega poraza. Bilo pa je to, za jugoslovanske narode, leto in čas, ko so z lastnimi silami izbojevali najbolj nadčloveško bitko, bil je to čas, ko je svet naposled zvedel in spoznal resnico o boju jugoslovanskih partizanov, ko so tudi »veliki« morali dati priznanje vsemu našemu dotedanjemu boju. A ker je to plamenico sredi zasužnjene Evrope prižgal tako majhen narod, je zažarela in žari še močneje. 29. NOVEMBER Za Dan republike čestitamo vsem aktivnim in upokojenim članom kolektiva DO Steklarna — Sijaj Hrastnik z željo, da bi bilo vse naše delo in vsa naša hotenja usmerjena v nadaljnji materialni in kulturni napredek ter razvoj socialističnih samoupravnih odnosov. DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE, SAMOUPRAVNI ORGANI TER UREDNIŠTVO GLASILA STEKLAR V devetih mesecih - uspešni Rezultati našega devetmesečnega dela so izpod načrtovanih. Če pa upoštevamo tudi pogoje, pod kakršnimi smo v tem obdobju poslovali, so doseženi rezultati še vedno zadovoljivi. PROIZVODNJA Če smo še ob obravnavi polletnih rezultatov zabeležili za 2,55 odstotkov manjšo proizvodnjo od načrtovane, čemur vemo, da je bil glavni vzrok (zaradi uvoznih težav) skoraj za tri tedne podaljšan remont 40-tonske peči, pa v devetih mesecih količinski obseg proizvodnje zaostaja še za 1,57 odstotka. PRODAJA IN DOSEGANJE CEN Prodaja izdelkov je v tem obdobju zaostala za planirano za 1,11 %, če pa primerjamo zaloge izdelkov na 1. 1. 1983 pa ugotavljamo, da so se zaloge v tem obdobju nekoliko zmanjšale. Pri doseganju neto prodajnih cen beležimo, da so za 2,13 odstotka iznad planiranih, v odnosu na lanskoletne pa večje za 27,16 %. IZVOZ Vrednost izvoza na konvertibilna področja znaša približno 5 milijonov dolarjev. Da je vrednost izvoza kar za 13,5 % izpod planiranega, lahko iščemo vzrok v vrtoglavem naraščanju vrednosti dolarja — naš izvoz pa je v pretežni meri usmerjen na za-padnoevropska tržišča, kjer so plačila v valutah, katerih vrednost se povečuje v odnosu na dolar, počasneje. Takoimenovani klirinški izvoz je bil dosežen za 1,150.000 dolarjev in je le za 1 odstotek izpod plana. PRIHODEK Dosežen dohodek 1 milijardo 967 milijonov je večji od lanskega za 28,42 °/o ter le za 3,71 °/o nad planiranim. PORABLJENA SREDSTVA Za 6,13 % je bilo več porabljenih sredstev kot pa planirano. Glede na lansko leto pa so porabljena sredstva večja čelo za 36,43 %. DOHODEK Rezultat doseženega dohodka je 641 milijonov dinarjev in je izpod planiranega za 0,97 %, v primerjavi z lanskoletnim pa večji za 14,51 odstotka. Ob tem ne gre prezreti porasta zakonskih in pogodbenih obveznosti in sicer za 64,07 % ter njihovo doseganje za 18,47 odstotka iznad planiranih. ČISTI DOHODEK ki znaša ca. 390 milijonov je le za 4,83 odstotka večji od lanskoletnega in celo za 8,54 odstotka pod planiranim. OD IN STANOVANJSKI PRISPEVEK Maso za osebne dohodke smo glede na plan prekoračili za 2,75 odstotka. Stanovanjski prispevek pa ositaja v okviru planiranega. ČISTI DOHODEK Dosežen čisti dohodek 66 milijonov in 200 tisoč dinarjev je kar za 36,30 % manjši od lanskoletnega in celo za 39,48 % izpod planiranega. ZAPOSLENOST Povprečno število zaposlenih je bilo 1.707 delavcev in je glede na plan (1.726 delavcev) za 1,10 odstotka manjše. (Nadaljevanje na 2. strani) Nesreč manj - vzroki isti ANALIZA POŠKODB PRI DELU za obdobje od 1. 1. do 30. 9. 1983 Talko kot periodične obračune našega gospodarjenja, vsake tri mesece analiziramo tudi poškodbe pri delu. Poskušamo jih primerjati s preteklim obdobjem z namenom, da ugotavljamo, kaj smo naredili na področju urejanja delovnih pogojev ter kakšen efekt ima izobraževanje delavcev, ki ga organiziramo vsaki dve leti. Zakon o varstvu pri delu opredeljuje, da se vami pogoji dela uresničujejo z istočasnimi ukrepi (tehničnimi, izobraževalnimi, pravnimi, organizacijskimi, zdravstvenimi itd.). Iz tega sledi, da ni dovolj, da se vsi delavci redno izobražujejo ter udeležujejo periodičnih zdravstvenih pregledov, temveč hi bilo potrebno dati več poudarka predvsem tehničnim in organizacijskim ukrepom. Verjetno ni potrebno posebno poudariti, da imamo sorazmerno zastarel strojni park, ker smo trenutno v takem položaju, da ga nismo sposobni obnavljati, 'ker takšnih strojev pri nas še ne izdelujemo. Za preprečevanje poškodb pri delu pa je vsaka tehnična izboljšava, ideja ali inovacija lahko izredno efektna in v naj večjih primerih ne zahteva velikih finančnih sredstev. Mislim, da so prav na tem področju še velike praznine, ki bi jih lahko zapolnili, če bi le hoteli in pokazali interes, da se delavci množično vključujejo v tako imenovano inventivno dejavnost. Smo v času združevanja dela in sredstev in sedaj, v tem trenutku lahko izkoristimo priložnost, ki se nam ponuja, da tudi na področju organizacije dela naredimo korenite spremembe in uredimo stvari, za katere že dolgo ugotavljamo, da jih je potrebno spremeniti. Število poškodb CÜ TOZD Obdobje Od teg na pot: T II III IV V DSSS Od 1. 1. do 30. 9. 82 128 14 42 49 3 5 19 10 Od 1. 1. do 30. 9. 83 92 5 38 26 7 2 9 10 Iz primerjave lahko ugotovimo, da . je v letošnjem letu število poškodb za 36 primerov manj, vendar so vzroki in izvori od-stotkovno približno enaki (tabela 2 in 3) tako, da lahko trdimo, da v tem obdobju praktično nismo storili ničesar na področju zagotavljanja varnih pogojev dela. Še vedno je največ poškodb zaradi nepravilnega delovnega postopka, neurejenega delovnega prostora oziroma delovnega mesta in neuporabe osebnih zaščitnih sredstev. TABELA I: Poškodbe po mesecih v DO & m TOZD Mesec >1 ft 0/o £*8 & Ul P, is I IIIII IV V DŠ Januar 11 1 9,1 4 3 1 — 2 1 Februar 12 — — 6 3 1 —• 1 1 Marec 12 1 8,3 5 4 — 1 - 2 April 14 1 7,1 6 4 — 1 2 1 Maj 9 — — 4 2 1 — 2 Junij 15 1 6,3 5 5 2 — 1 2 Julij 6 1 16,6 3 1 1 — 1 — Avgust 4 — — 2 — 1 ■r— - 1 September 9 — — 3 4 — — 2 — Skupaj 92 5 5,43 38 26 7 2 9 10 TABELA 2: Vzroki, ki pripeljejo do poškodbe g^aP- Vzroki Štev. poškodb % 1. Neurejen delovni prostor oziroma delovno mesto 17 18,48 2. Poškodovane ali nezaščitene delovne priprave oz. naprave 5 5,43 3. Neuporaba osebnih .zaščitnih sredstev 14 15,22 4. Nepravilen delovni postopek 33 35,87 5. Ostalo 23 25,00 Skupaj 92 100 TABELA 3 Zap. št. Izvor Št. poškodb % 1. Udarci raznih predmetov 15 16,30 2. Padec poškodovanca 10 17,39 3. Ureza 29 31,52 4. Opekline 10 10,87 5. Ubodline 9 9,78 6. Stiisnine 9 9,78 7. Stik s kislino 2 2,18 8. Tujek v oko 2 2,18 Skupaj 92 100 TABELA 4 Zap. št. Poškodovani deli telesa Štev. poškodb % 1. Roke 21 22,83 2. Prsti rok 29 31,52 3. Noge in prsti nog 29 31,52 4. Glava 4 4,35 5. Oko 3 3,26 6. Trup 6 6,52 Skupaj 92 100 Služba varstva pri delu Ernest Sihur, ing. V DEVETSH MESECIH - USPEŠNI ZAKAJ TAKO? ODSOTNOST Z DELA Največjo odsotnost z dela predstavljajo boleznine, ki pa so se v pretečenem obdobju letošnjega leta nenormalno povečale: do 30 dni za 16,03 odstotka nad 30 dni pa celo 37,74 odstotka. Opravičeni in neopravičeni izostanki z dela pa so se v tem obdobju občutno zmanjšali: — opravičeni izostanki za 67,40 odstotka kar predstavlja 372 ur, — neopravičeni izostanki pa so manjši za 37,45 % oziroma 1.256 ur. OPRAVLJENE URE IN NADURE Tudi število opravljenih ur je glede na lansko leto manjše za 2,76 %. Za 15,22 % so zmanjšane tudi nadure. Še vedno pa znaša to število 91.626 opravljenih nadur. STROŠKI Med podražitvami, ki so nas v letošnjem letu najbolj prizadele, je na prvem mestu cena zemeljskega plina, če bi ostalo le pri prvi podražitvi (aprila), bi do konca leta plačali 60 milijonov. Zaradi oktobrske podražitve pa nas plin stane še 24 milijonov več, torej skupno v letošnjem letu samo za podražitve plina 86 milijonov dinarjev več, kot če bi ostali na ceni plina iz januarja. Mili Kobal Kako do konca leta rezultate našega dela izboljšati, predvsem pa, kako uresničiti načrtovani izvoz, so bila razmišljanja predstavnikov družbenopolitičnih organizacij ob razpravi devet mesečnega poslovanja. O izrečeni misli, da bi to skušali uresničiti ob sobotah, torej z nadurnim delom, so nekateri predstavniki menili, da je težko uresničljiva, vendar je bilo ob zaključku čutiti, da misel ni bila izrečena v prazno in da bo zavest zaposlenih tudi tokrat zmagala, kajti ne gre le za naše, pač pa tudi skupne naloge, katerih uresničitev pomeni še en korak bliže k uresničitvi zastavljenih ciljev. Posnetek ni nov. Od takrat, ko je cisterna takole zdrknila iz tirov, je minilo že skoraj dve leti, Ker mu je botrovalo še kaj drugega kot le zima, se tak prikaz lahko ponovi že jutri, pojutrišnjem ... steklar GLASILO DELAVCEV STEKLARNE HRASTNIK Postanite naš dopisnik KAKO DO STANOVANJA? Stanovanjska politika je občutljivo področje, kjer je nakopičenih ogromno problemov, nasproti njim pa so zelo omejene možnosti reševanja. Tudi odnos ljudi je različen. Ne glede na, četudi realne probleme posameznikov, je ta odnos dostikrat neobjektiven in nekritičen. Gledano ¿kozi celotno družbeno prakso so se predpisi skozi desetleitja na področju stanovanjske politike dograjevali, izpopolnjevali, marsikaj se je spremenilo in izboljšalo, tako da je delo na področju dodeljevanja stanovanj povsem drugačno kot pred leti. Čudno nasprotje. Spreminjala so se dejstva, dograjevala in izboljševala normativna urejenost, toda miselnost so ljudje ohranili svojo, trmasto svojo. Še vedno trdijo, da stanovanja v našem kolektivu dodeljujejo samo posamezniki, po svoji volji in svoji lasitni presoji. Tak posameznik naj bi bil po številnih' očitkih med ostalimi tudi referent za socialno delo in stanovanjske zadeve. Delavec torej, ki mu vsi pripisujejo pravljične pristojnosti, ki pa to še zdaleč ni. Toda ljudi je škoda prepričevati, takšno sliko so. si ustvarili,. kakšno krivico komu takole na pamet in povprek delajo, jim je tako figo mar. Najlaže je seveda govoriti povprek in na pamet. Takšnim sodelavcem je škoda dopovedovati, ker so očitno hoteli pozabiti, da živimo v samoupravno urejenem kolektivu, v katerem smo medsebojne odnose tudi na stanovanjskem področju zapisali v samoupravni akt. škoda je tudi to, da pozabljajo in si ne vzamejo toliko časa, da bi videli, da se v zvezi s stanovanjskimi vprašanji kar precejkrat sestaja 5 delavcev posamezne TOZD, ki se jim reče odbor za družbeni standard in stanovanjske zadeve, ki v skladu s prednostno listo odloča, komu stanovanje. Prednostna lista, naslednje poglavje. Ob tem se nehote spomnim primerov delavcev, ki so ob enem od razpisov prostega stanovanja kar zaporedoma hodili v našo službo na razgovor o svojem stanovanjskem problemu. Vse lepo in prav. V skladu z določili samoupravnega sporazuma si dolžan delavcu obrazložiti postopek dodeljevanja stanovanj, torej glede na prednostno listo. To pomeni, da se razgovor ni končal z dramatično kretnjo odpiranja predala in izročitve ključev želj enega stanovanja. Besedam o prednostni listi je sledil izbruh: »Kaj me briga prednostna lista. Zame ni prednostne liste. To stanovanje moram dobiti, jaz, ker je moj problem naj večji!« Tako so menili trije delavci iste temeljne organizacije, šlo je pa za eno in isto stanovanje, ki pa se na tri dele- nikakor ne da razdeliti. Gre tudi za dejstvo, da je v tovarni 200 delavcev, ki z vložitvijo prošnje menijo, da imajo stanovanjski problem, od te skupne številke pa jih je zelo velik delež tistih, ki imajo tudi resnično zelo pereče in težke stanovanjske razmere. Vsak posameznik razumljivo misli, da je ravno on tisti, ki mora dobiti neko stanovanje. Tragedija pa je v tem, da na drugi strani ni toliko prostih stanovanj kot je problemov, kriteriji za dodeljevanje stanovanj pa so zapisani v samoupravnem sporazumu in ne v posameznih osebah. Samoupravni sporazum o dodeljevanju stanovanj se sprejema na referendumu. Delavci vsake temeljne organizacije in delovne skupnosti so se dosedaj z vsemi eventualnimi spremembami in dopolnitvami vedno seznanjali preko različnih oblik obveščanja: preko našega glasila, preko oglasnih desk in informatorjev, preko izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata in na zborih delavcev. Praviloma sem bila prisotna na teh zborih in podajala tematiko, lahko rečem, da smo se vedno trudili za temeljitost in razumljivost. Odziv na .pisane in ustne informacije je ponavadi tišina, brez posebnih vprašanj, nikogar nič ne zanima, dodatni in spreminje-valni predlogi , so redki. Vsakokrat je samoupravni sporazum objavljen v celoti tudi v glasilu, da ga lahko vsak shrani in tudi uporabi, ko je treba. V teh obdobjih. smo naš sporazum uskladili z občinskim družbenim dogovorom, prav tako je potrebno zajeti tudi določila . republiškega zakona o stanovanjskih razmerjih. Nihče se tudi osebno ne zglasi, , da bi povprašal, če mu ni kaj jasno. Ne, takrat ko so takšna določila v obravnavi, ko se da vplivati, spreminjati, vlada tišina, nikogar nič ne briga. Potem pride do konkretnega primera, hude krvi, nejasnosti in predloga, da se prizadeti seznani s sporazumom. Jeza se nadaljuje: »Tako ne more biti zapisano, to bi morali spremeniti, do tega takrat in takrat nismo bili dovolj .pozorni«, in podobno. 2e sedaj so bila razburjenja, da se vsebina sporazuma prevečkrat spreminja, pa so bili res upravičeni razlogi zato: kot je sprejem občinskega družbenega dogovora ali republiškega zakona in uskladitev z le-temi. Prihaja še do novega momenta: po sedanjih dejstvih sodeč, se akt še premalo spreminja: bolj bi se moral prilagajati posameznikom, ki se prebudijo šele ob nastopu svojega lastnega problema in šele takrat menijo, da bi bilo potrebno, da bi bilo nekaj zapisano točno tako, da bo pisano na njihovo kožo in ne drugače. Kot da ne gre za skupno .stvar nas vseh; da se tudi tisti, ki že prebivajo v novih stanovanjih, s svojim prispevkom in spremljanjem tega področja potrudijo, da bomo skupno ustvarili takšen samoupravni sporazum, ki bo še bolj- ša osnova za določanje razmerij in kriterijev, ki vodijo do pravice do stanovanja ali kredita, posebno še zato, ker stanovanj ni dovolj, ker jih je občutno premalo. Prednostna lista prosilcev za stanovanja visi na oglasnih deskah in pravni pouk o možnosti pritožbe in preverjanja podatkov nikoli ne manjka. Tudi pritožb praviloma ni. Če Sklepam po težkih in krivičnih očitkih, ki se naši službi in' predsednikom odborov mečejo v obraz, pa bi jih lahko bilo, ali moralo biti kar precej, in pa natolcevanja na pamet in .po-pretk, pa še to ponavadi takrat, ko je 15 dni roka za pritožbe že davno mimo. Naj se zadeva preveri, ko je za to možnost. Komu v prid so nizki udarci, očitki za hrbtom in krivične obtožbe. Domala nihče si ne vzame svoje pravice: pridi in preveri točkovanje, ki ga je opravil odbor, seznani' še s samoupravnim sporazumom, predloži svoje argumente o tem, da se ti je storila krivica in se obrni na delavski svet svoje temeljne organizacije. Tvoji sodelavci so v tem organu, kot tudi v odboru, ki ti je določil mesto na prednostni listi. Čas in pravica ti gre, da se tvoji dvomi razčistijo in če je treba in prav, tudi ZAKAJ Iz dveh posvetov, ki so bili organizirani v ta namen, (prvi za samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti, drugi za SIS materialne proizvodnje) z vodji delegacij in strokovnimi delavci sicer lahko povzamemo nekatere ugotovitve in morda k temu dodamo še kakšno razmišljanje. Na osrednji vprašanji posveta, zakaj so zasedanja skupščin na robu sklepčnosti in zakaj so razprave uporabnikov na njih tako skope ali pa jih sploh ni, so se pojavljala, kot možni odgovori tri vprašanja: — So delegati o zadevah, o katerih se na skupščini odloča, nepoučeni in katere so tiste strokovne službe, ki naj bi delegatom nudile ustrezno pomoč? — Še vedno prihajajo delegati na skupščine brez ustreznih stališč svojih delovnih sredin? — Si preprosto ne upajo odpreti ust zato, da bi se kot razpravi j alci preveč izpostavljali kot posamezniki? Da je slednje vzrok, sicer ne gre trditi, nekaj od tega pa bo le ustrezno popravi. Toda ne, za to si ne kaže vzeti časa. Laže je govoriti na pamet, obtoževati nekoga tretjega, ki ga pač vzameš z obešalnika. Temu potem sledi tudi vprašanje: »Zakaj si pa potem ti tu, zakaj si socialni delavec?« Karkoli že kdo pričakuje, čarobnih palic ni, kakor ni ne ključev stanovanj in pravice odločanja o tem, kdo naj ga dobi, v mojem predalu. Pristojnosti tega referenta lahko razberete tudi iz samoupravnega sporazuma, ki bi ga marsikdo rad vrgel kar proč, vsekakor pa je med mojimi dolžnostmi ena glavnih nalog: spoštovanje določil samoupravnega sporazuma o dodeljevanju stanovanj, kar pa se ob 'Skromnem številu stanovanj ne more tudi skladati z željami vseh posameznikov. Vaš stanovanjski problem lahko sprejmem, zabeležim in poročam odboru. Kako pa bo ta problem tudi rešen, ne pogojuje ne moja dobra niti slaba volja, ampak vaše število zbranih točk in vaše mesto na prednostni listi;’ iz česar izhaja potem sklep odbora in na katerega se lahko spet pritožite, če menite, da ni pravilen na delavski svet, kakor tudi na sodišče združenega dela. JKR MOLK? držalo, saj izkušnje o ločenih sejah zborov skupščin dokazujejo več aktivnosti, sodelovanja in razprav uporabnikov. Ne gre tudi prezreti neke izrečene misli, da skupščine razrešimo tistega odločanja, kar je nekje že zakonsko opredeljeno od tistega, o čemer naj bi resnično odločali delegati po samoupravni poti. Ugotovitev, da bi morale biti informacije o poslovanju samoupravnih interesnih skupnosti sestavni del razprav o zaključnih oziroma periodičnih obračunih temeljne oziroma delovnih organizacij, pa bi kazalo kmalu realizirati. Trditve, da v bistvu odloči tisti, ki predlaga, sicer ne gre posploševati, kajti izkušnje kažejo tudi drugače. Je pa res, da tisti, ki nekaj predlaga, predlog brani (upravičeno ali ne) z argumenti. In če je predlog res le en sam, čeprav najboljši, si človek ne more kaj, da ne bi pomislil da je res že vse odločeno. Je tudi to eden od vzrokov tišine uporabnikov na skupščinah? Presojo prepuščam vam. Mili Kobal V programu dela Občinske konference ZKS Hrastnik je zapisana tudi analiza delovanja delegatskega sistema. Pri tem, razumljivo, ne gre le za ugotavljanje samega stanja na tem področju, ampak tudi za iskanje poti in načinov, da bi delegatsko odločanje dobilo vsebino, ki mu jo daje ustava, torej, da bi v delegatskem odločanju in odločitvah odsevala resnična hotenja, interesi delavcev in občanov. Predstavljamo vam... V oktobru je bila osrednja aktivnost družbenopolitičnih organizacij v Steklarni in Sijaju namenjena njihovemu konstituiranju. Ker združitev obeh delovnih organizacij narekuje še vrsto drugih aktivnosti, so bile v oktobru izvedene tudi priprave za volitve v samoupravne organe TOZD in DO, kot tudi izvolitev delegacij za Zbor združenega dela ter skupščine Samoupravnih interesnih skupnosti. Ko to poročamo, bodo volitve že za nami, aktivnosti DPO in samo-pravnih organov pa usmerjene v vsebinske razprave o štirih samoupravnih aktih, ki jih bomo v decembru sprejeli z referendumom. Sindikat kot glavni nosilec teh aktivnosti je tudi prvi opravil svoje konstituiranje. Za prihodnjo številko Steklarja pripravljamo posebno prilogo, v kateri bomo predstavili samoupravne organe in delegacije ter organiziranost in vodstvo DPO. Danes pa vam v nekaj vrstah predstavljamo predsednike osnovnih organizacij sindikata ter sekretarje osnovnih organizacij zveze komunistov. Mladi pa bodo svoje predsednike predstavili v prihodnji številki. Emil Bec Rojen 3. 5. 1947. V Steklarni Hrastnik je zaposlen od leta 1963, sicer pa od leta 1974 stek-lar-brigadir v blagovni skupini MDR-1. Njegovo dosedanje družbenopolitično delo je bilo v številnih samoupravnih organih: kot član delavskega sveta TOZD, član Odbora za družbeni standard in stanovanjske zadeve, član izvršilnega odbora osnovne organizacije sindikata TOZD. Dve mandatni obdobji je bil delegat v občinski skupščini. Bogat prispevek pa je v preteklih letih dal k delovanju Strelske družine »Steklar«. Oktobra pa je bil izvoljen za predsednika izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata TOZD Proizvodnja steklenih izdelkov. Bojan Smodiš Rojen 6. 6. 1949. Potem, ko se je izšolal za kovinostrugarja, se je leta 1967 zaposlil v naši orodjarni. Med njegovimi dosedanjimi funkcijami velja povdariti, da je bil vodja splošne delegacije za skupščine SIS, član sveta za Socialno skrbstvo, namestnik se- kretarja osnovne organizacije ZK. V preteklem mandatnem obdobju je bil predsednik izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata TOZD Orodjarna. Na zadnji volilni konferenci sindikata temeljne organizacije pa je bil za to funkcijo ponovno izvoljen. Srečko Jakšič Rojen 21. 5. 1947. V Steklarni Hrastnik zaposlen od leta 1969 dalje. Opravlja dela in naloge izmenskega vodje na stroju IS. Za njegovo družbenopolitično delo še zlasti velja poudariti aktivno delovanje na področju delegatskega sistema v samoupravnih interesnih skupnostih, bil pa je tudi član samoupravnih organov v temeljni organizaciji. Dela tudi na kulturnem področju, saj je aktiven član pevskega zbora Svobode I. Hrastnik. Nekajčasno nadomeščanje sekretarja osnovne organizacije ZK ter uspešno končana enoletna politična šola pri CK ZKS pa mu bosta dobro izhodišče za delo sekretarja III. osnovne organizacije ZK v TOZD Proizvodnja steklenih izdelkov. Konrad Kališnik Rojen 22. 7. 1946. V Steklarni Hrastnik je zaposlen od leta 1961. Leta 1973 je končal steklarsko šolo sicer pa dela kot brigadir v blagovni skupini MDR-1. Aktivno sodeluje v godbi že vrsto let. Funkcije, ki jih je doslej opravljal: član delavskega sveta TOZD in DO, delegat za SIS, bil je član raznih odborov in komisij, član sekretariata osnovne organizacije ZK. V preteklem oziroma letošnjem letu je obiskoval in tudi u-spešno zaključil enoletno politično šolo pri CK ZKS kar mu bo nedvomno v pomoč za delo sekretarja I. osnovne organizacije ZK v TOZD Proizvodnja steklenih izdelkov. Branko Sebasu Rojen 3. 3. 1949. Prag delovne organizacije Steklarne Hrastnik je prvič prestopil leta 1963. Tri leta kasneje pa se je po u-spešno opravljenem zaključnem izpitu zaposlil kot elektrikar. Danes je zaposlen kot vodja elek-trodelavnice. V preteklem obdobju je bil član delavskega sveta temeljne organizacije ter raznih komisij. Svoj prosti čas namenja aktivnemu sodelovanju v pevskem zboru Svobode I. V oktobru je bil izvoljen za predsednika Izvršnega odbora o-snovne organizacije sindikata TOZD Energetika, vzdrževanje in transport. Štefan Vodeb Rojen 23. 12. 1951. Z osemnajstimi leti ter poklicem strojnega ključavničarja se je leta 1969 zaposlil v Sijaju. Z zaposlitvijo je njegovo družbenopolitično delo postalo še aktivnejše, kar dokazuje njegova izvolitev za predsednika mladinske organizacije v delovni organizaciji, funkcija sekretarja pri občinski konferenci ZSMS Hrastnik, članstvo v Republiški konferenci ZSMS RS Slovenije, pa tudi delo v samoupravnih organih. Danes je zaposlen kot tehnolog za posebna naročila. Ob zadnji volilno programski konferenci je bil izvoljen za sekretarja Osnovne organizacije ZK TOZD proizvodnje svetil. Albert Kapelar Rojen 30. januarja 1942. Ni mu še bilo polnih 15 let, ko je prišel v uk v Steklarno, tri leta kasneje pa se je zaposlil kot ključavničar, vendar je šolanje nadaljeval in ob delu končal tehniško srednjo šolo. V avtomatski proizvodnji je opravljal vrsto nalog, danes pa je obratovodja IS strojev. V družbenopolitičnem delu je opravljal vrsto funkcij: kot sekretar osnovne organizacije ZK v temeljni organi- zaciji, bil je član delavskega sveta TOZD in DO, delegat zbora združenega dela. Za naslednje mandatno obdobje pa je bil izvoljen za sekretarja II. osnovne organizacije ZK v TOZD proizvodnja steklenih izdelkov. Slavko Gornik Rojen 28. januarja 1952. V Steklarno je prišel leta 1967, da bi si pridobil poklic cizelerja. Tri leta kasneje se je zaposlil v orodjarni. Med najpomembnejšimi funkcijami, ki jih je opravljal doslej so bile naslednje: predsednik ZSMS na nivoju DO, sekretar Občinske konference ZSMS Hrastnik, član Predsedstva Republiške konference ZSMS, predsednik akcijskega odbora Steklar JU, član občinskega komiteja ZKS Hrastnik. Sodeloval je na kongresih ZSM Slovenije in ZSM Jugoslavije. Bil je vodja splošne delegacije za skupščine SIS. Sedaj pa opravlja funkcijo sekretarja osnovne organizacije ZK v TOZD orodjarna. Janez Cigler Rojen 20. 4. 1943. S Steklarno Hrastnik in poklicem steklarja se je prvič srečal leta 1958. V vseh letih njegove zaposlitve smo ga srečevali kot aktivista na družbenopolitičnem področju, še zlasti v sindikatu, kjer je oz. še opravlja najodgovornejše funkcije. Bil je predsednik izvršnega odbora konference sindikata v DO, član občinskega sveta ZS, član Medobčinskega sveta ZS Trbovlje, član Republiškega odbora delavcev kemije in nekovin. Trenutno je član Predsedstva Republiškega sveta ZS Slovenije. Poleg funkcije v sindikatu je opravljal tudi funkcije v samoupravnih organih, delavski svet TOZD in DO, bil je član delegacije za zbor združenega dela oz. samoupravne interesne skupnosti. Na volilni konferenci je bil izvoljen za predsednika izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata DO Steklarna-Sijaj Hrastnik. Avgust Žibert Rojen 27. 6. 1951. Leta 1965 je prišel v Steklarno, se izučil za ključavničarja, po odsluženju vojaškega roka pa se znova zaposlil v ključavničarski delavnici. Ob delu je obiskoval delovodsko šolo. Sodeluje kot delegat v interesnih skupnostih, je član izvršnega odbora sindikata. Za sekretarja osnovne organizacije ZKS TOZD e-nergetika, vzdrževanje in transport pa je bil izvoljen na zadnji programsko volilni konferenci. Tone Abrič Rojen 8. 9. 1950. V Elluxu se je zaposlil pred tremi leti. Opravlja dela in naloge skladiščnika, sicer pa je predsednik delavskega sveta. Na zadnji volilno programski konferenci osnovne organizacije je bil izvoljen za sekretarja o-snovne organizacije v TOZD proizvodnja svetil, delovna enota El-lux. Rojen 1. 6. 1944. V Sijaju se je zaposlil leta 1963. Po poklicu je visokokvalificirani ključavničar. Danes pa opravlja dela in naloge vodje kontrole kvalitete v TOZD Proizvodnja. Med funk- Oktober - mesec požarne varnosti IZ OSNUTKA SPREMEMB ZAKONA O VARSTVU PRED POŽAROM cijami, ki jih je doslej opravljal, velja poudariti, da je bil sekretar osnovne organizacije ZK v TOZD Proizvodnja, na področju samouprave pa predsednik komisije za delovna razmerja in stanovanjske razmere. Pred leti je veliko časa in aktivnosti namenjal delu šahovskega pa tudi kegljaškega kluba. Oktobra je bil izvoljen za predsednika Izvršnega odbora o-snovne organizacije sindikata TOZD Proizvodnja svetil. Milan Crnkovič Rojen 14. 2. 1951. V orodjarni se je zaposlil leta 1968 kot kovinostrugar. V letu 1978 je končal srednjo ekonomsko šolo. Od takrat dela v komercialnem sektorju in sicer kot referent za prodajo izdelkov široke potrošnje. Med vsemi dosedanjimi funkcijami velja poudariti, da je že bil sekretar o-snovne organizacije ZK, koordinator ZK, vodja delegacije za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, član delavskega sveta DO. Prosti čas namenja glasbi ter gradnji lastnega doma. Na zadnji programsko volilni konferenci je bil ponovno izvoljen za sekretarja osnovne organizacije ZK v delovni skupnosti skupnih služb. Opravljal pa bo tudi funkcijo predsednika stalne akcijske konference v delovni organizaciji. Tako smo vam torej v nekaj vrstah predstavili predsednike ZK in sindikata. Če smo pri komu kakšno funkcijo ali aktivnost izpustili, to ni bilo namenoma in naj nam bo to od prizadetih oproščeno. Je pa zato naša iskrena želja, da bi pri sprejetih funkcijah oziroma nalogah dosegali čim več uspehov. Mili Kobal Stabilizacija Gospodarske razmere nas vse bolj silijo k varčevanju. To še posebej občutimo, saj nam denar takorekoč kar čez noč skopni iz denarnice. Pa ste kdaj razmišljali o tem, koliko denarja nam zaradi neodgovornega in malomarnega ravnanja na delovnem mestu ali v delovni organizaciji na sploh »odteče«, »zgori« ali »pade« v smeti? In to vsak dan! Koliko izmed nas še pozna ali se zopet spomni pregovora »zrno do zrna...« Zbrali smo le nekaj podatkov o cenah energije in materialov, s katerimi vsak dan delamo in upravljamo, a se, žal mnogokrat do njih obnašamo tako, kot da so brez vrednosti in same po sebi dane. V zadnjih letih je vse več požarov, katerih vzroki so najčešče neizpolnjevanje in nespoštovanje varnostnih in tehničnih navodil, malomarno in neresno delo pa tudi neosveščenost. Pogosti požari nam tudi požirajo ogromna materialna sredstva, včasih terjajo celo človeške žrtve. Vse večji problem v SR Sloveniji predstavljajo tudi nesreče z razlitjem tekočin, goriv in drugih nevarnih snovi. Zato je potrebno u-sposobiti določene organizacije za odstranjevanje nevarnih snovi. Glede na opremljenost gasilskih organizacij, naj bi te nalogeo-opravljale te organizacije. V razpravi je osnutek sprememb Zakona o varstvu pred požarom. Ta naj bi ustrezno rešil to problematiko, da se z rešitvami v njem daje večji poudarek preventivnemu delovanju, ki bi pripomoglo tudi k dvigu požarnovarnostne kulture. Sicer pa povzemamo iz o-snutka nekatere najpomembnejše spremembe oziroma dopolnitve: — Prostorski del srednjeročnega družbenega plana mora vsebovati ukrepe za zagotovitev varnosti družbenega in zasebnega premoženja in življenja ljudi pred požari: torej preskrbo z vodo za gašenje; naravne ovire, ki preprečujejo širjenje požarov; projektiranja, gradnje, rekonstrukcije in vzdrževanja objektov morajo biti taka, da se lahko zagotovi reševanje ljudi in premoženja ter zagotovi dostop gasilcev. — Iz ugotovitve, da je večina požarov v družbenem sektorju nastala zaradi neizpolnjevanja in neupoštevanj a požarnovarnostnih in tehničnih navodil, neznanja in malomarnosti tako odgovornih kot tudi posameznih delavcev, se z osnutkom zakona dopolnjuje sedaj veljavno določilo s tem, da morajo imeti organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti strokovno u-sposoblj enega delavca, ki je odgovoren za izvajanje požarnovarnostnih ukrepov. — Varstvo pred požarom morajo delovne organizacije ustrezno u-rediti tudi s svojimi samoupravnimi akti. Da bi samoupravni akt s ■ brez žrtev Začnimo pri energiji, temu, za našo proizvodnjo tako pomembnem in tako dragem elementu. V poletnih mesecih 2, v zimskih pa celo 4 din (povprečno) odštejemo za eno kilovatno uro. Pa vendar še vedno ostajajo luči, peči in še marsikaj drugega prižgano tudi v času, ko to ni potrebno. Za kubični meter porabljene vode je cena 12 din. A voda ponekod teče in teče... Nam tudi letošnje pomanjkanje vode ni vrnilo v zavest občutka, da je ta, od narave dana dobrina, minljiva? Predolg je spisek surovin in materialov, potrebnih za vsakodnevno delo. Rajši povejmo, da naš' kilogram stopljenega opalne-ga stekla stane 37,50 din, prozor- področja varstva pred požarom kar najustrezneje reševal vsa pomembna vprašanja, osnutke zakona določa, kaj vse mora urejati. Tako v aktu mora biti določeno: organizacija varstva pred požarom, način usposabljanja delavcev, ukrepe za preprečevanje nastanka požara, odkrivanje in omejitev širjenja požara, zagotavljanje požarne intervencije ter pravočasne evakuacije ljudi in premoženja in določal pooblastila odgovornemu delavcu. — Doslej so bili v evidenci zajeti le tisti požari, ko so bile na požarišču prisotne poklicne teritori alne gasilske enote ali organi za notranje zadeve. Požari, ki so nastali v OZD, a so jih delavci sami pogasili pa evidenca ni zajemala, kar je onemogočalo proučevanje vzrokov. Odslej bo vodena evidenca o vseh nastalih požarih. — Nadzor nad objekti za predelavo nafte in plina, predelavo vnetljivih tekočin, letališča, elektrarne nad 100 MW, skladišča vnetljivih tekočin in eksplozivnih snovi so izvajali republiški inšpektorji. Zaradi racionalizacije dela ter večletnih delovnih izkušenj občinskih in medobčinskih inšpekcijskih služb, se ta nadzor prenaša v njihovo pristojnost. Na drugi strani pa se s predlaganimi spremembami zakona razbremenjujejo občinski požarni inšpektorji izdajanja soglasij k lokacijam, gradbenim in uporabnim dovoljenjem za individualno gradnjo. — Določene spremembe prinaša osnutek sprememb tudi na področju organiziranosti oziroma povezanosti gasilskih organizacij, oziroma enot, razmejuje pristojnosti občinskih skupnosti in zveze skupnosti SR Slovenije za vodstvo pred požarom, opredeljuje vlogo in naloge gasilskih društev in gasilske zveze SR Slovenije, pogoje za u-stanovitev gasilske organizacije, urejanje odnosov med poklicnimi gasilskima enotami in prostovoljnimi gasilskimi društvi ter še vrsto vprašanj, ki naj bi ustrezno normativno uredila vprašanja in pomanjkljivosti, ki so se pojavljale pri dosedanjem izvajanju zakona. nega skoraj 28 din, za avtomatsko proizvodnjo nekoliko manj, toda marsikateri kilogram (beri rajši izdelek) oplemeniten še s težkim delom, še preden ga doleti usoda vskladiščenja, ali še preden mu lahko napišemo potni nalog za potovanje do kupca, doleti zla usoda — vrnitev tja, kjer se je rojeval, ali pa pot v smeti ali na odpad. Še kakšni dve desetletji nazaj so večino naših izdelkov spretne roke delavk pakirale v papir in lesno volno. Danes imamo za vse izdelke lične kartone; kakšnih vrst, velikosti ali kakšen je njihov dizajn, pa lahko mnogokrat ugotavljamo, žal, med smetmi ali odpadnim papirjem. Cena enega kartona, v katerega se, denimo, pakirajo plafonjere, čisto običajnega pa stane povprečno 14 din. Karton nekoliko boljši za 6 ko-(Nadaljevanje na 13. strani) CE BI KLICALI „NA POMOČ“ V Steklarni imamo inštaliranih več visokonapetostnih transformatorskih postaj. Zaradi njihove lokacije pa ni izključena možnost požara, ki bi lahko ogrozil skladišče izdelkov ali same proizvodne objekte. Prav zato se je industrijsko gasilsko društvo ob sodelovanju civilne zaščite, odločilo, da v okviru meseca varstva pred požari improvizira vžig tra-fo postaje TP-3 (za tovarno). Na klic alarmne sirene in pre- ko UKV zvez je gasilcem Steklarne prihitelo na pomoč še šest gasilskih društev: — Gasilsko društvo Hrastnik mesto — z 2 avtocisternama po 4.5001 vode v vsaki in kompletno opremo za gašenje z vodo in peno, gasilsko baterijo na prah z 250 kg praha in 11 gasilci. — Industrijsko gasilsko društvo Rudnik Hrastnik s kompletnim orodnim avtomobilom in Le nekaj minut po klicu na pomoč je na požarišče prihitelo še 6 gasilskih društev Če bi šlo zares, bi obraz ranjenega bil brez nasmeha, roke članov ekipe prve medicinske pomoči pa spretnejše motorno brizgalno 1.2001 in 10 gasilci. — Industrijsko gasilsko društvo TKI z orodnim avtomobilom, kompletno opremo za gašenje z vodo in 9 gasilci. — Gasilsko društvo Dol pri Hrastniku s kompletnim orodnim avtomobilom in orodjem za gašenje z vodo — sodelovalo je 9 članov gasilskega društva. — Gasilsko društvo Prapretno z orodnim avtomobilom in 6 gasilci. — Gasilsko društvo Turje z gasilskim avtomobilom, opremo in 6 gasilci. — Industrijsko gasilsko društvo Steklarna z vso svojo opremo in 32 člani društva. Kot že rečeno, je v vaji sodelovala tudi civilna zaščita z enotami: — Tehnično reševalna — 6 članov. — Prva medicinska pomoč — 4 člani. — Narodna zaščita — 7 članov. Ob vaji so bili prisotni tudi člani štaba Civilne zaščite DO Steklarne Hrastnik. Kot vsaka vaja, je tudi ta pokazala pozitivne strani, pa tudi pomanjlcljivosti. Za člane preizkus znanja, spretnosti in hitrosti ukrepanja, za opremo s katero gasilska društva razpolagajo, pa prav tako preizkus njene uporabnosti in sposobnosti. Predvsem pa ne gre prezreti besed, ki so zapisane v analizi vaje. Namreč, da so člani društev izkazali visoko stopnjo u-sposobljenosti, ki se bo še kako bogato obrestovala, če bomo morali klicati Na pomoč! V sklopu vaj in prireditev ob mesecu požarne varnosti je bila tudi demonstracija ravnanja oziroma gašenja z ročnimi gasilnimi aparati, namenjena predvsem delavcem iz delovne skupnosti skupnih služb. Kako v primeru potrebe z gasilnim aparatom ravnati, kakšna je učinkovitost posamezne vsebine oziroma vrste aparata in še marsikaj zanimivega je med demonstracijo povedal Rudi Kirhmajer. Ob 30-letnici glasbene šole Hrastnik Glasbena šola Hrastnik praznuje letos svoj 30. jubilej. Trideset let ne predstavlja dolge dobe v organiziranosti dejavnosti na nekem področju, vendar že samo dejstvo, da je ta dejavnost postala del našega celotnega vzgoj-noizobraževalnega in kulturnega življenja, pomeni, da smo jo zavestno gojili in pospeševali. Zavedamo se, da k celoviti človekovi osebnosti, humanim in soci-alistčnim vrlinam spada tudi vsestransko kulturna človekova u-smerjenost. Glasbeno življenje, ki je bilo v začetku izraženo v prizadevanjih ozkega kroga entuziastov, je postalo družbena potreba in programski del vsega vzgojnega procesa. Danes je v Sloveniji že 59 glasbenih šol, 86 dislociranih oddelkov, dve srednji glasbeni šoli, dva glasbena oddelka na Pedagoških akademijah, Akademija za glasbo in pedagoško znanstvena enota za muzikologijo na Filozofski fakulteti. Ne moremo mimo preprostega dejstva, da pomeni glasbena vzgoja enega izmed sredstev in načinov kulturnega bogatenja vsakega delovnega človeka in občana, da je glasbena govorica po svojem izrazu takšna, ki v veliki meri vpliva na naše počutje in nas bodri pri zavestnih prizadevanjih dograjevanja vsega tistega, za kar smo se spontano odločili. Delovni človek mora biti tudi kulturno bogat, ker bo s tem resnično vsestranski nosilec socialističnega samoupravnega sistema. Ob jubileju naše šole beležimo z nemajhnim zadovoljstvom nekaj omembe vrednih uspehov ter nadaljnji dvig ravni naših glasbenovzgojnih prizadevanj. Učiteljski kolektiv in učenci, ki kot cicibani v pripravnicah vstopajo v prelepi svet glasbenega doživljanja, učenci, ki se učijo igranja na'različnih instrmentih, sodelujejo v komornih skupinah in orkestrih, si oblikujejo svoj smisel za kolektivno igro, si pri plesu kultivirajo gibe in razvijajo plesni izraz in si pri nauku o glasbi širijo svoja teoretična in praktična spoznanja, vse bolj prispevajo, da glasbena šola v našem kraju postaja sodobno u-smerjeni glasbeni zavod. Za nemoteno delovanje Glasbene šole Hrastnik, kakor tudi za vse materialne storitve velja zahvala za skrb vsem delovnim ljudem in občanom našega kraja. Elizabeta Jakšič Člani industrijskega gasilskega društva ob zaključku vaje Učenci pri skupinski igri v dvorani GS pod vodstvom Jožeta Razpotnika Nagrade in priznanja Taktično-orientacijski pohod RVS Občinska raziskovalna skupnost skupaj z Občinskim svetom zveze sindikatov Hrastnik že nekaj let podeljuje priznanja ter simbolične denarne nagrade delavcem, ki predlagajo in realizirajo v teku enega leta različne tehnične izboljšave, dajejo koristne predloge, vse s ciljem ustvarjanja večjega dohodka, bolj varnega dela in 'boljšega delovnega okolja. TOZD avtomatske proizvodnje. Pri tej inovaciji je skupina: Albin LAVRIČ, Branko SEBASU, Branko PEPELNAK in Vinko VINTER z zamenjavo električne instalacije omogočila lažje čiščenje in popravilo stroja. V TKI Hrastnik je skupina dr. Franc KALUŽA, Vojteh SERGAN, Anton SALMIČ in ing. Mirko KOVAČ, prijavila inovacijo, ki omogoča predelavo odpadne snovi v Kljub prizadevanju občinske raziskovalne skupnosti za oživitev inovacijske in ustvarjalne dejavnosti ugotavljamo, da le-ta v naši občini še ni zaživela, da prizadevanja, volja in napori posameznikov v nekaterih organizacijah združenega dela še nimajo pravega pomena, zlasti v teh zaostrenih gospodarskih razmerah, ko se moramo opreti predvsem na lastne sile, lastno znanje in iskati možnosti za racionalno gospodarjenje, zmanjševanje stroškov in povečevanje dohodka. Prav na tem, ključnem področju družbeno-ekonomskih odnosov, na povečevanju produktivnosti, boljši organizaciji tehnoloških postopkov in racionalizaciji poslovanja in razvoja, imamo še ogromne rezerve, neizkoriščene možnosti. Na podlagi letošnjega razpisa je Odbor za pospeševanje inovacijske dejavnosti pri Občinski raziskovalni skupnosti Hrastnik prejel prijave iz naslednjih delovnih organizacij: — REK Edvarda Kardelja Hrastnik, — Sijaj Hrastnik, — Jutranjka Dol pri Hrastniku, — Steklarna Hrastnik, — TKI Hrastnik, — SGD Hrastnik, Na slavnostni seji skupščine Občinske raziskovalne skupnosti Hrastnik, ki je bila 30. septembra, so bile inovatorjem podeljene nagrade in priznanja. Glede na učinke, ki jih prijave dajejo, so bile inovacije razdeljene v dve skupini in to tako, da so bili vsi udeleženci I. skupine nagrajeni s po 5.000 dinarjev in II. skupine z 2.000 dinarjev. Vsi prijavljeni pa so prejeli tudi diplomo in značko INOVATOR. V I. skupino so bile vključene naslednje inovacije: inovacija, ki jo je v Rudniku Hrastnik prijavil ing. Milan DUH. Gre za tehnično izboljšavo na enoti glavne nosilne spojke z imenom »Konstrukcija priprave za remont hidravličnega podporja«. Nadalje je bila v prvo skupino uvrščena inovacija, ki jo je v DO Sijaj prijavil Milan UČAKAR. Gre za izboljšavo pri obrezovanju nosilnih rozet. Iz Jutranjke Dol pri Hrastniku je bila v prvo skupino uvrščena prijava pripomočka za lovilec na kondenčni posodi. To inovacijo so naredili: Branko ALAUF, Drago MAJCEN in Jože GERČER. Nadalje je bila v prvo skupino uvrščena tudi inovacija, ki je prispela iz Steklarne in sicer iz tržni proizvod. Prav tako je v TKI Hrastnik skupina Bruno TUŠEK in Božo ŠKRLEC prijavila inovacijo na vakuumski črpalki. Kot zadnja je bila v prvo skupino uvrščena prijava iz SGD Beton TOZD Gradbeništvo Hrastnik. Gre za tehnično izboljšavo pri izdelavi kvadratnega utorne-ga železa s pritrjeno in zavarjeno glavo pri izdelavi STIBO zidakov. Avtorja izboljšave sta Ivan KRANJC in Rafael MARKO. V II. skupino pa so bile uvrščene naslednje inovacije: Tehnična izboljšava pri skobljanju, ki sta jo v DO Sijaj izvedla Brane ZUPANČIČ in Franc PODMENIK. Tehnična izboljšava v Jutranjki, ki pa jo je na stroju za pletenje pripravil Alojz AŠKERC. Tehnična izboljšava, ki jo je na dvoigelnem stroju pripravil Vladimir JUTREŠA. Tehnična izboljšava, M jo je na avtomatskem stroju za sitotisk v DO Steklarni Hrastnik, TOZD 3, izdelal Stane DEŽELAK. In končno prijava skupine ing. Boris KREŽE, dipl. ing. Jože MEDVED in dipl. ing. Radoš ZORNIK iz TKI Hrastnik, ki obravnava odstranjevanje hipoklo-ridnega iona iz slanice pri proizvodnji klora in natrijevega hidroksida. Vsem nagrajencem je predsednik Odbora za pospeševanje inovacijske in raziskovalne dejavnosti pri ORS Hrastnik dipl. ing. Aleksej Us ob koncu slavnostne seje še enkrat čestital in jih pozval k nadaljnjemu inovacijskemu delu. Prav tako je izrazil željo, da bi podeljene nagrade služile tudi ostalim kot spodbuda, tako da bi bilo prihodnje leto število nagrajencev še večje. Samoupravni akti, ki urejajo področje inovacijske dejavnosti so pogosto slabi. Zlasti ni urejeno financiranje te dejavnosti tako, da so v večini primerov velike težave pri nagrajevanju inovatorjev. Inventivna dejavnost ni sestavni del proizvodnega procesa (kot bi morala biti), ampak je včasih celo tujek, ki po mnenju nekaterih moti proizvodni proces. Pozablja se, da bi ustvarjalnost pri delu morala biti sestavni del naših osebnih dohodkov. Pogostoma vodilni delavci stoje ob strani, ne da bi podporo inventivni dejavnosti jemali kot eno svojih poglavitnih nalog. Pogosta je tudi miselnost, da so inovatorji lahko le »fizični delavci«, medtem, ko bi moralo biti ustvarjalno delo strokovnih delavcev njihova službena dolžnost. Zaradi takega gledanja se jim odreka pravica, da bi sodelovali pri inovacijskem delu. Na osnovi sprejetega letnega programa dela je Občinska konferenca Zveze rezervnih vojaških starešin, v sodelovanju z občinskim štabom teritorialne obrambe, pripravila že nekako tradicionalni taktično-orientacij -ski pohod, združen z rednim letnim preverjanjem znanja rezervnega starešinskega kadra. Udeležba je bila, tako kot že nekaj let nazaj, tudi tokrat na zavidljivi ravni kar nedvoumno potrjuje moralno politično zavest rezervnih vojaških starešin Hrastnika. Neopravičene odsotnosti, ki bi zahtevala prijavo po 79. členu Zakona o vojaški obveznosti, praktično ni bilo. Seveda smo takšnega odnosa lahko veseli. Prav tako pa smo lahko veseli presenetljivo dobrega znanja rezervnih starešin, pa naj si gre za področje moralnopolitične vzgoje, topografije ali pa orientacije. Na nekaj več kot 6 km dolgi progi s štirimi kontrolnimi točkami so rezervne starešine o-pravljale preizkuse znanja prav iz navedenih področij in to potem, ko so še pred startom o-pravili preizkus v streljanju s polavtomatsko puško. Posebno priznanje velja tudi pripravljalcem rednega preverjanja znanja, ki poleg vedno nove trase skušajo pohod osvežiti z raznimi novitetami, ki sicer niso obvezne, pa zato tembolj zanimive in celotno zadevo popestrijo. Tako so ob tokratnem pohodu pripravili na cilju zanimiv prikaz najsodobnejših diverzantskih sredstev. Krona letošnjega taktično-orientacij skega pohoda pa je bil zaključek, v katerem so pripadniki teritorialne obrambe izvedli ogledno vajo: »vod TO v izvedbi diverzije na objekte na komunikaciji«. Tej praktični vaji je predhodno sledila teoretična razlaga, kateri so prisostvovali in s pozornostjo sledili vsi udeleženci tokratnega taktično-orientacij skega pohoda. Ideja o na ta način izvedeni sklepni vaji je pohvale vredna, saj je vse kaj drugega doživeti vajo v živo, pa čeprav le kot opazovalci, kot pa slediti teoretičnim predavanjem v zaprtih prostorih. In še ene ugotovitve ne gre prezreti. Doseženi skupni rezultati so izredno ugodni, kar nedvomno izkazuj e zagnanost, odgovornost in angažiranost na eni, ter izredno dobro strokovno podkovanost na drugi strani. Za takšno stanje, predvsem doseže- ne rezultate pri rednem preverjanju rezervnega starešinskega kadra pa imata nedvomno največ zaslug vodstvo OK ZRVS in OŠTO, ki že nekaj let nazaj plodno in tvorno sodelujeta. Ob koncu smo zabeležili še nekaj besed udeležencev' tokratnega taktično-orientacij skega pohoda. Boris Logar, komandant OŠTO: »Kljub relativno slabemu vremenu je izvedena aktivnost preverjanja znanja RVS, kombinirana s taktično-orienfacijskim pohodom lepo uspela. Še posebno je vse rezervne vojaške, starešine zadovoljila izredna vzorčna vaja »Vod TO v izvedbi diverzije na komunikaciji«, katero je izvedla enota TO. Preseneča tudi znanje rezervnih vojaških starešin, kar .smo še s posebnim veseljem ugotovili, po pregledu vseh vprašalnih listov. S prikazom najsodobnejših diverzantskih ' sredstev in prikazom praktične vzorčne vaje, smo tudi v letošnjem letu poskrbeli za osvežitev tradicionalnega pre-i2ikusa znanja vseh članov občinske organizacije ZRVS«. Vlado Preskar: »Tokrat sem bil »v pozadini« kar pomeni, da nisem bil direktni udeleženec pohoda. Zdi pa se mi, da je bila tudi tokrat priprava izvrstna. Posebno pametna se mi zdi tudi odločitev o tem, da so izpite o-pravljali vsi, torej tudi tisti, ki so imeli na sam dan izvedbe posebne zadolžitve. Zaključek: zanimiv, praktičen, dobrodošel«. Edi Pufler pa nam je tako povedal o svojem doživljaju letošnjega pohoda: »V zgodnjih jutranjih urah smo se rezervne starešine zbrali na. »štircu«, da še enkrat preverimo znanje o vojaških veščinah. Oči so se nam nehote ozirale za grozečimi, o-blafci, ki so hiteli preko Kala — našega cilja orientacijskega pohoda. Skupina za skupino izginjajo v nederja zelene planine, kontrolne točke so za nami. Zadnji, strmi vzpon nas je dobro oznojil. Cilj. Veter neusmiljeno biča razgreta telesa. Škoda, da tu ni bilo okrepčevalnice s toplimi napitki. Rešili bi marsikateri prehlad. Pokazana vaja je lepo uspela, tudi zemljanke so bile prijetno zavetišče pred vetrom in mrazom. Še zadnji juriš preko kalske planine na enolončnico. Vsi napori so pozabljeni, ko spoznaš nove obraze — ljudi, ter utrjuješ stara prijateljstva«. Tekst: Jože Premec Foto: Milan Tanjšek Preizkus strelskih sposobnosti je vedno zanimiv IZ NAŠE PRODAJALNE TUDI TU SE PRECEJ PRODA Pred nekaj manj kot dvemi leti smo prvič zapisali nekaj vrstic o naši industrijski prodajalni, kar je bilo bolj kot obvestilo ali reklama novo odprte prodajalne. Stavbo ob spodnjem delu tovarne, v kateri je bila prodajalna, smo kmalu za tem porušili, prodajalno pa preselili v bivšo komercialo. Tudi o tem, kako je prodajalna prebrodila začetne težave ter kakšen je bil izkupiček prodanih izdelkov za prvih šest mesecev obratovanja, smo že pisali. No, za primerjavo o tem, kako posluje prodajalna danes, povejmo, da je bilo takrat prodanih izdelkov za 634.308 din. Danes je slika precej drugačna. Prodajalna je zaslovela takorekoč po vsej Sloveniji, 'kar dokazujejo Bogato založene police so za kupca tudi vabljivejše Kupci prihajajo tudi iz oddaljenih krajev, če ne dobijo tistega, kar so si zamislili, skušajo poiskati nadomestilo, ki pa je običajno skromnejše »sobotni« kupci, ki prihajajo iz različnih krajev Slovenije. Podatki o prodanih izdelkih to tudi dokazujejo, saj je bilo v letošnjih devetih mesecih predano za 3,190.389,90 din; od tega za TOZD avtomatske predelave za 2,084.053 din, za TOZD ročne proizvodnje za 1,106.336,90 din. Vsekakor so to vzpodbudne številke, zlasti v času, ko stremimo, da čim več iztržimo. Ko smo se mudili v prodajalni, da bi njeno notranjost in iz-gled zabeležili na filmski trak, so bile police trgovine bogato založene. O tem zgovorno pričajo posnetki. Toda vedno ni tako. Pride čas, ko izdelkov, ki jih kupci želijo preprosto ni. Večkrat pa gre tudi za specifične izdelke kot so ravni akvariji, steklenice »Štefani« itd. Nenehno je tudi povpraševanje po izdelkih iz dimnega stekla (sklede, krožniki), ki so pri kupcih zelo priljubljeni. Razumljivo, da si za čim lepši izgled prodajalne prizadevajo v njej zaposlene delavke, in da jim ni vseeno kadar morajo kupce odsloviti z preprostim NIMAMO. Prav tako si .prizadevajo, da bi bila založenost trgovine čim boljša in da jim ni vseeno, kadar morajo kupca odsloviti z besedo NIMAMO M. K. DELOVNE OBVEZNOSTI SO KRŠILI 18. seja Disciplinske komisije DO Steklarne Hrastnik z dne 28. 6. 1983 TOZD ročna in polavtomatska predelava steklene mase Franjo PERKOVIČ je 2-krat neopravičeno izostal z dela. Komisija mu je izrekla ukrep prenehanje delovnega razmerja pogojno za 6 mesecev. Stipo AGATIC je 2-krat neopravičeno izostal z dela. Komisija mu je izrekla javni opomin. DO mora plačati tudi pavšalno odškodnino povprečnega OD za 8 ur, povečanega za 100 %. TOZD avtomatska predelava steklene mase Demila OMERClČ j e 2-krat neopravičeno izostala z dela. Komisija ji je izrekla javni opomin. DO mora plačati tudi pavšalno odškodnino povprečnega OD za 8 ur, povečanega za 100 %. TOZD dekorirnica s satinirni-co Nada SLOKAN je 2-krat neopravičeno izostala z dela. Komisija ji je izrekla prenehanje delovnega razmerja pogojno za 6 mesecev. TOZD energetika s ključavničarsko delavnico Janko LAPORNIK je odtujil oziroma preprodajal steklene izdelke. Komisija mu je izrekla •prerazporeditev na dela in naloge delavca na kanalu v zmešamo za dobo 12 mesecev. Lažje so kršili delovno obveznost TOZD ročna in polavtomatska predelava steklene mase: Srečko ZELENKO, Ljubica MI-HALJEVIC, Senaid MUSTAJBA-SlC. TOZD avtomatska predelava steklene mase: Ismet BAŠIČ, Ana DIJAKOVIČ 19. seja Disciplinske komisije DO Steklarne Hrastnik z dne 1. 7. 1983 TOZD ročna in polavtomatska predelava steklene mase Vinko TAVČAR je neopravičeno izostal z dela, zato mu je komisija izrekla javni opomin. DO mora plačati tudi pavšalno odškodnino v višini povprečnega OD za 8 ur, povečanega za 100 procentov. Režo MURATOVIČ neopravičeno izostal z dela, zato mu je komisija izrekla javni opomin. DO mora plačati tudi pavšalno odškodnino v višini povprečnega OD za 8 ur, povečanega za 100 procentov. Darko STOPINŠEK je izsilil vratarja, da mu je predčasno žigosal kartico, da je lahko predčasno odšel domov. Komisija mu je izrekla javni opomin ter od- tegljaj OD za 1420 din. Munib MURGIČ je neopravičeno izostal z dela. Komisija mu je izrekla prenehanje delovnega razmerja pogojno za 12 mesecev. Rudi HLASTAN je pod vplivom alkohola imel neprimeren odnos oziroma žaljiv odnos do predpostavljenega delavca in je fizično obračunaval z vodjo bru-silnice. Komisija mu je izrekla disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja. TOZD avtomatska predelava steklene mase Vojna GAVRANOVIČ je odklonila delo, zato ji je komisija izrekla javni opomin. Vlado KONČEK je prišel na delo v vinjenem stanju in fizično obračunaval s čuvajskim psom last DO Steklarne Hrastnik, kateri je bil privezan za ograjo. Komisija mu je izrekla disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja pogojno za 12 mesecev. Rajko ODŽIČ je prišel na delo v vinjenem stanju in mu je komisija izrekla disciplinski u-krep prenehanje delovnega razmerja pogojno za 12 mesecev. TOZD dekorirnica s satinirni-co Alojz ŠKOBERNE je med delovnim časom zapustil delovno organizacijo in šel v samopostrežno trgovino. Komisija mu je izrekla javni opomin. Mirko KEBER je med delovnim časom zapustil delovno organizacijo in šel v samopostrežno trgovino. Komisija mu je izrekla javni opomin. TOZD energetika s ključavničarsko delavnico Dušan D JURO VIČ je neopravičeno izostal z dela. Zato mu je komisija izrekla javni opomin. DO mora plačati pavšalno odškodnino v višini povprečnega OD za 8 ur, povečanega za 100 %. Zvonko TOVORNIK je organizirano preprodajal steklene izdelke DO Steklarne Hrastnik. Komisija mu je izrekla disoiplin-ski ukrep prenehanje delovnega razmerja. Zoran ZORE je organizirano poskušal odnesti iz DO Steklarne Hrastnik PVC folije in jih predati prijatelju s katerim sta se za to dogovorila. Komisija mu je izrekla prenehanje delovnega razmerja pogojno za 12 mesecev. Lažje so kršili delovne obveznosti TOZD ročna in polavtomatska predelava steklene mase Franc STOPINŠEK, Vili KORBAR, Franc RAZPOTNIK. TOZD energetika s ključavničarsko delavnico Sejad KAREMAN. ČESTITAMO! Se enkrat «mo z veseljem prisluhnili in sledili opozorilu prijateljev in sodelavcev, naj na tem mestu izrečemo čestitke. Z veseljem tem bolj zato, ker spet lahiko čestitke izrekamo našim sodelavcem za dosežke na področju izobraževanja. Precejkrat smo jih že izrekli, običajno pa vselej tistim članom kolektiva, JOŽE GUZAJ Rojen 6. 12. 1940. Pridobljenemu spričevalu za poklic elek- AVGUST FIŠNER Rojen 7. 12. 1952. leta. S petnajstimi leti, oziroma v letu 1967 si je v Steklarni Hrastnik pričel pridobivati znanje za poklic rezkalca. Rezultat njegove pridnosti in vztrajnosti je bil odličen uspeh, uspeh pa zagotovilo za pridobitev štipendije Titovega Sklada za študij iz dela na tehniški srednji šoli. Od tu ga je pot izobraževanja vodila na Visoko tehniško šolo v Maribor, kjer je letos uspešno diplomiral, ter si pridobil naziv inženirja strojništva. Njegovo delo je vse od začetka zaposlitve pa do danes tesno povezano š stroji v orodjarni, najtesneje pa prav gotovo z novimi avtomatskimi NC stroji, katerih uspešno delo je še vedno odvisno od znanja človeka. Tokrat vam bomo predstavili zanimivo knjigo Martine Žmuc-Toimori POT K ODRASLOSTI. Avtorica dela kot zdravnica za duševne bolezni na Univerzitetni psihiatrični kliniki. Zdravstveno v glavnem obravnava mladostnike in njihove družine, raziskovalno pa se ukvarja z duševnimi motnjami v otroštvu in adolescenci. »Pot k odraslosti« je torej napisala strokovnjakinja, ki pozna duševni razvoj otroka in najpogostejše težave, s katerimi se srečujejo starši pri vzgoji v posameznih obdobjih odraščanja. Avtorica meni, da nezadostna poučenost o tem, kje so meje zdravja in kdaj otrok normalno zori in odrašča, starše pogosto peha v prenagljene bojazni in prehudo zaskrbljenost. Zato se do otroka pogosto ne obnašajo sproščeno, vzgojo pa usmerjajo po pretogih in često zmotnih predstavah o tem, kaj je pra- ki so svoj študij opravljali ob delu, kar terja veliko volje, sa-moodpovedovanja, vztrajnosti, pa naj gre za študij na katerikoli stopnji. Današnjo čestitko namenjamo dvema našima diplomantoma, ki sta v preteklem obdobju svoj študij uspešno končala: trikarja je nekaj let kasneje priložil še spričevalo elektrotehniške srednje šole, oziroma poklica elektrotehnika, v letu 1973 pa še diplomo elektroinženirja. Njegovo delo v Steklarni Hrastnik pa je vsa ta leta bilo tesno povezano z energetiko: od vodenja obrata tehnoloških goriv, vodenja obrata energetike, od leta 1974 pa vodenja temeljne organizacije Energetika s ključavničarsko delavnico. Letos jeseni je vrsti spričeval priložil še diplomo, pridobljeno na Visoki šoli za organizacijo dela v Kranju, s katero si je pridobil naziv diplomirani inženir organizacije dela Naj torej za konec sledimo tistemu, kar smo zapisali v uvodu, namreč da s tem prispevkom in z najboljšimi željami za še nadaljnje uspešno delo obema diplomantoma v imenu uredništva izrečemo naš . iskreni ČESTITAMO! vilno in kaj nepravilno, kaj je normalno in kaj nenormalno. In prav k tem odgovorom je naravnano temeljno sporočilo knjige. Zaradi preglednosti je avtorica razdelila knjigo na dva dela: v prvem obravnava otroka, v drugem mladostnika. Najprej o-riše razvoj otrokovih in mladostnikovih umskih sposobnosti, čustvovanja in socialnega udejstvovanja, v naslednjih poglavjih pa se obme k tistim stranem o-troške duševnosti, ki starše najbolj Skrbijo, ob katerih jih naj-češče obhajajo dvomi in kjer so tudi možnosti za različne motnje in celo duševne bolezni največ j e. To so poglavja o strahu, spanju, prehrani, prebolevanju telesnih bolezni, govoru, šolanju, vedenju v družbi, spolnosti, izkušnjah z mamili in o drugem. V vsakem poglavju avtorica najprej razloži, kaj je pri teh pojavih normalno, nato pa opiše naj- pogostejše odstope od normalnih razvojnih značilnosti. Nadalje pove, kdaj so te motnje prehodne in občasne, kdaj se stopnjujejo v resne motnje in prave bolezni, ki ogrožajo otrokov in mladostnikov razvoj. Delo je zasnovano po najsodobnejših dognanjih strokovnjakov o duševnem razvoju otroka in mladostnika. Za bralca pa je razvidno, da je knjiga, napisana poljudno in berljivo, vsakomur razumljivo. Snov posreduje avtorica sproščeno in živo (delovne izkušnje!), kot bi se pogovarjala z otroki in starši o njihovih stiskah in jim svetovala, kako naj ravnajo. Tudi ljubitelji detektivskih ali pustolovsko-vohunskih zgodb bodo prišli na svoj račun. Pri Državni založbi Slovenije so v zbirki »Labirint« izšli naslednji romani: Joséphine Tey: GOSPODIČNA PYM Pisateljica Joséphine Tey velja za eno najvidnejših predstavnic tako imenovane »ženske« linije klasičnega angleškega detektivskega romana. Skoraj vsi njeni teksti so zgrajeni na nekem izvirnem domisleku, ki na prvi videz sploh ne obeta kriminalnega zapleta. To velja tudi za »Gospodično Pym«, ki v sebi združuje detektivko v romanom nravi: prvi dve tretjini romana sta s stališča detektivke skoraj nedolžni — pisateljica živo in neposredno opisuje življenje v zaprtem krogu visokošolskega dekliškega internata skozi perspektivo nove predavateljice, avtorice psihološke uspešnice. Tekst je prepleten s pretanjenimi opisi drobnih prepirov in trenj, vsakdanjih dogodkov, ki so projeci-rani skozi značilno žensko optiko. V to idilično okolje pa nenadoma trešči umor: osovraženi učenki je nekdo spodžagal telovadno orodje, tako da se med treningom v telovadnici ubije. Tudi razplet zgodbe je neobičajen in nepričakovan. Erle Stanley Gardner: KRIVO-PRISEZNA PAPIGA Ameriški pisatelj Erle Stanley Gardner uteleša v prvem pomenu besedo »čisto« detektivko z njenimi dobrimi in slabimi platmi: z nenavadnim začetkom, ki nas takoj potegne v dogajanje, z zapletom, ki je dejansko vreden tega imena. Glavnino Gardner j evega dela tvori več kot osemdeset romanov z odvetnikom Perryjem Maso-nom. Ti romani so bili izjemno uspešni, po njih je bilo posnetih nekaj filmov in več zgodb televizijske nanizanke — skratka: lik Perryja Masona in njegove zveste tajnice Delle Street je prešel v ameriško nacionalno mitologij 0- Najslavnejši Gardnerjev roman pa je gotovo »Krivoprisežna papiga«. Pri njem bralec seveda ne sme iskati individualnih karakterjev, psiholoških analiz, stilističnih odtenkov ipd., temveč tisto, kar je v resnici značilnost tistega detektivskega romana: e-nigmatični začetek, ki nas prisili, da roman na dušek »požre-mo«, užitek vrtoglavih preobratov in presenetljivost sklepne dedukcije, ki pove tisto, kar smo že vseskozi »vedeli, ne da bi vedeli«... Raymond Chandler : NIKOLI VEC NASVIDENJE Ameriški pisatelj angleškega rodu Raymond Chandler je s svojimi romani oblikoval povsem nov tip detektivke, tako i-menovani »trdi« roman, ki ima še dandanes nešteto posnemovalcev. Z nastopom »trdega« romana se spremenijo skoraj vse postavke te literarne zvrsti: družbeno okolje romana ni več majhno mesto ali idiličen zaprt krog (internat, letovišče itd.), v katerega nepričakovano trešči zločin, marveč že od vsega začetka mračen, pokvarjen svet, kjer je korupcija vsesplošna in vključuje tudi sodnike in policaje, kjer so stebri družbe povezani s podzemljem itd. V romanu »Nikoli več nasvidenje« gre za zgodbo o izdanem prijateljstvu, v katerem naletimo na vse naštete značilnosti »trdega« romana: usodno žensko, ko-rumpiranost oblasti itd. Roman je precej obsežen, vendar njegov intenzivni ritem nikoli ne popusti. John Le Carré: VOHUN Angleški pisatelj John Le Carré je zaslovel z vohunskimi romani, ki so prinesli v to literarno zvrst pomembno spremembo: od nekdanjih pustolovsko-vohunskih zgodb po zgledu Jamesa Bonda, ki so večinoma prežete z usedlinami najrazličnejših primitivnih antagonizmov, se je njegova pripoved premaknila na tla realnega sveta. Svet njegovih romanov je svet manipulacije, kjer vsako igro pogojuje neka druga igra, kjer vsaka vohunska služba brezobzirno razpolaga z lastnimi agenti, jih vključuje v igro, ki je sami ne obvladajo in jih vnaprej žrtvuje ne le za obračun z nasprotnikom, marveč celo za notranje obračune. Roman »Vohun« velja po mnenju številnih kritikov m pisateljev za najboljši vohunski roman vseh časov. Ostarelemu angleškemu agentu Leamasu je zaupana zapletena naloga, da dezertira v Vzhodno Nemčijo in tam na podlagi svojega pričevanja ter s pomočjo »zmontiranih« dokazov doseže padec Mundta, zloglasnega vodje vzhodnonemške obveščevalne službe. Leamasu naloga spodleti, toda kot sam prepozno ugotovi, so njegovi angleški delodajalci računali prav s tem neuspehom ... Na koncu se znajdeta v praznini dve izgubljeni »odpisani« eksistenci: Leamas in Liz, nedolžna angleška komunistka, brez svoje vednosti vpletena v to igro. M. Vučetič DOPISUJTE V STEKLARJA Novo v knjižnici Hrastnik Sport in rekreacija - iz meseca v mesec Športno popoldne — srečanje e-kip »Zlate selekcije« in Hrastnika 83 v malem nogometu ob sodelovanju znane plesne skupine KRIK z aerobno gimnastiko, si je na osrednjem športnem parku na Logu ogledalo prek 1500 Hrastničanov z vplačano vstopnino. Skupaj s prodajo značk »Zlate selekcije« je to navrglo Zvezi paraplegikov Slovenije devet starih milijonov, kar je kot vse kaže rekordni izkupiček humane akcije, katere pobudnik in vodja je znan novinar in humorist: Tone Fomezzi-Tof. Sicer pa po besedah očividcev — in teh ni bilo ravno malo, takšnih in podobnih prireditev v Hrastniku, manjka. Zato na ZTKO Hrastnik že premišljujejo o tem, da bi vsaj občasno pripravili kvalitetnejše in tudi komercialne prireditve. Povsem sodeč so vsi naši športniki, ki so sodelovali v tekmi z »Zlato selekcijo« z navdušenjem sprejeli vabilo ZTKO, da brez slehernih finančnih obveznosti sodelujejo v humani akciji pomoči slovenskim paraple-gičarjem. Tako so z izjemo Marjana Skaze, ki je bil bolan prišli vsi, izven Hrastnika stalno živeči športniki: Jože Senica, Edvard Vecko, Jože Urh, Boris Žlindra, Ivan Ose-njak, Venci Cvelbar in še nekateri, ki so se tudi po končanem srečanju še dolgo zadržali v prijateljskem razgovoru. Mnogi med njimi so celo izrazili željo, da bi se večkrat srečali in so v ta namen pripravljeni seči tudi v lasten žep. Pa naj še kdo reče. da ne velja tisti znan izrek: »povsod je lepo — doma je naj lepše«. Ob gostovanju »Zlate selekcije« smo dolžni posredovati tudi končni izid. Tekma je trajala 3 krat 20 minut najbrž zato, ker je nekaj časa stal na vratih Zlate selekcije hokejski vratar Anton Gale in kar je igral bivši hokejski in sedanji zvezni selektor — Štefan Seme. Za nameček pa morda tudi zato, ker je tekmo sodil kolesarski strokovnjak — Zvone Za-noškar, v kolesarstvu pa je tako in tako vedno več etap. No kakorkoli že, tekma se je končala s 6 :5 v korist »Zlate selekcije«. Prva tretjina 3 :3, drugo so dobili domačini z 2 :1 tretjo pa po Zanoškarjevi zaslugi »Zlati fantje« z 2:0. In še strelci — za Zlato selekcijo Norčič 2, Bassin, Oblak in Seme po enega. Za selekcijo bivših športnikov Hrastnika pa so bili uspešni: Oberčkal 2, ter Vecko, Urh in Kauzar po enega. Rokometaši Dola bodo, kot vse kaže, po prvem delu prvenstva v drugi republiški ligi Vzhod, ostali brez osvojenih točk, Nekaj upanja imajo sicer, da bi dobili neodigrano srečanje v gosteh proti rokometašem Šoštanja. Toda tudi ta eventuel-na zmaga 10 :0 jih ne bi rešila zadnjega mesta. Zato bi bilo morda že zdaj vredno premisliti. in se odločiti za politi- ko, ki bo garantirala kontinuiteto razvoja. Kajti očitno je, da na uspeh preko noči in po vrhu še v tako kratkem času obstoja kluba ni moč računati. Zagnanost in voljo je treba izkoristiti za dosego cilja jutri, ne pa se zadovoljiti z drobtinicami danes. Tako kot rokometaši so svoje vrednosti najbrž precenili tudi kegljači, ki so očitno delali račun brez krčmarja. Kegljači Hrastnika so namreč že resno računali na sodelovanje v kvalifikacijah za republiško ligo, kjer so mimogrede povedano zaman skušali srečo že lansko leto. No čeprav so se na zadnji nastop resno pripravljali in opravili kar dva treninga na kegljišču v Krškem so potem, ko je šlo zares, povsem odpovedali. Zal fante lanske izkušnje niso prav nič izučile. Ne bi radi dajali napotkov, toda za uspeh je potreben povsem drugačen pristop. Že danes pa bi kazalo resno premisliti o formiranju ene močne, ne pa dveh prej slabih kot dobrih ekip. Izgradnja smučišča »Rajska dolina« na Kalu naj bi se s prostovoljnim delom pridružili vsi občani Hrastnika. V zasnovi naj bi sodelovali tako sindikati, društva, mladina, kot vsi tisti, ki so po svojih močeh pripravljeni prijeti za kramp, lopato in druga ročna proizvajalna sredstva. Od časa, ko smo to zapisali do izida glasila je preteklo dobra dva tedna. Zato koristimo priliko, da vas pozovemo, če se že niste sami, da se nam pridružite Kajti predvsem ljubitelji smučanja si bodo ob sedanjih cenah bencina težko privoščili »smučarske vikende« v oddaljenih zimsko-športnih centrih naše ožje republike. Smučišče »Rajska dolina« pa naj bi bilo gotovo še v tej sezoni. No in ker smo že pri smučišču »Rajska dolina« ne bo odveč še tale informacija. Predračunska vrednost investicije, ki naj bi tekla preko Skupnosti 'krajevnih skupnosti (program KS zategadelj ne bodo prav nič prikrajšani) je približno 450 starih milijonov s tem da bo domala vse delo opravljeno na prostovoljni bazi — se pravi udarniško. Dolžina sideme vlečnice bo približno 350 m, zmogljivost pa 900 smučarjev na uro. Dolžina smučišča z višinsko razliko 125 m pa bo dobrih 350 m. Ker jev neposredni bližini novega smučišča že adaptirana bivša osnovna šola in preurejena za aktivnosti »šole v naravi« so dani praktično vsi pogoji za razvoj zimskih športov, predvsem alpskega . smučanja. Naj še dodamo, da bo ob vznožju smučišča stala tudi brunarica, kjer bo možno dobiti poleg kart še kaj za pod zob. Razveseljiv je bil start igralk Kemičarja v letošnjem (1983-1984) prvenstvu zvezne ženske namiznoteniške lige. Po treh pričakovanih zmagah od katerih so srečanje s Proleterjem iz Čake dobile brez borbe 9:0 W. O., so v četrtem kolu v gosteh premagale najprej favorizirano vrsto novosadske Vojvodine s 5:4 in nato še Naftagas v Kikindi s 7:2. Junakinja u-speha v Novem Sadu je bila vsekakor Jolanda Novak, ki je premagala Miloradovo z 2:1, potem ko je slednja gladko dobila prvi niz in visoko vodila v drugem. Tako tudi tri zmage odlične Gordane Perkučin domačinkam niso pomagale k uspehu. Sreča — s tem pa ne želim zmanjševati uspeha, je bila tokrat na strani Hrastni-čank. Enajsterica selekcije Hrastnika je tik pred koncem jesenskega dela prvenstva v Zasavski nogometni ligi neopravičeno »kik-sala«. Kiks pa ne gre na račun rezultatov tekme v goste s Svobodo v Kisovcu, pač pa na dejstvo, da je bilo tudi po njihovi krivdi srečanje v 77. minutah pri izidu 1 :1 prekinjeno. Srečanje je namreč v odsotnosti delegiranega sodnika sporazumno sodil domač trener za katerega nismo sigurni, da ima sodniški izpit. No čeprav na način njegovega »piskanja« resnično lahko izrečemo marsikakšno pripombo, pa to še ne pomeni, da ravnanje tako i-gralcev kot vodstva selekcije odobravamo. In kaj bo rekla Tekmovalna komisija? Njen predstavnik je namreč — omenjeni sodnik... Kolesarji v letošnji sezoni niso ponavljali uspehov izpred dveh, treh let ko so nas naravnost primorali, da smo o njihovih dosežkih na teh straneh večkrat poročali. Priznati pa je tudi treba, da je bila njihova aktivnost precej slabša kot pred leti, 'kar nekateri povezujejo z dejstvom, da je »tehnični« zidal in zato ni bilo toliko časa za športno dejavnost. Kakorkoli že, iztekajoča sezona za hrastniške kolesarje ni bila u-spešna. Poleg slabših dosežkov so odpovedali tudi kot organizatorji. Nismo namreč izpeljali napovedanega maratona »Zasavje 83«, pa tudi občinski praznik je ostal brez tradicionalne kolesarske dirke. Upamo pa, da bo že naslednje leto bolje. »Tehnični« je že pod streho... Razgovor, ki so ga opravili hra-stniški kolesarji takoj po u-radnem zaključku sezone pa je bil kot kaže nujno potreben in upajmo tudi učinkovit. Zastavili so si jasne cilje, sestavili program, ki vključuje tudi že priprave za naslednjo sezono in sklenili, da bodo vso pozornost namenili mladim. Talentov namreč ne manjka. Največ pa si kot kaže obetajo od 15-let-nega Mirana Cveta, ki je na letošnjem državnem prvenstvu v gorski vožnji osvojil odlično šesto mesto. Precej pričakujejo tudi od Boruta Pirša, ki se je po vrnitvi v matični klub obvezal, da bo prevzel skrb nad naj mlaj širni. Če bo Borut le delček svojih izkušenj in znanja uspel prenesti na mlajše, potem si hrastniški kolesarji opravičeno lahko obetajo lepši jutri. Enajsterica mladih nogometašev Hrastnika, ki nastopa v področni ligi skupine »C« je prav gotovo hudo razočaranje za svoje simpatizerje. Po dveh uvodnih neodločenih rezultatih (Kla-divar 0 :0 in Šmartno 2 :2), so varovanci trenerja Stopinška povsem odpovedali ter nanizali šest zaporednih porazov kar jih je močno uvrstilo na dnu prvenstvene lestvice. Sicer pa kaj več od fantov niti ni moč pričakovati, 'ko pa le redki jemljejo treninge resno, večina pa jih rajši »šprica« z vsemi-mogočimi izgovori. Ni kaj! »Kakršna setev — takšna žetev«. Amsterdamski Tempo Team s sestrama Wan Venn in Wan Oopovo je, kot kaže, nesojen nasprotnik igraJik Kemičarja v drugem kolu evropskega »Pokala sejemskih mest«. Žreb je namreč določil, da se morata Kemičar in Tempo Team srečati v Hrastniku konec preteklega meseca. Po dolgem iskanju stika, ko so nazadnje Hrastničani poslali v Amsterdam še telegram, je po tednu dni prišel odgovor, v katerem nizozemski klub sporoča, da ne namerava priti v Jugoslavijo pač pa predlaga, da se srečanje odigra v Amsterdamu. V- zameno za uslugo so ponudili 350 dolarjev, kar pa Hrastničani seveda niso mogli sprejeti, saj bi grobo zaračunano potni stroški do Amsterdama in nazaj znašali ca. 12 starih milijonov. Celoten jesenski del prvenstva v republiški področni ligi skupina — Jug, so mladi rokometaši Dola igrali v spremenljivi formi. Poraz v gosteh, zmage doma. Kljub temu pa bo njihov izkupiček po prvem delu prvenstva nekje v okviru planiranega. Škoda je le, da so v gosteh izgubili nekaj praktično že osvojenih točk sicer bi bila njihova uvrstitev lahko še mnogo višja. Zanimivo pa je, da so igrali slabše takrat, ko so bili v popolni postavi, se pravi, ko so bili v ekipi tudi tisti igralci, ki že nastopajo v članski ekipi. Najbolj zgovoren dokaz temu je zadnja tekma v Radečah, ko so v polčasu vodili s 7:5 na koncu pa izgubili z 12 :15. Kaj hočemo, takšen je šport in zato tudi tako privlačen in zanimiv. Igralci Kemičarja se bodo, kot vse kaže, znova potegovali za naj višji republiški naslov. Na uvodnem turnirju moške A namiznoteniške lige v Novi Gorici so Vizjak, Markovič, Medved in Zerko med osmimi ekipami osvojili drugo mesto in si tako priigrali lep izhodiščni položaj, da na naslednjih turnirjih (e-den bo tudi v Hrastniku) četverica najboljših ekip, po enoletnem premoru znova osvoji naslov republiških prvakov. Za naslov se bodo poleg Kemičarja potegovali še: Triglav — Kranj, Kočevje in Sobota iz Murske Sobote. Ja, je že tako, da kljub takšnim (Nadaljevanje na 13. strani) Na poti odraščanja in zrelosti Medsebojni človeški odnosi so silno občutljivo področje, ki terja dosti tehtnosti, smisla za upoštevanje, razumevanje, odpovedovanje in še marsikaj drugega. KINOPREDSTAVE V HRASTNIKU IN NA DOLU FILMSKI SPORED ZA OBDOBJE 15. 11. DO 15. 12. 1983 Kino »Delavski dom« Hrastnik VABA, ameriški trailer, predstave v sredo 16. 11. ob 17. in 19. uri in v četrtek 17. 11. ob 19. url. Film ni primeren za otroke! BRONCO BILLY, ameriška akcijska komedija, predstave v soboto 19. 11. ob 17. uri in v nedeljo 20. 11. ob 17. uri. PETEK 13., ameriška grozljivka, predstave v soboto 19. 11., nedeljo 20. 11. in v ponedeljek 21. 11. ob 19. uri. VELIKO TVEGANJE, ameriška pustolovka, predstave v isredo 23. 11. ob 17. im 19. uri ter v četrtek 24. 11. ob 19. uri. DEČEK, KI JE SEL ZA SONCEM, domači mladinski, matineji v soboto 26. 11. in v nedeljo 27. 11. ob 10. uri. ČRNI SIN, ameriška komedija, predstave v soboto 26. 11. ob 17. in 19. uri ter v nedeljo 27. 11. ob 17. in 19. uri. BRATJE BLUES, ameriška glasbena komedija, predstava filmskega gledališča v ponedeljek 28. 11. ob 19. uri. POŠTAR VEDNO ZVONI DVAKRAT, ameriška ljubezenska drama, predstave v sredo 30. 11. ob 17. in 19. uri ter v četrtek 1. 12. ob 19. uri. Mladini do 15 let ogled prepovedan! UČITELJ, francoska komedija, predstave v soboto 3. 12., nedeljo 4. 12. in v ponedeljek 5. 12. ob 17. uri. NEBEŠKA VRATA, ameriški zgodovinski spektakel, predstave v soboto 3. 12., nedeljo 4. 12. in v ponedeljek 5. 12. ob 19. uri. DEKLE ZA DOPUST, italijanska erotična komedija, predstave v sredo 7. 12. ob 17. in 19. uri ter v četrtek 8. 12. ob 19. uri. Film ni primeren za otroke! SREČNI LUKEC IN BRATJE DALTON, francoska risanka, matineji v soboto 10. 12. in v nedeljo 11. 12. ob 10. uri. BANDIT V TEXASU, ameriška pustolovska komedija, predstave v soboto 10. 12. ob 17. in 19. uri, v nedeljo 11. 12. ob 17. in 19. uri ter v ponedeljek 12. 12. ob 19. uri. LILI MARLEN, nemška drama, predstave v sredo 14. 12. ob 17. in 19. uri ter v četrtek 15. 12. ob 19. uri. Kino »Dol« pri Hrastniku ZADNJI OBJEM, ameriški triller, predstavi v soboto 19. 11. ob 18. uri in v nedeljo 20. 11. ob 17. uri. BRATJE BLUES, ameriška glasbena komedija, predstavi v soboto 26. 11. ob 18. uri ter v nedeljo 27. 11. ob 17. uri. DEČEK, KI JE ŠEL ZA SONCEM, domači mladinski film, mladinska predstava v nedeljo 27. 11. ob 15. uri. NEBESA LAHKO POČAKAJO, ameriška komedija, predstavi v soboto 3. 12. ob 18. uri ter v četrtek 4. 12. ob 17. uri. SUPERMAN, ameriški ZNF pustolovski film, predstavi v soboto 10. 12. ob 18. uri ter v nedeljo 11. 12. ob 17. uri. SREČNI LUKEC IN BRATJE DALTON, francoska risanka, mladinska predstava v nedeljo 11. 12. ob 15. uri. Pogosto govorimo, da mora biti fant, dekle, mož, žena, zrel za zakon, za ustvarjanje družine, za otroke. Dokaj enostavna je ta beseda, pa vendarle se zanjo toliko skriva in na žalost je v življenju toliko ljudi, ki bistva in pomena te besede sploh ne dojamejo, da bi se ji uspeli približati, še bolj boleče pa je, da marsikdo te zrelosti, kljub temu, da vendarle ima družino, otroke, niti ne uspe nikoli doseči. Tako se zrelost pogosto znajde na izpitu ob sklepanju zakonske zveze, ob začetku skupnega življenja, ob prehodu iz neobvezujoče, prijateljske zveze fanta in dekleta, v moža in ženo. Na videz naj prehod ne bi prinesel sprememb, pa vendarle jih mora. Zakon je ne glede na ljubezen še kaj drugega kot prejšnji vsakdanji zmenki, spoznavanje drug drugega, skupen odhod v kino, na izlet ali na dopust. To so tudi skrbi za varen dom, za jutrišnji dan, za otroke. Je velika sprememba in prav od pripravljenosti prilagajanja in socialne razvitosti obeh je odvisno, ali je ta sprememba prijetna, ali pa je razočaranje. In tu so še medsebojni odnosi dveh generacij — staršev in obeh mladih, kjer pride tolikokrat še do dodatnih zapetljajev, do prepiranja po nepotrebnem in vse premalo je tistih, ki uspejo te odnose spraviti na nivo medsebojne harmonije. Gledano z vidika staršev, kot tudi mladih, je stvar različna. Vsak ima svoj pogled na posamezne stvari in svoj način življenja. Vse prepogosto pa se dogaja, da starejši niso pripravljeni sprejeti navad mladih, mladi pa obratno. Mame. ob poroki svojega otroka kaj rade zajočejo: »Zdaj sem ga (jo) pa izgubila, zdaj bo pa drugače«. Bili so časi, ko se mi je zdela ta gesta nerazumljiva, saj vendar ni bilo videti, da se bo kaj spremenilo. Ob odraščanju in razvoju lastnih otrok uspeš tudi na to gledati drugače. Še posebno, ko v vsakdanji praksi srečuješ mlade, ki poskušajo tako »revolucionarno« s svojo zakonsko zvezo presekati vse, kar je bilo čustveno zgrajenega med njenim (njegovim) zakoncem in starši, češ: »Prej je bila mama, zdaj sem pa jaz!« Pa je vendar tudi dejstvo, da vsak ženin ali nevesta ostaja tudi po poroki otrok svojih staršev. Ali je potem na mestu ljubosumje, očitanje in odvračanje od tega, če DPD Svoboda Dol je obogateno z novo glasbeno sekcijo, ustanovili smo namreč dekliški komorni pevski zbor. Zbor sestavlja od osem do dvanajst deklet starih od šestnajst do dvajset let. članice novega zbora so srednješolke, ki imajo rade glasbo in petje. Zbor vodi tov. Alenka Razpotnikova, glasbena pedagoginja, ki je obenem tudi mentorica zbo- želi novopečeni mož ali žena o-hraniti še naprej iskrene stike s svojimi starši in jih redno obiskovati? Vloge so na videz čisto jasne, pa jih je dosti, ki tega nočejo razumeti. Pa ob vsem tem razmišljanju ne gre za navijanje, ne za eno, ne za drugo stran. Žalostno je le, da si tako eni kot drugi jemljejo čas in se prepirajo za tisto, kjer bi se veljalo le potruditi vnesti malo obojestranskega razumevanja in potrpljenja. To pa je dostikrat najtežje in zato se včasih mame kar zlovešče poimenujejo tašče; posmehljivo in nerazumljivo, ali pa tudi z bolečino, se omenjajo »ta mladi«. Vsakdo bi ob tem lahko razmislil tudi o samem bistvu. Vsaka mati z ljubeznijo in požrtvovalnostjo skrbi za svojega otroka in to dolgo vrsto let, vse do njegove osamosvojitve, do stopnice odraslosti. V ta leta je vpletenega toliko njenega truda, ljubezni, skrbi in odrekanja. In naj se ta mati res sprijazni z besedami, ki jih dosti mladih tako trdo izreka in tudi uresničuje: »Zdaj je pa moj, moja.« Ne moreš in ne da se zavreči prejšnjih 19, 20 ali več let. Vsakomur gre svoje mesto, tako materi, kot tudi ženi, nihče pa ne more imeti vsega, prevzeti vseh vlog, vseh minulih let in ljubezni, zgrajene med tvojo ženo (možem) kot otrokom in starši, se ne da zavreči. O vsem tem velja razmisliti tudi za to, ker se zgodovina kaj rada ponavlja, ker imaš tudi sam otroke in z njihovim odraščanjem se znajdeš ti, v vlogi tasta, tašče in lahko se zgodi, da na lastni koži občutiš vse skupaj tako, kot poskušaš danes spreminjati odnose samo in sebi v prid. Druga plat, ki jo dostikrat doživljajo mladi, so seveda pogledi staršev, njihov prav, njihova nepripravljenost, da bi se oni prilagodili, sprejeli mladega človeka takšnega kot je, ne da bi ga ob teh sodili po svojih lastnostih, po svojih željah in pričakovanjih. Toliko zgodb in skaljenih čustev je vpetih v te medsebojne odnose, tudi prelitih solza, izrečenih gorkih besed, dostikrat in na žalost po nepotrebnem, pa za stvari, ki bi se dale urediti povsem drugače. Tako pa se po nepotrebnem ustvarjajo sovražniki, krhajo osnovne čustvene vezi in prenekateri, tudi mlad zakon. JKR ra. Ko bodo dekleta prestopila starostno mejo dekliškega zbora, se bodo lahko priključila ženskemu pevskemu zboru Svoboda Dol, ki zelo uspešno deluje že več let. Pevkam in zborovodkinji želimo veliko prijetnih ur na vajah in še več uspeha na nastopih. Sonja Juvan STABILIZACIJA BREZ ŽRTEV (Nadaljevanje s 5. strani) zarcev (vino, viski) pa danes stane od 19 do 27 din. In še bi lahko naštevali. Toda varčujemo lahko tudi z še manjšimi stvarmi. Denimo s pisarniškim materialom. Koliko interne pošte med temeljnimi organizacijami kroži v zaprtih kuvertah: od sklepov samoupravnih organov, disciplinskih prijav, križank in kdo ve kaj še vse, kot da pošta brez kuverte ne bo iz TOZD v TOZD ali do delovne skupnosti prispela brez kuverte? To je le en primer. Pa vendar kuverta z memorandumom stane približno' 2 din. Meni se to sploh ne zdi malo, še posebno ne, če konča v košu za smeti, ker je bila malomarno ali po nepotrebnem uporabljena. M. K. ŠPORT IN REKREACIJA (Nadaljevanje z 12. strani) in drugačnim težavam čas kar prehitro mine. Le še dober mesec in pol, in spet si bomo segli v roke — si zaželeli Srečno 84. leto. Kaj pravite, koliko let ima za seboj tale rubrika, ki jo očitno še vedno dovolj zanimiva? Prvič sem »aforizme s področja športa in rekreacije« napisal v jeseni 1978. Drugače povedano, od takrat je minilo že pet let — torej je za nami majhen jubilej. Aforizme pa so kot ste morda že opazili zamenjale — aktualnosti. Menim, da se vsebina zato ni nič spremenila. Aktualnosti s področja telesne kulture, športa in rekreacije je tudi tokrat zbral, po svoje u-redil in zapisal Jože Premec. NA DOLU SMO USTANOVILI NOV PEVSKI ZBOR Pripravljajo - ponujajo AEROBNA GIMNASTIKA TER HOJA IN TEK NA SMUČEH Malo čuden naslov bi dejali, če ne bi vedeli za kaj gre. In zakaj gre? Gre za dve akciji: začetni, osemurni tečaj aerobne gimnastike in tečaj hoje in teka na smučeh, ki ga ob koncu leta pripravlja Zveza telesnokulturnih organizacij Hrastnik, drugega kot soorganizator sekcije za hojo in tek na smučeh pri PD Dol pri Hrastniku. Oba tečaja sta pri nas novost. O aerobni gimnastiki najbrž ni vredno izgubljati besed. Telovadbo ob glasbi, kot preprosto imenujemo modni hit, katerega avtor in lanser je znana ameriška filmska zvezdnica Jane Fonda, je v svetu naletel na skorajda neverjeten odziv. Pred dvajset in še več leti popularni »hula-hup« ni v primerjavi z aerobno gimnastiko nič, pa čeprav se je takrat s pomočjo plastičnega obroča zvijalo staro in mlado. Skratka aerobna gimnastika je tudi v Jugoslaviji in predvsem v Sloveniji naletela na splošne in neskrite simpatije, predvsem nežnega spola. Hujšanja ob glasbi so se lotile vse, in ne malo je tudi moških, ki vse rajši telovadijo ob zvokih sodobne glasbe. Ponekod po Sloveniji so z raznimi tečaji aerobne gimnastike pričeli že pred dopusti. V Hrastniku pa smo se odločili organizirati začetni osemurni tečaj v jeseni. Na ZTKO so že dobili konkretno ponudbo. Tudi termin in prostor sta zagotovljena: sobota ob 9. uri v telovadnici OŠ na Logu. Vsakokratna vadba bo potekala eno uro, kar pomeni, da si je treba zagotoviti (rezervirati) osem zaporednih sobot. Organizator dopušča možnost, da se posamezni dnevi oziroma ure tudi zamaknejo, v kolikor se bo zato pokazala objektivna potreba. In kakšni so pogoji? Predvsem od števila kandidatk-tov je odvisno, kolikšna bo participacija. Na ZTKO zatrjujejo, da več kot 50 starih tisočakov ne bo. Po podatkih sodeč, kandidatov ne bo primanjkovalo, saj se je kar v »Jutranjki« že prijavilo 27 kandidatk. Vadbena skupina pa lahko šteje največ 30 tečajnikov-ic. Naj vas to ne moti. Če bo treba bo organiziranih več skupin. In kam se lahko prijavite, oziroma kje lahko dobite informacije? Zasučite telefon ZTKO Hrastnik 814-554. To je vse. Tečaj hoje in teka na smučeh pripravlja ob pomoči ZTKO »Sekcija za hojo in tek na smučeh« pri PD Dol pri Hrastniku. Ta sekcija je bila pri omenjenem društvu ustanovljena v lanskem letu. O kakšnem posebnem razmahu doslej, žal, še ni moč govoriti, pa čeprav gre za enega najbolj zdravih in cenenih športov. To pa seveda ne pomeni, da hoja in tek na smučeh nista cenjena drugod. Skandinavci, denimo, si življenja brez teka na smučeh niti zamišljati ne morejo. No, zadnja leta tek na smučeh dobiva vse večjo veljavo tudi pri nas. Takšne smuči so vse bolj iskan artikel na pultih športnih trgovin. Tečaj hoje in teka na smučeh, seveda za začetnike, bi omenjena sekcija organizirala predvidoma v začetku decembra, vodila pa ga bosta priznana strokovnjaka Janez in Cveto Pavčič. Tečaj, katerega naj bi se udeležilo vsaj 20 kandidatov, bi se pričel v petek popoldan, nadaljeval preko sobote in končal v nedeljo. Točen datum ni moč določiti, ker je pač vse odvisno od snega. Zvedeli pa smo, da bo tečaj v Gorah, kjer bodo vsi udeleženci lahko tudi prenočevali ob ugodnih cenah penzionskih storitev. Penzion v Gorah znaša trenutno le 450 din. Stroške tečaja bosta ob participaciji udeležencev (300 din za odrasle in 100 din za šoloobvezno mladino) krila ZTKO in PD Dol pri Hrastniku. Rok prijav je potekel sicer uradno že 10. t. m. vendar to še ne pomeni, v kolikor ste kandidat, da ste kaj zamudili. Veseli bodo slehernega udeleženca, kajti organizatorji so prepričani, da je akcija, katere so se lotih, namenjena, če že ne današnjim, pa vsaj jutrišnjim dnem. Brez pretirane reklame vam lahko svetujemo: storite kaj zase, za svoje zdravje, za svoje telo in sproščenost. Od vaše pripravljenosti je odvisno, ali bodo tečaji uspeli ali pa bodo kljub dobri volji in namenu organizatorjev ostali le ena od nedokončanih — sicer lepo zamišljenih akcij. Jože Premec Zdravo Steklar! Ker se vedno v Steklarju oglašajo tudi vojaki, sem se tudi jaz odločil, da s tole kartico pozdravim uredništvo, pa tudi vse svoje prijatelje. Seveda pa bi rad, da tudi meni v bodoče pošiljate Steklarja. Veliko pozdravov od vojaka Avde Mehmedovič V. p. 4401-15 61002 Ljubljana Pozdravljeni! Pošiljam vam pozdrave iz Uro-ševca, kjer služim vojaški rok. Naj izrazim tudi željo, da tudi meni pošiljate časopis naše delovne organizacije. Tone Škrinjar V. p. 3101/22 38230 Uroševac Zdravo vojaki! Hvala za pozdrave. Vašim željam bomo radi ustregli. Tako boste vsaj nekoliko seznanjeni, kaj je novega v delovni organizaciji. Z željo, da bi vam dnevi vojaščine kar najhitreje tekli vas lepo pozdravlja Urednik ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame JULIJANE ČEPIN se iskreno zahvaljujemo godbi in pevcem Svobode II za žalost inke. Prav tako iskrena hvala delavcem in sodelavkam bru-silnice v TOZD 1, ker ste ji poklonili cvetje. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: hči Olga, sinova Viktor in Adolf z družinami. ZADOVOLJNI S PRVO PREDSTAVO LETOŠNJEGA GLEDALIŠKEGA ABONMAJA Tudi Hrastnik se je letos vključil v 18. Borštnikovo srečanje, največji slovenski gledališki dogodek. V naši gledališki dvorani so se nam predstavili člani SNG Maribor z delom Iva Brešana PREDSTAVA HAMLETA V SPODNJEM GRABO-NOŠU. Predstava se je namesto na odru pričela kar v sami avli in veliko število obiskovalcev, bilo jih je okrog dvesto, je bilo zelo prijetno presenečenih. Posebno zadovoljni so bili tisti, ki so jih uspeli igralci pogostiti s pravim rizlingomkrtvse za dober začetek in prijetno počutje! Tone Partljič je delo izvrstno poslovenil in ga priredil za naše razmere in naš jezik, saj je bilo delo izvedeno v slovenjegoriškem narečju. Narečje ni oviralo gledalcev oziroma razumevanja dela. Smeh, vesel in tudi grenkejši, je spremljal predstavo do konca. Buren aplavz in dobre kritike nam dajejo slutiti, da ste bili z delom zadovoljni in vam je bila predstava res všeč. Mariborsko gledališče se nam bo v drugi polovici sezone predstavilo še enkrat. V naslednji gledališki predstavi, ki bo že 18. novembra, pa se vam bo predstavilo šentjakobsko gledališče iz Ljubljane z Machiavellijevim delom Mandragola. Tokrat se bomo vrnili v 16. stoletje in se nasmejali ljubezenskim spletkam, ki se nedvomno dogajajo tudi danes. Sonja Juvan OKTOBRSKI KROS V petek, 7. oktobra smo se učenci višjih razredov osnovne šole po peti oziroma šesti šolski uri zbrali na stadionu, da bi tekli oktobrski kros. Skoraj vsi smo bili na to, tisočmetrsko progo dobro pripravljeni, saj smo pri urah telesne vzgoje veliko trenirali. Proga je bila še kar v redu, nekateri so tožili, da je prevroče. Del proge smo tekli po stadionu, del po cesti skozi zadnja vrata šole in mimo telovadnice, zadnji del pa spet po stadionu. Nekaj deklet iz šestih raz- redov je zaradi vročine »kar skup potegnilo«, toda iz omedlevice jih j e predramila mrzla voda. Nekateri so se na vse kriplje borili za prvo mesto, drugi so tekli, kot bi sanjali. Uvrstitve so bile še kar dobre (vsaj za nekatere!) in upamo, da bomo tako dobro tekli tudi na republiškem prvenstvu v krosu v Ljubljani! Članica literamo-novinarskega krožka Nadja Potrata, 6. c OŠ NH Rajka, Hrastnik ZANIMALO VAS BO September 1983 SKLENILI DELOVNO RAZMERJE TOZD ročna in polavtomatska predelava steklene mase Kasumovič Zahid — odbij a-lec stekla, Jorgič Ljubo — kro-gličar, Keser Milanko — odnaša-lec stekla, Karič Abdulah —- od-našalec stekla, Sabanovič Paša — odnašalec stekla, Džuričič Mi-odrag — odnašalec stekla, Šun-ta Milan — krogličar, Tomič Jo-vo — ključavničar, Devic Kovilj-ka — odnašalka stekla, Mehmedovič Avdo — odnašalec stekla, Golob Guido — odnašalec stekla, Koimonaj Djevara — odnašalka stekla, Kahrimanovič Him-zo — odnašalec stekla, Kalem Ilija — odnašalec stekla, Bobo-nja Kata — odnašalka stekla. TOZD avtomatska predelava steklene mase Mur Sašo — ključavničar, Be-dek Janez — ključavničar, Pa-jer Hari — pripravnik ključavničar, CVet Aleksander — ključavničar, Šestanj Miran ključavničar, Grujič Dragoslav — delavec na kanalu, Smešnik Jože — kontrolor stekla, Špeglič Anton — vlagalec v gillon, Speglič Samo — tehnolog za razvoj strojne opreme, Mašič Marica —kontrolor stekla, Vasič Stanislava — kontrolor stekla, Brčin Milenko — pomočnik strojnika, Dura čak Minka — kontrolor stekla, Mujič Sadija — kontrolor stekla, Zagorec Anica — kontrolor stekla, Gavranovič Marija — kontrolor stekla., Adžaga Anda — kontrolor stekla, Gračner Zdenka — kontrolor stekla. TOZD orodjarna strugarstvo Zelenik Marjan — strugar, Gojkovič Iztok — strugar, Zer-ko Franc II — orodjar, Meterc Denis SH8 strugar, Kašner Jani — strugar. TOZD energetika in ostale delavnice Pasičnjak Janez — obratni e-lektričar, Turk Karol g— obratni električar, Žabkar Helmut — ključavničar, Brekan Janez — varilec — pripravnik, Zupan Rudolf — elektromehanik, Kmeta. Radovan — obratni električar, Saksida Kazimir — obratni električar, Stritar Marjan II — ključavničar. DSSS delovna skupnost skupnih služb Povše Marjana — ekonomski tehnik — pripravnik, Obrez Mihaela — delavka v kartonaži, Prah Ines — administratorka za določen čas, Knaus Karmen — pomožna deelavka v bifeju. PREKINILI REDNO DELOVNO RAZMERJE SPORAZUMNA PREKINITEV TOZD energetika in ostale delavnice Mihajlik Franjo — izpraznje-valec butanskih cistern. DSSS delovna skupnost skupnih služb Meserko Tatjana — razdelje-valka hrane. SAMOVOLJNA PREKINITEV TOZD ročna in polavtomatska predelava steklene mase Tomše Rudi — odnašalec stekla, Katranicovič Dušica — odnašalka stekla, Merdanovič Omer •— odnašalec stekla,: Starina Marija —■ ' odnašalka stekla, Aleta Ismet-,— odnašalec stekla, Jusu-fovič Zlatka — kontrolor stekla, Intihar Ana — odnašalka stekla. TOZD avtomatska predelava steklene mase Karahasanovič Jasmina — kontrolor stekla, Radosavljevič Mileta — strojnik, Topič Radenko — strojnik IS. TOZD energetika in ostale delavnice Bosnič Asmir — delavec težak na transportu. DSSS delovna skupnost skupnih služb Pozaršek Dijana — skladiščna delavka. ODŠLI V JLA TOZD ročna in polavtomatska predelava steklene mase Mehmedovič Avdo — odnašalec stekla. TOZD avtomatska predelava steklene mase Bizjak Albin — pripravnik VIŠ —• strojna. TOZD energetika in ostale delavnice Perci Anton — elektrikar. UPOKOJENI TOZD avtomatska predelava steklene mase Novak Avgust I. — topilničar. DSSS delovna skupnost skupnih služb Alauf Silva — daktilograf v prodaji. POIZKUSNI ROK TOZD ročna in polavtomatska predelava steklene mase Ramšak Janja — pomožna delavka v brusilnici. INVALIDSKA UPOKOJITEV Kekič Ilija — zidar Samotar. ZA DOLOČEN CAS TOZD ročna in polavtomatska predelava steklene mase Sihur Desanka — kontrolor stekla. DSSS delovna skupnost skupnih služb Hudi Stanislava — kuharica v počitniškem domu. POROČILI SO SE Rizvanovič Mina in Zgonjanin Zlatko Klemenčič Jolanda in Simončič Janez Zaletel Sabina in Pavlič Nenad PRIRASTEK V DRUŽINI: Zgonjanin Mina in Zoran sin Danijel Greben Anita in Kavzar Peter s— sin, Peter Lekočevič Jerko — sin Nejc Ivešič Anica in Žarko — hči Snježana KRVODAJALCI Bizjak Izidor TOZD 1 Grum Uroš TOZD 4 Gabrič Teodor TOZD 2 Halzer Vili TOŽD 1 Jazbinšek Danilo TOZD 5 Kušar Janez TOZD 5 Knežak Soniboj TOZD 4 Maurer Alojz TOZD 4 Miklič Marjan TOZD 2 Oblak Jože TOZD 1 Podmenik Leopold TOZD 5 Podmenik Branko TOZD 1 Pust Vojko TOZD 4 Pintar Iztok TOZD 4 Rancinger Robert TOZD 1 Roškar Rudi TOZD 1 Sršen Edi TOZD 1 Strmljan Anton TOZD 1 Strmljan Silva TOZD 1 Spahič Hali! TOZD 1 Učakar Maks TOZD 1 Velej Bojan DSSS Krvodajalci, iskrena vam hva- la! STANJE ZAPOSLENIH NA DAN 30. 9. 1983 TOZD 1 558 TOZD 2 525 TOZD 3 80 TOZD 4 107 TOZD 5 163 DSSS 294 Skupaj 1.727 ZAHVALA Po dolgih letih našega skupnega dela je tudi zame napočil trenutek, ki ga marsikdo težko pričakuje, a ko naposled le pride, ti naenkrat postane nekako hudo, kajti tu je slovo od delovne sredine, s katero si delil uspehe in neuspehe, tegobe in radosti. Prav zaradi slovesa, lci ste mi ga dragi sodelavci v TOZD 4 z vso pozornostjo pripravili, ter darila, ki ste mi ga poklonili, se vam iskreno zahvaljujem. Posebej še hvala Jožetu Ržeku in Karliju Dragarju za izrečene besede. Vsem pa želim še veliko delovnih uspehov. Marjan Strniša ZAHVALA Trenutki slovesa z vami, dragi sodelavci v TOZD o-rodjama, so že mimo, zato pa v mojem srcu ostajajo prijetni spomini, na čas, ki smo ga preživeli skupaj. Neizkušen in nepozaben pa ostaja spomin na poslednji »šiht«, na izrečene besede ob slovesu, na darilo, ki ste mi ga poklonili. Se enkrat iskrena hvala vsem sodelavcem v TOZD 4, posebej še Karliju Dragarju in Jožetu Ržeku. Za vse člane kolektiva pa še iskrena želja, da bi tudi v prihodnje dosegali kar največ delovnih uspehov. Vinko Pilih GIBANJE ZAPOSLENIH za obdobje januar—september 1983 SKLENILI REDNO DELOVNO RAZMERJE TOZD NK PK KV VK SS VIS VOS Skupaj 1 44 2 8 2 . . __ _ • 56 2 30 8 16 2 1 2 — 59 3 2 — 4 — — . — 6 4 1 8 1 — .. — — ' ' 10 5 2 2 12 1 1 — — 18 DS 13 4 2 — 4 1 24 Skupaj 92 16 50 6 6 3 — 173 PREKINILI REDNO DELOVNO RAZMERJE TOZD NK PK KV VK SS VIS VOS Skupaj 1 44 4 7 6 ■ 61 2 19 9 14 7 1 2 — 52 3 2 1 3 — — — — 6 4 — 1 6 — ' — — — 7 5 4 2 9 — 2 — — 17 DS 9 7 3 1 3 — 2 25 Skupaj 78 24 42 14 6 2 2 168 PREKINILI DELOVNO RAZMERJE TOZD Sporazur prekin. Samov. prekin. JLA . Izključ. iz DO cb O M o Ö £> Poizk. doba Druž. pok. Umrli Invalid. upok. Določen čas Skupaj 1 7 32 7 2 8 2 1 1 lili §j i 61 2 5 26 3 6 9 1 1 1 — — 52 3 3 — — — 1 1 1 ' — — 6 4 — 1 5 — 1 — — — — —• 7 5 5 4 6 \ 1 - -— S — — 1 — 17 DS 7 6 — 1 8 2 . — — i 25 Sku- paj 27 69 21 9 28 6 3 2 1 2 168 Kadrovska služba Nagradna križanka SESTAVIL* KARLI DREMEL SLOVENSKI POLITIK (STANE) VRSTA RAZSTRELIVA VRSTA DETELJE SKRAJNI KONEC POLOTOKA ŠPANIJA, VZHOD AMERIŠKI PESNIK (EDGAR ALLAN) URŠULA SLED, KI JO PUŠČA ZA SEBOJ LA. DJA MED PLOVBO LITER JEZIK BANTU ČRNCEV ISLAMSKI SODNIK GRŠKI BOG LJUBEZNI 11 PRITOK SAVE VULKAN NA FILIPINIH ZGORNJI DEL STOPALA DRŽAVNA Blagajna MAJHNO OKNO DEL VIETNAMA 29.11. NAŠ PRAZNIK BELI CIMET OVITEK NOBELOVEC ZAMIR 19U9 (JOHN BOYD) HIŠNI BOG PRI RIMLJANIH SOVJETSKI BIOLOG [ALEKSANDER MESTO V ANGLIJI STRELNO OROŽJE PISATELJ, SELIMOVIC PEVEC DAR LAN PRITOK KOLPE SLOVENSKI PESNIK (MIHA) KELTSKI DU. HOVNlKl POZITIV. NA ELEKTRODA ANJA ZAVADLAV KRAJ OB ŽENEVSKEM JEZERU PRITOK DONAVE ELEMENT OSTREŠJA RIBA.Kl NAM DAJE KAVIAR KOS CELOTE NENAD STEKIČ SREBRNO BELA, MEHKA KOVINA STARI OČE' SELEN JEZERO V TURČIJI PETER STANTE RIMSKA BOGINJA PLODNOSTI AFRIŠKI VELETOK STAROŽIDOV« SKl KRALJ DRUGO IME ZA SIAM PISATELJ ANET GARIANA*) VERŠKA KNJIGA PERZIJCEV OKOV, VEZ VOLK IZ .knjiqe O džungli * VERDIJEVA OPERA 11 0AVNINA KOMPONIST GOBEC ANTIČNO I* ME ZA VIS SOPRANISTKA KACJAN-BRA TUZEVA UČENČEV IZDELEK IT. ALPSKI SMUČAR (IVANO) MOSKOVSKI TEATER IGRALEC ULAGA UVODNA TEKMA KRALJ LAPITOV REZULTAT POŽELENJE, STRAST STRANICA V TRIKOTNIKU TKANINA ZA OBVEZE DELAVEC V RADIJ« Skl HIŠI HRVAŠKI SKLADATELJ (KRSTO) MESTO V SLAVONIJI (TERME) MORSKA PENA GORA NAD BOVCEM STR.RIMSKI HIŠNI BOG SMUČI SCA) PESNICA NEGRI HUMO = RISTKA erIisnik NENADNA SMRT MESTO V SZ OB JEZE' RU ARAL SREDIŠČE VRTENJA VRŠINA, GLADINA KRAJ PRI HRASTNIKU STR. GRŠKI UČENJAK IZBRANA DRUŽBA SPREMLJE- VALEC OGNJA MALEZIJSKI ŠAHOVSKI MOJSTER STR. RIMSKI PESNIK t.AMORES*) SARAJEVO ARABSKI ŽREBEC DAVID ojstrah RAJKO RANFL MESTO NA JUGU KITAJSKE BIVŠI IRANSKI PREDSEDNIK TRAVA druge KOŠNJE FINSKI p|« SATELJ CALEKSIS) j VODIČ LUTK PROSTOR, KJER CEPI' JO DRVA ČLOVEK VELIKIH OČI j Med reševalce s pravilnimi re šitvami bomo z žrebom razdelili sedem nagrad: 1. nagrada 180 din 2. nagrada 120 din 3. —7. nagrada po 85 din Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo STEKLARJA, Steklarna Hrastnik. Pri žrebanju bomo upoštevali samo pravilne rešitve, ki bodo v uredništvu do 25. novembra. NAGRAJENI REŠEVALCI Za nagradno križanko, objavljeno v STEKLARJU št. 10 smo prejeli 57 rešitev. Žreb je namenil nagrade naslednjim: 1. nagrada 180 din: Ivan Gošler 2. nagrada 120 din: Ludvik Ran-cinger, upokojenec 3. —7. nagrada po 85 din: Igor Gošler, Lidija Kirn, Marica Ran-cinger — upokojenka, Jože Miklič — upokojenec, Milan Crnkovič — upokojenec. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: zvrst, pas, Iran, Molk, dleto, Eva, beda, Emil, ra-nar, tinta, Arizona, Udine, radar, maraton, Ž. I., argot, oven, Ems, Orvieto, vanilin, Nias, Kikladi, Anina, Irgolič, livar, Man, Ngami, amen, gis, Ira, aon, Skopaš, aro-matik, R. R., Štimac, gnomon, otitis, Romam, tiran, Danon, ga-lan, ometica, Indra, staja, mira-kel. K. D. LJUDSKE MODROSTI O VREMENU November — listopad Če na mrtvih dan deži, vreme po snegu diši. Če na mrtvih dan dežuje, zameta zima pričakuje. Kakršno vreme na Lenarta kane, tako vse do božiča ostane. Kadar Martin oblake preganja, nestanovitna se zima oznanja. Martin naj bo suh, da pozimi raste kruh. Sonce na Martina — pred durmi huda zima. Če na Cecilijo grmi in treska, bo ob letu žita kot peska. Katarina nam ne laže: po sebi januarja vreme kaže. Sneg na Andreja — na polju slaba odeja. Če mokro zemljo sneg pokrije, bo malo prida za kmetije. Če Martin suši in zmrzuje, kmet voljno zimo pričakuje. Sneg na Andreja — sto dni leži in žita mori. ANEKDOTE Ko so vprašali Špartanca, zakaj imajo v njihovi državi tako malo zakonov, je odvrnil: »Tistim, ki malo govorijo, jih ni treba mnogo.« Pitagoro so vprašali, kaj misli o človeškem življenju. »Človeško življenje,« je odgovoril »je kot olimpijske igre. Nekateri postavijo stojnice, trgovine in mislijo samo na dobiček, drugi si prizadevajo za slavo v borbi, ostali pa so samo gledalci.« PREKLIC IZGUBLJENE IZKAZNICE Veljavnost izkaznice za izplačilo OD preklicujejo: 1. Mikanovič Draga — TOZD 2, Podkraj 70, 2. Borovšak Branko — TOZD 1, Dol 164, 3. Pavičič Ilija — TOZD 1, Podkraj 70, 4. Avdič Omer — TOZD 1, Podkraj 70. steklar UREDNIŠKI ODBOR: Mili Kobal — odgovorni urednik, člani: Jasna Rižner-Ktsm, Alekse) Us, dipl. ing. Zdenka Fabjan, Majda KroŠlin, Ernest Sihur, ing., Karli Dremel in Franc Vidovič ter Anita Greben. ODBOR ZA OBVEŠČANJE: Hilda Drame, Franc Šuštar, Ingrid Meterc, Jože GodicelJ ll.t Samo Klemen, Marjana Polzelnik, Janez Ciglar. Izhaja vsakega 15. v mesecu. Naslov: Steklar, glasilo delavcev Steklarne Hrastnik, tel. 814-622, interno 55. Tisk in klišeji AERO — TOZD grafika Celje. ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE STEKLARNE HRASTNIK NOVEMBER 1983 Ne le bodočnost - tudi sedanjost OB!SK DELEGATOV RK ZSMS Dne 12. 10. 1983 je našo organizacijo ZSMS obiskala delegacija RK ZSMS! Namen obiska je bil vpogled v delo naše mladinske organizacije. Delegacijo so sestavljali: Bojan Žlander, sekretar RK ZSMS; Anton Anderlič, vodja centra za MDA; Franc Omahne, regij siti sekretar ZSMS. Na sestanek, ki so se ga udeležili delegati: RK ZSMS in predsedstva KS ZSMS Steklarna Hrastnik, smo povabili tudi našega direktorja, dipl. prav. Braneta Milinoviča, Franca Vidoviča, Alojza Kneza, Milico Kobal in delegate občinske konference ZSMS. V uvodu je Cvijetin Neškovič podal nekatere osnovne podatke o naši delovni organizaciji in o reorganiziranosti naše mladinske organizacije. Tov. Bojan Žlander je povedal motiv obiska. Ta je, predvsem priznanje, ki ga je dobila 00 ZSMS TOZD II. Zanimal se je za tiste stvari, ki so bile navedene kot obrazložitev, predvsem pa vključevanje mladih v DPO na nivoju DO, kako se mladinska organizacija vključuje v napore za uresničevanje ekonomske stabilizacije, saj na mladini sloni sedanjost, ne pa samo bodočnost, kot to preradi marsikdaj poudarjamo. V razpravi je direktor DO Brane Milinovič povedal, da se mladina naše DO dobro vključuje v celotno sredino in da nimamo nekih posebnih problemov. Sicer pa obstajajo problemi, takšni ali drugačni, ki se pojavljajo v mnogih sredinah in ki jih skušamo s skupnimi močmi reševati. V razpravi so bili načeti problemi, ki tarejo mlade v naši DO in ki niso le problemi mladih v naši DO, ampak problemi vseh mladih, tako v Sloveniji kot v Jugoslaviji. Bili so omenjeni predvsem problemi stanovanj, zaposlovanja, vključevanja v delovno in življenjsko okolje, problemi samskih domov, prehrane steklarjev, pomanjkanje kadrov, štipendijske politike in drugi problemi. V zvezi s problemom stanovanj je bilo povedano, da problem stanovanj rešujemo podobno kot v drugih občinah. Poleg solidarnostnih stanovanj daje DO tudi kredite delavcem za individualno gradnjo ali za nakup stanovanj. Vrsto let nazaj ni bilo dosti možnosti, glede na akumulacijsko sposobnost, za graditev novih stanovanj. Letno imamo okrog 300 vlog za stanovanja, med njimi je mnogo vlog mladih delavcev. Sicer pa se je situacija v zadnjih dveh letih prilično popravila. Predvsem je v samske domove vloženih veliko sredstev. Povedano je bilo, da je vprašanje štipendijske politike pri nas zelo dobro rešeno. Povprečno, na 1700 zaposlenih, imamo preko 100 štipendistov, kar je zadovoljivo. Problem pa so nekateri profili, kot npr. steklarji, ki nam jih primanjkuje in dejstvo, da se mladi neradi odločajo za ta poklic, predvsem zato, ker vrsto let osebni dohodki niso bili zadovoljivi. Pomembna je ugotovitev, da se za določene profile odločajo predvsem učenci s slabšim učnim uspehom, kar pa ni pravilno. Stanje bi se v bodoče na tem področju moralo bistveno popraviti, s tem, da bi drugače vrednotili in gledali na te, tako imenovane proizvodne poklice. Naša občina ima zelo slabo i-zobrazbeno strukturo in sicer pod slovenskim povprečjem, predvsem v profilih z višjo in visoko izobrazbo. Za to šolsko leto pa je razpisala samo 5 štipendij za visoki oz. višješolski študij. Sicer pa je ugotovljeno, da je v Hrastniku zelo malo nezaposlenih in sicer je 31. 8. bilo 37 nezaposlenih, je pa predvsem nekvalificirana struktura. V naši DO je problem zaposlovanja tudi prisoten, kaj dosti možnosti za zaposlovanje ni, je pa tu še vprašanje odnosa do dela, storilnosti, ki ni najbolj zadovoljiva. V zvezi s samskimi domovi je bilo povedano, da je nujna ustanovitev domskih skupnosti, ki bi se lahko zgledovale, po delu, po domski skupnosti v rudniškem samskem domu. Sicer pa pri nas pri tem obstajajo še drugi problemi, predvsem, da imamo 3 samske domove, ki so lokacijsko oddaljeni eden od drugega. Sicer bi bilo potrebno tudi najti ustrezne mlade ljudi, ki bi bili sposobni to domsko skupnost uspešno voditi. Potrebno je še povedati, da i-mamo v naši DO veliko delavcev iz drugih republik, v samem Hrastniku jih je 800 do 900. V zvezi s preživljanjem prostega časa teh delavcev je bilo narejenih že veliko zaključkov, malo pa storjenega. Problem vključevanja mladih iz drugih republik pa je problem vseh v občini. Tov. Neškovič je navedel primer, da v Brodarsko društvo ni vključen od mladih iz drugih republik nobeden, v NK Sloga jih je vključenih 20—30 mladih. Pojavlja se tudi problem, kako zainteresirati te mlade ljudi, da se vključijo v delo društev, ki so organizirana v naši občini. O-snovni problem je problem zabave, organiziranih ni plesov, na katerih bi se lahko mladi srečevali, izmenjali svoje izkušnje in podobno. Analize pa so pokazale, da se slabo poslužujemo tistih objektov, ki so že zgrajeni. Tak primer je pokriti bazen. Sicer pa je največji problem teh mladih ljudi prehrana, ki ni najbolje organizirana, a tudi njena kakovost ni na zadovoljivi ravni, kar se občuti predvsem v poletnih mesecih. Tudi invalidnost iz leta v leto narašča, kar je tudi posledica izredno težkega dela v tovarni. Prisoten je slab odnos nekaterih strokovnih služb, ki ne želijo tega problema reševati, tu je bilo mišljeno predvsem na službe v občini. Sicer pa poleg vseh teh kritik, ki smo jih bili na tem sestanku navedli, smo dosegli tudi uspehe, kot npr. to, da zadnja leta dajemo štipendije predvsem za tiste poklice, ki jih rabimo. Imamo o-krog 125 štipendistov, s to šte- Pred nami je novo obdobje uresničevanja združitve Steklarne Hrastnik in Sijaja Hrastnik. Ta združitev je vplivala tudi na našo mladinsko organizacijo. Tako smo že 7. 10. 1983 izvedli volilno-programsko konferenco KS ZSMS DO Steklame-Sijaj Hrastnik, izvolili novo vodstvo, katerega sestavo bomo predstavili v prihodnji številki. Danes objavljamo le povzetek sprejetih stališč ter poročilo o dosedanjem delu. Volilno-programske konference se je kljub obvestilom udeležilo 13 mladih iz vse naše delovne organizacije in eden mladinec iz Sijaja. Lahko rečemo, da je bil po eni strani tudi uspeh, saj so bili to predstavniki vseh OO ZSMS DO Steklarna Hrastnik, razen OO ZSMS prejšnje TOZD III. Kaj je vzrok, da se nihče iz njihove sredine ni udeležil konference, ne vemo, upamo pa, da bo vodstvo ZSMS poskušalo pojasniti vzroke na naslednji seji. Na konferenci je bil sprejet akcijski in operativni program dela mladinske organizacije za leto 1984. Nalog in obveznosti, ki jih mladi moramo realizirati v letu 1984 je veliko, zato smo z novim elanom, ki ga imamo, veliki optimisti in upamo, da bomo uspešno uresničili vse zada- vilko se lahko pohvali malo katera organizacija v Zasavju. Interes vseh zaposlenih je zaposlitev vseh mladih, predvsem naših štipendistov. Naša DO je še vedno našla rešitev za vse mlade, ki so se znašli brez dela. Posebno pa je tov. Gornik poudaril, da smo mladi v naši DO akcijsko močni, politično pa ne. RK ZSMS naj pokrene linijo, da kadra ne bomo dobili samo s teorijo brez prakse, praktičnega dela naj bo čim več. Na področju kulturnega življenja je bilo tudi narejeno nekaj korakov, kar nam dokazuje tudi to, da imamo v hrastniški knjižnici oddelek, ki je namenjen bralcem iz srbohrvaškega področja, kako pa je obiskan ta oddelek je pa drugo vprašanje. Z novim letom, ko bomo združitev tudi uradno pričeli uresničevati, bomo pristopili k reševanju navedenih vprašanj morda še bolj uspešno, skratka boljše. Na koncu pa smo delegatom razkazali še proizvodni proces v naši DO. ne naloge. Verjetno pa bodo naloge opravljene boljše, s pomočjo drugih DPO v novi organizaciji. Najprej pa je potrebno izboljšati sodelovanje z njimi. Poročilo o delu mladinske organizacije v letu 1983 je podal predsednik Neškovič Cvijetin, katerega objavljamo v celoti: »Z današnjo konferenco zaključujemo aktivnosti mladinske organizacije okoli združitve mladinskih organizacij Steklarna in Sijaj. Na volilno-programski konferenci smo se zbrali v času, oziroma v obdobju, ko je bistvo današnjega političnega trenutka predvsem stabilizacijsko prizadevanje. Menim, da smo tudi mladi iz obeh mladinskih organizacij prispevali delež k stabilizaciji. Že prejšnja leta je bila glavna naloga mladinske organizacije, da se bolj poveže z ostalimi DPO v naši DO ter ostalimi OO ZSMS, kar nam v obdobju 1983 še ni uspelo. Še vedno se ponavlja predvsem problem aktivnosti mladih v osnovnih organizacijah. Predsedstvo je še vedno, čeprav bi moralo s tem prenehati, organ, ki uresničuje naloge in stališča ter sklepe mladinske organizacije, na- (Nadaljevanje na 2. strani) Novo vodstvo mladinske organizacije (Nadaljevanje s 1. strani) mesto, da bi le koordiniralo delo med osnovnimi organizacijami ZSMS. Kot vemo, je v naši DO šest organizacij ZSMS, v katerih je približno 500 mladih, od katerih lahko kritično ugotovimo, da je delalo v prejšnjem obdobju le 30—50 mladih, pa tudi ti so bili tisti, ki so bili člani predsedstva KS ZSMS. V tem letu si je naša mladinska organizacija v svojih akcijah prizadevala predvsem razvijati saomupravne odnose, razvijati bratstvo in enotnost med našimi narodi in narodnostmi, kar je delno rodilo tudi sadove. Se vedno pa menim, da je po- litična aktivnost mladih ostala na nizki ravni v razmerju z akcijami, ki smo jih izpeljali in ki jih uresničujemo z zadanim programom. Če naredimo na koncu še rekapitulacijo oziroma obnovo našega dela, naj omenim, da se je predsedstvo sestalo na 20 rednih in izrednih sejah, kjer je obravnavalo tekoče naloge po programu, ki smo si ga zastavili v prejšnjem obdobju. Le tega smo skoraj v celoti realizirali, ostale so le stalne naloge, to so tiste, ki se nadaljujejo iz leta v leto: kot primer navajam: — vključevanje mladih v samoupravne organe; — informiranje zaposlenih v naši DO o delu mladinske organizacije; — izobraževanje mladih za organe DPO. V letu 1983 je osnovna organizacija mladih TOZD II prejela naj večje republiško priznanje PLAKETO ZSMS. To priznanje je priznanje za celo mladinsko organizacijo Steklarne, pa tudi mladino celega Hrastnika. V tem poročilu ne bi podrobneje razlagal o vsaki akciji in aktivnosti, rad bi omenil, da smo uspešno sprejeli Zvezno štafeto mladosti v tovarno, u-spešno organizirali plesni venček, dali svoj delež uspehu bri-f'ide Steklar JU, udeležili se športnih iger v Samoboru. V ZK je bilo sprejetih 15 novih članov — mladincev. Poleg vseh problemov in nalog, ki smo jih realizirali in jih še bomo, pa je ureditev prostora mladinske organizacije, ki smo ga dobili v prostorih stare vile. S to konferenco se zaključuje še eno obdobje aktivnosti, ali kakor koli že hočete, neaktivnosti mladinske organizacije v naši DO. Želim si, da vse ideje sprejete danes na konferenci naslednja generacija nove delovne organizacije Steklarna-Sijaj, oziroma tisti, ki bodo vodili mladinsko organizacijo naprej, le-te uresničuje in jih uresniči.« PRIČAKOVANJE EKSKURZIJE Vsi smo težko pričakovali to ekskurzijo, vendar smo jo dočakali. Pripravili smo program, trajajoč 30 minut. Pred ekskurzijo smo vsak dan imeli vaje. Nastopale smo skoraj same deklice. In program v Raški je uspel. — Olgi Hršak, 8.b Ekskurzija po Jugoslaviji. Edinstveno doživetje s sošolci, ki pa sem si ga predstavljala nekoliko drugače in zaskrbljujoče; kako se bom znašla v Raški, na prireditvi, v avtobusu. Potem pa je vse prišlo 'kar samo od sebe ter brez zadrege. Vsak po svoje se je Skušal prilagoditi okolici in šlo je. — Mojca Deželak, 8.a. HIŠA CVETJA Najbolj sem si želela ogledati Hišo cvetja na Dedinju. Ko je bila ura devet, smo šli k Titovi grobnici. Šli smo v Hišo cvetja, kar sem si najbolj želela videti. V njej sem hodila kot okamenela in ven sem prišla objokana. — Andreja Doberšek, 8.b Na grobu tovariša Tita sem bila prvikrat. Pri srcu me je kar zbadalo, ko sem videla vojake, kako mirno stojijo pred grobom. Ogledali smo si tudi hišo, v kateri je Tito posloval, muzej, v katerem so bile spravljene živali, katere je sam ulovil in darila, ki jih je prejel za rojstne dneve od svojih prijateljev, znancev in iz raznih podjetij. — Breda Hribšek, 8.b Bilo je res lepo, najlepše vtise pa imam iz Beograda, iz Hiše cvetja. Zadnje počivališče našega dragega tovariša Tita, njegova okolica in tožeči glas pava, vse to je name napravilo nepozaben vtis. — Mojca Deželak, 8.a KRAGUJEVAC Spomenik v Kragujevcu je postavljen v spomin dijakom, učiteljem kragujevške šole, ki so junaško stopili pred naperjene puške sovražnikov, držeč se za roke. Vedeli so za svojo nesrečno usodo, a so padli za nas, da bi bila naša usoda srečnejša in lepša. Ogledali smo si tudi spominski muzej 21. oktober, kjer je izvezena tudi pesem »Krvava bajka« Desanke Maksimovič, ki je posvečena spominu teh dijakov. — Mateja Potočan, 8.a RAŠKA Drugi dan smo obiskali našo pobrateno Raško. Raščani so kar sami povprašali po naših imenih in nas poiskali, preden so nas uradno razdelili. Na Kopaoniku se je odvijalo naše srečanje. Moji gostiteljici je bilo ime Liljana, bila je zelo prijazna. Sedli sva na travo in se pogovarjali o rečeh, ki zanimajo mlada dekleta. — Vojka Holešek, 8.b RAŠKA Če se spomnim nazaj, v Raško se kar oddahnem. Tu ni bilo zloglasnih taborišč ter spomenikov. Sprejelo me je namreč gostoljubno dekle, ob kateri sem pozabila na NOB. Pogovarjali sva se o vsem mogočem, od Raške, staršev, vse . do plesa in naše prireditve. — Mojca Deželak, 8.a KOZARA Ogledali smo si tudi spomenik na Kozari. Vodič nam je pripovedoval pretresljive zgodbe beguncev s Kozare, videli pa smo tudi dolg seznam padlih borcev, ki so se na Kozari z vsemi silami upirali sovražniku. Ta seznam je eden najdaljših v Evropi oziroma na svetu. Kako so preživljali leta vojne otroci s Kozare, je lepo opisal slovenski pisatelj Tone Svetina v knjigi Volčiči. — Mateja Potočan, 8.b Občudujem vse ljudi, ki so darovali življenje na Kozari. Mislim, da jih je bilo okoli 100.000. Na avtobusu smo si prebrali, kako je neka ženska dozi vij Eda in preživela strahote hladnokrvnih ustašev. Pred očmi so ji morili otroka. Vsem žrtvam je postavljen veličasten spomenik. — Olgi Hršak, 8.b JASENOVAC Spomenik v Jasenovcu se imenuje CVET, in sicer je to tulipanov cvet. Šli smo tudi v muzej, kjer smo si ogledali grozen, a vendar resničen film. Ko sem gledala vse te spomenike in muzeje, si veliko lažje predstavljam težko življenje ljudi, ki so nam priborili svobodo. — Majda Cepuš, 8.a V taborišču Jasenovac so vladali ustaši. To niso bili ljudje, to so bile zverine. Ljudje so množično umirali nasilne smrti, a ustaši so se s tem hvalili. Ko smo gledali film, so mi solze stopile v oči in želela sem, da se kaj takega ne bi več zgodilo. — Darja Kotnik, 8.b V Jasenovcu so umorili 700.000 ljudi na zverinski način. Niso porabili niti enega naboja. Vse so poklali z nožem, sekiro, kladivom. Sekali so jim glave, ušesa, nosove, prste. Zabadali so jih z bajoneta. — Samo Gnus, 8.b JASENOVAC Najbolj žalostno je bilo v Jasenovcu. V spominu mi je ostal v trpki žalosti, saj so tam pobili na tisoče ljudi. Med njimi je bilo veliko mojih vrstnikov, kar je bilo za mene najstrašnejše. V tem filmu so prikazali zverinsko mučenje ljudi, zato so marsikateremu pritekle solze. — Anita Bremec, 8.b OB ZAKLJUČKU EKSKURZIJE Tudi na avtobusu je bilo mnogo zanimivega. V začetku se z učenci iz Hrastnika še nismo 'poznali, a na koncu je bilo kar težko slovo, saj je bilo prijetno z njimi. Nekega učenca iz Hrastnika smo na avtobusu napravili v deklico in se mu potem do konca izleta smejali. — Salmič Mateja, 8.b Ta ekskurzija mi bo ostala v spominu, saj marsikateri učenec ne bo imel možnosti videti toliko, kot smo videli mi. Srečna sem, da se v stabilizaciji še najde denar za tako lep, zanimiv izlet —- Vojka Grešak, 8.b ČE BI... Če bi lahko, ustanovila bi deželo, kjer bi le mi imeli kaj besede, starejše ne bi zaničevali, o ne, še vedno bili bi nam oni svetli zgled. Najprej odpravili bi vojne in spekli kruha bi za lačne, vse tovarne orožja delale bi le igrače in barva kože ne bi imela več noben pomen. Potem odpravili.bi meje, vsak bi lahko odšel na kraj sveta, denar ne bil bi več plačilno sredstvo, kar želel bi, poplačal bi odkrit pogled, prisrčen smeh. Od vsepovsod otroci našli bi se v tej deželi in brez tolmačev razumeli bi se med seboj. Drug do drugega gradili bi mostove in tudi kakšen jez bi stal vmes. Ta jez bi čuval naše bratstvo, miril bi misli naših mladih glav, usmerjal naša bi hotenja, zato bi moral biti čvrst in zdrav. A žal prehitro treba bo odrasti in časa več ne bo za takšne sne. Poklic, uspeh v življenju, moje kmalu bo vodilo, dežela z brezskrbnimi otroci ostala bo moj lepi sanjski svet. Petra Golež PESEM OB DNEVU MRTVIH Ti, ki življenje si dal, da pregnali smo to dihal, zdaj mirno počivaš in v domači grudi snivaš. Ti, ki so ti oči zvezali in smrti ob steblo privezali, da tvoja kri je tla močila, tik preden zadnja puška je počila. Zdaj vedno bomo te slavili, nikdar ne bomo zatajili, da rodu sloenskega smo mi, da v nas pretaka se svobodna kri. Simona Bočko, 6. razred lit. nov. krožek OŠ NH Rajka KJE PA MENE ČEVELJ ŽULI? Doma sem v bloku, ki je sicer nov, a že umazan. Mladi, ki živimo v tej betonski džungli, si želimo prostora, kjer bi se lahko zbirali, iz katerega nas ne bi podili starejši in včasih tudi naši 'starši. Zanje smo le pokvarjena mladina, ki nič ne zna! Včasih pa se tudi oni kaj pametnega naučijo od nas, pa na to kar hitro pozabijo. Tu so tudi žaljivke, če se jim hočeš umakniti, te zmerjajo povrh še s paglavcem. Poleti, ko sedimo pred blokom in se pogovarjamo, nam na glavo kar naenkrat prileti kakšno pokvarjeno jajce, uvele rože, kakšna gnila, smrdljiva čebula in ker so mnogi mislili, da nismo dovolj čisti, zlijejo skozi okno še malce mrzle ali vroče vode, za prijeten konec pa dobimo še malce starega čaja. In kako naj potem posnemamo starejše? Potem bi zagotovo bilo še veliko slabše. Mogoče bi se morali starejši kdaj ozreti po nas mlajših in morali bi spremeniti svoje vedenje, da bi nam res bili pravi zgled! Dagmar Kadrijevič 7. razred lit. nov. krožek OŠ NH Rajka