Laški kralj Humbert umorjen. Zopet žrtev tistih zverij v človeški podobi, ki jim pravimo anarhisti, in ki svoje orožje merijo na vladajoče osebe, ker družabni red sovražijo! Že lani je Luccheni, ko mu je pod morilno roko bila izdihnila blaga cesariea Elizabeta, rekel, da pride prvi na vrsto kralj Humbert; te besede so se zdaj izpolnile. Umor. Kralj je bival po letu v Monzi, mestecu oddaljenem od Milana kake tri ure proti severu. V nedeljo 29. julija zvečer so priredili telovadci v Monzi svečanost, pri kateri so pred kraljem svojo spretnost pokazali. Ko je bil kralj ob polu 11 darila razdelil, se je odpeljal v svojo palačo. Na potu pa skoči črno oblečen človek v voz ter ustreli z revolverjem na kralja trikrat. Kralj se je povspel kvisku, a zadet v srce črez nekoliko trenutkov umrl. Morilec. Morilca je ljudslvo takoj zgrabilo in ga hotelo pri priči razmesariti, a polotila se ga ie straža, ter ga odvedla v zapor. Ime mu je Gaetano Bresci, rojen je v laškem mestu Prato, star 31 let in izučen svilotkalec. Pri zasliSanju je izjavil, da je anarhist, da Je 27. julija prišel iz Amerike, da ni imel pri umoru nobenega tovariša, da je storil to dejanje zgolj iz sovraštva do samovladne ustave in da je tega dejaJja vesel. Kraij. Kralj Humbert, sin Viktorja Emanuela II., ki je bil novolaško kraljestvo ustanovil, se je rodil 1. 1844. Vdeležil se je vojske leta 1859. in 1866. Ko je oče njegov si bil Rim osvojil, je bil poveljnik tamošnje divizije, črez leto pa generalni poveljnik rimskega voja. Prestol je zasedel januarja leta 1878, torej tistega meseea in leta, kakor sv. Oče. Še tistega leta v novembru je bil napaden, a brez nasledkov. Leta 1883. je sklenil z Avstrijo in Nemčijo znano trozvezo. Kar se tiče njegove osebnosti, je bil zelo uljuden, varčen, ter potrošil za se in svoj dvor jako malo. Poročen je bil s svojo sestričino Margareto, ki je svoje dni vsled lepote slula. Prestolonaslednik. V vladi mu sledi edini sin Viktor Emanuel, ki se j6 rodil 1. 1869. in 1. 1896. poročil s črnogorsko princesinjo Jelico. Do zdaj je ta zakon brez otrok. Prestolonaslednik je dobil poročilo o očetovi smrti na Grškem v trenotku, ko je hotel s soprogo na ladijo, da se odpelje proti Grni gori. Odpeljal se je takoj v Monzo. Pred sodnikom. V ponedeljek je stal morilec Bresci pred preiskevalnim sodnikom. Vedel se je celo mirno, kakor bi se nič ne zgodilo. Sodnik ga je vprašal, zakaj je umoril bralja, Bresci pa je odgovoril: Ker je kralj zastopal naprave, ki se z mojimi našeli ne strinjajo. Sodnik: In kakšna so vaša načela? Bresci se je nato nasmehnil in zaničljivo zamahnil z roko. Sodnik: Ali obžalujete svoje dejanje ? Bresci: Ne, nego sem vesal, da se mi je dejanje posrečilo. Ako bi kralja ne bil mogel umoriti to pot, bi čakal na primernejši čas in ga potem umoril. — Bresci se veseli svojega zločina zlasti zaradi tega, ker govori in piSe o njem ves svet. Enak je torej v tem Luccheniju, morilcu naše cesarice. Bresci govori gladko in lepo italijanski, ima zanimive žive oči ter širok, gladko obrit obraz. V ieči ie ukovan v težko železje. Na revolverju, s katerim je ustrelil kralja, je vrezan dan smrti cesarice Elizabete. Na torišču, kjer se je zgodil zločin, našli so še drug revolver, na katerem je vrezan dan smrti predsednika francoske republike Carnota, ki je tudi bil umorjen. Vsled tega se sumi, da ni samo Bresci streljal na kralja. A Bresci taji, da bi imel sokrivca. Kraljica. Kraljica Margareta je kralja svarila Se isti večer, naj ne gre k telovadski slavnosti. A ni se dal pregovoriti. Kraljica ni več videla svojega soproga živega. Ko so ga pripeljali v vilo, je zadnjikrat zdihnil. Soproga je hitro prihitela k njemu in vprašala okoli stoječe, če so zdravniki. Na odgovor, da so, je zaklicala kraljica: «Pomagaite vendar, za božjo voljo!» «Veličanstvo», so odgovorili zdravniki, «naša umetnost ne pomaga nič več!» In vsi so pokleknili. Kraljica pa je vila roke od žalosti in vskliknila: «Bil si tako srčno dober! Nikomur nisi nič žalega storil, in vendar so te umorili. Ah, kako strašen zločin!* Vsem navzočim so stopile solze v oči, tako ginljiv je bil ta prizor. Kraljica je od globoke žalosti omedlela. Prisilili so jo komaj, da je šla v svoje sobe. Neprestano ie Jokala in klicala: «Moj Umberto, moj Umberto, kje si?» Sožalo vanje. Vsa Italija je v globoki žalosti zaradi groznega dejanja. Od vseh strani prihajajo kraljici, novemu kralju in vladi sožalni brzojavi. Prvi je izrazil nesrečni kraljici svoje sožalje sv. oče. Vest o umoru je izvedel v ponedeljek ob polu 6. uri zjutraj. Sveti oče je vskliknil žalosten: »Obžalovanja vredna rodbina!» Na to se je takoj darovala za dušni pokoj kraljev sveta maša. Morilni naklepi. Italijanska vlada je bila že 2. junija obveščena od avstrijske vlade, da je neka tajna družba sklenila smrt kralja Umberta. Oni dan je namreč v Pontebi avstrijsko orožništvo prijelo nekega človeka, ki je izjavil, da je določen za umor italijanskega kralja. Ob jednem je izjavil tedaj, da so obsojeni na smrt štirje drugi vladarji. Končno je tudi povedal, da njegov zapor ne bo preprečil tega načrta, ker mu je že določen naslednik. Italijanska vlada je potem takoj poskrbela za večjo kraljevo stražo, toda kralj je zahteval, naj ostane pri starem. In tako se je izvršil umor.