MLA машциииимшшдтш!^««« ii .i i ii im1 il il 'm l'il 11 m mi .шшмшшниивии št 37« V Ljiibljad, dne 1§. septembra 1940 Leto XL V BOJU ZA PRAVICO POVEST S SLIKANI odvrnil, pri tem pa ga je vragoljasto nagajivo pogledal od strani. Nenadoma pa se je spet ustavil in z roko za-ukazal Bobbyju, naj ostane popolnoma miren. Za seboj v gozdu sta še vedno slišala težke korake O'Connorja in pokanje vej. Rdeči jelen se je vrgel na tla in se pričel neslišno plaziti naprej. Bobby je brez vprašanja sledil primeru prijatelja. Rdeči jelen je medtem izvlekel svoj nož in ga, plazeč se še vedno na prej, držal v desnici pripravljenega na sunek. Njegov obraz je bil, kolikor je bilo to še sploh mogoče, trdega in ne- Bobby je postal tako radoveden, da se je komaj zadrževal, da ne bi spet nadlegoval prijatelja z vprašanji. Nemir ga je popolnoma zapustil. Bilo mu je, kakor da se je nelezel od svojega rdečega prijatelja hladnokrvnega miru. Čez čas že ni mogel več biti tiho: »Toda za božjo voljo? Rdeči jelen, kaj vendar nameravaš? Nikar me ne muči več, saj vidiš, da me bo radovednost raznesla!« je šepetaje siknil med hojo za rdečekožcem. »Potrpi, potrpi še za hip pa ti bo vse jasno! Le poj-diva sedaj naprej!« mu je ravnodušno opredeljenega izraza Bobby je pazil, da mu je tesno sledil Zazdelo se mu je, da sliši pred njima med skalami, rahel šum. Torej so se nahajali v bližini še drugi ljudje razen O'Connorja, Rdečega jelena in njega! Polagoma sta pridrsala čisto med «kale. Rdeči jelen se je ustavil, ostal pa ie v svoji ploski legi še naprej in poskušal pokukati preko roba majhne vzpetine Videti ni bilo ničesar pa če si se še toliko potrudil Visoke skal nate razvaline so obkrožale velik, odprt prostor, ki je bil popolnoma prazen Ničesar posebnega ni moglo oko E88flgH:nw. .ЖЖУШЛШ1ШШII 289 je najbrže držala glava Nacekovega telesa, ali pa je planil vrh s preveliko silo zopet na svoje staro mesto. Kratkomalo, Nacek ni imel več glave. Puàcani so nemo zrli v Naceka in se čudili, kje ima vendar Nacek glavo. Or-ganist Jaka je dejal, da je sploh ni imel, drugim pa se je zdelo, da so jo videli nataknjeno na njegovih ramenih. Zopet so se začeli prepirati, na vse zadnje pa so dejali, da bo to pač najbolje vedela njegova žena in da morajo zato k njej. Ni trajalo dolgo, ko so že stali občinski možje pred Nacekovo ženo in jo vprašali, ali je imel njen mož danes zjutraj še glavo, ali pa je odšel brez nje z doma. Babura se je malce zamislila, potem pa je dejala, da se prav za prav ne more točno spomniti, če je imel Nacek še glavo ali ne, ker je tisti čas, ko je mož odhajal z doma, bila ravno pri svinjah in jim iskala uši. In zopet niso vedeli vsi skupaj kako in kaj. Končno pa se je spomnila mežnarjeva žena, da visi v omari Nace-kov klobuk in če ni v njem njegove glave, potem jo je vzel pač s seboj. Seveda niso našli glave v klobuku, ker jo je ta preklicani Nacek zjutraj vzel s seboj in jo je izgubil Bog ve kje. Nekaj časa so jo potem še iskali po polju, toda našli je niso in morda jo iščejo še danes. TIburcij: NeSsoi is živel... Nekoč je živel kmetič, ki je imel tri njive. Na prvi poeeje žito, na drugi koruzo in buče, na tretji krompir. Žito požene, rase, dozoreva in valovi v vetru. Koruza se prav rahlo in gosposko oprime s koreninami zemlje, da jo mora kmetič dobro ogrebsti, ker bi jo prevrnil vihar. Buče previdno lezejo po tleh proti kraju, kakor bi hotele pobegniti. Šele ko prilezejo na rob, vzcve-tejo z velikimi rumenimi cveti, nato ležejo v travo, v razor in se začnejo debeliti. Tudi krompir vzklije. Ko ga gospodar okopa ter ogrebe, nekaj časa zadovoljno rase, cvete z nedišečimi cveti, naenkrat pa poleže in oven e/ Kmetič pride na polje in vpraša: »Kako je, kako?« »Ah,« pravi žito, ki se sanjavo ziblje v vetru, »čemu moram biti zakoreninjeno v tej grobi zemlji, priklenjeno na to pusto pokrajino, izpostavljeno suši in nevihtam? Če bi imelo vsaj steblo, ki bi segalo do neba, da bi se dvignilo k solncu, ali če bi bilo vsaj lahko kakor cvetni prah, da bi me nesel veter preko daljnih pokrajin in me dvignil v oblake. Tako pa živim bedno, suženjsko življenje. Čemu si me posejal?« Koruza, ki se je dvignila najviše, da uživa razgled čez prostrano polje, pogleda malomarno in z viška na kmeti-ča ter reče: »Neznosno je tu! Prst smrdi po gnoju, jaz bi že rada prišla v svet.« »Je že dobro,« pravijo buče, ki leže leno in ubito na robu njive, »nič ne rečemo, prav je, da so korenine v gnoju, ali da bi ležale me noč in dan v zem- lji, v blatu, tega pa res ne prenesemo. Saj nismo najzadnje rastline na svetu. Vsaj postlal nam bi bil.« »Zraku!« vpije krompir. »Steblo se mi je posušilo, kmalu segnijem še sam v tej zatohli zemlji.« Kaj je hotel dobri kmetič? Požel je žito, izkopal krompir, pobral koruzo in odpeljal buče. Mine jesen, mine zima, pride pom-lad.V shrambi je spravljeno žito, koruza, krompir ter bučno seme. Kmetič vstopi in vpraša: »Kako je, kako?« »Oh, tu plesnim!« vzdihne žito. »Sonca mi manjka in zraka. Zrno se drži zrna, nikamor ne vidim. Le zemlja bi razgibala v meni tajne sile, dvignila novo rast, ponesla bi me na vitkih bilkah proti soncu. Še malo, pa zamrem do zadnje kali, dokler se me ne usmili mlinsko kolo in ne stre moje zavoženo živlienja.« »Ne vprašuj,« pravi koruza. »Dokler-sem bila še na steblu, v panoglah, sem nočivala pogreznjena v mehke češar-ke, ovita v svilnato ličje. Bila sem polna, mlečna, sočna, saj je mati skrbela, da nisem stradala in me sonce ni posušilo. S korenino je služila noč in dan v zemlji, prislužila je toliko, da smo imeli za vsakdanji kruh in obleko. Tako «i včasih želim, da bi imela tudi jaz čisto majhne otročiče lepo bi skrbela zanje. Nesi me v zemljo, da se čisto ne porušim.« Bučno seme je takole nagovorilo kmetiča: »Naibolj bi se mi prilegel kup mast-np?a gnoia da bi se napilo. napelo in pognalo. Pomisli, po dolgih steblih, ki bi jih razpredlo po njivi, bi kradlo sokove, s širokimi listi bi lovilo tople sončne žarke in vse to kopičilo v debele buče z okusnim mesom. Ali ne bi bilo lepo?« »Naj ti še razlagam?« pravi krompir. »Saj vidiš, da poganjam kar tu na lesi ter tratim svoje moči.« Kaj je hotel dobri kmetič? Preoral je svoje tri njive, posejal žito, posadil krompir, koruzo in buče. Pes in mač^a. Bila ie nekoč mačka, ki se ie imenovala Maca. Imela ie lepo dlako in leo rep. Imela ie tri mlade mucke, ki so se imenovale Mucek. Pucek in Maček. Stanovala ie s svoiimi mladimi na podstrešju. Ko so bili mucki Se maihni ie šla Maca malo na solnce. Sosedov Des 1e ležal na dvorišču. Naenkrat ie zagledal Maco in začel teči za njo. a Maca ie splezala na drevo in pes ie laial na Maco. Go-sopdin.ia ie prišla in zapodila osa. Maca ie stekla na oodstrešie k svoiim mladim. Miran Iskra. uč. П. razr. Čakovec Dragi stric Matic! Pri neki dobri družini ie živela ljubka mačka. Redno ie dobivala skodelico mleka. Ni bila nadležna. Večkrat 1e čakala na poliu ali oa kie dru-eie. da uiame dolsorepo miško. Kakor vsako leto. so se tudi letos približale velike počitnice. Otroci so hiteli n® oddih. Tudi ta družina ie dobila razDosa-ienega mestnega otroka. Prav kmalu ie iztaknil mačko. Grdo ie z njo ravnal. Di. bi se tega ooredneža izosnila. ie sklenila, da odide k sosedu. A tam io ie kmalu zasačil pes. Reva ni vedla kam nai se Deda zato ie zbežala na bližni dros. Pes io ni dolgo časa čakal. Naposled se ie zooet vrnila pod domačo streho, kier ie sklenila, da se ne bo več oddaljila od hiše. S sokol-skim pozdravom Te pozdravila Vida De Zcrdo uč. II. r. mešč. šo-šole v Medvodah. Pes in mačka. Dasi se pes in mačka sovražita sta se naš mucek in kužek crav lepo gledala. Nikoli ii ni psiček pokazal zob. nikoli ni zalaial na njo. a tudi mačka se od niesa ni nikoli obrnila. Nekoč se ie zgodilo, da ie oče dal mački celo kloba.90. kužku pa nič. Psiček io ie prav leoo g'e-dal in io prosil za košček klobase. »Hov. hov« 1e zalaial. toda mačka le sbežala. Kužek oa za ni o. Mačka 1o ie pa ubrala na brzojavni drog. psiček oa ie moral s Doda i čakati. Pobožno je pogledoval na mačko. ki ie zadovoljno iedla svojo slaščico. Ko je snedla že pol klobase, ie kuža zalajal »Hov. hov!« »Mjav. miav.« ie odgovorila mačka. Toda klobasa ii 1e ušla iz ust. Kuža ie zadovoljno in mirno pojedel dru-eo nolovico. nato pa orav tako mirno odšel. In soet sta oostala stara dobra prijatelja. Klemenčič Borivoj. dijak Kamnik. šutna 39. Pes In mačka. Živela sta pes ln mačka pri skupnem gospodarju. Bila sta velika prijatelja. V nesreči sta pomagala drug drugemu. — Ko sta se nekoč sprehajala po vaški cesti, sta se sprla. Ves besen, je ces navalil nanjo, da bi jo kaznoval. Toda ona. ker ie zelo uma. mu uteče in spleza na telefonski drog. Tavčar Milica, dij. Rakek 198. Dragi stric Matic! Danes se prvič oglašam v »Mladem Jutru«. Sklenila sem. da napišem povest o psu in mački. Bilo ie nekega lepega popoldneva. Mačka ie izmaknila v shrambi kos mesa in takoj zbežala v skrit kotiček pojesti svoj plen. To pa ie opazil sosedov pes Teri lr zaželel si ie mesa. Pognal se ie za njo in jo tudi kmalu dohitel. A pred nosom mu ie mačka ušla na drog. Pes je moral oditi brez plena. Poleg tega pa ie koval načrte, kako se bo ob bližnji priložnosti maščeval mački. LeDe oozdrave Ti Došilia Kochler MariJanca uč. drž. real. gimn. v LJubljani, Slomškova ^ П. Pes in mačka. Pes za muco hiti. mucka na drog zbeži in se mu z droga smeji. Jana Barei, dijakinja Toplice 11. p. Zagorje. Oblik pri mravljah Bržčas ste si na sprehodu po gozdovih že večkrat ogledovali življenje na mravljišču. Človeka preseneti, kakšno neutrudno in vsestransko vrvenje vlada vrh bivališča teh pridnih živalc. Promet na mravljinčji stezi, ki vodi od kupa in h kupu nazaj, je nedvomno vsaj tako razgiban, vsekakor pa tudi bolje urejen, kakor v naših mestih, toda bodimo pametni in nikar ne po-drezajmo s palico v kyp, kajti to bi za mravlje pomenilo prav toliko, kakor za nas, če bi kakšen izreden orjak iz šale IJevala, kako bo poslej, zlasti pa jo ]e skrbelo, da ne bi Francelj zašel tako kakor oče. Sosedje, namesto da bi jo tolažili, so ji vedno trobili na ušesa, da Francelj ne bo nič boljši od očeta in da ji bo samo za pokoro. Vse to je čul tudi fant in prav zaradi tega ni maral, da bi imeli hudobni jeziki opravka z njim. Sedaj ima delo in vztrajal bo, dokler ne bodo vsi Lečniki preskrbljeni in samostojni. Mater pa je hotel presenetiti in ji zato ni o službi nič omenil. * Prvi teden Franceljnove službe je hitro mineval. Čeprav je bilo delo težko in naporno, je vendar z železno voljo vztrajal in venomer mislil na to, da mora rešiti domačijo propada in zamašiti usta hudobnim sosedom. Prenašal je potrpežljivo vse psovke in zbadljivke delavcev in srce mu je prekipevalo ob misli na dan ko prinese materi svoj prvi skromni zaslužek. Ker je bilo od mesta do doma predaleč, je ves teden prenočeval v nedograjeni stavbi in jo obenem čuval Zato je dobival še posebno plačilo in hrano pri mojstru. Ko je mati v ponedeljek zjutraj opazila, da Franceljna ni doma, je tekala in spraševala ljudi kakor brez uma. Kar zapopasti ni mogla, da bi bil njen ein na katerega je stavila vse upanje zmožen pobegniti in zapustiti domače. Jojt joj; ljudje so imeli torej prav, ko so prerokovali, da bo ravno tak kakor oče? Kakršen konec je storil oče, podobnega utegne storiti sin! Vsa obupana je že bila in se ni dotaknila ne dela ne jela. Ljudje so jo srečavali bledo kakor zid in objokano Po vse dni je begala brez cilja, klicala Franceljna i* se zvečer zopet vsa potrta vračala domov. Tako je minilo šest dni brez rsakega znamenja Franceljnove vrnit-▼e. V soboto zvečer je mati zgodaj položila otroke v posteljo, sama pa je šla v kamro. Prižgala je svečo pred Kri-žtnim, ponižno je pokleknila in suhe ustnice so se ji pregibale- »Oče naš Zdrava Marija! Mati nebeška vrni mi sina!« Besede je izgovarjala iz navade, toda mislila je le na sinovo vrnitev. Zmolila je očenaš, zmolila dva potem pe se je zamislila. Tedaj ie nenadoma potrkalo na vežne duri. In še enkrat m še enkrat. Mati se je stresla, kakor bi se zbwdi'a iz sani, vstala ie in šla odpirat. Kar drhtela je od razburjenja ln pričakovanja, saj je bila tr3no prepričana, da bo zagledala Franceljna. Ali ko je odprla vrata, je presenečena odskočila in kriknila. Zunaj je stal raztrgan in umazan človek. Ko je videl početje prestrašene starke, jo je ogovoril: »Oh mati, nikar se ne bojte; saj sem jaz, Francelj, vaš sin!« Mati si je globoko oddahnila in za trenutek ni vedela kaj bi. Mahoma se je spomnila, koliko je bila prejokala in pretrpela, in vse to se ji je zazdelo neumno. Francelj pa je moško stopil za materjo skozi vežo v kuhinjo, ji podal roko in slovesno dejal: »Mati! Tu vam prinašam svoj prvi zaslužek, sad dela svojih rok. Bil sem opraskan, krvav in umazan, toda vztrajal sem. Vem, da ste mi vi nad vse, in vem, da sem dolžan popraviti, kar je oče zagrešil. Teh novcev, ki sem jih vam prinesel, je sicer malo, toda dobri so in pošteno pridobljeni, kupite, kar je potreba in veselite se!« Mati je bila kar vzhičena nad takim junaštvom svojega sina. Potok solza se ji je vlil po licih, sklonila se je k Franceljnu in ga objela: »O, ti moj sin«! In kakor v odgovor je šepnil Francelj: »O, moja mati«! №uta in kuža Brezskrbno muca v travi seđL. ne sluti nesreče, ki 1i Dreti. Za plotom se kuža nrioravlia na skok. bo muco ujel. ker hitrih ie nog. A. en. dva. tri. glej. prestraši se muca in skoči naprej. In kuža io urno ubere za njo. saj dolgo muca tekla ne bo. Pa kuža je dober za tek in za lov med dirko ponavlja veseli »hov. hov«. Oh muca. če boš za hioec obstala, ne boš več trave zelene teptala. O. sreča, drog oto cesti je. na njega muca se povzoe. A kuža zdai je soodai sam. — kam nai gre? Zdaj ga ie sram. In muca smele se mu zviška čeoi na drogu kakor miška. Se kuža gre domov kesat. a muca k svojim mladim soat. Obn Vere dijakinja Iz Pagke vasi, št. 17. p. Šmartno ob Pakl. Golar Manko : Kako so Pialžam napajali liras! Mimo Pušč je tekel znamenti potok Mlakuža. Mejil je med vasema Pušče in Zabitovci. Poleti so se tod kopali pu-ščanski paglavci in žabe, pozimi pa so se drsali po njej zabitovski frkulini, tako je bilo vsaj zmenjeno. Bilo je žarkega poletnega dne. Sonce je kar preveč sejalo svoje žarke na Pušče in njive, ki so se širile okoli te prelepe vasi. Ker je bila ravno nedelja, se je puščanski župan podal na polje, da bi videl, kako mu zori pšenica. Na sprehodu ga je zanesla pot tudi do Mlakuže. Ob potoku je stal visok hrast. Prav do tal so segale njegove veje in ena se je skoraj dotikala vodne gladine, kakor da bi jo žejalo po vodi. »Kaj si vendar tako poklapan, ljubi hrast,« je vprašal komaj slišno in sočutno zrl na visoko drevo, ki je res nekako žalostno povešalo svoje veje. »Ali si bolan, ko tako klaverno pove-šaš svoje veje?« Kar nekako slabe volje se je odpravil domov. Puščanl so namreč od sile dobri ljudje, posebno še njihov župan. In ta ljudo-milost mu ni dala miru. »Hrastu je vendar treba pomagati,« se mu je plelo, »kar preveč slab se mi zdi. Ko bi le vedel, kaj mu je,« mu je naprej vrtala misel v glavi, »potem bi mu bilo laže pomagati.« Od teh misli mu tudi češpljeva kaša ni dišala, ki mu jo je skuhala zvečer njegova žena za večerjo. »Kaj ti je, Urh,« ga je zaskrbljeno vprašala njegova Ku-nigunda. Pa ji pove oča župan, kako in kaj. In ponoči, ko so drugi vaščani prijetno spali, sta se župan in županja nemirno premetavala po postelji in tuhtala, kako bi se dalo tej reči postreči. »Kar občinske može sklicem jutri,« je končno sklenil, »pa naj ti uganejo, kako bi potolažili hrast.« Ni se še do dobra priguncalo sonce nad vrh Sv. Porcijunkole, ko je že moral mežnar Nacek letati od hiše do hiše in sporočiti občinskim možem, da jih kliče župan v zelo nujni zadevi. »Kaj neki naj bi bilo,« so se spraševali vaški modrijani in se čohali ob plešastih buticah. Štefučevemu Stefeku ta skrb niti ni dala, da bi v redu pojedel prežgano juho, ki mu jo je pripravila njegova vrla Urša. Kmalu so se zbrali vsi pod vaško lipo in oča župan jim je povedal, kako je s to zadevo. Nemudoma so se podali k hrastu, da bi se na lastne oči prepričali, kako je z bolnikom. Prav modro so se držali vsi možakarji, rekli to in ono, toda nobena ni bila prava. Organist Miha je celo menil, da je morda zbolel hrast na črevesju in da ga morda črviči. Toda oča župan ga je pisano pogledal in dejal, da hrast pač nima črev in da ga tudi zavijati ne more in da bi moral on, Jaka, to vendar vedeti. Zopet so se zamislili puščanski možje, pokašljevali in mežikali v vzhajajoče sonce. Tedaj pa se je oglasil mežnar Nacek in dejal, da je pač hrast morda žejen, da mu manjka vode, saj ni padlo v Pušče že nad tri tedne dežja. Tudi ono vejo, ki se sklanja nad vodo, naj si vaški modrijani malo bolje pogledajo, mar ni podobna ustom kakšne živali, je modroval dalje. Vsi možakarji so kar ostrmeli ob teh čudovitih in prepametnih besedah. Kar verovati niso mogli Nacekovim besedam, ker do današnjega dne ni splavala iz njegovih ust še nobena pametna zadeva. Končno so se pa le opomogli modrijani od začudenja in jeli pritrjevati Nacekovim besedam. Tudi oča župan je bil njegovih misli. Potem so se jeli zopet meniti, kako bi pripravili hrast, da bi vendar pripognil svojo vejo do vode in si tako utešil žejo. Nëkaj časa so mu prigovarjali, namreč hrastu, toda on se ni zmenil za njihove besede. Čudno, kaj! In zopet je bil Nacek tisti, ki jim je povedal, naj steče kdo domov v vas in prinese vse vrvi, kolikor jih imajo vaščani. Potem pa bodo privezali vrh z enim koncem vrvi, z drugim koncem pa ga bodo vlekli, in ni šent, da ne bi potolažili žejnega hrasta. Tako so tudi napravili. Nacek je splezal na vrh, privezal na najvišjo vejo vrv, spodaj pa so vlekli vaščani proti vodi kar se je dalo. čisto malo je manjkalo, da bi dosegla veja vodno gladino, toda tedaj se je zgodilo nekaj groznega: vrv se je utrgala, z vso silo se je zopet vzravnal hrast, Nacek pa je v velikem loku zletel z drevesa. Pri tem se je z glavo zataknil med veje in ubogi mežnar je padel na zemljo brez glave; premalo se » opaziti, razen temne, skoro črne odprtine v neko skalo: morda vhod v kakšno podzemeljsko jamo. (Dalje prihodnjič) Manica: ifrela V mali vasici tam pod visokimi gorami je životaril reven a dobrodušen kmet Tilen. Cestokrat je zatrjeval svojim sosedom: »Vse pride od zgoraj. Kar pa pride od zgoraj, je vedno pravo in dobro.« Zdelo se je, da je možičak res po tem izreku uravnal svoje življenje, kajti vse, kar ga je zadelo, je sprejel vdano in tako je bil vedno zadovoljen. Nekoč je zahrumela nad vasico huda nevihta. Med dežjem in točo se je zablisnilo in treščilo v Tilnovo leseno bajtico, ki je na mah pogorela do tal. Tilen je v trenutku postal berač. Ko je naslednje jutro hodil po žalostnem pogorišču, je pristopil k njemu najbližji sosed in se mu porogal: »Hoho Tilen! Včerajšnji tresk je tudi prišel od zgoraj. Da bi bil pa zate dober, to pa zelo dvomim in ti sam menda tudi!« Tilen se je molče obrnil vstran. Bolelo ga je norčevanje nagajivega soseda. Poslej je bilo Tilnu treba misliti na novo hišo. Ker pa vsled revščine ni zmogel kaj boljšega, je sklenil, kar sam napraviti iz desk kočico, ki bo za prvo silo. Stopil je v klet. To je bil še edini prostor, kamor ni dosegel ogenj in ki mu je zdaj kot pogorelcu služil za zasilno stanovanje. »Kako mi zdaj hodi prav ta klet,« razmišlja sam pri sebi. »Le preplitva se mi zdi. Poglobil jo bom. Čim več prostora, tem bolje bo. Marsikaj se bo dalo shranjevati tu.« In res, preden se loti gradnje hišice, vzame kramp in začne poglobljevati klet. 2e izrije nekako pol metra v zemljo, ko zadene s krampom na nekaj trdega, ki čudno zazveni. Tilen postane pozoren. Odvrže kramp in se z rokami loti dela. Naenkrat glasno zavriska. Pred njim stoji star bakren lonec, napolnjen s srebrnim in deloma tudi z zlatim denarjem. Najbrž je ta denar kdo pred mnogimi leti zakopal tu v strahu pred Turki, potem pa lastnik iz bogve kakšnega vzroka ni mogel več ponj. Tilen denarja ni takoj prešteval. Pač pa je že po površnem pregledu ugotovil, da si bo zdaj prav lahko dal postaviti lepo zidano hišo. Spomnil se je nagajivega soseda. Pa ni bil kar nič hud nanj. Ves hvaležen se je ozrl kvišku in vzkliknil: »Da, tudi strela je prišla od zgoraj in dobra je bila!« b B a il 1ШИ8 B S (Ob knjigi Pavla Kunaverja: Zakladi sveta — 47. knjiga Mladinske Matice) Tončka so poslali v trgovino po riž. Fantiček se je vrnil klavrne volje in povedal, da ga nima trgovec niti zrnca več. Zmanjkalo mu ga je in ga ne dobi od nikoder ... Rezkina mati je predilničarka. Se pred letom je bilo pri njih v družini prijetno, zdaj po tovarua ne dobiva več bombaža in so začeli skrajševati delo. Ker je manj dela, je tudi manj zaslužka; in koder ni denarja, je življenje pusto in prazno. Rezka, njeni bratci in scstrice so zaradi tega, ker Drimanjkuje bombaža večkrat lačni. Kako je to čudovito povezano: bombaž. ki ga trgajo tam daleč za morji, pa lačni želodček naše Rezike in ostalih predilničarskih otrok. Kje neki so te čudovite dežele, kjer pridelajo toliko riža, da ga imajo za vse leto dovolj in še lahko s preostankom zalagajo tuje dežele? Kje neki cveto grmi zdravilnega čaja? Kje cvete bombaž, da ga roke naših predilni-čarjev predelujejo v prejo? Take misli predejo dandanes že tudi po najmanjših glavicah. Kdo neki naj da odgovor na taka in podobna vprašanja. Mladinska matica, odsek Jugoslo-venskega učiteljskega udruženja v Ljubljani, je podarila za letošnji Vidov dan svojim številnim naročnikom prav čedno poučno knjižico: »Zakladi sveta«. Po raznih virih je priredil Pavel Knnaver sprehode po tujih zem- 2