POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Leto III Štev. 23 Celoletna naročnina . 280 Lir Polletna „ 140 „ Posamezna številka ... 6 „ Za Jugoslavijo 2 Din GORICA, sobota 7. junija 1947 Preteklo nedeljo se je zbrala v Ajdovščini mladina goričkega okraja na svoj drugi fiz-kultumi zlet. Že v zgodnjih jutranjih urah so prihajali mladinci in mladinke, da pokažejo, kaj so se naučili. Kamioni so venomer vozili goste in športnike. Vrvenje po ulicah, zastave ter zelenje je dajalo Ajdovščini praznično lice. Kljub hudi vročini so prihajali) množice tudi peš, da bi videle napredek naše mladine na fizkultumem polju. Nič čudnega, saj so telovadni nastopi nekaj redkega in novega, kar podeželjsko ljudstvo rado vidi. Pri nastopu so sodelovali mladinci in mladinke krajev, ki bodo ; priključeni Ì «Jugoslaviji. Dobro se je izkazala tudi močna skupina goriškega predela cona A, ki je pokazala na današnjem nastopu lep napredek in je lahko v zgled ostalim fizkulturnikom. V dopoldanskih urah so se ne sončnega smehljaja na obrazih korakale mimo špalirja gledalcev, kateri so jih prisrčno pozdravljali s klici: «Naj živijo naše mladinke.« Ploskanje in »Zdravo« klici so spremljali tudi vrste pionirjev. Telovadni nastop Ob 15. uri se je pričel nastop fizkulturnikov, ki je pri vabil več tisoč gledalcev. Kot prve so nastopile pionirke s prostimi vajami. Njih izvajanja so žela splošno odobravanje, čeravno je bilo opaziti tu pa tam kako pomanjkljivost. Mladinke, ki jih je bilo leno število, so se, kakor vedno odlično odrezale. Nagrajene so hp» z v'humirn odobravaniem 7i mlafpnk^nii so pas+opili mlnd-noi Malo i:h je bilo. a +;stj, k« so nas+oriPi. «o se do hro izkazali. Želel’ bi. da bi tudi fantie posvečali v°č naž-uie telovadbi in da bi ph pri hodpuč videli v veri etn številu SJed'la ie štafetna tekma ruo Pri motornih dirkah je sode lovalo 12 tekmovalcev, med njimi 55 letni Faigel Jože s starinskim modelom motorja. Tekmovalci so imeli motoma športna in turna kolesa z raz lično cilindražo. Prvi je dospe! na cilj, na 48 km dolgi progi Štefe Matevž, z motorjem 000 ccir/'. v času 0.40.24; drugi Čebron Jožef, z motorjem 5Ò0 ccm3, v času 0.42.20; tretji Ju le Klančič, z motorjem 350 ccm,3, v času 0.43. V teku na progi 3000 m je prvij dospel na cilj Grabar Franc, SFD Kladivar-Celje v času 0.10.62. Mladinke v teku na Drogi 800 m: zmagovalka Silič Me toda iz Bili v času 0.2- druga Renovž M/lica, SFD Kladhmr Celje v času 0.2.4 . Na tej tekmi je S’ličeva premagala prvakinjo Slovenije Repovževo. Prijateljsko nogometno tekmo sta odigrali reprezentanca goriškega okraja in SFD Kla divarCelje z rezultatom 3:1 (3 0). Pri košarki sta sodelovali FD Enotnost — Ljubljana in sindikalna podružnica PAP — Aj dovščina; rezultat 57:15. V soboto zvečer se je odigral petero’’oj s sodelovanjem šestih ekip —- dve nepopolni —. Zmagala je ekipa iz Bilj s 25.833 točkami ter ženska iz Čepovana si 23.688 točkami. Nastop mladink vršile razne športne tekme. Posebno velko zanimanje je vladalo za kolesarsko in motociklistično dirko. Okrog 11. ure se je začela pomikati po ajdovskih ulicah mimo Titovega trga fizkulturna povorka. Za mladinci in telovadci so korakali z lopatami in kramm na ramenih udarniki in udarnice, ki delajo pri regulaciji hudournika Lijaka. Množica je to skupino posebno prisrčno Pozdravljala s klici: »živeli udarniki LJiaka, živela naša delovna mladina.« Krasen je bil pogled na to močno in zdravo ter od sonca zagorelo ^-ladino. Iz njih vrst so odpravljali: živela petletka, ži-vel tov. Tito.« Za udarniki so Prišli planinci v planinskih *rojih. Ti so imeli s seboj v JP'Riaturi izdelano planinsko oco. Toplo so bile pozdrav-Kne brhke mladinke, ki so pol- nirjev nato so prišle na vrsto mladinke, ki bodo z istimi vajami nastopile na vsedržavnem lizukulturnem zletu v Beogradu. Kot zaključek se je vršila tekma mladincev okrog stadio na, ki je bila silno napeta in zanimiva. Po štafetnem teku mladincev je bila odigrana še nogometna tekma med enajsterico iz Ajdovščine in Gorice. Še dolgo v noč se je razlegalo petje po ajdovskih ulicah. Ljudstvo je bilo veselo nad dobro uspelim fizkulturnim dnem. Nadejamo se, da bodo slične prireditve vedno boljše. Rezultati športnih te-hem na fizkulturnem zletu Prvaki kolesarske dirke ni 24 km so: Zavadlav Ivan, Aj dovščina — v času 0.53.09 in Slokar Adolf 0.55.19. iti cm pregled De Gasperi je sicer sestavil vlado, a preveč enostransko Več kot pol meseca je Italija »pestovala« vladno krizo. Navsezadnje se je izcimila nova italijanska komogena krščansko demokratska vlada, ki nosi vse znake desničarske orientacije. Ne bo odveč, če se seznanimo tudi s po-sameznimi imeni ministrov. Predsednik vlade je Alcide De Gasperi, notranji minister Mario bcelba, minister za narodno obrambo Mario Cingo-lani, minister za kmetijstvo in gozdarstvo Antonio begni, minister za promet Guido Corbellini, minister za indu- Kriza madžarske vlade je bila naglo rešena Ferenc Nagy (dosedanji predsednik madžarske vlade) je pred dnevi iz madžarskega poslaništva v Bernu sporočil ostavko. Takoj nato je bila poverjena sestava nove vlade dosedanjemu ministru za vojsko Lajošu Dinyesu, članu stranke malih posestnikov na Madžarskem. tn res je Dinyes že preteklo soboto sestavil novo vlado, sestoječo iz zastopnikov stranke malih posestnikov, socialistov in komunistov. ★ ★ ★ Dinyes je znan že iz časa, ko je v Horthyjevem parlamentu odločno nastopal v o-brambo demokratičnih idej. Te dni pa se je odkrito zavzel za podržavljenje velikih bank kot pogoj za izvedbo triletnega načrta. S tem si je pridobil posebne simpatije pri madžarskem delovnem ljudstvu. ★ ★ ★ Bivši predsednik vlade Nagy pa je s svojo ostavko iz inozemstva dokazal, da se ne upa stopiti pred madžarsko ljudstvo, ker je osebno zapleten v zaroto proti republiki. To izhaja jasno :z izpovedi bivšega generalnega sekretarja stranke malih posestnikov Bele Kovacsa, Balita A-ranyje in drugih zarotnikov. Nagy je dobro vedel za zaroto, navzoč je bil celo na seji zarotniškega »sveta sedmorice«. 8ploh je Nagv igral dvolično politiko. Javno je zagovarjal koalicijo, tajno pa koval načrte za odstranitev madžarske demokracije in obnovitev reakcionarnega režima. — Madžarske kmete je hotel zopet izročiti v oblast velikih kapitalistov. ★ ★ ★ Ljudstvo Madžarske je trdno odločeno, da končno obračuna z zarotniki in si tako zagotovi trajen notranji mir in izvedbo triletnega načrta. Ameriški senat je v tem tednu ratificiral mirovne pogodbe z Italijo in ostalimi tremi sateliti Nemčije Pm>c ó louivicami m, lolòkem ì/ìoL^a! Profesf naših množičnih organizacij iz Washingtona je _ prišla vest, da je ameriški senat dne 5. t. m. ratificiral (odobril) mirovne pogodbe z Italijo, Romunijo, Bolgarijo in Mad- so na- berto Merlin, minister za de- j sadnji: 1) s 67 glasovi proti lo Amintore Bantani in mini- 22 je ovržena resolucija, ki je ster za trgovinsko mornarico imela namen prenesti razpra- strijo in trgovino Giuseppe , J ° Togni, poštni minister Um- fsko. Izidi glasovanja Paolo Cappa. Grof Carlo Sforza je , zunanji minister, Giuseppe Grassi pa pravosodni minister. Guverner Italijanske banke Luigi Einaudi je nestrankarska osebnost. Stopil je v vlado kot m nister za koordinacijo proračuna. Druga taka o-sebnost je milanski veleindustrij ec Cesare Merzagora, sedanji minister za zunanjo trgovino. ★ ★ ★ De Gasperi je torej sestavil vlado iz demokristjanov ter neodvisnih strokovnjakov, ki naj bi- bili liberalno usmerjeni. Taka rešitev vladne krize italijanske republike! bo gotovo rodila težke posledice. Na vsak način se bo- poslabšal notranji položaj v državi, notranja varnost ter zaupanje širokih ljudskih množic. vo o pogodbi na januar; 1) 78 glasov proti 10 pa je bilo oddanih, ko ie šlo za ratifika-ciio. Nasprotniki ratifikacije so do zadnjega hipa vodili hudo borbo in se pri tem posluževali vseh pretvez. Govoričili so, da bo ratifikacija vrgla Italjo v naročje komunizma in podobno. Podčrtavali so tudi, da bodo Zedinjene države Amerike prisiljene nositi breme 1 milijarde dolarjev za pomoč Italiji, ki da bi potem prešli — v obliki reparacij — v Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo. Omenimo naj še zagovornike ratifikacije. Ti so bili v prvi vrsti senatorji Fulbrighf, Me. Mahon, Bridges in Van-denberg. Ratifikacijo mora sedaj potrditi še predsednik Truman. Zastopniki SIAU, Antifašistične , mladine, Antifašistične slovensko italijanske ženske zveze, Italijanske ljudsko-prosvetne zveze, Slovensko-hrvatske prosvetne zveze in Združenja političnih preganjancev ugotavljajo na podlagi jasno ugotovljenih vesti o samovoljni odpustitvi m premestitvi nekaterih učiteljev slovenskih šol, ki jih je odredil v zadnjem času načelnik šolskega oddelka ZVU, da predstavljajo te mere, podvze-te proti slovenskim učiteljem, s pravnega stališča jasno kršitev ne samo vseh juridičnih načel, temveč tudi težko oškodovanje najpreprostejših načel, ki bi morala veljati za civilizirano upravo; zatrjujejo, da so ti ukrepi, ki so bili pod-vzeti malo dni pred zaključkom šolskega leta, če jih sodimo z didaktično pedagoškega vidika, težko dojemljivi in nedopustni pa četudi bi jih izdala oseba nevešča v šolskih zadevah, in da so torej tembolj obžalovanja in obsodbe vredhi prav zaradi tega, ker so izšli s strani onega, ki ima pooblastilo za vrhovno vodstvo tržaškega šolstva in ki se smatra, da zastopa visoko kulturo zvezdnate republike na našem ozemlju; izjavljajo pred javnostjo, da je ta najnovejši samovoljni postopek, potem ko je bil že pred časom samovoljno odstavljen rektor naše univerze zopet takega značaja, da dejansko kali mir v našem mestu, četudi nima izrecnega namena, da bi ga kalil, ker otežkočuje vedno bolj, da bi se povrnili normalni od- nosi med obe narodnostni skupini v njunem javnem življenju, katerega najstvarnejši in najobčutljivejši izraz je prav šola; zaradi tega pozivajo zastopniki zgoraj navedenih organizacij demokratične struje našega mesta, da protestirajo proti temu najnovejšemu zlonamernemu postopku na škodo slovenskega prebivalstva s strani ZVU. Izgleda, da si ie postavila ta uprava nalogo, ki prav gotovo ni pohvale vredna, ovirati v vsakem slučaju in z vsakim sredstvom povratek normalnih razmer v mestno javno življenje s tem, da se ne drži svojih dolžnosti, ki jih je prevzela pred svetovno javnostjo. Iz tega bo sledila za ZVU nevšečna posledica, da ta uprava ne bo pustila za seboj preveč lepih spominov o sebi v porajajočem se svobodnem o-zemlju. V več člankih smo že podali naše stališče do šolskega odseka ZVU in do Višjega šolskega nadzomištva v zadevi našith šol. Ponovno poudarjamo, da nima nihče pravice samovoljno odpuščati in premeščati naše učiteljstvo brez pristanka ljudstva. Smo mnenja, da vlada v vsem demokratičnem svetu soodločba ljudstva, posebno pa še pri vprašanjih, ki se tičejo osnovnega šolstva. Vsled tega se pridružujemo ogorčenju vseh množičnih organizacij in ljudstva na sploh v vseh vprašanjih šolstva. Upravna vojaška oblast v deželi je dolžna upoštevati želje in nasvete roditeljskih svetov, kakor tudi naših pooblaščenih zastopnikov. i|* 1 e matere e n in otroka pri nas Po vsej deželi je vladalo veliko zanimanje za »Teden matere in otroka«. V tem tednu so razni naši vzgojniki, zastopniki zdravstvenih, socialnih in prosvetnih ustanov ter množičnih organizacij šli med ljudstvo. Uspešno so uveljavili izdelane načrte, za zaščito mater in otrok. Ta pobuda se je iz Jugoslavije razširila tudi na oni del Goriške, ki bo priključen novi domovini. Goriški okraj je načrtno o-pravil vse podrobno delo. Že pred tednom dni je petčlanska zdravniška skupina izvedla zdravniške preglede ter cepila proti davici in kozam. V Ajdovščini so 1. junija priredili razstavo, ki je pokazala veliko in požrtvovalno delo ljudskih oblasti teh njihovo skrb za naš naraščaj. Razstavo je že prvi dan obiskalo nad 400 ljudi. Na realni gimnaziji v Ajdovščini se je osnoval zdravstveni krožek za nadziranje in izpopolnjevani e osebne in šolske higijene. Večje število predavateljev je obiskalo posamezne kraje in prikazalo ljudstvu no- vodobne vzgojne metode ;n zaščito matere in otroka. Na ajdovski razstavi je sodelovala tudi srednješolska mladina. V 66 spisih je v prosti besedi, dialogih in številnih slikah ter grafikonih prikazala nehigiensko urejena stranišča, gnojišča in vodnjake, kakor tudi kvarni vpliv alkoholnih pijač na ljudsko zdravje. Ta pobud-na razstava naj bi služila obenem za nadaljnje delo učiteljstva in strokovnjakov pri izobrazbi in vzgoji prebivalstva. V novi Jugoslaviji je postala žena gospodarsko in politično samostojna. Ustava ji daje vse pravice in novi socialni red jo je postavil v isto vrsto z ostalo družbo. Novi red mora zajeti ženo v vsem njenem javnem in privatnem življenju. Tega se mora zavedati sleherna naša žena. Kajti edino če bo gospodarsko samostojna in politično dorasla novemu pokretu, bo lahko tudi dala svojim otrckom tisto vzgojo, da bodo postali vredni člani nove družbe. Ideja «Združene Slovenije» Delež Slovenske Koroške v zgodovini naše kulture je veliko večji, kakor si ga morda sami predstavljamo. Miselnost slovenske, jugoslovanske m slovanske skupnosti ter spoznanje nujnosti trdne medsebojne povezanosti je bila v preteklosti večkrat močnejša v naših obmejnih pokrajinah kot v središčih. Vzrok temu je predvsem v tem, ker so bile te pokrajine izpostavljene potujčevanju, hkrati pa splošnemu imperialističnemu navalu. Veliko trpljenje in včasih tudi občutek osamljenosti sta zato v preteklem stoletju marš kod rodila fantastične, romantične in politično nerealne ideje; na eni strani o skupnem ilirskem jeziku (Vraz), na drugi strani pa celo oi nekem vseslovanskem jeziku, ki bi združeval vse Slovane, kakor si je to med drugimi zamislil romantik Korošec Matija Majer Ziljski. Vendar je treba takoj pripomniti, da je ideja »Združene Sloven je« imela že v Majorjevih časih prav tako goreče zastopnike na Koroškem, kakor jih ima samo po sebi razumljivo tudi danes, 'la ideja in zavest pr padnosti Koroške kot bistvenega dela k slovenskemu telesu je že ob kr>n-cu prve svetovne vojne dala tudi prve borce, ki so z orožjem v roki borili za svobodo Slovenske Koroške. Legija koroških borcev, katere zgodovina še žal ni zapisana. Uspehi mlekarske zadruge v Peratih pri Kobaridu Kmetje živino'ejci iz Pera-tov in okolice so že 51 let stoodstotno včlanjeni v mlekarski zadrugi. Še ko je okupator divjal po naših kraj:h, je prebivalstvo vsestransko podpiralo partizanske edinice. Po osvoboditvi so se zadružniki takoj sporazumeli, da je treba pristopiti k elektrifikaciji in modernizaciji obrata. S svojimi sredstvi so napeljali v vas električni tok, si nabavili moderne stroje na pogon elektrike in zdaj so naročili tudi nove moderne kotle za predelavo mleka v vrednosti četrt milijona Ur. Za leto dni je zadruga predelala 51 tisoč litrov mleka svojim članom. Izdelala je 33 stotov sira, 16 stotov ter več stotov skute. Pomankljivost pa je ta, da vas in zadružna mlekarna nimata tekoče vode. Zadružniki se sedaj ukvarjajo z nrslijo, da bi napeljali vodovod in v ta namen bodo morali zgraditi večji rezervoar, ki bo nabiral vodo, izvirajočo nekje nad vasjo. Skunni napori vaščanov v Peratih so zabeležili lepe uspehe in vaščani pravijo, da če bi nam okupscrska oblast le malce šla na roko, bi mi napravili čudeže. Do danes ZVU še ni nič pomagala, čeprav na veliko izkorišča in izsekava tamka jšjne gozdove, ki so prav za prav last tamkajšnjih prebivalcev. je dala v takratni borbi častne žrtve. Na koroški razstavi ie visela sl'ka poročnika Malgaja, ob sliki koroških part zanov, ki so prav na ozemlju bivše avstrijske republike dvignili orožje zoper hitlerjevske naciste in imperialiste. Izroč lo slovenske koroške borbenosti, izpričano že v bojih korotanskih blovencev v prvih stoletjih njih vstopa v zgodovino Evrope, izpričano v bojih s Turki in v prvem slovenskem kmečkem uporu leta 1478., najbolj pa dokazano v stoletni in stoletni težki, a vztrajni borbi zoper nenehno zatiranje, potujčevanje in načrtno uničevanje, ki ie doseglo svoj višek v nacistično-impe-rialističnem nasilnem izselje- vanju, se je v pretekli osvobodilni vojni povezalo z bojem koroških partizanov. Prav ta stoletna borba je največji dokaz njih slovenske zavednosti in vztrajnosti, saj so vztrajali in vztrajajo v neenakem boju že več kot tisoč let. Kadar se niso mogli boriti z orožjem, so se borili s knji go, pisano in tiskano. Mohorjeva družba, ki šteje tudi Ivana Cankarja med svoje sodelavce, je v času svojega več-desetletnega delovanja (1860— 1918) izdala v Celovcu okrog 19 milijonov slovenskih knjig! To je številka, ki je prav tako mogočna' priča koroškega in našega slovenstva, kakor je : ustoličenje koroških vojvod v svetovni zgodovini edinstvena ! priča stare slovenske demo-I kraci j e. Kaj se godi v Tržiču Mesto Tržič ni za nas nobena španska vas. Sedaj je mnogo goriških delavcev in še več Kraševcev, ki odhajajo dnevna v tržiško ladjedelnico in tovarne, da si služijo kruh zase in za svoje družine. Delavstvo iz Tržiča je tesno po.ezano z onim iz Trsta. Velike množice delavstva so že desetletja zaposlene v velikih podjetjih mesta in vse življenje Tržiča zavisi od notranj.h in zunanjih naročil. V to vrvenje dela so se v zadnjih mesecih vrinili razni šovinistični elementi, reakcionarji in v zadnjem času v velikem številu tudi begune: iz Pulja, ki skušajo rovariti med delavstvom, razbiti sindikalno enotnost ter vnesti zdražbo in prenapeto nacionalno politiko v naše kraje. Te skupine dobijo vso oporo pri gospodarjih-kapitalist h, pri ZVU in pri raznih filofašistič-nih organizacijah. Demokratično zavedno delavstvo se bori proti vsem tem protiljud-skim silam in ta borba se vrši vsak dan in na vseh sek tor jih dela. Zadeva Kulturnega doma Ozrimo se nekoliko nazaj. Po 8. s.ptembru je napredno prebivalstvo goriškega :u tr/i-škega okraja zagrabilo za orožje in se postavilo po robu okupatorju. Skupno s sloven-sk mi partizanskimi edinicami je delavstvo Tržiča odbijalo nadmočne napade Nemcev ter jim prizadelo občutno škodo. L7ničevalni bes oholega sovražnika pa se ni ustavil samo pri boibi, ampak ie tudi kar na slepo — a mnogokrat tudi premišljno — rušil. Tako je bilo uničeno bivše poslopje Gii. Toda takoj po osvoboditvi so začeli tržiški delavci obnavljati poškodovano po-slcp e. Začeli so zbirati prostovoljne prispevke in v kratkih mesecih so dosegli 2 milijona lir. Nastalo je pravcato tekmovanje. Vsakdo je hote! nekaj doprinesti, vsakdo ie hotel prekosit: drugega. To so bili težki časi. Vsega jt pri manjkovalo. In vendar je srčnost in požrtvovalnost trži-škega delavstva us tvari alo ču- deže. Postavili so si dom, ki dela čast mestu, dom, ki je bil namenjen kulturi in športu vsega delovnega ljudstva mesta Trž.ča. V Kulturnem domu so dobile zatočišče tudi ; druge naše organizacije, med temi Udruženje julijskih partizanov. Zavezniška šolska oblast rabi prostore zase Sedaj po dveh letih se je ZVU spomni.a, da rabi Ku.-turni dom za šolske potrebe. Dom, ki je bil popravljen z žulji delavcev in je služil svojemu visoko vzgojnemu namenu, naj bi bil iztrgan iz rok vsega tržiškega delavstva. Gospod guverner mesta Tržiča je pred tednom pozval upravo Kulturnega doma in Udruženje julijskih: partizanov, da morajo izprazniti poslopje tekom par dni. Kulturne organizacije, ki štejejo 2000 članov in Udružen je julijsk h partizanov s svojimi 1200 člani rodoljubi in sodelavci so sedaj na cesti. Naj se ne pozabi, da je dal tržiški okraj 400 žrtev za svobodo. Padli so v borbi z okupatorjem. Štiristo mladih Garibaldlncev na-diške divizije, združeni s slovenskimi partizani, brigada Fontanot, ki je bila dodeljena hrvatski diviziji, bojeviti od-delki CAP in bAP z odlikovancem Fantuzijem (Monte-j som) na čelu so se obenem borih za skupno zavezniško stvar. In danes? Oropali so jih sedeža, kjer so bila z zla-t mi črkami zabeležena njih imena. Oni, ki so ostali živi. svojci padlih in vse delovno ljudstvo Tržiča zahtevajo pravico, zahtevajo, da se jim vrne sedež. Pred tem nasiljem so trni zaprti najodličnejši borci za svobodo. Nekaj so jih te dni že .zpustili, a še vedno ječi za zamreženimi okni tov. Sasso, poveljn.k garibaldinske divizia. Tržiško delavstvo si je sve sto svojega poštenega imena: znalo bo čuvati pridat» tve vojne, znalo se bo ubraniti vsem navalom reakcionarnih elementov ter se bo še nadalje borilo za pravice delovnega ljudstva. Napredek obnovljene lesne industrije na Tolminskem Tolminski okraj je že v preteklem letu zvršil v svoji režiji večja obnovitvena dela v vojni prizadetim podjetjem lesne industrije v Klavžah. To podjetje, ki je svoj čas izdelovalo gotove predmete za stavbe, je bilo v vojni poškodovano. Ital janski kapitalisti in podjetn ki pa so tik pred samo vo.no demontirali stroje in jih odpeljali v Italijo. Izdani so bili visoki zneski, zato da so se obnov li ti prostori v tvornici. Tudi letos se je vložilo v ta obrat 746 tisoč lir za dokončno popravilo in adaptacijo prostorov. Delo vodi okrajno gradbeno podjetje. V načrtu je, da bo v letošnjem letu lesno podjetje izdelovalo samo stavbeno pohištvo za obnovitvena dela, kar pomeni, da se bodo izdelovali podi, vrata in okna. V ta namen ie že nabavljenih šest mizarskih stro ev, dokončana je sušilnica n pripravljeni so prostori za parjenje lesa. Podjetje je že prejelo prva naročila za dve stavbi iz Tolmina. Ko bo podjetje obnovljeno, bo pričelo z izdelavo tipiziranega pohištva i* trdega lesa in v r bratu bo zaposleno o-kr g 100 ljudi. Obnovljeno podjetje I ima vse pogo e za nadaljni razvoj 'n bo lahko postavljalo svoje zdelke tudi preostalim krajem. V letošnjem letu ho na po-ljubinskem polju postavljena tudi mehanična in čevljarska delavnica, ki je predvidena v načr u prve petletke. Iz teh del, ki se izvajajo na Tolminskem, se jasno ' idi, da se o-kraj industriaFzira in da ne bo manjkalo dela. Prebivalstvo na Tolminskem gleda z zaupanjem v bodočnost. Prua paša v tolminskih planinah V p’an'nah na pobočjih tolminskih gora, na cbeh bregovih gornje Soče, se letos obeta tu na paša. Že predčasno >e ie 'eteg pričelo zaradi pomanjkanja krme preseljevanje č':ed iz nižinskih v višinske pašn Ve. V bovških plan nah pod Kaninom, Polovnikom in Mangartom je mnogo pašnikov samo za o čjo pašo, do-čim imajo pod Mataiurjem in Krnom večje planinske pašnike za govedo in konje. Tolmfnska bo V petletki znatno zvišala živinorejo, v prvi vrsti govedo rdeče cika-ste pasme s selekcijo m oub* ro živine, z vsestranskim zboljšanjem pašnikov in travnikov, z obnovo planinskih stai in pastirskih koč. S tem se bo seveda dvirnila tudi produkcija mleka in mlečnih izdelkov. Na Bovškem so že lan: pri-stop li k načrtnemu delu, pri čemer se je odlikovala vas Čezsoča V prvomajskem tekmovanju so Bovčani1 očistili II ha pašni ov, 3 ha pašnikov so pognoj li, 2 ha pa so s čiščenjem na novo pridobili. V Borjani na Kobariškem so to pomlad očistili planino na Miji in jo ogradili, s plotom. 8 prostovoljnimi delom so zgradili planinsko kočo za pastirje, očistili vodnjak in napajališče, pobelili mlekarno in staje. 26. maja pa so že lahko odgnali živino v planine. Živinorejci Peratav* Jev-ščka in livške okolice se tudi pripravljajo na gradnjo planinske koče na Planini Matajur, kjer se pasejo tel'ce in jalova živina. — Kobiljereja je precej razvita, bamo v žrebca r ki postaji v Kobaridu je bilo to pomlad pripuščenih preko 50 kobil. — Na splosno ie obnova in zboljšanje viš n-skih pašnikov m staj v teku v vseh tolminskih hribih. Ž vinoreja je najvažnejša panoga kmetijskega gospodarstva v tolminskem okraju in ima bogate perspektive. Zato so p’anšarji in živinorejci pristopili k načrtnemu delu, kar je jamstvo, da bo živinoreja dosegla t sto stopnjo, ki ji pri-riče v našem gospodarstvu. Obnova in elektrifikacija v Čepovanu Obnovitvena zadruga v Čepovanu dokončuje šest stanovanjskih in gospodarskih poslopij, ki so bila že lani dograjena v surovem stanju. Zatem bo prišlo’ na vrsto deset drugih stanovanjskih in gospodarskih poslopij. Da bi šla obnova hitreje od -ok, so vaščani nabavili nov transformator za pojačanje električnega t ka, ki že dovaja 10.000 volt, kar bo mnoge pripomoglo za redno obratovanje žage in za pogon električnih strojev mizarske delavnice, ki izdeluje stavbeno pohištvo. Pri tem je vaščanom pomagala ljudska oblast in gospodarske ustanove. Ravno tako hiti obnovitvena zadruga v Dolenjem Lokov- OD 12. DO 15. JUNIJA lo a Jìdnll{xmi 111. liei. Ijudilce mladine Slovenije. ilonqh&i. mladine Slaueni^e la tpodal ueKen i/t\een so upor -bliali različne nabave, niso pa dosegli sinhro-zvoka in slike. Končno iznaidkelj' prišli do tega, ie neobhodro potrebno žalovati zvok na isti trak, na , aterega je pometa slika, ker 0 le tako mogoče organično jboiiti si ko z zvokom. — Pre-ven Da ie bilo mogoče zapisali1 zvok na flmski trak, je z 10 treba dovršiti ogromno k J*nstveno - raziskovalno in ^truktersko delo. Treba je bilo izdelati posebne vrste filmskega traku, za zapisova-nje zvoka, optične naprave, fotoelemente, mikrofone, naprave za zapisovanje zvoka itd. V SZ sta delala na tem področju dva kolektiva velikih učenjakov in inženirjev v Moskvi in Leningradu. Na čelu moskovskega kolektiva je bil profesor P. G. Tager in leningrajskega — prof. A. F. zo-rin. — Sovjetski učenjaki in iznajditelji, ki so- pričeli svoje delo v let h 1926—1927, so po svoji samostojni poti hitro našli pravilno rešitev zamotanih tehničnih nalog. —- 9. marca 1927. je v Institutu fizike in kristalografije skupina profe- sorjev P. G. Tagera prvič v SZ prikazovala sovjetsko zvočno kinonapravo. — V teh letih v tujini še ni bilo zvočnih kinogledališč, če ne štejemo edinega v New Yorku, ki ie delal po gramofonskem sistemu. Marca leta 1928. je bila v Moskvi na zasedanju fizikalnega društva »P. N. Lebe-do a« prvič v SZ javna demonstracija zvočne reprodukcije s filmskega traku (zapisovanje zvoka po načinu prof Tagera). Septembra istega leta so napravili poizkus z zvočnim filmskim strojem, ki so ga izdelali pod vodstvom prof. Šo-rina. — Marca leta 1929. so v Leningradu gledali zvočne filme, ki so jih zapisali po na- grmovje, ogradili pašnike, povili hleve, očistili vodnjake in opravili, še razna druga dela. Na vasi se govori, da bi bilo dobro, če bi se združili obe planini, kajti na ta način bi bilo manj stroškov. Upamo, da se bo tudi to dalo rešiti. SRPENICA Gostovanje V nedeljo, 1. junija je pri nas gostovalo prosvetno društvo iz Vršnega pri Kobaridu z dramo »Prisega opolnoči.« Kdor bi na takole vprašanje začel nemudoma naštevati: Plevel je n. pr. osat, pirnica ... — ta ne bi odgovoril prav. Zakaj mnogo je rastlin, ki so včasih plevel, včasih pa tudi ne. Vzemimo samo razne grašice, repice itd. Med žitom so plevel, če pa sejemo grašico samo zase ali v primerni mešanici za zeleno krmo, ni plevel, marveč »kulturna rastlina«. Enako sta ogr-ščica in repica plevel — ako ju ne sejemo kot oljnato rastlino nalašč. Osat je hud p'evel — pa vendar ga gojijo tudi nalašč na vrtovih za pridobivanje zdravilnih zelišč. Mnoge trave, ki si jih želimo j imeti na travniku, so hud plevel, če poganjajo med žitom. In tako 1 dalje. S tega vidika gledano je plevel tudi n. pr. pšenica, če raste med ržjo, da — celo drugosortna pšenica sama, ako se nam pomeša med čist posevek določene pšenične sorte. Plevel je za kmetova1 ca škodljiv iz več raz'ogov. Prvič zato, ker jemlje posevku, med katerim raste, sončno svetlobo. Posebno pri mladih posevkih je bujno poganjajoč plevel nevaren, ker lahko setev docela zaduši; saj se iz evangelija spominjamo prilike o semenu, ki je padlo na rodovitno zemljo ter je vzkHlo —- toda zaduši’o se je v plevelu. Nada'jna škoda, ki jo pleve' kmetovalcu povzroča, je v manjših pride’kih. Zaka tudi plevel mora za svoj obstoj in razvoj dobivati hrano iz zemlje; jasno je, da je posevek oškodovan za to'iko hrane, kolikor jo plevel namesto njega porabi. Razen tepa povzroča plevel tudi druge škodljive posledice. Kdo na primer ne ve, da po'eže najraje tista pšenica, ki jo je preras’a g-rašica, katere listje se ob dežiu napije vode, prvi močnejši veter pa jo vrže s pšenico vred na tla. Plevel nadalje izredno podražuje delo in pridelovalne stroške. Ne mislimo samo stroškov, ki jih imaš z uničevanjem in trebljenjem ple-ve'a. S pleve'om zaras'o žito se ne da s stroji žeti, nerado se suši, težko ga je mlatiti, še več zamude je s čiščenjem zrnja itd. Končno pa dela p'evel škodo tudi zemlji sami, ker veže zem'jo skupaj. Tako preprečuje prost dostop zraka do korenin posevka, kar je posebno škodljivo pri oko-pavinah, katerim je rahla, dobro prezračena zemlja skoraj tako potrebna, kakor hrana v njej. Plevel je torej poljskim rastlinam in s tem tudi kmetova’cu samemu velik in nevaren sovražnik. ; S sovražnikom pa se je treba boriti! j S čim se branimo plevela na njivi? Vedno je laže in pametneje, varovati svojo zemljo pred sovražnikom, kot pa izganjati ga iz nje. Pleve'a se obranimo tako-le: 1. Zemlja bodi dobro pripravljena. Pod besedo dobro pripravljena zemlja je treba razumeti ne- činu A. F. Šorina, in v avgo-stu je P. G. Tager izdelal prvo zvočno žurnalsko snemanje, — V letih 1929—1930 so v SZ že odprli prva kinogledališča, kjer so bili postavljeni stroji, ki s*a jih izdelala A. F. Sorm in P. G. Tacer. Leta 1930. so v tehi gledališčih prikazovali sporede, ki so bili sestavljeni iz kratkometražnih zvočnih filmov. Kmalu za tem so izdelali filma »Pot v življenje« in nato »Nasproten« (Vstrečni — Dva, ki se srečata). — Tako se je samostojno pojavljala in razvijala sovjetska tehnika zvočnega filma. Filmske studije so v najkrajšem času tehnično preuredili in prdago-dili za snemanje zvočnih filmov. V splošnem so dobro igrali. Posecno so sq izKazaii: Anka, Marko, brodar Koritnik in mali Albinček. Pavle se od začetka ni znašel; v zadnjem dejanju pa se je popravil in dobro končal svojo vlogo. Vse priznanje in pohvala tov. učitelj-jici, ki je režirala igro. Zopet moramo žigosati grdo razvado našega podeželskega občinstva, ki se ne zna pravilno zadržati pri resnih prizorih, ker s šušljanjem in smehom moti igralce in ostale poslušalce. posredno pripravo pred setviio, namreč večkratno in temeljito bra-nanie, a prav tako tudi posredno pripravo tal, n. pr. oran/e strni-šča takoj po žetvi ali jesensko praho, to je g'oboko oranje ali rahljanje s podzemnim plugom. S poletno praho uničimo mnogo .pleve'nega semena, ker do takrat, ko sejemo, že vzklije in ga z brana-njem neposredno pred setvijo uničimo. Jesenska praha pa uniči, če smo prav delali, plevel s koreninami vred. Pravilna in skrbna priprava zemlje ni torej važna samo zato, da je zemlja bolje prezračena, da piavi'no gospodarimo z vlago, da dosežemo najboljši, to je grudiča-sU zlog zemlje in podobno. Važna ie tudi zato, da se obranimo pleve'a! Zasti je treba to poudariti s'eđe brananja. Prva in najvažnejša na'oga brananja zemlje je poleg tega, da omogoči enakomerno klit-ie semena v tem, da z branatrem izrujemo iz zem'je kar se da vse korenine plevelnih rastlin. Toda ne samo iz zemlje, temveč sploh z njive proč jih je treba spraviti. Zakaj in kako, bomo še govorili. 2. Skrbno očiščeno in pripravljeno seme. »Kdor ljuliko seje, bo 'juliko žel!« To je stara resnica. In vendar se še dandanes dobijo zanikrni gospodarji, ki si ne dado dopovedati, da je treba dati vsako seme pred setviio očistiti na dobri žitočistilni napravi, pa bodisi da Kako pa plevel zatiramo? Kljub vsemu obrambnemu delu se vendarle na vsako njivo prite-pe kolikor toliko plevela. Kako ga bomo zatrli? Tudi pri tem se poslužujemo več načinov: 1. P letev. To je najdražji in najtežavnejši način zatiranja plevela, toda v mnogih primerih, posebno pri mladih posevkih, edini, ki prikaza v poštev. P letev se mora izvršiti pravočasno, ne prezgodaj, dokler je nevarnost, da se s plevelom vred uniči tudi še ne dovolj ukoreninjena setev, pa tudi ne prepozno, ko je plevel žlahtno setev že prerasel. Pleti je treba ob suhem vremenu in ob primerno suhi zemlji: ob mokri zemlji poteptamo setev v t'a, ob presuhi se plevel samo potrga, namesto izruje. Vsekakor je treba napleti p'evel takoj sproti znositi z njive. Razen mladih posevkov plevemo tudi ozimna žita spomladi, dokler ne začnejo klasiti. 2. Brananje. Mnogo mladih posevkov je mogoče rešiti plevela s pomočjo brane, namesto z ročnim p'et jem. Vendar moraš zadeti pravi čas in vedeti, kako ie treba branati, sicer je več škode kot koristi. Z brano bo pl el posevke samo izkušen in šolan gosDodar. 3. Okopavanje. Ročno okopavanje ie prastar način, da zatiraš p'evel, ko je posevek že nekoliko odraste!. V strmih legah in kamenitih tleh bo tudi v bodoče moral kmetič na roke okopavati svoje njivice. Kvečjemu si more pomagati v toliko, da namesto starover-skih motik začne uporabljati moderno okopavalno orodje, n. pr. »Wolfovo orodje«. Kjer pa dopušča lega in zem'ja, naj vsak kmetovalec, ki tega še ni storil, okopava z vprežnim okona’nikom Bodisi z motiko, bodisi z okopal-nikom — okopavati je treba pravočasno, ob suhem vremenu, temeljito in — dovolj pogosto, to se pravi vedno vnovič, ako se zemlja vnovič zanleveli. Pod temeljitim okopavanjem ni mišljeno, da moramo okopavati prav globoko, marveč vsako podenj zemlje, med rastlinami v vrstah z motiko, ako smo med vrstami đela'i z okopa'nikom. 4. Trošen/'e in škropljenje sredstev za pokrmčavanje plevela. Nekatera umetna enoji'a. n nr. ne-oljeni dušik, uničijo, ako jih prav Uspešno delo naših frakfoihfov v goriški okolici je to novodoben žitočistilni stroj ali pa vsaj dobro delujoč »trijer«. 3. Predkaljenje semena. Povsod razširjena navada je, da dajejo koruzo, korenjevo in pesno seme, ponekod pa tudi ajdo »namakat«, to pa zato, ker potem hitreje in raje vzkali. Takemu postopku pravimo predkaljenje ali siljenje. Umestno je pri skoraj vseh vrstah sementa, [posebno tudi pri krompirju (katerega pa seveda ne namakamo). Nekatere vrste sredstev, s katerimi spiramo ali pa prašimo semena, učinkujejo tudi tako, da pospešujejo kalitev semena. Kot sredstvo v boju proti plevelu je predkaljenje oziroma pospeševanje kaljenja semena zelo važno, kajti tudi tu ve'ja: kdor prej pride, prej melje, to je, seme, ki prej vzklije, prej lahko izkorišča svetlobo in hranilne snovi in se hitreje razvije. Upoštevati moramo, da ima ple-velno seme mnogo večjo rastno moč, kot pa žlahtno seme posevka, in da ima razen tega tudi to prednost, da lahko kali v zemlji že ves čas odkar je bila niiva zadnjič obdelana, da ima torej plevel-no seme zmeraj možnost »predka-litve«. S tem. če dajemo tudi ž’aht-no seme predkaliti, prav za prav samo izravnavamo kali'no dobo semena posevka in plevela. 4. Pravilno gnojenje. Tu se začne obramba pred plevelom že s tem, da ne krmimo živini neprebavljivih dozorelih plevelnih semen (n. pr. ne s predenico okužene detelje), da ne nastriamo s plevelom, katerega seme je že dozorelo, da ne vozimo na njive presvežega, še ne dozorelega gnoja itd. Po drugi strani pa je tudi znano, da enostransko gnojenje, predvsem z gnojnico, pospešuje rast plevela. uporaoljamo, nekatere vrste plevel. Nadalje se dobijo gotova kemična sredstva, ki jih bodisi trosimo, bodisi škropimo po zapleveljeni njivi, kjer uničujejo ta ali oni plevel. 5. Odstranjevanje plevelnih korenik iz zemlje in iz njive sploh. To je pa skoraj najvažnejše. Plevel je namreč v g'avnem dvojne vrste: ena se razmnožuje s semenom, druga skupina pa s pomočjo podzemnih korenik. In ta druga vrsta ie mnogo bo’j nevarna kot prva. Kajti tudi če nadzemni del onih vrst plevela, ki se razmnožuje s koreniko, odtrgamo ali odrežemo s plugom oziroma z motiko, požene iz korenine plevel vnovič. In če nismo plevelnih korenik, ki smo jih izruvali iz zemlje, takoj odnesli z njive, jih bo prvi dež zbil spet nazaj k tlom — plevel se bo vnovič »prijel«! Zato je najvažnejše: Ob vsakem pletju, ob vsakem brananiu, ob vsakem okopavanju skušajmo dobiti kolikor največ mogoče tudi cele korenike in jih takoj odstranimo z njive. Posebno priložnost imamo pri brananju zemlje tik pred setvijo ali sajenjem, da-zemljo očistimo korenik pirnice, osata in drugega plevela, ki se množi s korenikami, zato branajmo pred setvijo tolikokrat, da bo zemlja čista plevelnih korenik, seveda pa le, ko je zemlja suha! Plevelne korenike lahko sveže in oprane pokrmimo svinjam, suh plevel s korenikami pa brez semena je pa dober nastilj. Pomlad je tu, naše setve klijejo in poganjajo — klije in poganja pa tudi plevel. Skoda je vsakega zrna in vsakega kilograma pridelkov, ki bi ga zaradi plevela mani pridelali. Zato kmetje: boi p’evelu na vsej črti! T. B. Za naše kmetovalce O plevelu Jadralna letala Zdrav šport naše mladine Jadralno Športno letalstvo je bilo v nekaterih evropskih državah že pred vojno precej razvito. Ta Sport je dobil med mladino Jugoslavije velik razmah in sedaj imamo tudi že v naSi neposredni bližini prve lepo razvite začetke. Prihodnji teden bo otvoritev prvega tečaja v Vipavi, ki ga bo vodil strokovnjak. Na ta tečaj se vabijo mladinci in mladinke. Pouk se bo vršil v urah, ki bodo vsem dostopne in primerne. Tečaj bo trajal 25 dni. V kratkem se bo otvorila tudi športno letalska Sola, v katero bodo stopili tečajniki, kj bodo položili teoretični izpit in postali gojenci te šole. Wesser—Lecroix. S to zmago ima Jugos'avija mnogo več izgledov, da se plasira v naslednje kolo. Jugoslovanski plavalci v Pragi Na 100 m prsno je jugoslovanski prvak Cerer s časom 1:12.7 dosege svoj največji uspeh s tem, da je prekosil izvrstnega češkega plavalca Vlasto Linharta. Na 100 m prosto je bil prvi Mi-slos’avič v času 1:00.2, za njim Pelhan 1:00.6. Na progi 400 m je tesno zmagal češkoslovaški rekorder Bar-tušek (Sparta) s časom 5:0,7.5. Jugo- nikom dr. A. Beblerjem in drug mi odličniki. Odpravnik pa.lov ameriškega poslaništva g. John Gabor in vojaški ataše polkovnik Richard Fatridge sta obšla častno četo in položila vence. IN a komemoraciji je spregovoril g. Gabor, ki je poveličeval žrtve ki jih je dal ameriški narod v preteklih vojnah. Častna četa je izstrelila tri salve na čast padlim ameri škim vojakom. Landtag federalne dežele Sachsen—Anhalt v sovjetski okupacijski coni je sprejel sklep o nacionalizaciji rudnikov. PREDSTAVNIK SLOVENIJE BALKANSKI REKORDER V PRSNEM PLAVANJU TONE CERAR PREDAJA ŠTAFETO SLOVENIJE MARŠALU TITU LETALSKI TEDEN V AJDOVŠČINI Od 15- do 22. junija se bo vršil v goriškem okraju letalski teden. Na letališču v Ajdovščini bodo v zgoraj označenem tednu modelarske tekme in druge športne prireditve, ki so združene z letalstvom. Med mladino vlada veliko zanimanje in upamo, da bo modelarstvo zavzelo vedno večji razmah- Kakor smo zvedeli, se snujejo po vseh večjih krajih goriškega okraja modelarski krožki. Po nekaterih trgih in vaseh že delujejo modelarska društva. Nobenega dvoma ni, da se bo mladina oprijela modelarstva v vedno večjem številu in da bo športno jadralno letalstvo že v doglednem času pokazalo lepe uspehe. Naše mladinke aa poli v Beonrail V petek, 6. t. m. je odšla iz Go-ce v Ljubljano in nato v Beograd skupina mladink iz mirenskega o-kraja, ki bo skupno z ostalimi te-lovadkinjami nastopila na vsedržavnem fizkulturnem zletu. Zlet se bo vršil 22. t. m. v Beogradu. O V okviru tekmovanja... V ponedeljek sta bili zadnji dve igri posameznikov v sre Čanju med Jugoslavijo in Bel gijo v okviru tekmovanja za Davisov pokal. Mitič in Pala da sta premagala svoja na sprotnika in Jugoslavija je z zmago 4:1 izločila Belgijo Ì2 nadaljnega tekmovanja. V Jugoslaviji pa bo igrala Tuposlaviia oroti lužni Afriki polfinalni match evropske cone tekmovanja za Davisov pokal. o Li. Pouziane-Nlelalac 3-0 Nede’jska tekma za jugoslovansko nogometno prvenstvo med Lj. Ponziane in beograjskim moštvom je pokazala odlično igro Tržačanov. Ze dolgo časa nismo videli tako lepe igre. Vsa tržaška enaj-storica je stoodstotno izpolnila svojo nalogo. V prvem polčasu so se Beograjčani še dobro držah, a v drugem polčasu so jih Lj. Ponziane pregazi'i. Ta tekma bo ostala vsem ljubiteljem športa v 'trajnem spominu zaradi lepih kombinacij. O V pokrajinskem prvenstvu Gleđa’ce je presenetila lepa zmaga ena'storice iz Krmina nad Koprom (3:2). Montebello je premagal fur'ansko moštvo iz Ronk s 3:2; Skedenj je premagal Pulj s 3:1; Gaslini—Torpedo sta igrala neodločeno. Tekma je bila zaradi neredov nekaj minut pred koncem pre-kiniena. O slovanski zastopnik Kurtini 5:10,8. Waterpoolo tekma med CPK in CDJA »Partizanom« se je končala neodločeno 5:5. Jugoslovanski uogomelaši v Budimpešti Pred 40.000 gledalci se je na stadionu Ujpest odigra a tekma med mestnima reprezentancama Budimpešte in Beograda, ki se je končala z zmago Budimpešte s 3:2. Tekma je bila zelo zanimiva. Na budimpeštansko občinstvo je beograjska ekipa napravila zelo dober vtis. Davisov pokal V nedeljo je Jugos'avija premagala Belgijo z 2:1. Palada in Mitič sta obvladovala belgijsko dvojico Male vesli Na mlad'nsko progo je prispela ameriška novinarka Co-riff Sakeman, dopisnica kanadskega časopisa »Toronto Star« in »New York Times«. * V Zagrebu se nadaljuje proces proti obtoženim, ustašem. Zaslišanih je bilo več prič v zvezi z zločini in izdajalskim delom obtoženega Kvaternika. Na razpravi se je zvedelo za razne zanimivosti. Tako n. pr. o zvezi Mačka z Mussolinijem, o intrigantski vlogi podpied-sedn'ka kraljevske vlade Kr-njeviča, ki je priporočal iz Londona sporazum med ustaši in mačkovci. O poteka procesa bomo še poročali. * Z jugoslovansko prekooceansko ladjo »Radnik« je odpotovalo iz Kana le .500 jugoslovanskih izseljencev, ki se vračajo po dolgoletnem bivanju v tuj.ni v svoboino FLRJ, da bodo pomagali pri izgradnji in obnovi svoje države. Pri odhodu je navzoča množica priredila navdušene ma-nifestac je za maršala Tita in novo Jugoslavijo. * Dne 28. maja zvečer je 2000 grških part zanov napadlo garnizon mesta Fiorimi. Po št.ri-urnem boju so zavzeli partizani dele mesta, toda potem so se umaknili v planine. «r V Sarajevu je prispel generalni sekretar svetovne organizacije »Pomoč Evropi« g K. Johnson. «r Pretekli petek so proslavili na vojaškem pokopališču v Košutnjaku dan ameriških vojakov, ki so padli v vojni. Ta dan proslavljajo v Ameriki že od leta 1865. Pri proslavi so bili navzoč; minister za zunanje zadeve FLRJ Stanoje Simič s pomoč- Socialist Tenou Katajama je sestavil novo japonsko vlado. V vladi je 7 socialistov, 7 demokratov, 2 člana narodne zadružne stranke in 1 minister, ki ne pripada nobeni stranki. V ponedeljek se je pričela v Novi Delhi konferenca med indij:kimi predstavniki in podkraljem Montbattenom. Iz Moskve poročajo, da je v nedeljo, na dan sv. Trojice prišlo na tisoče romarjev v samostan sv. Trojice blizu, Moskve, Mnogo ljudstva, ki se je mudilo v cerkvi ves dan, je ostalo tamkaj tudi čez noč, da so se udeležili cerkvenih svečanosti tudi še na ponedeljek na dan sv. Duha. * Znani arabski) voditelj iz španskega Riffa Abd El Krim je prispel v Egipt. Arabski narodi, zlasti prebivalci Maroka, Tangerja in Riffa se veselijo povratka Abd el Krima in pričakujejo od njega, da bo pričel zadnjo fazo borbe za končno osvoboditev Arabcev. 800.000 nameščencev privatne industrije in javnih ustanov, kakor tudi policijski nameščenci so zahtevali od centralne vlade in šanghajske občine, naj jim zvišajo plače, ker bodo v nasprotnem slučaju proglasili splošn0 stavko. * Državno posojilo, ki je bilo razpisano v Sovjetski zvezi, je bilo že takoj po par dneh prekoračeno za preko dveh milijard rubljev. V Španiji se širi stavka po baskijskih pokrajinah. Posebno v mestu Bilbao in San Sebastian so izbruhnili resni nemiri. Oborože. ne falangistčne tolpe krožijo po mestu. Zapori vseli policijskih po. staj so natrpani z aretiranim; delavci. Češkoslovaška ljudska skupščina je izglasovala zakon, p0 katerem bo vsa imovina Nemcev, ki so se izselibi iz obmejnih področij, prešla v last doseljenih Ceho. Slovakov. Ameriška predstavniška zbornica je v petek zvečer z 287 glasovi proti 107 odobrila posojlo 400 milijonov dolarjev za Grčijo .n Turčijo. * V Kalabriji so zabeležili hud po. tres. Središče potresa je bilo v bližni mesta Catanzaro. V občini Isca so se zrušile hiše in cerkev. Bilo je več mrtvih in ranjenih. Prebivalci živijo že par dni pod miTm nebom, ker se bojijo, da se bodo potresni sunki ponovili. Spoletski vojvoda, k1 je bil leta 1941 določen za kralja Hrvatske in si je zbral ime Zvonimir II, se V notranji Mongoliji je bila sestavljena ljudska republika pod vodstvom ljudske uprave Mandžurije. * Ob gostovanj’u pevskega zbora koroških Slovencev v Rožu pri Sv. Jakobu so nacisti do krvi pretepli enega izmed pevcev. Čez nekoliko časa je prišla v Sv. Jakob skupina angleških vojakov ter je s pendreki napadla prisotne. Ljudstvo je ogorčeno in živi stalno v strahu pred napadi av-stro-fašistov in okupacijske vojske. * Bivši poveljnik nemške vojske v Italiji Kesselring je bil obsojen na smrt z ustrelitvijo zaradi zagrešenih zločinov. * V Siriji je mnogo muslimanov. ki so svoj čas pobegnili iz Jugoslavije. Kakor je znano, ie med temi begunci zelo veliko število vojnih zločincev, morilcev in nasilnikov iz hit-lerjevih SS-divizij, ki so morili ljudi in opustošili cele kraje v Bosni in Hercegovini. * Kakor smo zvedeli je sirijska v'ada poslala noto vladam tistih evropskih držav, v katerih so muslimani, ki so pobegnili iz Jugoslavije. V noti zahteva, da se tem muslimanom omogoči odhod v Sirijo ali v kako drugo evropsko državo, kjer bodo imeli zagotovljeno prehrano in varnost. * Delegat ameriške federacije dela Harry Rast je bil izžvižgan na prvomajskem zborovanju v Hamburgu, ko je v svojem govoru pred nemškimi delavci klevetal Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo. PRIREDITEV livških pionirjev V počastitev rojstnega dne marsala Tita so nam n&Si najmlajši podali uspelo prireditev, ki je žela splošno pohvalo. Zbor pionirjev in pionirk, ki ga je vodila Anka Ivančičeva, je zapel več pesmi ob spremljevanoi harmonike. Med raznimi recitacijami je posebno ugajala ona, k; jo je prednašala mala Cvetka Mašera. Tov. Lojze in Jože sta nagovorila zbrano občinstvo in pozdravila 55. obletnico maršala Tita. Tovariš Jože je spomnil domačine na žalosten dogodek, ki se je izvršil pred 3 leti, ko so prihrumeli na Livek domobranci in Nemci, zažgali Zetovo hišo pri Golobih, ustrelili gospodinjo, gospodarja pa odgnali v nemško internacijo, od koder se ni več vrnil. Darovi in prispevki Za Dijaško matico v Gorici so darovali: organizacija žen iz Bukov>ce pri Goricj 1000 lir, tov. Leban Viktor iz Prvačine 100 lir, pionirji iz Biljane lir 1400, pionirji In prosv. društvo »Briška borba« iz Brega — Krasno lir 2000. Dijaškega doma v Gorici so se spomnili: pionirji iz Prvačine z 20 kg češenj, AFZ iz Prvačine s 50 kg češenj_ in vaščani jz Steverjana s 50 kg češenj. Vsem plemenitim darovalcem prisrčna hvala ! v V' POMLAD V BRDIH B da zlata, Brda sončna, poje zemlja in ljudje. Radost žha je, neskončna, vedro je vse dni srce. Češnje v cvetju — bele halje spletle so se v svetli gaj, breskve rožne v sinje dalje hrepenijo kot smehljaj. \ abijo dekleta v brajde fantovskih poljubov žejne. Meni sreča več ne zajde, v meni sile so brezmejne! M ivoznih Dovoljenj za Jan Bata, bivši lastnik tovarne čevljev ki je sedaj nacionalizirana, je bil obsojen na 15 let ječe s prisilnim delom, izgubo državljanskih nravrc za isto dobo in zaplembo vsega premoženia. Bata je sedai v Braziliji, Sodba je bi- Dodaine Miste nakaznice julij-oktober za delavcel Goriški okrožni odsek za prehrano —Bepral^— sporoča, da bo s L ju-, _ _ lijem pričel deliti nove štirimesečne nahaja sedaj v Argentiniji, zato-, la izrečena V njegovi odsot- živilske dodatne nakaznice za težke Avtomobilski klub v Gorici obvešča vse interesirance, da 30. junija zapadejo vsa avtomobilska vozna dovoljenja in da formularje za vložitev prošnje za podaljšanje že delijo v pristojnih uradih Avtomobilskega kluba. Obenem sporoča, da je treba prošnjo vložiti do 10. junija skupaj z vozno knjižico. ^Omejimo plese! V zadnjih mesecih se opaža, da naša mladina le preveč pleše. Naj nam ne očitajo, da smo starokopitni in da ne razumemo potrebe poštenega razvedrila. Prav nasprotno! Jasno je, da je mladina mnogo pretrpela. V dolgih letih vojne je poznala le bedo in strah. To skuša sedaj nadoknaditi. Je že tako v človeški naravi. Pri vseh narodih smo to videli in zato ni nič čudnega, če se opaža tudi pri slovenski mladini. Toda ne sme se pretiravati ! Plesi, ki trajajo dva in več dni zaporedoma, niso na mestu. Škodujejo zdravju in kvarno vplivajo na moralno življenje mladine. Tudj v materialnem oziru škodujejo ljudski imovini. Ogromne vsote, ki se izkupi-čijo, na gredo vedno v prave namene. Iz teh 'razlogov priporočamo naši mladini, naj omeji brezmejne plesne zabave in naj raje prireja dobre in vzgojne igre- Tudi fizkultura jim lahko nudi široko polje zdravega in koristnega udejstvovanja. iCe si bodo naši mladinci in mladinke vzeli k srcu te nasvete, bomo v najkrajšem času videli lepe uspehe. Uspehe, ki bodo njim samim v korist in ne najzadnje našemu narodu. Delitev dodatnih nakaznic za 'Goriški okrožni odsek za prehrano sporoča, da del; občinski prehranjevalni urad, ulica Crispi št. 3, okence št. 6 nove živilske nakaznice za brezposelne. Prj tej delitvi pridejo v poštev tudi upokojenci državnih, javnih in zasebnih ustanov, ki so imeli pravico pri izredni delitvi hrane »Delavske zbornice«. Omenjeni naj se javijo .akoj pri imenovanem uradu, kjer bodo dvignili nakaznico s predložitvijo knjižice za pokojnino. čišču vseh kolaboracioni stov vojnih zločincev. * V Niirnbergu pripravljajo nov proces proti nemškim vojnim zločincem. Pred sodišče bo prišlo 12 nemških maršalov in generalov. Mled ujimi so maršal List, maršal von Weich, general RenduPc in drugi. Vsi ti generali so odgovorni za zverstva in pokolje v Jugoslaviji. Proces se bo začel približno v mesecu juniju. Kakor poroča «Ce soir» in «Unità», se je posrečilo vojnemu zločincu Marcelu Deatu zbežati iz svojega skrivališča blizu Bočna. Dopismlk «Unità» je javil policijskemu ravnatelju prisotnost Beata, pa so mu Izjavili, da Deat m na seznamu vojnih zločincev in tudi iz Rima, da je prišlo poro-6 lo, da ga ne morejo aretirati. Le. pe razmere! Najhujši kolabora. cionist, ki jo spravil na stotisoče francoskih patriotov v Hitlerjeve kremplje in s tem v taborišča smrti, se lahko vozi v avtomobilu Po južnotirolskih mestih, ne da bi oblasti posegle vmes. * Etiopski cesar Haile Selasie je izjavil, da zahteva Abesnja svoje pravice v Eritreji in italijanski Somaliji. * Angleška sredozemska eskadra bo meseca julija obiskala Carigrad in Sebastopol. Ob obletnici zmage nad nacistično Memčijo so bile po vsej Sovjetski zvezi maše zadušnice. Božjo službo v moskovski katedrali je opravil patriarh Moskve in vseh Rusov Aleksej. nosti. * * Glavarstvo v Velikovcu je kaznovalo z globami več slovenskih mladincev, ker so odstranjevali nacistične napise o nedeljivosti Koroške. Delodajalci odpuščajo delavce-an-tifašlste med njimi tudi tiste, kii jih je nacistični režim obsodi! na smrt. ki pa so po srečnem nakliučiu ušli izvršitvi kazni. IZ DALMACDE V Splitu je bilo ustanovljeno zastopstvo »Centm promet« Odposlali so že večjo količino vina na Češkoslovaško in slane ribe v Bolgarijo, Romunijo in Češkoslovaško. V Sovjetsko zvezo so odposlali vinski destilat. in najtežje delavce. Da se izognemo zamudam, da delavci ne izgubijo pravico do dodatka zaradi zakasnele prijave itd., naročamo vsem delodajalcem, da predložijo prijave občinskemu uradu za prehrano do 20. t. m. V teh prijavah morajo biti uvrščeni vsi delavci po abecednem redu z vsemi podatki- Vpišite tudi one, ki ne bivajo v občini. Tiskovine za prijavo dobite pri uradih za prehrano. Vložiti jih morate v dveh izvodih. Pri dvigu dodatnih nakaznic mora pooblaščenec tvrdke predložiti navadne živilske nakaznice vseh prijavljenih delavcev. Vse izpremembe morajo delodajalci pravočasno javiti pristojnim uradom za prehrano. Oni delavci, ki nimajo več pravice do dodatne nakaznice, morajo iste vrniti imenovanim prehranjevalnim uradom. Prehrana Goriški okrožni prehranjevalni odsek javlja, da je od 1. t._ m. v prodaji kruh iz bele pšenične amerikanske moke. Isti odsek opozarja razpro-dajalce in lastnike pekarn, da. ne smejo deliti odmerjenih živil in kruha onim osebam, ki pridejo v trgovino brez živilske nakaznice in niso vpisane v registrih odjemalcev. Se posebej se poudarja, da je strogo prepovedano deliti živila onim osebam, ki bi želele dvigniti kruh z živ'Iškimi odrezk', kajti pekarne morajo imeti vedno na razpolago določeno število kruha in moke za svoje prenotirane odjemalce. In če teh predmetov ni. smejo odjemalci takoj javiti gori imenovanemu odseku vsako kršenje teh navodil. PRVI MOTORNI VLAK V osebno-vozovnem oddelku železniških delavnic v Mariboru so dogotovili prvi motorni vlak. Te dni gre prvič na poskusno vožnjo. Njegova notranjost je razkošno opremljena. Delavci so se morali seznaniti s popolnoma novim delovnim postopkom. Najtežje je bilo obnoviti bencinski motor. V notranjosti voza zbujata posebno pozornost dva krasna lesoreza maršala Tita in generalisiina Stalina. Sporočili) Glavna zaloga monopola za Goriško sporoča, da je po nalogu nadzor-niškega oddelka državnih monopolov iz Trsta razrešena prodaje monopolnih izdelkov ga. Marši Marija, lastnica trafike št. 12 v SemeniSki ulici. Odjemalci, ki so pri imenovani kupovali tobačne izdelke, se z odrezkom št. 2 tobačne nakaznice lahko obrnejo na sledeče trafike: Tomasi v ulici Carducci, Sussi na Travniku, Albanese na pokritem trgu, Ferfoljà na Placuti. V nedeljo 25. p. m. so ie sestali v Rogaški Slatini hrvaški in slovenski šahisti. Šahovski dvoboj v ,'e vršil na 200 deskah. Po pozdravnih besedah so se šahisti zbrali v Zdraviliškem domu, kjer je kazalo, da bodo slovenski šahisti premagali Hrvate. Ob za-k jučku tekmovanja je bilo stanje na deskah 88:95 za Slovenijo. Osta- ih 17 partij je bilo prekinjenih in so šle v oceno komisiji, ki so jo sestavljali: za Slovenijo dr. Vidmar, za Hrvatsko Vladimir Vukovič in kot član Fisaja mojster Gligorič. Po oceni prekinjenih partij se je glasil rezultat 102:98 za Hrvatsko. V reprezentativnih tekmah je zmagala Slovenija v razmerju 12:8. Tekme mladinskih moštev so po težki borbi končale z zmago Hrvatov. Za to šahovsko prireditev je v'a-dalo izredno zanimanje. Iz vseh krajev Slovenije so prišli številni gledalci, da spoznajo najboljše naše in hrvatske šahiste. Seveda je j bilo največ gledalcev okrog šahi-stov in mojstrov. Prireditev je pustila pri vseh udeležencih izreden vtis. Prihodnje leto se bo tekma ponovila v še večjem obsegu. Čitajte in širite IZHAJA ENKRAT NA TEDEN — Urednik: J. KRISTIJAN BAVDAŽ ^ Za list odgovarja ALOJZ BUDIN — Uredništvo in uprava: Gorica, Roos& veltov korzo 33-11. Tisk Zadružne tiskarne v Trstu — Tiskano z dovO' ljenjem AlS-a