■o -r<"> im -t-■r- INTERVJU fflajl I 2tO|SjSšek ВцвВГј ШШ7 ek, poslovna direktorica bolnišnice Celje str. 26-27 KULTURA 1 SPORT O zgodovini in prihodnosti celjske Plečnikove stavbe Maqueda prelisičil sodnika, Accam t>ra F=erlina ... St. 7 / Leto 74/ Celje, 1-4. februar 2019 I Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Rauši novi tednik Pred težko odločitvijo Številni mladi so v teh dneh pred težko odločitvijo, katero šolo izbrati za nadaljnje izobraževanje. Naj poslušajo svoje srce in sledijo svojim sanjam ali naj se odločijo predvsem glede na možnost kasnejše zaposlitve? V petek in soboto jim bodo šole ponudile več informacij v okviru informativnih dnevov in morda bo odločitev potem lažja. Brina Loncl in Kristina Petrej iz Gimnazije Lava pa sta prepričani, da je dobro slišatitudi mnenja bolj izrušenih ljudi. Zato sta o teh dilemah pisali prtdsernrku Borutu Pahorja Sa pa ju je pred dnevi obiskal v šoli. str. 28 Akademija zdravega življenja 4 - j j _ ■ Лти T $ Sport + psihologija + prehrana + medicina z Novim tednikom. Radiem Celje in 24alife™ ti str. 39 AKTUALNO Redea po cesti m ed Polšelo in Vklenjem vsako leto manj str. 3 GOSPODARSTVO V podjetju Kens so združili izkušaje in mladost str. 5 CELJE Tudi parkirišča Prikolesari I in se odpelji? str.6 NASA TEMA1 Kako se obnese lj ubezen »na daljavo«? str. 12-13 AKCIJA 2,01 MATURANTKA IN NAJ MATURANT str. 36-37 ODKUP MESNATIH IN DEBELIH KRAVI!! INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637 m ^ m m „ TRANSPORT PO SLOVENIJI BREZPLAČEN! ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH do 2,80 € + davek (bio + 0,30 €) Aktualne dnevne cene: biki do 3,60 € + davek Aktualne dnevne cene: telice do 3,40 € + davek POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (do 0.30 €). TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK; cca 200—250 kg I Jt * ' Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun. "/Kasten, "piefte. s4., d.o.o. Parmova ulica 53, SI-1000 Ljubljana Q. O > X CNI 2 AKTUALNO ZADETKI »V preteklosti so premalo vlagali v prostore in opremo. To je morda celo večja težava, kot je trenutno pomanjkanje kadrov. Kajti te postopoma dobivamo.« mag. Margareta Guček Zakošek, poslovna direktorica Splošne bolnišnice Celje »S preoblikovanjem Gorenja v družbo z omejeno odgovornostjo končujemo uspešen postopek iskanja strateškega lastnika.« Franjo Bobinac, predsednik kolegija direktorjev Gorenja »Kljub vsem naporom na tej poti neizmerno uživam. To, o čemer sem pred leti samo sanjal, zdaj v resnici doživljam. Priznam, da se sliši malo zguljeno, ampak res živim svoje sanje!« Oliver Tič, pohodnik »V ljubezni ni pravil. Toliko kot je ljudi, toliko je zgodb.« Sabina Rožen, strokovnjakinja za sistemsko družinsko psihoterapijo »Vzdušje na Ljubnem je bilo noro. Toliko navijačev ne vidiš nikjer drugje. Vsi glasno navijajo. To ti da dodaten zagon.« Jerneja Brecl, članica Smučarsko-skakalnega kluba Velenje 1ШШ PETEK 11 čs SOBOTA 10 -2 NEDELJA -2 Komu in čemu naj služi kultura? Ob robu govorov na osrednjih prireditvah ob kulturnem prazniku Provokativen govor Vinka Mödern-dorferja, predsednika upravnega odbora Prešernovega sklada, na osrednji državni slovesnosti ob kulturnem prazniku v Cankarjevem domu v Ljubljani kot že dvakrat doslej večine prisotnih v dvorani in gledalcev pred malimi zasloni ni pustil ravnodušnih. Njegove misli o aktualnem stanju kulture v državi in odnosu politične oblasti do kulture, ki ga je primerjal z Butalci in Butalami, še vedno odmevajo. V regiji tako razvpitemu govoru nismo prisluhnili, a kljub temu smo lahko od osrednjih govornikov na slovesnostih v Celju in Laškem slišali kar nekaj kritičnih tonov o vlogi in pomenu kulture ter stanju, ki ga ima v družbi. Tako Uroš Rošer, predsednik Kultur-no-umetniškega društva Zarja Trnovlje, govorec na slovesnosti Mestne občine Celje ob podelitvi celjskih zvezd, kot Mitja Čander, pisatelj, esejist in urednik, ki je imel govor na slovesnosti Občine Laško v tamkajšnjem kulturnem centru, sta sicer velik del svojega govora namenila splošnim opredelitvam kulture in njeni zgodovinski vlogi in pomenu za človeka. Kultura nastavlja zrcalo časa A vendarle se je najbolj zanimiv del njunih govorov dotikal pogleda na aktualno stanje kulture pri nas in njenega družbenega statusa. Uroš Rošer je tako izpostavil, da je kultura medij, ki nastavlja zrcalo podobi časa, v katerem živimo, poslanstvo kulturnikov pa je, da si dovolijo ogledalo postaviti drzno in včasih grobo. »Razuzdano potrošništvo, pehanje podjetij za dobički, brez vlaganja v družbo in okolje, sledljivost socialnim medijem, strankarski populizem, izživljanje posameznika nad šibkejšimi in manipulacija s korporacijskim poneumljanjem povzročajo razkroj medčloveškega sobi-vanja in kulture. Te vrednote prinašajo krivice, odtujenost med ljudmi, rast tabujev, odsotnost medsebojnega spoštovanja in izzivanje nemirov,« je razmišljal Rošer. Kulturniki so ponosni, da rušijo tabuje in premikajo meje, njihova naloga pa je, da podobo, ki jo prepoznajo v zrcalu, kritično in objektivno ovrednotijo ter da delajo na način, ki bo veder in pravičnejši do vseh udeležencev. Zatrdil je tudi, da je kultura medij prevajalstva med realnim in imaginarnim. »S tem medijem lahko kulture vešč človek razume obstoj lepote človekovega ustvarjanja, se zna na inovativen način uresničiti in izraziti ter biti ustvarjalec plemenitih medčloveških odnosov. Še posebej si želim, da bi moje sporočilo slišali in prepoznali mladi, da bodo znali kritično ovrednotiti vse informacije, s katerimi jih zasipajo z vseh strani, in da si bodo ustvarili svojo vrednostno sodbo ter jo zagovarjali in branili z vso svojo bitjo. To je naša kulturna identiteta jutrišnjega dne,« je poudaril Uroš Rošer. Za odprto, strpno, pluralno kulturo Po osvetlitvi pomena kulture v zgodovini za razvoj slovenskega naroda in države je Mitja Čander v svojem govoru v Laškem prešel na pojmovanje vloge kulture po osamosvojitvi in v obdobju t. i. tranzicije. Ob tem je dejal, da so nas mnogi želeli prepričati, da zdaj živimo normalno kot vsaka druga država in da je kultura zgolj eden od sektorjev, eden od družbenih sistemov ali podsistemov, enakovredna vsem ostalim. »V resnici smo kulturo vedno bolj potiskali na rob, tako v finančnem kot simbolnem smislu, vedno bolj smo jo dojemali kot nekakšno prostočasno dejavnost, ki sprošča, zabava, morebiti tudi kdaj kaj nauči. Nikakor pa je nismo več videli v nekem temeljnem smislu,« je poudaril Mitja Čander. S finančno krizo in z drugimi nemirnimi dogodki po svetu smo, tako meni Čan-der, počasi spet začeli razmišljati o tem, kaj je bistvo naše male, dvomilijonske skupnosti, kje tiči naš identitetni temelj. »Ponosni smo na svoje športnike, znanstvenike in druge, ki prispevajo k duhovnemu bogastvu našega naroda. Vendar bo ostalo dejstvo, da nas prav jezik in kultura ločujeta od drugih skupnosti in preprečujeta, da se zlijemo v okolico, kar se je mnogim narodom v zgodovini že zgodilo in se tudi nam ob neprevidni politiki v prihodnosti lahko zgodi.« Dodal je še, da je res, da je kultura danes nekoliko drugačna, kot je bila v 19. in 20. stoletju. »Sam si želim čim bolj odprto, dinamično, strpno, pluralno kulturo, ki bo spodbujala duhovno ambicijo in ki ne bo zaprta sama vase. Verjamem, da imamo veliko ustvarjalcev in ustanov, tako javnih zavodov kot nevladnih organizacij, društev, ki vsak na svoj način pripomorejo h kulturnem življenju v naši skupnosti.« ROBERT GORJANC Foto: SHERPA Vaš zakaj A nas zato. Vsak ponedeljek iščemo ob odgovore na vprašanja poslušalcev. 03 4225 148 radio@nt-rt.si Prc£ernova 19, 3ÜÜ0 Celje AKTUALNO 3 Rodea po cesti med Polzelo in Velenjem vsako leto manj Gradnja suhega zadrževalnika na Merinščici pri Vranskem še letos Po zagotovilih ministrstva za infrastrukturo se bo postopna obnova dotrajane državne ceste med Polzelo in Velenjem nadaljevala tudi letos, medtem ko ministrstvo za okolje in prostor pripravlja vse potrebne podlage za izdelavo državnega prostorskega načrta za izboljšanje poplavne varnosti ob Savinji in njenih pritokih. O vsem tem so se pogovarjali na nedavnem odboru državnega zbora za infrastrukturo, okolje in prostor, na katerem je poslanec Aleksander Reberšek izpostavil še nekaj drugih perečih okoljskih in infrastrukturnih težav v Spodnji Savinjski dolini. Med pomembnejše aktualne projekte ministrstva za okolje in prostor zagotovo sodi zagotavljanje poplavne varnosti. »Ob pregledu letošnjega rebalansa proračuna sem bil nekaterih postavk zelo vesel, med drugim tudi denarja za gradnjo suhega zadrževalnika na Merinščici, desnem pritoku Bolske. Do zdaj se je namreč ministrstvo preveč ukvarjalo z odpravo posledic naravnih nesreč, namesto da bi več vlagalo v preventivne ukrepe,« je na odboru izpostavil poslanec NSi Aleksander Reberšek, ki ga veseli, da se aktualni minister za okolje in prostor tega zaveda. V aktualnem proračunu je trenutno za poplavno varnost namenjenih 150 milijonov evrov, od tega dve tretjini za preventivo in tretjina za kurativo. Predpogoj vodna študija V Spodnji Savinjski dolini je z namenom zagotavljanja poplavne varnosti predvidena gradnja suhih zadrževalnikov ob Savinji in Bolski, čeprav se nekateri spodnjesavinjski kmetje ob podpori Kmetijsko-gozdarske zbornice Sloveni- Državna cesta med Polzelo in Velenjem je bila pred nekaj leti po mnenju obiskovalcev spletne strani Avto magazin razglašena za najslabšo cesto v državi. Direkcija za infrastrukturo jo je začela obnavljati pred dvema letoma in bo nadaljevala tudi letos. je bolj nagibajo k umestitvi mokrih zadrževalnikov, s katerimi bi hkrati s poplavno varnostjo zagotovili vodo za namakanje. Ministrstvo za okolje in prostor trenutno pripravlja vse potrebne podlage za izdelavo državnega prostorskega načrta. »Marca bomo objavili razpis za izdelavo vodne študije, na podlagi katere bomo lahko nato dokončali državni prostorski načrt, ki bo določal vse potrebne protipoplavne ukrepe od Spodnje Savinjske doline do Laškega,« je na odboru pojasnil minister Jure Leben. Za izdelavo vodne študije je letos namenjenih 905 tisoč tisoč evrov. Celovito urejanje struge z ustreznimi protipo-plavnimi ukrepi naj bi se na terenu začelo leta 2020. Za to je v državnem proračunu predvidenih približno 48 milijonov evrov. Prvi korak do izboljšanja poplavne varnosti je gradnja suhega zadrževalnika na Me-rinščici na Vranskem. »Vesel sem, da je za ta namen v rebalansu letošnjega proračuna zagotovljenih skoraj 1,5 milijona evrov. Zadrževalnik bo zagotovil poplavno varnost za približno polovico Spodnje Savinjske doline,« je bil jasen Reberšek, ki je ministrico za infrastrukturo Alenko Bratu-šek na odboru opomnil tudi na dotrajano državno prometno infrastrukturo na nekaterih mestih v tem delu države. Za mnoge prepočasi Državna cesta med Polzelo in Velenjem je bila pred nekaj leti po mnenju obiskovalcev spletne strani Avto magazin razglašena za najslabšo cesto v državi. Številni uporabniki iz Spodnje Savinjske doline se zaradi tega v Šaleško dolino raje odpeljejo skozi Šmartno ob Paki ali Veliko Pirešico, kljub temu da gre v tem primeru za nekaj kilometrov daljšo pot. Po besedah Ljilja-ne Herga se tudi na direkciji za infrastrukturo zavedajo, da je ta cesta zelo poškodovana in dotrajana. Sistematično so jo začeli obnavljati pred dvema letoma. Razdelili so jo na osem odsekov, do zdaj so pod streho spravili dva krajša dela. Za vse ostale pripravljajo projektno dokumentacijo, vsaj enega od odsekov bodo začeli obnavljati še letos po koncu zimske sezone. »Trudimo se po svojih najboljši močeh - tako strokovnih kot finančnih - da bi čimveč od- sekov prišlo na vrsto čimprej,« je še dodala vodja sektorja za vzdrževanje, varstvo cest in prometno varnost. S cesto tudi mostova Reberšek je na odboru nenazadnje spomnil na obnovo državne ceste med Ločico in Šentrupertom, ki je prav tako v slabem stanju in potrebama obnove. Ministrstvo za infrastrukturo letos načrtuje njeno rekonstrukcijo na treh odsekih v skupini dolžini približno štirih kilometrov. Boljši časi se, kot kaže, obetajo tudi za mostova čez Bolsko v naselju Brode, po katerih je speljana omenjena cestna povezava. »Oba sta resnično zelo dotrajana, na njiju je celo omejitev hitrosti štirideset kilometrov na uro,« je razlog navedel poslanec, ki so mu tamkajšnje razmere zelo znane, saj prihaja z Vranskega. Obnova prvega mostu se bo začela leta 2020, drugega po letu 2022. Na svoj račun bodo prišli tudi prebivalci Letuša. Za prihodnjih nekaj let je namreč predvidena obnova tamkajšnjega mostu čez Savinjo z gradnjo ustreznih križišč pred in za njim. ŠPELA OŽIR Kozjanski sadovnjaki za nagrado Sveta Evrope Ministrstvo za okolje in prostor je na podlagi jesenskega razpisa za izbor kandidata za nagrado Sveta Evrope za krajino pred dnevi izbralo občino Kozje. Kandidirala je s projektom Travniški sadovnjaki in krajina, ki ga izvaja Javni zavod Kozjanski park. »Nagrada je veliko priznanje projektu oziroma naši dejavnosti. V poslanstvu slednje so promocija, varstvo, upravljanje in načrtovanje slovenskih krajin ter ozaveščanje javnosti o pomembnosti za širšo družbo,« je dejala Vesna Zakonjšek iz Kozjanskega parka. Zavod je z delom v zadnjih 20 letih svojo nominacijo več kot upravičil. V zavarovanem območju je kmetijstvo skozi stoletja pomagalo ohranjati biotsko raznovrstnost. In za eno pomembnejših kmetijskih dejavnosti v parku še danes velja sadjarstvo. Na zavarovanem območju naj bi v sadovnjakih in divje po gozdovih skupaj raslo več kot 50 tisoč dreves. »V Kozjanskem parku smo se s travniškimi sadovnjaki začeli intenzivno ukvarjati leta 1999, ko smo se pridružili nacionalnemu projektu Oživitev travniških sadovnjakov in sadnih vrtov Slovenije, in po popisu ornitofavne, ki so ga izvedli člani Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije v letih 1998/99. Izkazalo se je, da je to območje eno najpomembnejših v državi za vrste ptic, ki so vezane na travniške sadovnjake,« je dejala Zakonjškova. Travniški sadovnjaki so danes krovni projekt, ki je pomemben za širše upravljanje območja Natura 2000 in tudi za varovalni pristop za celo vrsto redkih in ogroženih živalskih vrst. »Na ta način ohranjamo izgled tradicionalne krajine na Kozjanskem, preprečujemo zaraščanje, erozijo in izsekovanje travniških sadovnjakov ter revitaliziramo obstoječe in zasajamo nove sadovnjake. Nenazadnje je ponovno oživljen gospodarski vidik teh sadovnjakov pomemben prispevek k podpori zdravi, sonaravno pridelani hrani,« je še dodala sogovornica. V obnovljenih travniških sadovnjakih je danes več kot 11 tisoč dreves. Največje bogastvo je kolekcijski sadovnjak avtohtonih in tradicionalnih jablan in hrušk. Gre za dragoceno gensko banko, iz katere bodo črpali tudi prihodnji rodovi. StO Foto: arhiv NT (GrupA) S podeljevanjem naziva carjevič in z odmevnimi prireditvami, kot je Praznik kozjanskega jabolka v Kozjanskem parku, domačinom in širši Sloveniji sporočajo, da je jabolko več kot sadež. V spomin na sto talcev ZREČE - Ob grobovih talcev v Grabnu pri Stranicah je bila v soboto vsakoletna spominska svečanost. Obujen je bil spomin na strahoten vojni zločin, ki se je tam zgodil 12. februarja, torej v zadnjih mesecih druge svetovne vojne. Gre za sto tako imenovanih frankolovskih žrtev, ki so bile ubite zaradi nacističnega maščevanja. Med partizansko zasedo v soteski Tesno je bil ranjen nacistični veljak Anton Dorfmeister, ki je pozneje v celjski bolnišnici umrl. Nacisti so nato iz svojih zaporov pripeljali sto slovenskih talcev, ki so jih obesili na jablane ob glavni cesti. Eden od talcev je bil med begom ustreljen. Žrtve so bile pokopane v dva skupinska grobova. »Danes se sprašujemo iz toplih naslonjačev, ko živimo v miru in drugačnem svetu, kako je mogoče, da so se takšne stvari dogajale,« je na spominski svečanosti poudaril slavnostni govornik, predsednik slovenske vlade Marjan Šarec. »Noben narod nima pravice posegati v pravice in svobodo drugega naroda,« je še poudaril Šarec, ki meni, da se je vsakdo dolžan boriti za svobodo svojega naroda. Letošnjo svečanost v spomin fran-kolovskim žrtvam sta pripravila Občina Slovenske Konjice in Spominsko društvo 100 frankolovskih žrtev. BJ Praznovala ena najstarejših Slovenk PREBOLD - Pred nekaj dnevi je 106. rojstni dan praznovala Fanika Raček iz zaselka Hrastje v Latkovi vasi pri Preboldu. S svojim obiskom jo je v ponedeljek presenetil predsednik države Borut Pahor, ki ji je ob častitljivi starosti čestital in izročil šopek rož. Fanika Raček je ena najstarejših Slovenk in zagotovo najstarejša Savinjčanka ter najstarejša med slovenskimi internirankami. Med drugo svetovno vojno je preživela Auschwitz, kjer so ji tudi vteto-virali nikoli izbrisano taboriščno številko. Od 333 žensk, kolikor jih je bilo skupaj z njo v transportu za to zloglasno taborišče, jih je preživelo le petinšestdeset. Po vojni sta si z možem zgradila hišo v Latkovi vasi. Vse od njegove smrti pred štiriinšti-ridesetimi leti živi z zakoncema Majdo in Blažem Jelenom. Ker svojih otrok ni imela - še nerojenega otroka je izgubila, ko je bila zaprta v Starem piskru - sta z Majdo povezani kot mama in hči. ŠO, foto: Instagram 4 GOSPODARSTVO Bobinac ni več glavni šef Gorenja Kitajci so Gorenje že umaknili z borze Na zahtevo glavnega delničarja, kitajske skupine Hisense, je skupščina Gorenja minuli teden sprejela sklep o preoblikovanju iz delniške družbe v družbo z omejeno odgovornostjo. Preoblikovanje pomeni zaključek prevzemnega postopka in prinaša preprostejše, enotirno upravljanje brez nadzornega sveta in uprave. Gorenje bo vodil kolegij di- nja Bobinca skupaj s poslo-rektorjev pod vodstvom Fra- vodstvom, v katerem je poleg dveh glavnih direktorjev Lana Lina in Chaoa Liuja še pet dosedanjih članov uprave Stanka Pejanović, Tomaž Korošec, Hanson Han, Lu Hou in Saša Marković, ki bodo imenovani za izvršne podpredsednike družbe. Dosedanji član uprave Žiga Debeljak bo direktor za korporativne finance in digitalno poslovanje, Drago Bahun bo tudi v novem po- slovodstvu opravljal funkcijo delavskega direktorja. Gorenje z enotirnim upravljanjem poenostavlja organizacijo družbe, kar bo ob konsolidiranem lastništvu omogočilo učinkovitejše vodenje in sprejemanje odločitev znotraj družbe, so prepričani v Gorenju. Poenostavljeno upravljanje prinaša tudi boljše izkoriščanje sodelovanja s Hi- Kot smo že poročali, Gorenje ni podaljšalo pogodbe večjemu številu delavcev, ki se jim je pred dnevi iztekla pogodba za določen čas. Številke o tem, koliko ljudi je ostalo brez dela, se še vedno razlikujejo. V velenjskem podjetju trdijo, da je takšnih 190 ljudi, medtem pa sindikat vztraja pri številki 325. Kaj vse spremembe pomenijo za razvoj velenjskega podjetja bele tehnike v domovini, bo pokazal čas. Prednosti d. o. o. pred d. d. Odločanje v družbi z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) je bistveno hitrejše, niso potrebni sklici skupščin, predstavniki zaposlenih v nadzornem svetu niso obvezni. Obe pravni obliki odgovarjata z lastnim kapitalom. Za preoblikovanje v družbo z omejeno odgovornostjo se je ob menjavi lastništva odločilo več podjetij: Pivovarna Laško Union, Žito, Helios, Aerodrom Ljubljana, Adria Airways. sensom in hkrati večje osredo-točanje na razvoj, oblikovanje in prodajo izdelkov. Bobinac: postavljeni temelji za razvoj skupine Franjo Bobinac bo poleg funkcije predsednika kolegija direktorjev še naprej opravljal tudi naloge podpredsednika za globalni marketing v Hisen-se International. Na to mesto je bil imenovan že lani. »S preoblikovanjem Gorenja v družbo z omejeno odgovornostjo končujemo uspešen postopek iskanja strateškega lastnika. Gorenje je lastniško konsoli-dirano, s Hisensom kot novim lastnikom in poenostavljenim upravljanjem pa postavljamo kakovostne temelje za razvoj Skupine Gorenje, njenih blagovnih znamk in s tem za prihodnost več kot 11 tisoč zaposlenih,« je po skupščini dejal Bobinac. Gorenje, ki je od maja lani v 95,42-odstotni lasti kitajskega Hisensa, je pripravljeno za denarno odpravnino prevzeti poslovne deleže delničarjev, ki se ne strinjajo s preoblikovanjem družbe v družbo z omejeno odgovornostjo. Odpravnina znaša 12 evrov za delnico, kolikor je Hisen-se delničarjem ponudil tudi v Sedanji predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac bo odslej direktor in predsednik kolegija direktorjev Gorenja. prevzemni ponudbi za Gorenje. Novi lastnik je lani delnice Gorenja umaknil z Ljubljanske in Varšavske borze. Kot so še sporočili iz Gorenja, ta s svojimi lokacijami v Evropi postaja pomemben razvojni in proizvodni center v skupini Hisense. V Velenju se že pripravljajo na začetek gradnje nove tovarne televizijskih aparatov, prav tako nameravajo z dodatno tovarno razširiti proizvodnjo hladilnikov v Valjevu. LEA KOMERIČKI KOTNIK Foto: arhiv NT (GrupA) Bokashi Organko 2 med najboljšimi Na največjem in najpomembnejšem svetovnem sejmu za dom Ambiente - letos je bil od 8. do 12. februarja v Frankfurtu - žirija vsako leto izbere in nagradi izdelke, ki jih odlikujeta inovativnost in kreativnost in ki uporabnikom rešujejo vsakdanje izzive. Gre za »oskarje« tega največjega sejma na svetu, ki ponuja najboljše, kar je bilo v zadnjem času ustvarjenega na področje široke potrošnje. V izbor 26 izdelkov sejma je žirija uvrstila kuhinjski kompostnik za trajnostno ravnanje z biološkimi odpadki Bokashi Organko 2 velenjskega podjetja Skaza. Družinsko podjetje je izdelek uradno predstavilo septembra lani v Velenju. Zaradi enostavnega, a učinkovitega ravnanja z bio odpadki ter izvrstnega dizajna je izdelek takoj požel izjemno zanimanje široke mednarodne javnosti. »Ustvarjamo rešitve, v katere verjamemo in za katere živimo. Naša trajnostna naravnanost je vtkana v vsak izdelek naše blagovne znamke. Ustvarjamo rešitve, ki dvigujejo kakovost in lepoto življenja na Zemlji, zato sem vesela, da so naše poslanstvo prepoznali in nagradili tudi na sejmu Ambiente, ki se ga letos udeležujemo šestič,« je dejala direktorica Tanja Skaza. Na letošnjem sejmu Ambiente se je sicer predstavilo več kot 4.300 razstavljavcev iz 168 držav, obiskalo ga je približno 140 tisoč ljudi z vsega sveta. Ta najpomembnejša svetovna razstava potrošniških dobrin ponuja široko paleto dogodkov, programov za novince, predstavitve trendov in podelitve nagrad. LKK V podjetju Skaza so v teh dneh predstavili tudi svojevrstno promocijsko rešitev, s katero želijo pripomoči k zmanjševanju odpadnih plastičnih izdelkov za enkratno upo rabo. Sami pri izdelavi plastičnih izdelkov uporabljajo reciklirano plastiko in sladkorni trs. Da bi bili njihovi proizvodi dostopnejši, bodo dve liniji izdelkov narejenih iz bio materialov ponujali s 30-odstotnim popustom. Na ta način bodo za ohranitev okolja letos prispevali 850 tisoč evrov. GOSPODARSTVO 5 Aleš Hvala in Hedvika Dermol Hvala sta ponosna na to, da jima je uspelo poleg poslovnega uspeha zgraditi medsebojno zaupanje z zaposlenimi in naročniki. V podjetju Kens so zaposleni tako starejši, izkušeni ljudje, kot tudi mladi, ki šele stopajo na delovno pot. »Medsebojno dobro sodelujejo, saj starejši prinašajo svoje znanje in izkušnje, mlajši pa pomagajo pri hitrejšem uvajanju novih tehnoloških znanj. Za mlade je pomembno tudi, da imajo ves čas možnost napredovati, se izobraževati in osebnostno rasti, za starejše pa je prednost podjetja ta, da ne čutijo nobenega neposrednega pritiska v kratkem času narediti čim več. Pokazalo se je celo, da je učinkovitost ob taki organizaciji večja.« Pot do uspeha: vizija, kakovost in odnos V podjetju Kens so združili izkušnje in mladost - Lani so prejeli priznanje »Starejšim prijazno podjetje« Zaposleni morajo biti pri delu zbrani in natančni. K učinkovitosti gotovo veliko pripomore sproščeno vzdušje in možnost krajših premorov. Obiskali smo podjetje Kens v Preboldu, kjer se ukvarjajo s prototipno in maloserijsko izdelavo elektronskih vezij. Z majhnimi in zanesljivimi koraki že več kot dve desetletji pišejo uspešno podjetno zgodbo. Posebni so tudi zato, ker ni v ospredju zgolj dobiček, velik poudarek dajejo namreč osebnemu razvoju zaposlenih in dobremu počutju. »Pri nas so zaposleni vedno na prvem mestu,« pravi Aleš Hvala, direktor in lastnik podjetja, ki v poslu uživa in v kolektiv izbere ljudi, ki jim delo predstavlja užitek. To, da na delo radi prihajajo, nam potrdijo tudi zaposleni. Aleš Hvala je Primorec, ki se je zasebno in poslovno že pred leti zasidral v Savinjski dolini. »S podjetjem smo na tržišču prisotni že od leta 1996. Začeli smo z razvojem naprave za testiranje kabelskih snopov. Kakovostna naprava za testiranje je omogočila dobaviteljem kabelskih setov konkurenčnost izdelave setov na svetovnem tržišču,« sogovornik opiše začetke, ko so stroji brneli še v domači hiši. Do danes so se precej razširili, preselili proizvodnjo, zaposlili nekaj novih sodelavcev, na tržišču ponujajo montaže številnih elektronskih setov, njihove kontrolne naprave pa je mogoče najti širom po svetu. »Poleg razvoja naprav smo začeli tržišču ponujati maloserijske izdelave raznih elektronskih vezij, krmilnikov, izdelanih predvsem v smt tehnologiji. Vezja sestavljamo na sodobni avtomatizirani liniji za polaganje in spajkanje smd komponent,« Hvala predstavi njihovo osnovno dejavnost. Izpostaviti velja še sodelovanje z Inštitutom Jožefa Stefana in preko tega z Evropsko organizacijo za jedrske raziskave Cern, kjer je največji laboratorij za raziskave na področju fizike osnovnih delcev. Njihove komponente so vgrajene tudi v pospeše-valniku na Japonskem. »Slovensko znanje je v tujini zelo cenjeno,« pravi Hvala. Več kot samo sodelavci Podjetje je v zadnjih petih letih podvojilo promet, sorazmerno raste tudi dobiček, ki ga lastnik vrača v podjetje. »Posodabljanje in nenehen razvoj sta nujna, da ohranimo kakovost in sledimo začrtani poti,« pravi. Poleg uspešnega poslovanja pa Aleš Hvala in njegova žena Hedvika Der-mol Hvala, ki kot solastnica pomaga pri vodenju podjetja in njegovem razvoju, skrbita tudi za to, da se zaposleni na delovnem mestu dobro počutijo. »Nismo zgolj sodelavci, lahko rečem, da smo tudi prijatelji. In zaradi tega z veseljem pridemo v službo,« nam pove uslužbenka Gita Robnik. Zaposleni lahko med delovnimi mesti krožijo in se vsake toliko časa razgibajo, imajo tudi prilagodljiv delov- ni čas. V podjetju je poskrbljeno tudi za topel obrok. In kar je najpomembneje, vzamejo si čas tudi za pogovor in kakšno kavico. Na ta način gradijo medsebojno zaupanje in pristen človeški odnos. Ta je, kot je prepričan Hvala, pomemben za doseganje poslovne uspešnosti. Do nje vodita tudi predanost in ljubezen do dela. Direktor pravi, da v svojem delu uživa. »Zato vedno iščem sodelavce, ki imajo to delo radi, ki v tem uživajo.« »Nikogar še nismo odpustili« Od desetih zaposlenih je polovica starejša od 50 let, a težav zaradi bolniških odsotnosti nimajo. Zelo uravnotežena je zaposlitvena struktura tudi po spolu. A kot pove Hvala, se je to zgodilo povsem slučajno. »Ne zaposlujemo ljudi glede na starost ali spol, ampak glede na znanje in željo, ki jo pokažejo.« Ob tem se sogovornik pohvali, da v vseh teh letih niso prav nikogar odpustili. Vsak korak in poslovno odločitev dobro premislijo. Tako je tudi s širitvijo kadra. Ko se proizvodnja dolgoročno toliko poveča, da potrebujejo novega sodelavca, takrat zaposlujejo, sicer ne. »Trudimo se, da zaposlujemo za nedoločen čas. Seveda je predhodno nekajmesečno poskusno delo,« pove sogovornik. Čeprav imajo v določenih delih leta več naročil, pa se za »sezonsko zaposlovanje« ne odločajo. »Veste, nisem samo direktor. Delam na vseh področjih v podjetju, veliko sem tudi v proizvodnji. S sodelavci občasno spijemo kavo in težko je potem nekomu kar na enkrat reči, sedaj te pa ne potrebujemo več,« pojasni. Tudi v težjih časih, ko je bilo zaradi krize naročil manj, niso odpuščali. Dogovorili so se, da so v tem obdobju vsem znižali plače in na tak način prebrodili ekonomsko zahtevnejše obdobje. Nekaj sodelavcev je takrat zamenjalo službo, a so hitro našli nove. »S poštenim odnosom do zaposlenih, dobaviteljev in kupcev oziroma naročnikov se lahko veliko reši,« sta prepričana zakonca. LEA KOMERIČKI KOTNIK Foto: SHERPA V stečaju Aera le še stavba v Celju in podjetje v Srbiji Potem ko lanska dražba ni bila uspešna, je stečajna upraviteljica Alenka Gril pripravila nov predlog prodaje Aerove upravne stavbe v Ipavčevi ulici v Celju. Skupaj z večjim delom stavbe so naprodaj tudi vsa oprema, ki je še ostala v njej, ter dve skladišči nevarnih odpadkov. Na lanski dražbi je bila izklicna cena za nepremičnine 1,4 milijona evrov, v drugem poskusu prodaje se je upraviteljica odločila za nezavezujoče zbiranje ponudb. Soglasje k takšnemu načinu prodaje sta dala tudi največja ločitvena upnika Nova kreditna banka Maribor in Družba za upravljanje terjatev bank. Grilova prostore v upravni stavbi, ki v pritličju ter dveh nadstropjih skupaj merijo 4.600 kvadratnih metrov, oddaja v najem raz- ličnim najemnikom že vse od začetka stečaja Aera leta 2015. Poleg upravne stavbe v Celju je v stečajni masi Aera ostal le še 100-odstotni poslovni delež v podjetju Aero Beograd, za nakup katerega doslej ni bilo posebnega zanimanja. Grilova je podjetje, ki ima v glavnem mestu Srbije 21 tisoč kvadratnih metrov zemljišč s poslovnimi stavbami, najprej prodajala na dražbi. Izklicna cena je bila dva milijona evrov. Ker dražba ni bila uspešna, se je odločila za zbiranje ponudb. Prispeli sta dve, najvišja je znašala 300 tisoč evrov. Upraviteljica je najboljšega ponudnika pozvala, naj svojo ponudbo dopolni, vendar tega ni storil. Zato se je odločila, da ponudbe s tako nizko ceno ne bo sprejela. JI Parkirišče tipa Prikolesari in se odpelji (B&R) pri železniški postaji v Mariboru Tudi parkirišča Prikolesari in se Kombinacije mobilnosti za boljšo uporabniško izkušnjo pelji? CELJE - Kljub nedavni uvedbi mestnega avtobusnega prometa in še prej sistema javne izposoje koles Kolesce se projekti na področju trajnostne mobilnosti v Mestni občini Celje nadaljujejo. Namen takšnih projektov, omenjene storitve v celovito kot je na primer parkirišče uporabniško izkušnjo. Parkiraj in se pelji (Park and Kar v praksi pomeni, da bi Ride - P&R), je tudi povezati se na primer nekdo pripeljal do parkirišča in nadaljeval pot s Kolescem, Celebusom ali tudi peš, odvisno od ciljne točke. V celj ski občini že izvajajo priprave na ureditev dveh tovrstnih parkirišč. »Nagibamo se k dvema mestoma, in sicer ob Ulici XIV. divizije pri mostu čez Savinjo in ob Mariborski cesti na prostoru nekdanjega Rakuše-vega mlina. Ti mesti v občini ocenjujemo kot primerni, saj menimo, da mora biti parkirišče dovolj blizu mesta, ker če bi bilo predaleč, ga verjetno ljudje ne bi uporabljali,« je povedal Miran Gaberšek, višji svetovalec za prostorsko načrtovanje, promet in varstvo okolja v Mestni občini Celje. V občini so si za ta projekt tudi že zamislili okvirni cenik parkiranja, ki prav tako mora biti vabljiv oziroma mora biti še bolj privlačen kot lega in ureditev parkirišča, da ga bodo občani Celja in tisti, ki prihajajo v mesto od drugod, v službo ali po drugih opravkih, uporabljali. »V Celju imamo trenutno dve ceni za plačljivo parkiranje: modro cono, kjer je treba plačati 90 centov za uro parkiranja, in drugo cono, kjer dve uri parkiranja staneta en evro, štiri ure stanejo dva evra in cel dan 2,5 evra. Na P&R-parkiriščih nameravamo uvesti še tretje območje parkiranja, kjer bo cena parkiranja polovica tiste na drugem območju, torej 1 do 1,5 evra za cel dan, mesečna karta pa bo stala približno 20 evrov.« Obe parkirišči namerava celjska občina vzpostaviti še do konca tega leta, financirala ju bo z evropskimi sredstvi in iz občinskega proračuna. Parkirišča za kolesa na postajališčih Celebusov Ob uvedbi Celebusov se je izkazalo, da vzpostavljene linije niso zajele dela primestnega prebivalstva, na primer na Ljubečni, zato bi za prebivalce tega območja alternativa lahko bila vožnja z lastnim kolesom do bližine postajališča linije Celebusa. Za takšno kombinacijo mobilnosti bi tako dobro rešitev predstavljalo t. i. parkirišče Prikolesari in se odpelji (Bike & Ride - B&R). »To je zagotovo zanimiva pobuda in dobra ideja. V občini bomo razmislili, da bi mesto postajališča za Celebuse (ali morda več teh) opremili s parkiriščem za kolesa, morda s pokritim, tudi z možnostjo ključavnic ... To bi potem lahko bil dober zgled, kako bi se nekdo z Ljubečne pripeljal do Citycentra, tam varno pustil svoje kolo in presedel na Ce-lebus,« je mobilni rešitvi, ki jo na primer že uresničujejo v Mariboru na železniški postaji (glej fotografijo), pritrdil Miran Gaberšek. Kot je še dodal, se bodo v občini razvijanja te ideje lotili takoj in verjame, da bi takšna rešitev lahko bila uresničljiva še letos. V celjski občini so sicer tudi razmišljali, da bi na Ljubečni postavili postajo Kolesca, vendar se sprašujejo, koliko bi se ljudje dejansko posluževali sistema izposoje, zato se jim zdi uporaba lastnih koles v kombinaciji s sistemom B&R boljša rešitev. V tem letu bo sicer vzpostavljenih še šest novih postaj sistema Kolesce, v letu 2020 pa še 5 do 10 postaj. ROBERT GORJANC Po desetletju čakanja le obnova nevarne ceste Skupno sofinanciranje obnove ceste Šmarjeta-Škofja vas CELJE - Po dolgih letih čakanja bo naposled le prišlo do celovite obnove ceste med Šmarjeto in Škofjo vasjo, ki je prometno zelo nevarna. Na pristojnem ministrstvu so projekt že potrdili, kmalu bo državna direkcija za infrastrukturo (DRSI) objavila tudi razpis za izvajalca del. Tamkajšnji krajani so zahtevo za obnovo tega cestnega odseka in izboljšanje prometne varnosti izrazili na protestih že leta 2009, od takrat je torej minilo že desetletje. In zakaj je bilo treba čakati toliko časa? »Če se vrnemo v to obdobje, je treba upoštevati, da je bila takrat gospodarska kriza in je žal v Sloveniji zmanjkalo denarja za investicije. V letih od 2010 do 2013 so bile investicije preložene, v naslednjih dveh letih ni bilo denarja za izvajanje gradbenih del na cestah,« je povedal Tomaž Willenpart, vodja sektorja za ceste na državni direkciji za infrastrukturo. A krivda za zamudo, kot je še dejal naš sogovornik, ni bila samo na plečih države. »Od istih ljudi, ki so takrat protestirali, je bilo treba pridobiti tudi zemljišča, pri čemer se je kot ponavadi zataknilo. Zato ni prišlo do obnove ceste pred dvema letoma, ampak šele zdaj. Torej ni bila samo država tista, ki ni namenila denarja, ampak so bili tudi ljudje, ki niso hoteli prodati zemljišč.« Kakorkoli, do obnove bo torej le prišlo in to je najpomembneje. V okviru gradnje sta predvidni obnova vozišča in komunalne infrastrukture ter gradnja pločnikov na obeh straneh ceste, kolesarske steze in razsvetljave. Tomaž Willenpart še ne želi govoriti o vrednosti naložbe, ki jo bosta skupaj financira- Protest krajanov pred desetletjem li direkcija in Mestna občina Celje. Začetek del predvidoma poleti »Lahko samo dodam, da gre za večmilijonsko naložbo. Svoj delež v skladu z Zakonom o cestah, to pomeni ureditev pločnikov, postajališč, razsvetljave in prehodov za pešce, bo financirala celjska občina. Natančen znan odstotek njenega deleža pri financiranju bo znan po odpiranju ponudb.« Celjsko javno podjetje Vodovod-kanalizacija bo ob tem obnovilo tudi kanalizacijo in vodovod, na ovinku s Tumovo ulico je predvideno še novo krožišče, ki bo dodatno prispevalo k večji prometni varnosti. Za odkup zemljišč, ki so potrebna za gradnjo pločnika, je celjska občina že pred leti prispevala polovico potrebnega denarja, poleg tega je s svojimi strokovnimi službami sodelovala tudi pri projektiranju obnove ceste. »Razpis za izvajalca del bo objavljen še ta mesec. Če ne bo bo revizijskih zahtevkov, bi se prva dela lahko začela poleti in bila v glavnem končana do spomladi prihodnje leto,« je še sklenil Tomaž Willenpart. ROBERT GORJANC Foto: SHERPA (arhiv NT) Direkcija miri: »Ne bojte se!« VOJNIK, CELJE - Občane Frankolovega in okolice je pred dnevi razburilo odlaganje zemljine ob cesti proti Socki. »Nekdo že ves teden vozi neko črno zemljo in jo prekriva z navadno. Govori se, da vozi zemljo iz cinkarne,« je zapisano v anonimnem obvestilu, ki smo ga prejeli v uredništvu. Kaj se dogaja? Podjetnik, ki je prevažal zemljo iz Celja na Frankolovo, naj bi nagovarjal tudi druge lastnike zemljišč, naj mu dovolijo odlaganje. »Zadevo smo odstopili pristojnima inšpektoratoma, to je za okolje in prostor ter kmetijstvo. Kar se tiče onesnaženja ceste, jo je povzročitelj moral očistiti,« nam je takoj po prejemu obvestila občana povedala vodja medobčinskega inšpektorata in redarstva Nataša Kos. Od občanov smo izvedeli, da odlaga zemljo podjetnik Matjaž Delčnjak iz Zreč, ki je registriran za dela z gradbeno mehanizacijo. Povedal nam je, da gre za material, ki je postal odvečen med prenovo železniškega odseka med Celjem in Tremerjem, in sicer proti Laškemu. »Zemlja je bila pregledana ter ni nevarna,« nam je odgovoril po telefonu. Vprašanje smo nato naslovili na republiško direkcijo za infrastrukturo in Slovenske železnice. Vprašali smo, kako je nasploh z odlaganjem materiala, ki je postal med prenavljanjem železniške proge v Celju odvečen. Slovenske železnice nam še niso odgovorile, direkcija nam je. Ta je odgovorila, da gre za zemljo, ki je bila izkopana med prenovo odseka železniške proge med sotočjem Voglaj-ne in Savinje pod celjskim Starim gradom ter tremerskim mostom. Na Frankolovo zemlja ni bila prepeljana neposredno od tam. »Zaradi pomanjkanja prostora ob železniški progi je izvajalec gradbenih del Kolektor Koling izkopno zemljo začasno skladiščil na območju javne železniške infrastrukture v Čretu,« odgovarja direkcija. Gre za drug del Celja, to je za železniško tovorno postajo v Čretu, ki je nasproti sedanjih poslopij cinkarne. Tam, na začasni deponiji zemlje, je direkcija naročila vzorčenje in oceno skladiščene zemlje. To je opravilo pooblaščeno podjetje Ikema. »Na podlagi prejetih poročil od izvajalcev del izhaja, da zemeljski izkop ne predstavlja nevarnega odpadka,« odgovarja zaskrbljenim občanom direkcija. BRANE JERANKO Že predlani so bila opravljena dela tudi na območju Stare cinkarne. Tam je bilo ugotovljeno - kot je bilo mogoče pričakovati - da je del izkopanega materiala onesnažen s težkimi kovinami. »Oporečen zemeljski izkop je bil nemudoma pokrit z UV-odporno folijo. Za rešitev problema smo podpisali pogodbo za predelavo izkopanega materiala in to s podjetjem Stonex,« je odgovorila republiška direkcija za infrastrukturo. Zapletu, ki korenini v pogodbi med Golf klubom Jelšingrad oziroma njegovim predstavnikom Damjanom Gobcem ter takratnim lastnikom zemljišča, republiškim skladom kmetijskih zemljišč, še ni videti konca. Desetletna pogodba namreč ni opredeljevala vrednosti vlaganj v zemljišče. Ko je zakon občine zavezal, da so prevzele vsa stavbna zemljišča, je tudi golf igrišče Jelšingrad prešlo v pristojnost šmarske občine. Ta poplačila vlaganj ni hotela prevzeti na svoja pleča. Ker takratni najemnik naj ne bi plačeval najemnine, je občina z njim prekinila pogodbo. Gobec zdaj občino toži za 1,6 milijona evrov. O škodi najprej sodna izvedenca ŠMARJE PRI JELŠAH - Tudi po dveh letih še ni konec pravdnega postopka med Golf klubom Jelšingrad in Občino Šmarje pri Jelšah. Direktor kluba Damjan Gobec po prekinitvi najemne pogodbe za vložek v zemljišče od občine zahteva 1,6 milijona evrov odškodnine. Sodnica tudi danes še ni odločila, ali v tem primeru sploh obstaja temelj za tožbo. Pred odločitvijo bo preverila še mnenje gradbenega in strojnega sodnega izvedenca. Na Okrožnem sodišču v Celju se je prejšnji teden nadaljeval pravdni postopek med Golf klubom Jelšingrad in Občino Šmarje pri Jelšah. Obe strani sta pričakovali razsodbe, ali za tožbo obstaja temelj ali ne, a se sodnica o tem še ni izrekla. Pred odločitvijo želi pridobiti še mnenje sodnih izvedencev gradbene in strojne stroke, ki bosta podala mnenje o višini nastale škode. Zagovornik občine Marjan Feguš je temu nasprotoval, saj gre po njegovem mnenju za nepotrebno zavlačevanje in porabo denarja. Predujem za oba izvedenca v višini 1.200 evrov sicer plača tožeča stran. Na drugi strani je zastopnik Damjana Gobca odvetnik Drago Đuragić z odločitvijo zadovoljen. »Po mojem mnenju se sodnica nagiba k temu, da temelj je, saj v nasprotnem primeru novih dokazov ne bi iskala.« Damjan Gobec in njegov odvetnik sta prepričana, da je bila golf klubu oziroma Gobcu z odpovedjo najemne pogodbe storjena škoda v višini vlaganj v zemljišče. Ob tem trdita, da je sklad kmetijskih zemljišč, s katerim je Gobec sklenil prvotno pogodbo, dal golf klubu soglasje za gradnjo igrišča. Feguš temu oporeka. »Trditve o izdanem soglasju so velika neumnost. Ne obstoja noben papir, kjer bi sklad dal soglasje. To bi bilo proti zakonu in tudi proti zdravi pameti.« Še pred odločitvijo o tem, ali je pravda v tem primeru sploh smiselna ali ne, bosta mnenje podala sodna izvedenca. Gobec se je o višini odškodnine sicer pripravljen pogajati, nasprotni strani se to ne zdi smiselno, saj naj Gobec do odškodnine ne bi bil upravičen. LEA KOMERIČKI KOTNIK Novi prostori za obrtnike in umetnike K > i h II II II VELENJE - Mestna občina je prejela sklep, da sta dva projekta, ki bosta spremenila podobo Starega Velenja, upravičena do evropskega sofinanciranja. Preden bo občina denar prejela, bodo projekta presojali še na ministrstvu za okolje in prostor. Po gradnji naj bi nove prostore uporabljali predvsem rokodelci in mladi ustvarjalci. Mestna občina Velenje želi v Starem Velenju urediti stavbo na naslovu Stari trg 11, ki je domačinom znana kot gostilna Čuk. Vodja urada za razvoj in investicije Alenka Rednjak je povedala, da je omenjena spomeniško zaščitena stavba, ki je v celoti v občinski lasti, močno dotrajana. Stavbo bodo v celoti porušili in na njenem mestu pod budnim očesom zavoda za varstvo kulturne dediščine zgradili novo, uredili bodo tudi okolico. V novih prostorih bodo svoje mesto našli rokodelci in tisti, ki negujejo stare obrti. Še z enim projektom želi občina urediti novo trško jedro. V ta namen bo porušila stavbo, imenovano Stara pekarna. »Slednja je tujek v starem delu mesta. Na tem prostoru bomo uredili trg za prireditve in druženje. Na območju, kjer smo pred leti že postavili star spomeniško varovan objekt, bomo postavili novega. Ta bo predvidoma namenjen mladim ustvarjalcem in umetnikom,« je povedala Rednjakova. Dodala je, da je predvidena tudi drugačna ureditev prometa. Stroji naj bi zabrneli konec leta Občina je za oba projekta že pridobila pravnomočno gradbeno dovoljenje in izdelala investicijsko dokumentacijo. Če bo projektoma zeleno luč dalo tudi ministrstvo za okolje in prostor, bo lahko občina objavila razpis za izvajalce gradbenih del. Stroji naj bi v Starem Velenju zabrneli konec letošnjega leta, ta del mesta pa naj bi novo podobo dobil v letu 2020. Za oba projekta, prvi je ocenjen na približno 1,5 milijona evrov in drugi na približno 2,6 milijona evrov, je predvideno 85-odstotno državno in evropsko sofinanciranje. TINA STRMČNIK, foto: MOV Velenje ima novo blagovno znamko Spremenjena grafična podoba in slogan destinacije VELENJE - Turistična de-stinacija ima novo blagovno znamko. Pisana vetrnica se poslavlja, zamenjal jo bo sti-liziran znak V. Nov je tudi turistični slogan, ki se ne bo več glasil Mesto cvetočih idej, temveč bo po novem Mladostno mesto ob jezeru. Velenje je doslej že imelo svojo blagovno znamko. V strategiji razvoja turizma v mestni občini, ki je bila izdelana pred skoraj tremi leti, so ugotovili, da bi jo bilo dobro posodobiti. »Zdelo se nam je, da ni dovolj energična in da so barve preveč agresivne, morda so nekoliko spominjale na simbole za nevarnost. Star slogan ni bil uporabljan dosledno in turistov ni nagovarjal v smislu današnjih turističnih strategij. Namesto da bi preoblikovali staro znamko, smo se naposled odločili za izdelavo nove. Ta odraža dinamičnost turističnega prostora sedanjega časa,« pravi direktor Zavoda za turizem Šaleške doline Franci Lenart. Razlaga nove grafične podobe je prepuščena obiskovalcem. Kljub temu se za strukturo znamke po besedah Lenarta skriva več sporočil, in sicer da je Velenje mesto z rudarsko dediščino, ki je zraslo praktično čez noč. Da mesto gosti veliko festivalov, vključno z največjim otroškim festivalom. In da so ob robu mesta, ki ima zanimivo modernistično arhitekturo, tri jezera. »Ko Mestna občina Velenje je za izdelavo nove destinacijske blagovne znamke, ki sta jo izdelali dve od ljubljanskih podjetji, v proračunu namenila malo več kot 12.800 evrov. Sodelavce Zavoda za turizem Šaleške doline in turistične ponudnike zdaj čaka naloga, kako znamko oživeti, da bo Velenje z njeno pomočjo doseglo prepoznavnost v slovenskem in širšem okolju, pravi direktor omenjene ustanove Franci Lenart. Priročnik destinacijske znamke Velenje smo želeli vse te posebnosti združiti v novi blagovni znaki, smo se poenotili, da je to lahko stilizirana črka V. Zgornji del pomeni stabilnost mesta in moderne arhitekture. Del pod tem spominja na rudarske rove, ki so spodbudili začetek nastajanja našega mesta, a tudi na jezero, ki ponuja izredno veliko priložnosti za aktiven oddih.« Posvojili naj bi jo vsi turistični ponudniki Velenje pod okriljem nove blagovne znamke predstavljata predvsem zelena in rumena barva, ki ju med drugim najdemo tudi v grbu mestne občine. Glede na to, kakšno sporočilo bodo tisti, ki bodo znamko uporabljali, želeli posredovati naslovniku, je možnih več barvnih kombinacij. Na primer belo-črna, zeleno-modra ali modro-bela. Z novo znamko destinacija naslavlja aktivne družine, urbane ozaveščence, sproščene eskapiste, aktivne nostalgi-ke. Gre za ciljne skupine, ki so opredeljene tudi v krovni strategiji slovenskega turizma. »Izpostavljamo, da Velenje nudi vse možnosti preživljanja prostega časa v urbanem središču. Ponuja festivale, pa tudi raziskovanje zgodovinskega dela mesta. Hkrati se lahko obiskovalci ob obisku jezera odmaknejo od napornega vsakdanjika, preživljajo prosti čas v naravi, se povezujejo s svojo družino.« In kdo bo znamko uporabljal? Lenart si želi, da bi to znanko posvojili vsi, ki so v Velenju povezani s turizmom. Če se bodo turistični ponudniki poistovetili z njo in jo uporabljali pri vseh komunikacijah v turističnem smislu, bo znamka dosegla svoj namen, je prepričan. In Šoštanj? Ali pod okriljem zavoda, ki je izvajalec destinacijske-ga menedžmenta v celotni Šaleški dolini, načrtujejo da bi svojo znamko dobila tudi sosednja občina Šoštanj? »Tam imajo močno blagovno znamko že Terme Topolšica, ki jo bodo zagotovo ohranjale v podjetniškem smislu in kot nagovor potencialnim turistom. Šoštanj svoje strategije turizma še nima, prav tako nima turistične blagovne znamke. Predvidevamo, da bo do tega še prišlo z razvojem destinacije, ki vključuje Velenje, Šoštanj in Topolšico oziroma Šaleško dolino, in da se bomo skušali povezovati pod isto krovno znamko,« pravi Lenart. TINA STRMČNIK Na pediatra čakali več let PODČETRTEK - Prihodnji mesec bo v zdravstveni postaji odprla vrata tudi pediatrična ambulanta. Najprej bo otroški zdravnik na voljo štirikrat tedensko, nato ga bo od maja mogoče obiskati od ponedeljka do petka. Naložba v zdravstveni dom bo občino stala več kot dvesto tisoč evrov. »Resnično smo veseli te pridobitve. Za to razširitev programa smo si prizadevali več let,« je povedal župan Peter Misja. Občina je že konec lanskega leta objavila razpis za obnovo in preureditev tamkajšnje zdravstvene postaje. Za naložbo so se odločili v prvi vrsti prav zaradi namenov, da pridobijo nov program. Seveda je bilo vse odvisno od uspeha matičnega Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah na razpisu ministrstva. V prvi fazi je slednje potrdilo dodelitev pediatra na Kozjansko v obsegu 0,4 zaposlitve, kar pomeni, da bi bil pediater v Podčetrtku na voljo le dvakrat tedensko. Z razširjenim delom pediatrov iz Šmarja in Rogaške Slatine bodo ambulantno razpoložljivost razširili na štiri dni. S ponovno prijavo na razpis računajo na ambulanto v polnem obsegu v maju. Opremo v znesku 50 tisoč evrov bo zagotovil Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah, pripravo prostorov je prevzela občina. »Glede na ureditev okolice in nekaj dodatnih del bo celoten znesek verjetno še nekoliko višji od predvidenega,« je dejal župan Misja. A kot dodaja, gre za izjemno dragoceno pridobitev za celotno občino. StO Bolnišnica nabavila vrhunsko napravo CELJE - V Splošni bolnišnici Celje so končali naložbo v novi angiograf in v obnovo prostorov intervencijske radiologije. Angiograf predstavlja najnovejšo generacijo tovrstnih naprav. V kombinaciji z lastnim prostoročnim ultrazvokom in s pestro paleto aplikacij omogoča številne tehnološko dovršene posege. Minimalno invazivni posegi temeljijo na tem, da zdravniki opravijo poseg kjerkoli v telesu, ne da bi bila potrebna klasična operacija. »Ravno zato je slikovno-diagnostič-na podprtost z najnovejšimi tehnologijami tako zelo pomembna,« pravijo v Splošni bolnišnici Celje. »Glede na trenutne potrebe prevladujejo predvsem znotrajžilni posegi. Angiograf omogoča varnejšo izvedbo posegov tako za bolnika kot izvajalca, s pomočjo diagnostičnih aplikacij lažje nadzorujemo obsevalno obremenitev posameznika in preko obdelave slik lahko že takoj po posegu ovredno- timo njegov uspeh,« pojasnjujejo v bolnišnici. V primeru zdravljenja akutnih arterijskih krvavitev ali žilnih nepravilnosti naprava zagotavlja »navigacijo« do mesta krvavitve ali žilne nepravilnosti. Uvedba teh posegov je izrednega pomena za celjsko bolnišnico, ki sicer predstavlja glavni center za poškodbe v regiji. V bolnišnici tako zdaj opravljajo minimalno invazivne posege vseh pet dni v tednu in s tem pokrivajo potrebe bolnikov z več bolnišničnih oddelkov in tudi iz bližnjih bolnišnic. »V okviru znotrajžilnih posegov na perifernih arterijah smo začeli izvajati zahtevnejše posege, na primer zdravljenje akutnih krvavitev. Poleg žilnih izvajamo tudi nežilne posege na sečilih in žolčnih izvodilih,« dodajajo v bolnišnici. Na omenjenem angiografu lahko opravljajo tudi tako imenovane CT-vo-dene punkcije, kar pomeni, da lahko dostopajo do težje dosegljivih mest v telesu (ki niso v dosegu ultrazvoka) in na teh mestih odvzamejo vzorec tkiva za analizo. »Nakup novega angiografa in prenova prostorov sta izrednega pomena za bolnike celjske bolnišnice, saj nam zagotavljata pogoje za opravljanje zahtevnih minimalno invazivnih posegov, ki ne samo da ohranjajo funkcijo določenega organa, ampak pogosto rešujejo življenja in so nepogrešljiv segment zdravljenja v sodelovanju s kliničnimi oddelki« poudarja Anita Dobrovolec, dr. med., specialistka radiologije, iz Splošne bolnišnice Celje. SŠol Negovalna oaza za hudo oblike demence Pomembna pridobitev za dom starejših LAŠKO - V domu starejših so od minulega torka bogatejši za novo pridobitev, negovalno oazo, ki je namenjena zdravstveni oskrbi stanovalcev z demenco, ki je napredovala v hujšo obliko, v četrti stadij. Koncept negovalne oaze je sicer pri nas še prava redkost, v tujini pa že zelo uveljavljen in dokazano blagodejno vpliva na obolele z demenco, ki jih je vedno več. Tovrstno terapijo so v Domu starejših Laško uredili v sobi večje kvadrature, v kateri je nameščenih pet postelj. A ne gre za klasično navadno večposteljno sobo, temveč za skrbno načrtovan prostor, ki so ga zasnovali s ciljem, da stanovalci svojo okolico dojemajo kot toplo, prijazno in predvsem varno okolje. Naložba je bila vredna 35 tisoč evrov. Sofinancirali so jo tudi s prispevki donatorjev. »Negovalna oaza je za nas pomembna pridobitev. Smo med prvimi v Sloveniji, ki omogočamo ta način oskrbe za stanovalce doma, namenjen je predvsem tistim z napredovalo stopnjo demence. Ta prostor bo zagotovo olajšal bivanje tem stanovalcem, prav tako našim zaposlenim pri oskrbi obolelih,« je povedala Mojca Leskovar, predsednica uprave Thermane Laško, v okviru katere deluje dom starejših. Stanovalci doma, ki bodo bivali v negovalni oazi, so zaradi hude oblike demence nepomični, v celoti odvisni od zdravstvenega osebja, prav tako ne zmorejo več verbalne komunikacije. »Naši stanovalci bodo v tem prostoru predvsem deležni obravnave z dotikom, kar pomeni, da jih bo naše osebje nagovarjalo s čutili, z bazalno stimulacijo, masažo rok in nog. Prav tako bodo deležni svetlobne terapije in učinkov barv, nagovarjali jih bomo z glasbo in vonji, aro-materapijo ...« je pojasnila Irenca Kovčan, namestnica vodje programov v domu za starejše v Laškem. V Sloveniji ima demenco že več kot 32 tisoč oseb. Porasta demence in svojega poslanstva pri blaženju simptomov te neozdravljive bolezni se zavedajo tudi v Domu starejših Laško. Ob mednarodnem dnevu alzheimerjeve bolezni tako sodelujejo pri organizaciji vseslovenskega projekta Sprehod za spomin, pripravljajo Alzheimer ca-feje, lani so ustanovili t. i. dementi prijazno točko, kjer lahko oboleli in njihovi bližnji pridobijo informacije o bolezni, njenem poteku, o tem, kako pristopiti k obolelemu ... Zaposleni poznajo življenjsko zgodbo vsakega stanovalca oaze, zato se poskušajo v največji meri prilagoditi njegovim individualnim potrebam. V Domu starejših Laško sicer že imajo gospodinjsko enoto Spominčica za stanovalce, pri katerih je bolezen napredovala do drugega in tretjega stadija demence. ROBERT GORJANC Spomin na jubilejni pohod XIV. divizije LAŠKO - V Gračnici pri Rimskih Toplicah, pri spomeniku narodnemu heroju Iliji Badovincu in otrokom živega zidu, je bila spominska svečanost ob 75-letnici pohoda znamenite XIV. divizije na Štajersko. Slovesnost, na kateri je bil slavnostni govornik dr. Martin Premk, kustos Vojaškega muzeja Slovenske vojske, je tudi pomenila zaključek tridnevnega pohoda po poteh legendarne Štirinajste od Sedlarjevega do Gračnice. Tradicionalni dogodek je namenjen počastitvi spomina na preboj divizije z osvobojenega ozemlja Bele krajine na Štajersko kot pomoč do takrat tam še maloštevilnim partizanskim enotam. Nemci so zaslutili prihod večje partizanske enote, zato so zasedli dolino Savinje med Laškim in Zidanim Mostom. Le približno ura prednosti je enotam XIV. divizije omogočila preboj skozi Gračnico do Lažiš nad Rimskimi Toplicami. Okupatorjeve enote so za živi ščit uporabile otroke, ki so se ravno vračali z ogleda nemške propagandne kino-predstave. V oboroženem spopadu so žal partizani zadeli tudi štiri otroke, pri čem je eden umrl. V spopadu je življenje izgubil tudi komandant Šercerjeve brigade Ilija Badovinac. Na pohodu je bilo tri dni približno 70 udeležencev, nekaj jih je prišlo tudi samo za en dan. Med pohodniki so bili tudi pripadniki Slovenske vojske iz vojašnice Celje, pohodniki iz Šentjurja, Šmarja, Sevnice, Radeč, Trbovelj ..., sicer pa jih je največ prišlo iz Laškega. »V primerjavi s prejšnjimi leti je bilo letos vreme neprimerno ugodnejše, tudi snega ni bilo. Pohod smo prvič organizirali pred 45 leti, leta 1974, ob tridesetletnici prihoda divizije na Štajersko. V letih 1990 in 1991 je bil pohod samo enodnevni, vsa ostala leta je bil tridnevni,« je povedal Andrej Mavri iz Društva za ohranjanje spomina na pohod XIV. divizije Laško, ki je organiziralo pohod. RG Z novim podžupanom POLZELA - Polzelani so dobili novega podžupana. To je postal svetnik Miloš Frankovič, ki je kandidiral kot nestrankarski kandidat s podporo stranke SDS. Zadolžen bo za področje družbenih dejavnosti, predvsem za sodelovanje občine z društvi in s krajevnimi odbori. Frankovič se je po študiju zaposlil kot vodja recepcije v Zdravilišču Dobrna, sledilo je vodenje Hotela Prebold in kasneje Hme-zad gostinstva. Po osamosvojitvi se je zaposlil v Eri Velenje, kjer je ostal do upokojitve. Kot je povedal ob imenovanju za podžupana, se veseli novih izzivov, da bo lahko z aktivnim delom kot podžupan in predsednik Odbora za prostorsko načrtovanje in komunalne zadeve soustvarjal razvoj občine Polzela. ŠO Na prodaj dve občinski stanovanji ŠOŠTANJ - Občina bo na javni dražbi v začetku marca prodala dve občinski stanovanji. Omenjeni nepremičnini, za eno je izklicna cena približno 64 tisoč evrov, za drugo skoraj 38 tisoč evrov, je občina kupila od zasebnega lastnika, ko sta bili že prazni. Po prenovi ju prodaja glede na občinski načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem. V občinski lasti je sicer 136 stanovanj. Šest jih je praznih, ker so potrebna obnove, v vseh ostalih so najemniki, ki so stanovanjsko pravico pridobili na osnovi javnega razpisa. Zadnji razpis za občinska stanovanja je bil leta 2015, a vse prispele vloge na razpis še niso rešene. Povpraševanje za tovrstna stanovanja je precejšnje, pravijo v občini, saj vedno manj ljudi gradi svoje hiše ali kupuje svoja stanovanja. Narašča tudi število ločitev, zaradi česar eden od partnerjev išče lastno stanovanje. Nasploh je v Šoštanju veliko najemnikov. Občina upravičencem, ki živijo v tržnih stanovanjih ali stanovanjih Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, najemnino subvencionira. Zato nameni približno sto tisoč evrov letno. TS Plače dražijo vrtec LUČE - Tudi ta občina se je odločila za povišanje ekonomske cene vrtca. Po odločitvi občinskega sveta, ki je o tem odločal na zadnji seji, se je povišala za 7 odstotkov. Povišanje je predlagala osnovna šola, ki vključuje tudi vrtec. V Lučah znaša nova ekonomska cena programa prvega starostnega obdobja 432 evrov in programa drugega obdobja 326 evrov. Kar 85 odstotkov ekonomske cene vrtca predstavljajo stroški dela, to so sredstva za plače in druge prejemke iz delovnega razmerja. Zaradi povišanj plač in napredovanj zaposlenih v vrtcu je letos v luškem proračunu dvesto tisoč evrov, kar je precej več kot lani. 59 otrok obiskuje vrtec, ki ima štiri oddelke. BJ lEpmetall OPREMA TRGOVIN, D. O. O., ŠENTJUR OBJAVA PROSTIH DELOVNIH MEST Smo uspešno, ambiciozno, dinamično podjetje z večdesetle-tno tradicijo, ki se ukvarja s proizvodnjo trgovinske opreme. Iščemo sodelavce za delovna mesta: 1. Upravljalec CNC-strojev (2 delovni mesti) Kraj dela: ŠENTJUR PRI CELJU Področje dela: DELO V PROIZVODNJI Pričakovane delovne izkušnje: 1 -3 LETA Oblika zaposlitve: DOLOČEN DELOVNI ČAS z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas Delo obsega: upravljanje CNC-stroja (krivljenje in laserska linija) samostojnost pri delu, sposobnost timskega dela, delo z ljudmi Pričakujemo: izkušnje na področju orodjarstva - struženje, fleksibilnost, komunikativnost, odgovornost, zanesljivost, natančnost, predanost podjetju. Potrebna znanja in izkušnje: vsaj IV. stopnja strojne smeri osnovno obvladovanje računalnika ustrezne delovne izkušnje vozniški izpit B-kategorije 2. Upravljalec NC-strojev (3 delovna mesta) Delo obsega: upravljanje NC-stroja (linije za preoblikovanje pločevine) samostojnost pri delu, sposobnost timskega dela, delo z ljudmi Pričakujemo: izkušnje na področju orodjarstva - struženje, fleksibilnost, komunikativnost, odgovornost, zanesljivost, natančnost, predanost podjetju. Potrebna znanja in izkušnje: vsaj IV. stopnja strojne smeri osnovno obvladovanje računalnika ustrezne delovne izkušnje vozniški izpit B-kategorije 3. Varilec (3 delovna mesta) Kraj dela: ŠENTJUR PRI CELJU Področje dela: DELO V PROIZVODNJI Pričakovane izkušnje: 1 -3 LETA Oblika zaposlitve: DOLOČEN DELOVNI ČAS z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas Delo obsega: varjenje polizdelkov ter izdelavo različnih izdelkov trgovinske opreme samostojnost pri delu, sposobnost timskega dela, delo z ljudmi Pričakujemo: izkušnje na področju samostojnega dela, fleksibilnost, komunikativnost, odgovornost, zanesljivost, natančnost, predanost podjetju. Stavba, ki je obogatila »arhitekturno borno mesto« Zgodovina in prihodnost slavne celjske Plečnikove stavbe v monografiji Kult(ur)na posojilnica Gradnja posojilnice je potekala pod vodstvom gradbenega inženirja Antona Suhadolca. Dela je izvajalo celjsko gradbeno podjetje Konrada Gologranca. (Foto: MNZC, Pelikanova zbirka) V tednu, ko smo praznovali slovenski kulturni praznik, je v Celju ugledala luč nova monografija Kult(ur)na posojilnica. Stavba, ki jo občani imenujejo tudi »nekdanja stavba Banke Celje«, je bila zgrajena v tridesetih letih dvajsetega stoletja in je delo največjega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika. Z njo je Plečnik pustil velik pečat tudi v knežjem mestu. Monografija je rezultat sodelovanja različnih celjskih kulturnih zavodov in je nekakšen pregled zgodovine pomembne celjske zgradbe. Hkrati ponuja nekaj idej, kaj bi lahko z njo naredili v prihodnosti. Jože Plečnik je glavnino svojih del zapustil v Ljubljani, Pragi in na Dunaju. Z delčkom njegovega opusa se lahko pohvalimo tudi v Celju. Ljudska posojilnica je najpomembnejša stavba, ki je nastala med obema vojnama. Postavljena je v središču mesta, na vogalu Vodnikove in Stanetove ulice. Leta 2017 smo obeleževali Plečnikovo leto in takrat je vzniknila ideja o nastanku monografije. Lani, v evropskem letu kulturne dediščine, je monografija dobila pogoje za tisk. Širša javnost ima zdaj pred sabo res bogato knjigo o veliki stavbi. Plečnikova stavba je nastala na pobudo duhovnika Antona Cestnika Povod za nastanek knjige je bilo lansko evropsko leto kulturne dediščine, ki je kulturno dediščino postavilo pred izzive prihodnosti. Različni zavodi so predstavili svoje poglede in razmišljanja o Plečnikovi zgradbi. »Plečnikova stavba je nastala po političnem razkolu na katoliški in liberalni tabor, ki se je na slovenskem Štajerskem zgodil v začetku 20. stoletja. Ljudska posojilnica je bila predstavljena kot gospodarsko in kulturno delovanje katoliškega gibanja,« je razložil urednik monografije in direktor Zgodovinskega arhiva Celje dr. Borut Batagelj, ki je v monografiji pripravil uvod in osvetlil zgodovino posojilnice. Za monografijo so svoje prispevke dodali filmski kritik Matic Majcen, Borut Kramer in Samo Seničar, ki sta predstavila zgodovino Mestnega kina Metropol, ki v stavbi domuje od leta 2004. Kino je od leta 2005 član elitne druščine Europas Cinemas in tudi član mednarodnega združenja art kinemtografov ter seveda domače art kino mreže. »Naše poslanstvo ostaja enako, to je gledalcem ponuditi kakovostne filme in prostor za druženje,« je razložil programski vodja kina Samo Seničar. Bo Plečnikova stavba kdaj tudi večnamenski kulturni center? V Hiši kulture Celje in Društvu za ustvarjalnost Filter so razmišljali, kako bi v prihodnosti razvijali nevladno kulturo v dvorani kina Metropol, ki je oaza urbane kulture. Znana je namreč dolgoletna želja Hiše kulture Celje po gradnji večnamenskega kulturnega centra, ki ga Celje še zaenkrat nima. V biroju Matije Kovača so pripravili idejni arhitekturni projekt. »Naša ideja je bila prenoviti dvorano in razširiti dejavnosti. Zato smo predlagali odrski stolp, s čimer bi pridobili dvorano za koncerte urbanih glasbenih zvrsti. Ideje smo na zelo sproščen način predstavili v nekaj načrtih.« Matija Kovač je seveda poudaril, da idejna zasnova ni zavezujoč projekt za kogarkoli, temveč ponuja v razmislek, kaj bi lahko s tem objektom naredil lastnik, to je Deželna banka Slovenije, kot tudi, kaj bi Celje z obnovo pridobilo na področju kulture. »Poudaril bi tudi, da je idejna zasnova nastala leta 2015, zato bi se je ob današnjem stanju izpraznjene stavbe lotili drugače ter bi spremljevalne programe raje umestili v objekt Ljudske posojilnice.« Maketo in projekt so predstavniki Hiše kulture Celje in kina predstavili županu, ki si ju je ogledal. Posebnih odgovorov glede arhitekturnega projekta idejni predlagatelji še niso dobili. Vse sodelujoče pri nastajanju monografije žalosti, da je bančni del stavbe, to je del, kjer je nazadnje domovala Banka Celje, že tri leta brez najemnikov in tudi zaradi tega propada. Urška Todosovska Šmajdek iz celjske območne enote zavoda za varstvo kulturnem dediščine je ob tem izrazila željo zavoda, da bi stavba ostala pod enotnim lastništvom. Dodala je še, da je Jože Plečnik z Ljudsko posojilnico zapustil Celju neizmeren pečat svoje ustvarjalnosti, zato je treba premišljeno načrtovati njeno prihodnost. BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPA Slavnostno odprtje Ljudske posojilnice je bilo 19. oktobra 1930. Zanimivo je, da je celjski liberalni časopis Nova doba velik dogodek povsem ignoriral, in sicer v nasprotju z ljubljanskim katoliškim dnevnikom Slovenec. Monografijo so na pot pospremili: Borut Kramer in Samo Seničar (od leve). Na fotografiji so še: Borut Batagelj, Urška Todosovska Šmajdek in Matija Kovač Fotomontaža pogleda v prenovljeno gledališko dvorano (Foto: Zgradbazamisli) KULTURA 11 Od razbitega kipa do najvišjega priznanja Likovni razstavi društva Gal na Rečici ob Savinji ter v Solčavi V Zgornji Savinjski dolini sta na ogled dve likovni razstavi. Na obeh so predstavljena dela članov kulturnega društva Gal, ki povezuje tamkajšnje likovne ustvarjalce. Ena od razstav je na Rečici ob Savinji, druga v Solčavi. Na Rečici je Galova razstava Naj v letu 2018, kjer so razstavljena lani na republiški ravni nagrajena dela članic društva. Gre za olja in akril na platnu, risbe, grafike, akvarele, fotografije ter plastike. Člani Gala so lani sodelovali v več projektih, med njimi v projektu Zlata paleta, ki ga je pripravila Zveza likovnih društev Slovenije, sodelovali so na mednarodnem festivalu akvarela Mini Castra ter na Veliki črti pod okriljem javnega sklada za kulturne dejavnosti. Avtorji iz Gala so oddali kar 37 svojih del ter zanje prejeli številna priznanja. Na razstavi na Rečici ob Savinji predstavlja svoja nagrajena dela enajst članic društva, ki so delno iz Spodnje Savinjske doline. »Ohrabrujoča sta predvsem poglobljeno zanimanje za tehnične prvine posameznih tehnik in tudi razmislek o zadani nalogi,« je o najboljših delih Zlate palete razmišljal akademski kipar Zoran Poznič. Nekatera dela imajo tudi globlje sporočilo, jih je Poleg Galove razstave na Rečici ob Savinji je v solčavskem Centru Rinka še razstava Moderno slikarstvo v Galu. Tam so na ogled abstraktna dela v tehniki akril na platnu. ocenil Poznič. Lani je prejela najvišje priznanje Zlate plakete članica Gala Blanka Božič iz Letuša, in to za svoje kiparsko delo Razpnimo jadra. »Ta skulptura odraža mene samo. Moram priznati, da je bila štiri dni, preden sem jo oddala na natečaj, v samih koščkih. Padla mi je namreč iz rok,« je povedala kiparka Božičeva, ki je nato skulpturo znova sestavila. Zlata plaketa je pravzaprav najvišje priznanje, ki ga lahko prejme ljubiteljski avtor. »To nagrajeno delo je del zgodbe mojega lastnega življenja. Ko te življenje v svojem scenariju včasih povsem dotolče, se znova dvigneš, razpneš svoja jadra ter odideš nasproti novim ciljem,« je obrazložila Božičeva. Najljubša sta ji glina in akvarel. »V njem najdem svojo mehko stran sebe. Ko si želim v svoj svet, je to pobeg v Anekdote med karikaturami Na predvečer kulturnega praznika so prijeten dogodek pripravili tudi v celjski Mestni četrti Hudinja. Za obujanje spominov na začetke svoje ustvarjalnosti in prijateljstva sta poskrbela gosta, pesnik in esejist dr. Zoran Pevec ter slikar in vsestranski ustvarjalec Bori Zupančič, oba od mladosti povezana s Hudinjo. Z različnimi anekdotami sta zabavala občinstvo, ki je lahko prisluhnilo nastopu učenk OŠ Hudinja Tie Marot in Žive Ašič ter Ane Krošelj. Predsednica sveta MČ Hudinja Dragana Jusupović je opozorila, da so odnosi med ljudmi pomemben kulturni dejavnik našega časa in da se država premalo zaveda, da Slovenci ravno kulturi in kulturnikom dolgujemo svoj nacionalni obstoj. TC Za praznik so v mestni četrti odprli tudi razstavo karikatur Borija Zupančiča, ki je upodobil različne znane osebnosti iz sveta in domovine. Na ogled bodo do konca meseca. Popravek V prejšnji številki Novega tednika (št. 6, 7. 2. 2019) sem v prispevku Priznanja ob kulturnem prazniku v delu o prejemnikih občinskih priznanj Antona Aškerca v Laškem narobe zapisal predstavitveni podatek pri Petru Napretu. Napačno sem navedel, da je dobitnik priznanja profesor violine na Akademiji za glasbo v Ljubljani in citer na Tirolskem deželnem konser-vatoriju v Innsbrucku. V obeh šolah je sicer študiral, medtem ko violino in citre poučuje v nižji glasbeni šoli. ROBERT GORJANC Z razstave lani nagrajenih del članov zgornjesavinjskega društva likovnih ustvarjalcev Gal akvarel,« je še povedala. Lani je prejela vsega skupaj kar osem priznanj. Društvo Gal nudi članom izobraževanje, napredovanje. Povezuje 28 članov, od teh sodeluje skoraj polovica v skoraj vseh ali vseh projektih. Letos septembra bo društvo praznovalo že 20-letnico ob- stoja. Za praznovanje načrtuje med drugim likovno kolonijo, kamor bo povabilo avtorje tudi iz drugih delov Slovenije. Društvo ima sedež ter svoje prostore na Rečici ob Savinji, kjer je tedensko druženje članov. Stalne razstave članov Gala so postavljene v prostorih društva, v domu za starej- še občane v Gornjem Gradu ter v zgornjesavinjskem zdravstvenem domu v Nazarjah. Dela so predstavljena tudi v galerijah po Zgornji Savinjski dolini ter daleč po Sloveniji. Na samostojnih razstavah predstavljajo svoja dela tudi člani društva. BRANE JERANKO Blanka Božič je prejela za svoje kiparsko delo Razpnimo jadra najvišje priznanje projekta Zlate palete. Nekaj dni, preden je skulpturo oddala na natečaj, se ji je razbila. Njene koščke je nato sestavila. Guzej se je poslovil v velikem slogu Trideset let dramske skupine iz Kostrivnice še odmeva Častitiljivo gledališko tradicijo v kraju in tri desetletja neprekinjenega delovanja so člani Kultur-no-prosvetnega društva Kostrivnica obeležili z mu-zikalom Razbojnik Guzej. Izjemen projekt so zaokrožili z dvema razprodanima predstavama in z izdajo zgoščenke ter knjige. Rdeča nit dogajanja na odru je najbolj ljudski in najbolj nežen del razbojni-kove legende, ljubezenska zgodba Guzeja in njegove Barbke. Glavna junaka sta upodobila Andrej Kidrič in Jasna Druškovič. Sicer pa je ekipo sestavljalo več kot petdeset igralcev in drugih ustvarjalcev. Muzikal so v celoti izvedli v živo. Strokov- na svetovalka za gledališko dejavnost Mojca Redjko ga je ocenila kot izjemno kakovostno zasnovano glasbeno-gledališko predstavo. V sebi nosi pomembno sporočilo, tematiko pa prepričljivo predstavi. Režiser predstave Martin Druškovič po zadnji predstavi veselja ni skrival. »Čeprav sem upal, da bo omenjen glasbeno-gledali-ški projekt pri obiskovalcih toplo sprejet, sta me tako pozitiven odziv in množičen obisk vseeno presenetila. In ko med predstavo in po njej začutiš, kako gledalci uspeh znajo ceniti, je vložen napor poplačan, občutki so fantastični.« Kot nam je zaupal, je po tridesetih letih neprekinjenega dela na kulturnem področju razmišljal, da bi se umaknil. Guzej mu je dal novega poleta. »Tudi pri tem projektu sem spoznal, da premorejo moji gledališčni-ki toliko pozitivne energije, ki jo mora nekdo usmeriti med naše zveste gledalce. Veliko je odvisno od dobre volje naših članov. Tako kot v minulih letih je zagnanosti in pozitivne naravnanosti pri njih zaenkrat več kot dovolj.« Novih idej kostrivniškim gle-dališčnikom zagotovo ne bo zmanjkalo. Knjigo in zgoščenko je mogoče kupiti v Kulturno-pro-svetnem društvu Kostrivnica, vsi podatki pa so na spletni in Facebookovi strani društva. StO Foto: arhiv društva Tako je na slatinskem odru konec januarja Guzej - upodobil ga je Andrej Kidrič - kupoval mačke. Ljubezen, za katero so potrebne posebne sile Ob dnevu zaljubljenih smo v ospredje postavili pare, ki odnos negujejo kljub razdaljam Ljubezni človek ne načrtuje, ljubezen se zgodi. In tako je ni mogoče ustaviti, tudi kadar partnerja ločujejo kilometri ali celo celine. V tokratni temi so o svojih izkušnjah spregovorili posamezniki s Celjskega, ki so svojega partnerja v letu videli precej manjkrat, kot nas je vajena večina. »Globoka in predana ljubezen je možna, tudi če partnerja živita daleč narazen. So pa potrebne posebne sile, da lahko tako vezo vzdržujeta.« Tako o partnerstvu na daljavo pravi specializantka sistemske družinske psihoterapije Sabina Rožen. Ob tem poudarja, da univerzalnega recepta ni, saj je ljubezenskih zgodb najverjetneje toliko, kot je ljudi. Na vprašanje o tem, če ima razmerje na daljavo enake možnosti »preživetja« kot razmerje, kjer smo si ljudje bolj geografsko blizu, Roženova odgovarja, da ima vsak svojo zgodbo. »Vsak partner v odnos prinese tudi kapaciteto znanj, svoje značilnosti glede bližine, vztrajnosti. Ljudje, ki so geografsko oddaljeni, imajo, upam vsaj, primerno opremo, da zdržijo to dejstvo oddaljenosti. Ko sem razmišljala o temi, sem se spraševala, kaj vse ljubezen lahko pomeni. In definicij je toliko, kot je parov.« Dodaja, da različni pari sledijo različnim vrednotam in potre- bam. Tudi od tega je odvisno, ali bo par, ki deluje na razdaljo, imel podobne možnosti za uspešno zvezo, kot jo ima par, ki je geografsko bliže. Medtem ko si nekateri ob besedi partnerstvo predstavljamo predvsem medsebojno bližino, intimnost, dotike, morda zveza na daljavo ustreza ljudem, ki si želijo več samote, več prostora? Zagotovo. Za tiste, ki jim bližina ni tako pomembna, je lahko ljubezenska zveza na daljavo celo dobra izbira. Po drugi strani se moramo zavedati, da lahko živimo tudi na istem naslovu in je med nami oddaljenost. Dva sta lahko vsak na svoji celini, a sta si blizu. To je zelo relativno. Taki ljudje, ki so jim zelo pomembni bližina, radost skupnega bivanja, malenkosti, taki verjetno bolj težijo k temu, da bi zvezo na daljavo približali. Ko odnos med dvema, ki živita na primer v različnih državah, postane resnejši, je smiselno kakšno besedo reči o njunih pričakovanjih, željah in potrebah? Za vsak par je dobro, da se pogovori o lastnih željah in pričakovanjih. Morda je za par, ki ni vsakodnevno skupaj, še bolj pomembno, da ima jasne dogovore. Da se partnerja pogovorita o tem, kakšen je njun urnik, kdaj se bosta srečala, kako je s stiki z ostalimi ljudmi, kako bosta preživljala počitnice, praznike, večere in podobno. Razdalja najverjetneje pomeni tudi drugačen način preživljanja prostega časa - ko s partnerjem vsak dan ne moreš iti na sprehod, v kino, na pijačo. To je pogled s stališča ljudi, ki smo navajeni biti blizu svojemu partnerju. Sama imam občutek, da smo ljudje izjemno prilagodljiva bitja. Če začnemo zvezo na daljavo, se temu prilagodijo Morda je več priložnosti za učenje o sebi - nekje sem prebrala, da je zveza na daljavo pravzaprav zveza s seboj. Upam, da imamo vsi te priložnosti - tisti, ki živimo blizu drug drugega, in tisti, ki smo drug od drugega oddaljeni. To je spet odvisno od človeka in od njegove osredotočenosti. Gre za to, če se človek poglablja vase, raziskuje, kaj odnos prinaša, kaj lahko sam prispeva, kako se kot posameznik spreminja skozi odnos, ali prevzema odgovornost za to, kar doživlja, in za to, kar daje. Nasploh morda več izvemo o sebi, ko nam ni enostavno. Ko nam je lepo, je naša pozornost usmerjena kam drugam, navzven (smeh). »Obstaja več vrst ljubezni na daljavo. Ena je tudi takšna, ko iz realnosti odide nekdo, ki nam je blizu. Lahko je to naš partner ali otrok in ljubezen se takrat nadaljuje, ni je konec,« pravi Sabina Rožen. tudi okoliščine. Tako nismo nikoli navajeni, da so večeri polni družabnosti s partnerjem. Tem razmeram se prilagodimo. Si pa mislim, da je hrepenenje vedno prisotno. Partnerstvo, če zanj skrbimo, raste, se poglablja. Partner nam lahko postaja vedno bolj zanimiv, spoznavamo njegove nove odtenke. To je veliko lažje, če smo si blizu. Zagotovo nam veza na daljavo odpira nove vidike partnerja, a tudi lastne, do katerih ne bi nikoli imeli dostopa, če ne bi imeli te izkušnje. Je partnerju bistveno težje zaupati, če nas od njega ločujejo precejšnje razdalje? Pregovor sicer pravi: »Daleč od oči, daleč od srca.« Menim, da je zaupanje odvisno predvsem od tega, kakšna človeka stopata v odnos in kaj jima odnos pomeni. Če gre za dva, ki jima ni težko vzpostaviti zaupanja, je to lažje doseči in vzdrževati tudi v odnosu na daljavo. Če gre za dva, ki se srečujeta z izzivom, kako zaupati sebi in drugemu, to zagotovo Po devetih letih pod isto streho Kdo se bo preselil kam - to je bil eden težjih izzivov novinarja in anglista Tomaža Iršiča iz Celja in njegove izbranke, pravnice Kelsey Glover iz Združenih držav Amerike. Odkar sta se preselila skupaj, se imata čudovito. Njuni mejniki so vozovnice Iskrica med Celjanom Tomažem Iršičem in Kelsey Glover iz Združenih držav Amerike je preskočila, ko je on med študijskimi počitnicami več mesecev delal čez lužo. Nato ju je zadela realnost, kako ohranjati odnos kljub ogromni razdalji. Najtežje jima je bilo, da drug z drugim vedno nista mogla deliti svojih občutkov. »Ko se ti zgodi nekaj lepega ali slabega, bi rad to takoj delil z osebo, ki jo imaš rad. Zaradi časovne razlike med nama to ni bilo vedno mogoče. Prav tako je težko, ko partnerja ne moreš objeti, poljubiti,« se spominja Kelsey. Ko sta živela med Slovenijo in Združenimi državami Amerike, sta se srečevala približno trikrat letno za kakšne tri tedne, včasih med poletnimi počitnicami tudi za mesec ali dva. Srečanja sta načrtovala predvsem med prazniki in poleti, ko nista imela študijskih obveznosti. Ko je Kelsey opravljala dodiplomski študij političnih ved in evropskih študij, je bila zveza na daljavo tudi nekakšna prednost, saj se je lahko osredotočila na študijske obveznosti. Po koncu študija je bila pripravljena, da bi se s Tomažem, univerzitetnim diplomiranim novinarjem in anglistom, ustalila na skupnem naslovu, vendar to takoj še ni bilo mogoče. »Šlo je za splet okoliščin, ki spremljajo to, če dva živita vsak v svoji državi. Težko je bilo najti pravi način, kako bi živela skupaj. Bila sva še precej mlada, kar pomeni, da nisva imela jasne vizije, kako bo z najinima službama, od česa bova živela. Nisva imela veliko prihrankov. Prav tako se je bilo težko odločiti, kdo se bo preselil kam.« Ko se je Kelsey odločila za podiplomski program prava, je postalo jasno, da se bo moral Tomaž preseliti v ZDA. »Študentski dolgovi so namreč preveliki, da bi jih lahko odplačala s plačo iz Slovenije,« je pojasnil. Skupno življenje se jima zdi čudovito Kadar nista bila skupaj, sta stik ohranjala s pomočjo Skypa, občasno igrala igre na spletu, si poslala kakšno pismo. V zvezi na daljavo sta najbolj pogrešala to, da med seboj nista mogla vedno deliti svojih občutkov. Ob precejšnjih razdaljah je bilo Kelsey, ki si je že po nekaj letih njunega partnerstva predstavljala, da se bosta ustalila na enem mestu, pri srcu morda še nekoliko težje kot Tomažu. »Kljub temu da sva oba razvijala svoje priložnosti in da sva samostojna, neodvisna človeka, sva močno pogrešala drug drugega,« je dejala. Je bila geografska oddaljenost med njima kdaj tudi razlog za kakšno partnersko krizo? Zvezo je bilo zahtevno ohranjati, ko se nista srečala dolgo časa ali ko so bila njuna srečanja res kratka. Povedala sta, da je bilo takrat težko ostati povezan in imeti občutek, da življenje enega ne teče povsem mimo življenja drugega. Naporno je bilo tudi, kadar sta bila oba zelo zaposlena in jima je zmanjkovalo časa za pogovor in iskanje skupnih točk. »Zagotovo sva se kdaj sporekla tudi zaradi tega, ker sva bila narazen. Vendar nama je nesoglasja vedno uspelo zgladiti,« je dodal Tomaž. Ob selitvi pod isto streho so prevladovali občutki pričakovanja in vznemirjenja, a tudi drobci negotovosti, kako bo vsak dan v tednu preživeti ob osebi, s katero sta se prej videla redkeje. »Ko se vidiš le za nekaj tednov na leto, vse malenkosti niso pomembne. Ko se preseliš skupaj, postanejo bolj očitne,« se strinjata. Odkar se je on pred pol leta preselil v ZDA, se imata čudovito. Tomaž je nedavno dobil zeleno karto, zdaj se ozira za priložnostmi za delo. Poročila sta se in odslej živita skupaj. Njune poti po svetu najverjetneje še niso končane. Že oktobra se bosta selila v London, kjer je Kelsey dobila službo. TINA STRMČNIK Foto: Osebni arhiv Ljubezen na daljavo je danes lažja kot kadarkoli prej, bi se še kako strinjala štiriindvajsetletna Anja Oset iz Šempetra v Savinjski dolini. Lani poleti je na delu v Združenih državah Amerike spoznala novega fanta. Ljubezen po vseh teh mesecih po zaslugi spleta ni nič manjša kot takrat. Morda tudi zato, ker sta se že na začetku ujela s pomočjo priljubljene mobilne aplikacije Tinder, ki poleg iskanja primernih partnerjev omogoča tudi klepetanje. Anja Oset je lani poleti v bližini Washingtona delala v enem od mladinskih taborov za otroke s posebnimi potrebami. Ker nekega večera ni mogla spati, se je kratkočasila s klepetanjem po Tinderju, pri čemer jo je še posebej navdušil sedemindvajsetletni domačin Von. Po približno treh tednih pogovarjanja preko spletne aplikacije sta se odločila, da je čas, da se spoznata tudi v živo. »Pred srečanjem z njim nisem imela nobenih posebnih pričakovanj. Upala sem le, da bo takšen, kot je na sliki, preostalih predstav o njem si nisem ustvarjala,« se danes spominja štiriindvajsetletnica, ki se je z njim kljub rahli začetni zadregi takoj ujela. Skupaj sta preživela devet nepozabnih koncev tedna, dokler ni prišel čas, da se Anja vrne v Slovenijo. To je za sabo potegnilo pomembno vprašanje, kako naprej. Ponovno skupaj po treh mesecih Odločila sta se, da kljub veliki razdalji ne bosta vrgla puške v koruzo in da bosta po najboljši močeh sproščen ter spontan odnos ohranjala še naprej. V stiku sta s pomočjo različnih sodobnih mobilnih aplikacij, kar zaradi časovne razlike šestih ur ni vedno najlažje. »Največ se slišiva ob koncih tedna, medtem ko med tednom dnevno izmenjava nekaj sporočil,« pojasni Savinjčanka, ki je v Združene države Amerike ponovno odpotovala po treh mesecih, ko sta skupaj preživela božične in novoletne praznike. »Včasih se mi za trenutek zazdi, da živim dve različni življenji, eno v Sloveniji in eno v Washingtonu, povezujem pa ju z digitalnim svetom. A tako pač je,« prizna profesorica likovne pedagogike, ki v zvezi na daljavo vidi tako prednosti kot slabosti. Dolgoročnost zanjo abstraktnost Med prve zagotovo sodi svoboda, ki obema prija, glavna slabost pa je zagotovo velika oddaljenost. »Vona ne potrebujem neprestano ob sebi, želim pa si, da bi bila lahko večkrat skupaj. Da bi se lahko pogovarjala in drug z drugim delila trenutke,« še na koncu dodaja Anja, za katero je dol- NAŠA TEMA 13 »Med partnerjema, ki živita na istem naslov, je morda veliko površne komunikacije, namenjene vsakodnevnim opravkom in stvarem. Ljudje, ki so geografsko oddaljeni, a se imajo radi, morda res manj časa preživijo skupaj, so pa njihovi pogovori verjetno zato globlji, bolj osebni,« meni specializantka sistemske družinske psihoterapije Sabina Rožen. Sabina Rožen je diplomirana socialna delavka in specializantka sistemske družinske psihoterapije na Fakulteti za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani. Ukvarja se z individualnimi, s skupinskimi in partnerskimi terapijami v Celju in Ljubljani. V zadnjem času med drugim na Ljudski univerzi Celje vodi terapevtski podporni skupini za starše. zaznamuje njuno vezo. Morda svoj dvom lažje utišaš, če imaš partnerja vsak večer ob sebi, če imaš večji pregled nad njegovim razmišljanjem, delovanjem, odzivom. Če razdalja prinaša precej izzivov, je tudi nekaj prav posebnih prednosti. Morda je na primer bolj sladko srečanje, ko se partnerja vidita po dolgem času. Ko se navadimo na partnerja, vsak večer morda ne skočimo v zrak od veselja samo zato, ker ga spet vidimo. Če partnerja vidimo enkrat na teden ali mesec, ker prileti na primer iz Bruslja, je takšen odziv bolj verjeten. Ponavadi se še posebej razveselimo tistega, kar nam manjka, kar sicer pogrešamo. Upam, da je tistim, ki v partnerstvu živijo vsak na svojem koncu, dano toliko, kot jim je po drugi strani odvzeto. Prednost je verjetno tudi v tem, da se partnerja ne moreta sporeči za vsako figo. Najbrž se res ne obregneta ob toliko malenkosti. Če dva ne živita skupaj, ni nikoli problem to, če eden od njiju za seboj ni zaprl pokrovčka pri zobni pasti, ali da ni pomil posode ... To nas, ko se na primer pogovarjamo preko spleta in partnerja opazujemo na zaslonu računalnika, ne prizadene prav globoko (smeh). Se zveza na daljavo občutno spremeni, ko se partnerjema pridružijo otroci? Zagotovo. Ko imamo otroke, se spremenimo, veliko pozornosti namenimo njim. Lahko rečem, da res občudujem ljudi, ki živijo ločeno in morajo usklajevati ne samo partnersko, ampak tudi starševsko vlogo. Ljubezen vsebuje željo po bližini, nežnosti, dotikih, še posebej, ko imaš majhne otroke. Teža odsotnosti je dejstvo, s katerim se sooča marsikdo od ljudi, ki niso vsakodnevno ob otroku. Tudi za otroka je precej lažje, če ve, da sta mami in ati doma. In da se imata rada! A če je odnos med staršema dober in sta slednja zanesljiva, je lahko za otroka prav tako dobra takšna ureditev. Ali lahko ljudje tako živijo v nedogled ali se po letih takega življenja nekako izčrpajo? Ko nas ljubezen prevzame, nas nekako ponese, naš svet se ji prilagodi. Takrat se nam zdi, da je vse mogoče, da smo vsemu kos. Novosti in radosti je toliko, da nas tudi zahtevnejše okoliščine, kot je na primer razdalja, ne skrbijo. A če zberem na kup svoje izkušnje in to, kar slišim, si nas večina želi, da bi bili s partnerjem blizu. Tako pride najverjetneje pri večini v času prehoda iz zaljubljenosti v ljubezen do odločitve, da bi se skupaj ustalili. Sploh, če dobimo vmes še otroke, je to morda še večji magnet. Poznam tudi primere, ko je ljubezen na daljavo trajala. Tudi v primerih, ko je bila ločitev partnerjev neprostovoljna. A poudarjam, v ljubezni ni pravil. Toliko, kot je ljudi, toliko je zgodb. Je lahko za partnerja, ki sta dolgo živela narazen, usodno tudi to, ko zaživita na istem naslovu? Seveda, takrat vse odprte zobne paste postanejo resničnost (smeh). Ali bosta dva, ki sta imela uspešno zvezo na daljavo, uspešno zaživela tudi skupaj, je odvisno predvsem od tega, iz kakšnega testa sta, koliko sta se zmožna in pripravljena prilagajati, rasti, koliko razumevanja sebe in drugega premoreta ... Ko se ustalita na skupnem naslovu, lahko doživita olajšanje in se imata super. Lahko pa doživita presenečenje, da je njun partner v resnici drugačen od osebe, ki sta jo srečevala ob koncih tedna in na počitnicah. Kar je podobno presenečenju v večini odnosov in spet smo pri vprašanju, kako se partnerja (lahko) na to odzoveta. TINA STRMČNIK Foto: arhiv NT (SHERPA) OB ROBU Kdaj smo si blizu in kdaj vsak sebi? Ob pripravi tokratne teme se mi je v misli prikradla vloga Gerarda De-pardieuja v romantični komediji Zelena karta. Kuštravemu Francozu bi navidezna poroka z Američanko omogočila, da bi dobil dovoljenje za bivanje v ZDA. Da bi prepričala komisijo, ki TINA STRMČNIK je odločala o dovoljenju za stalno prebivanje, sta z igralko Andie Mac-Dowell le v nekaj dneh srkala značilnosti drug drugega, ustvarila album svojih spominov, on si je skušal zapomniti celo imena krem, ki jih je uporabljala ona... Spoznavanje človeka ali ohranjanje pristne vezi z njim, kadar so vmes stotine kilometrov, je posebna zgodba. Mora imeti človek za to več poguma? Mislim si, da gotovo ni lahko. Je pa svojevrsten vložek potreben tudi za to, da človek neguje zvezo, v kateri se vsak dan zbudi ob svojem partnerju. Kjer je izziv med drugim ohranjati svežino in odganjati rutino. Ter iskati kompromis med svojimi zanimanji in predajanju družini. Nenazadnje gredo po vodi tudi partnerstva, kjer se ni treba ubadati z dovoljenji za bivanje, letalskimi kartami in s časovnimi pasovi. Zato se je dobro opomniti, da nas veza na daljavo kot vsaka druga preizkušnja lahko poveže in okrepi ali še bolj razdvoji. Pa tudi, da smo lahko svetove narazen tudi s človekom, s katerim delimo skupen dom. Kot je omenila ena od sogovornic, je ljubezenskih zgodb toliko, kot je ljudi. Da bi s svojim sopotnikom živeli srečno do konca svojih dni, se ni zanašati samo na vile sojenice, uspeh je najbrž močno odvisen od nas samih. i letalske Anja Oset iz Šempetra v Savinjski dolini je lani poleti na delu v Združenih državah Amerike spoznala novega fanta, sedemindvajsetletnega Vona. Ljubezen po vseh teh mesecih po zaslugi spleta ni nič manjša kot takrat. goročnost, odkar je spoznala njega, postala abstraktni pojem. »Moji mejniki so letalske vozovnice. Zaenkrat je moja dolgoročna prihodnost 17. maj, ko bom sedla na letalo in po petih mesecih odletela k njemu v Združene države Amerike,« na vprašanje, kako njuno zve- zo vidi čez nekaj let, odgovarja Savinjčanka. Nenazadnje ne izključuje niti možnosti, da bi se morda kdaj ustalila onkraj luže in si tam ustvarila življenje. Nad Ameriko je namreč preprosto navdušena. ŠPELA OŽIR Foto: osebni arhiv Ločila ju je znanost, ne razdalja »Na zvezo na daljavo bi znova pristal za krajši čas, za daljše časovno obdobje pa na podlagi izkušenj verjetno ne.« Tako pravi sogovornik, recimo mu Jaka, ki prihaja s Celjskega. Zaradi izjemnih službenih priložnosti, ki jih je imel kot mlad doktor znanosti, je več let živel v drugi evropski državi kot njegova žena, prav tako znanstvenica. Ko sta v zadnjem času ponudbi za delo znova dobila vsak na svojem koncu sveta, sta se odločila, da gresta vsak po svoje. Kmalu po poroki sta načrtovala, da bosta zaživela v isti državi. Nato sta delo mladih raziskovalcev dobila eden v Švici, drugi na Nizozemskem. »Ugriznila sva v kislo jabolko in šla po treh letih skupnega življenja v Sloveniji vsak na svoje. Ločevala naju je približno ura leta,« se spominja Jaka. Pričakovala sta, da bosta ločeno živela le kakšno leto ali dve, naposled sta bila v zvezi na daljavo štiri leta. Največji problem v tovrstnem odnosu jima je predstavljala komunikacija. Ko se vidiš doma, si poveš tudi manj pomembne stvari, a si v stiku. Vidiš, kaj je partnerju všeč, kaj ga moti, kako se počuti, pravi Jaka. Dodaja, da se kljub razdalji partnerja res lahko slišita pogosto, vendar si morda ne povesta vseh malih podrobnosti, ki so, ko potegneš črto, vseeno zelo pomembne. »Ko se pogovarjaš preko telefona ali interneta, je sicer lepo, saj lahko vidiš človeka, vendar to ni isto, kot da si z njim skupaj. Ne vidiš izrazov, govorice telesa, vse to nekako manjka.« Na začetku poti je bilo med njima z ženo veliko pogrešanja, hrepenenja, sta se pa tega, da živita vsak v svoji državi, po letu ali dveh navadila. Uredila sta si vsak svoje življenje, seveda pa z nestrpnostjo pričakovala dan, ko se bosta spet srečala. Naš sogovornik, ki želi ostati neimenovan, in njegova nekdanja žena sta dala prednost karieri in po več letih življenja med Švico in Belgijo šla vsak svojo pot. Fotografija je simbolična. Več časa za kariero in zanimanja Jaka pravi, da lahko ima zveza na daljavo prednost predvsem v tem, da ima človek več časa za razvijanje svoje kariere in za posvečanje svojim zani- manjem. Kadar partnerja živita skupaj, sta po drugi strani morda bolj odvisna drug od drugega in dajeta manj pomena svojim željam. To, da se sopotnika, ki ju ločujejo razdalje, morda ne prerekata za vsako malenkost, je včasih dobro, včasih pa tudi slabo. »Včasih bi bilo dobro, da si kaj poveš v obraz in da veš, pri čem sta oba. Če si tega ne poveš, imaš manj informacij in tudi zato ni lahko.« Jaka in njegova žena sta po štirih letih, ko sta bila razpeta med Švico in Belgijo, nekaj časa živela skupaj. Takrat oba nista imela takšne službe, kot bi si jo želela. Po nekaj mesecih so priložnosti znova prišle iz različnih držav. Sta se ločila tudi zaradi vseh okoliščin in preprek, ki jih s seboj prinese odnos na daljavo? »Težko rečem. Mislim, da to ni bil bistveni vzrok. Najbrž so bili ključni razlogi predvsem v zanimanjih vsakega od naju, torej v tem, da je pri naju obeh v ospredju kariera. In kadar je tako, v bistvu ni pomembno, ali sta partnerja v isti državi ali ne.« TINA STRMČNIK Foto: Pixabay 14 KRONIKA Po Celju z 91 kilometri na uro Številni prekrški v samo nekaj urah V sredo, 6. februarja, so policisti po metodologiji »veriga« izvedli regijski poostren nadzor hitrosti vožnje. V deveturnem nadzoru na glavni cesti Medlog-Celje-Laško-Rimske Toplice-Zi-dani Most-Vrhovo so odkrili 69 cestnoprometnih prekrškov. Med obravnavanimi prekrški so izstopali trije primeri, in sicer vsi v Celju. 20-letni voznik začetnik je po mestu vozil s hitrostjo 91 kilometrov na uro, zaradi česar so mu varuhi zakona na kraju kršitve začasno odvzeli vozniško dovoljenje. Zoper njega bodo podali obdolžilni predlog na Okrajno sodišče Celje. Policisti so obravnavali 52-letne-ga voznika osebnega avtomobila, ki je zaradi neprilagojene hitrosti in vožnje pod vplivom alkohola povzročil prometno nesrečo. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu bodo policisti zoper njega podali kazensko ovadbo na pristojno državno tožilstvo. Možje v modrem so po knežjem mestu lovili 24-letnega voznika osebnega avtomobila, ki je storil več cestnoprometnih prekrškov. Kljub temu da so ga policisti ustavljali, na njihove znake ni ustavil. Po ustavitvi je kazal očitne znake alkoholiziranosti. Po pravilno opravljenem preizkusu mu je elektronski alkotest pokazal koncentracijo 1,14 mg/l alkohola v krvi, vendar se z rezultatom ni strinjal in je tudi odklonil strokovni pregled. Ker ni upošteval zakonitih ukazov policistov, so bila zoper njega uporabljena prisilna sredstva, prav tako je bil pridržan do streznitve. Vozniku je bilo na kraju začasno odvzeto vozniško dovoljenje, zoper njega bo sledil obdolžilni predlog na Okrajno sodišče Celje. Ponovno poslabšanje varnosti Policisti poročajo, da se je letos stanje varnosti cestnega prometa na območju Policijske uprave Celje Policisti so v ponedeljek v »ad hoc« nadzoru, ki so ga med med 6.30 in 9.30 uro izvajali na celotnem območju celjske policijske uprave, zaznali 45 kršitev voznikov, ki med vožnjo niso uporabljali varnostnega pasu, 32 kršitev zaradi uporabe telefona med vožnjo, 15 kršitev voznikov do pešcev in 91 kršitev pešcev. Voznika, ki je napihal dve promili alkohola, so ustavili v središču Celja. poslabšalo, saj so v približno tednu dni v treh prometnih nesrečah umrli kar trije udeleženci (v enakem obdobju lani eden), in sicer pešec ter voznik in voznica osebnega avtomobila. Zato napovedujejo, da bodo še naprej izvajali tovrstne poostrene nadzore cestnega prometa, še zlasti na najbolj kritičnih cestah in odsekih cest na celotnem območju Policijske uprave Celje. NT Foto: arhiv NT (SHERPA) V zapor zaradi konoplje v ovoju Celjski kriminalisti bodo ovadili osebo z območja Rogaške Slatine, ki je v celjski zapor priporniku prinesla konopljo, skrito v ovoju čokolade. Drogo so pri pregledu našli pravosodni policisti v zaporu. Kriminalisti so na podlagi tega pri osebi na območju Rogaške Slatine včeraj opravili hišno preiskavo. Pri tem so našli in zasegli približno 90 kilogramov posušene konoplje in približno 60 mililitrov smolnate snovi, za katero sumijo, da vsebuje THC. Foto: PUC Več vlomov Policisti so minuli teden obravnavali več vlomov. Neznan storilec je vlomil skozi okno dnevne sobe stanovanjske hiše v Ločici pri Polzeli in iz notranjosti odtujil manjšo količino zlatnine ter manjšo vsoto gotovine. Iz gostinskega lokala v Trubarjevi ulici v Celju je neznan storilec iz priročne blagajne odtujil manjšo vsoto menjalnega denarja in manjšo količino cigaret ter povzročil škodo pri vlamljanju. Poleg teh so policisti obravnavali še vlom v dva gostinska lokala na Opekarniški ulici in Ljubljanski cesti v Celju. Na Mariborski cesti v Celju so policisti obravnavali vlom v delovni zabojnik pri trgovskem središču. Neznanci so odtujili nekaj kosov električnega orodja (laserski nivelir, krožno in vbodno žago ter udarno kladivo). V Bukovju pri Slivnici je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo. Povzročil je škodo pri vlamljanju in iz notranjosti odtujil komplet mesarskih nožev. Na Cesti na Dobrovo v Celju je neznanec s strehe stanovanjske hiše ukradel bakrene žlebove. V Šoštanju je neznani storilec vlomil v ograjen prostor delo-višča in nato v dva gradbena zabojnika. Ukradel je vibracijsko ploščo, motorno žago, udarno kladivo in več drugega orodja, s čimer je lastnikom povzročil za dobrih deset tisoč evrov škode. Neznan storilec je vlomil v dve garaži pod trgovino v Štorah. Iz ene je odtujil treking kolo in kompresor, v obeh primerih je povzročil večjo škodo pri vlamljanju. Na udaru so bili tudi osebni avtomobili. Neznani storilci so v garažni hiši na Ljubljanski cesti v Celju razbili steklo levih prednjih vrat vozila, na Teharski cesti v Celju steklo na prednjih desnih vratih vozila, v Ulici Toneta Melive v Slovenskih Konjicah so na silo odprli prednja leva vrata in odprli pokrov motorja vozila ter iz njega odtujili jeklenico za plin, v Trubarjevi ulici v Celju so razbili steklo na prednjih desnih vratih in iz notranjosti vozila odtujili prometno dovoljenje ter druge listine o vozilu. Prav tako so vlomili v dve osebni vozili v Ulici XIV. divizije in v dve vozili na Partizanski cesti v Celju. Storilce policisti še iščejo. Nesreča pri sestopu 39-letnemu pohodniku je pri sestopanju kot zadnjemu v koloni pohodnikov zdrsnilo na pobočju Krvavice in je omahnil približno 20 metrov v globino. Utrpel je hujše poškodbe po obrazu, prsnem košu in zlom stegnenice desne noge. Iz globeli so ga rešili gorski reševalci. Z reševalnim vozilom je bil prepeljan v Splošno bolnišnico Celje. Zasegli so tablete Policisti Policijske postaje za izravnalne ukrepe so v ponedeljek zvečer v Celju obravnavali 50-letnega romunskega voznika osebnega vozila in dva sopotnika. Pri postopku so ugotovili, da je imel 40-letni sopotnik pri sebi večjo količino tablet, ki so uvrščene na seznam prepovedanih drog. živite cenejel i Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu (do 10 besed) in dveh čestitk na Radiu Celje s 50-odstotnim popustom. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristite tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. SKINAUT smučarska Sola CELJSKA л _ —^Tpfr Informacije 041 616 464 TDPFIT center za zdravje in rekreacijo —— C E LJ 5 K A k©c-r> izposoja kolesa PROTEUS ortopedski pripomočki IN0X DIMNIKI MERZELJ Jerica Merzelj Gojznikar, s.p. m sekirala<. Že razmišljate o študiju? Ne, še ne. Je gimnazija zelo zahtevna? Je, ker veliko manjkam in moram veliko gradiva nadoknaditi. Konec tedna vas čaka tekma v »vašem« Oberstdorfu. Ampak na drugi, večji skakalnici. Kljub temu upam, da se bom dobro znašla, podobno kot v prejšnji sezoni. Svetovno prvenstvo? Ne vem, če bom v ekipi. Mi pa zaenkrat dobro kaže ... DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA v državi V Mariboru se je posamičnega in ekipnega državnega prvenstva za mlajše dečke in mlajše deklice udeležilo 257 plavalcev iz 26 klubov. Modro ekipo celjskega Neptuna je zastopalo kar 23 plavalcev, ki so izpolnili norme za nastop na državnem prvenstvu. Zbrali so osem medalj. Vsak od njih je prispeval svoj delež k ekipnemu točkovanju in Neptun je osvojil tretje mesto, ki je prineslo precej veselja med tekmovalce, trenerje in vodilne može kluba. Julijan Pevec je osvojil kar pet medalj, od tega dve zlati (200 hrbtno in prsno). Hanna Naya Hušić je bila druga, Filip Bratina je bil tretji. Najboljši v pospešenem, tretji v hitropoteznem šahu Najmlajši tekmovalci Plavalnega kluba Neptun so v ekipnem tekmovanju osvojili tretje mesto na državnem prvenstvu v Mariboru. Z njimi sta trenerja Franc Božiček in Robert Kekec. Najmlajši neptunovci tretji Srebrno medaljo je dodala štafeta 4x50 metrov meša-no/mix v postavi Julijan Pevec, Hanna Naya Hušić, Filip Bratina in Gaja Ivanuša Plevnik. V mlajšem letniku so si priznanja priplavali Julijan Pevec, Vid Čujež, Elina Bratina in Miha Čujež. DŠ Foto: PK NEPTUN Posamično in ekipno člansko državno prvenstvo v pospešenem in hitropoteznem šahu je bilo v Mariboru. Nastopilo je 138 šahistov in šahistk. Prvi dan prvenstva sta velik uspeh dosegli kadetinji Celjskega šahovskega kluba Nuša Hercog in Nika Kralj, ki sta kot najmlajši udeleženki brez poraza osvojili ekipni naslov državnih prvakinj v pospešenem šahu. Člani celjskega kluba Jaka Brilej, Božo Štucl, Franc Pešec in Jože Zorko so bili sedmi. Hercogova je naslednji dan v močni konkurenci presenetljivo osvojila naslov državne prvakinje v pospešenem šahu. Zadnji dan prvenstva sta Hercogova in Kraljeva dodali še bronasto medaljo v hitropoteznem šahu, medtem ko so člani zasedli deseto mesto. V soboto se bo v Rogaški Slatini začelo enotedensko državno prvenstvo za mlajše kategorije v standardnem in pospešenem šahu. DŠ Foto: CŠK Nika Kralj in Nuša Hercog ŠPORT 19 V Domžalah ni bilo presenečenja Slatinčani in Polzelani za prvaka - Laščani in Šentjurčani bodo lovili končnico Košarkarji so odigrali pet tekem 15. in 18. kroga državnega prvenstva in zaključili prvi del sezone. Znane so vse ekipe, ki bodo tekmovanje nadaljevale v ligi za prvaka in v ligi za obstanek. Celjsko območje bo imelo v ligi za prvaka dva predstavnika, Rogaško in Hopse s Polzele. V ligi za obstanek bosta igrala Šentjur in laški Zlatorog. V ligi za obstanek bosta še ljubljanska Ilirija in Šenčur. V ligi za prvaka so ob Slatinčanih in Polze-lanih še Sixt Primorska, Krka, Petrol Olimpija in Helios Suns. Brez pravega naboja Hopsi so na srečanju brez pravega tekmovalnega naboja, potem ko sta bili že obe moštvi uvrščeni v ligo za prvaka, izgubili proti Rogaški pred domačimi gledalci. Rogaška je bila uspešnejša s 100:90. Polzelani so po prvem delu državnega prvenstva zabeležili deset zmag in osem porazov, Slatinčani pa enajst zmag in sedem porazov. Tekme lige za prvaka bodo med 2. marcem in 20. aprilom. Hopsi bodo konec tedna nastopili na zaključnem turnirju slovenskega pokala, v soboto bodo njihovi polfinalni tekmeci Domžalčani. Šentjurju najboljše izhodišče Glede na to, da bosta Šentjur in Šenčur državno prvenstvo nadaljevala v skupini za obstanek, je bil obračun za obe ekipi pomemben, saj se medsebojne tekme prenašajo naprej, hkrati pa imata najboljši dve ekipi v skupini za obstanek prednost domače dvorane. Šentjur je z osmo zmago oziroma tretjo v zadnjih štirih nastopih prehitel Šenčur in si zagotovil sedmo mesto in posledično tekmo več na domačem igrišču. Hkrati bo ligo za obstanek začel z najboljšim izhodiščem, to je s petimi zmagami in enim porazom. Zlatorog bo začel s tremi zmagami in tremi porazi tako kot tudi Šenčur, medtem ko ima Ilirija eno zmago in pet porazov. Zadnjeuvrščena ekipa bo nazadovala v drugo ligo, prvi dve bosta napredovali v četrtfinale oziroma v boj za prvaka Slovenije, tretje-uvrščena v tej skupini pa bo 17. aprila končala sezono. Šentjur-čani so tokrat Šenčur premagali na krilih odličnega Davorja Ko-njevića, ki je dosegel 27 točk. »Z zmago sem zadovoljen, če pa bi imeli še kakšno več, ne bi bilo nezasluženo. V drugi fazi tekmovanja si moramo priigrati dober položaj, da bi igrali v končnici,« je po zmagi dejal trener Šentjurja Jakša Vulić. V Laškem z grenkim priokusom Čeprav je Zlatorog v zadnjih petih krogih zabeležil štiri zmage, bo sezono nadaljeval v ligi za obstanek. V primerjavi z nekaterimi preteklimi sezonami so Laščani največje razočaranje letošnjega dela sezone. Pred petimi krogi je sicer kazalo še precej slabše, na pravi polom. Vendar pa si za samo končnico prvega dela sezone Laščani zaslužijo pohvale. Ameriška kolonija na čelu z izjemnim organizatorjem igre Nejcem Ba-ričem je dokazala, da zna igrati košarko in da jo lahko »zagode« vsakomur. Trener Chris Thomas je upravičil zaupanje. Dokazal je, da je izjemen motivator, ki ne obupa niti v na videz izgubljenem položaju. Če bo moštvo Zlatoroga februar prebrodilo brez poškodb, dobro treniralo, potem si lahko v Laškem še veliko obeta. Nenazadnje se je v preteklosti domžalski Helios iz lige za obstanek zavihtel na sam vrh, ko je osvojil naslov državnega prvaka. V Laškem se borijo v zelo zahtevnih finančnih razmerah, medtem ko se predsednica kluba Tanja Seme trudi in s pomočniki skrbi za to, da bo plovba do konca sezone mirna. Na zadnji tekmi je Zlatorog v svoji dvorani z 92:73 premagal zelo oslabljeno Ilirijo. Upal je, da bo Helios izgubil proti Olimpiji, ki je v Domžalah nastopila v zelo oslabljeni postavi, saj zmage ni potrebovala. Letošnja sezona naj bi bila sicer zadnja v Laškem za pomočnika trenerja Gregorja Ba-leka. Nepogrešljivi član laškega kluba, ki skrbi tako za »skavting«, vodenje tekem mlajših selekcij kot za pranje dresov, se bo preselil na Kitajsko. V Laškem naj bi ga zamenjal Celjan Robi Ribežl. MITJA KNEZ Foto: SHERPA Matej Rojc, košarkar Zlatoroga (z žogo), je po razpletu rednega dela dejal: »Pričakovali smo prav takšen izid v Domžalah. To se bo gostom, ki niso nastopili z boljšimi igralci, pač enkrat maščevalo. Njihov zahteven razpored tekem ni opravičilo. Mi nosimo tri zmage v ligo za obstanek z upanjem, da bomo s sedmega ali osmega mesta vstopili v četrtfinale prvenstva.« (DŠ) Za polfinale najbrž s Slavijo NA KRATKO V mednarodni ligi so hokejisti Celja pričakali ekipo Vojvodine. Po zaostanku z 1:3 so zmagali s 4:3. Najprej so gole dali Blaž Knez, Tjaš Pogačnik in Matic Zupanc. V končnici je po podaji Roka Kolarja zmagoviti gol in svojega drugega dosegel Knez. S to zmago je celjska ekipa skočila na drugo mesto (za Crveno zvezdo), toda pričakovati je mogoče, da jo bosta prehitela Triglav in Zagreb, ki imata po tri tekme manj. Celjski hokejisti bodo v zadnji tekmi rednega dela lige v soboto, 23. februarja, gostili igralce zagrebškega Medveščaka. V četrtfinalu končnice se bodo najbrž spopadli z zelo neugodno ekipo zaloške Slavije. Na vrhu lestvice najbolj učinkovitih igralcev lige je Nejc Kastelic s 57 točkami, ki je zbral daleč največ asistenc, 38. Na tretjem mestu je njegov soigralec Aljaž Ogrizek. Najmlajša slovenska hokejska reprezentanca, selekcija »risov« do 16 let, se je udeležila mednarodnega turnirja v avstrijskem Sankt Pöltnu. Z zmagama proti Avstriji in Madžarski ter s porazom po podaljšku proti Italiji je osvojila prvo mesto. V naši izbrani vrsti so bili tudi trije hokejisti Celja, Luka Čerenjak, Martin Steblovnik in Nejc Skale. DŠ Foto: HK CELJE Z leve stojijo celjski hokejisti Luka Čerenjak, Martin Steblovnik in Nejc Skale, člani slovenske reprezentance do 16 let. Tina druga, Ana peta Pariz: Celjska judoistka Tina Trstenjak je na grand slamu osvojila srebrno kolajno. Olimpijska prvakinja v kategoriji do 63 kg je morala v finalu po treh minutah podaljška priznati premoč Francozinji Clarisse Agbegnenou. V polfinalu je bila boljša od Japonke Nami Nabekura, ki je s svojim načinom borbe med najbolj neugodnimi Tininimi tekmicami. Varovanka trenerja Marjana Fabjana je po dobrih sedmih minutah boja dosegla svojo drugo zmago nad njo. Ana Velenšek je osvojila peto mesto. V odločilni borbi za bron v kategoriji nad 78 kg jo je z vazari-jem ugnala četrta tekmovalka s svetovne jakostne lestvice, 18-letna Japonka Akira Sone. Naslednji grand slam bo v Düsse-ldorfu. Poškodba po 13. mestu Are: Na superveleslalomu na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju je od štirih Slovencev edini do cilja prismučal Martin Čater. Celjan je zasedel trinajsto mesto. Za stopničkami je zaostal zgolj za pol sekunde. Nato si je na drugem treningu smuka poškodoval levo koleno in se vrnil v domovino ter zaključil sezono. Magnetna resonanca, ki so jo opravili v bolnišnici v Östersundu, je pokazala natrgano sprednjo križno vez ter poškodovana meniskus in hrustanec. Za 26-letnim Čatrom je zelo dobra sezona. Osmi je bil na najdaljšem smuku v svetovnem pokalu v Wengnu. V dobri formi je prišel tudi na svetovno prvenstvo. Šutejevi uspelo Novo mesto: Na dvoranskem atletskem prvenstvu Slovenije je Tina Šutej, varovanka celjskega trenerja Milana Kranjca, v skoku s palico preskočila 4,50 m. Članica celjskega Kladivarja je kljub težavam z virozo izpolnila normo za nastop na evropskem dvoranskem prvenstvu, ki bo v začetku marca v Gla-sgowu. Maja Mihalinec iz Mozirja je v teku na 60 metrov s časom 7,29 znova potrdila normo za EP. To je že prej seveda uspelo Luki Janežiču (Kladivar) v teku na 400 metrov, ki pa v novi dvorani v na Dolenjskem ni nastopil. Lažje s Salihom Celje: V drugi ligi za košarkarje je četrtič zapovrstjo zmagalo Celje, s 102:76 proti Škofjeločanom, in se je utrdilo na tretjem mestu. Matic Grušovnik je dal 24 točk. 210 centimetrov visoki Salih Nuhanović je po daljšem času znova zaigral na celjskem parketu in dosegel 12 točk. Derbi v terminu lige prvakov Rogaška Slatina: V 1. slovenski futsal ligi so odigrali tekme 15. kroga. Najvišjo zmago so dosegli igralci Dobovca. Varovanci trenerja Kujtima Morine so z 12:0 slavili v Benediktu, Denis Totošković je dosegel štiri gole, Kristjan Čujec tri. Do treh točk so prišli tudi vodilni Mariborčani. Obe omenjeni ekipi v 16. krogu čaka derbi, medsebojni obračun jutri ob 21.00 v Rogaški Slatini. (DŠ) 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE 0 UNIFOREST ZAPOSLIMO AVTO STEKLO CENTER Ipavčeva 21,3000 Celje www.novomat.si Tel.: 03 428 62 91 LIČAR - nanašanje prahu ali barve na površine obdelovancev - priprava površin obdelovancev za barvanje - pregled pobarvanih delov ter preverjanje skladnosti s standardi in pričakovano kvaliteto - urejanje dokumentacije porabljenega materiala, rezervnih delov in nedokončanih proizvodov Nudimo: stimulativno in redno plačilo možnost nagrajevanja in napredovanja delo v urejenem in dinamičnem podjetju Podrobne informacije lahko dobite na spletnem naslovu www.uniforest.si. Motivirani in zanesljivi kandidati oddajte prijavo na naslov Uniforest, d. o. o., PE Latkova vas 81 d, 3312 Prebold, ali preko e-naslova: biro@uniforest.si. Prijave sprejemamo 28. 2. 2019. VOZILA PRODAM TOYOTA Yaris, letnik 2006, 134.000 km, prva lastnica, prodam. Telefon 031 509-659. 187 KANGOO 1,2, bencin, letnik 2002, na novo registriran, lepo ohranjen, prodam za 950 EUR. Telefon 031 649-203. 205 STROJI PRODAM Pokrajinski muzej Celje MED BRSLJANOj Predstavitev bo v petek, 15. februarja 2019, ob 17. uri v dvorani Rarbare Celjske, Knežji dvor. Z avtorjem se bo pogovarjala mag. Marijana Kolenko. Skupaj nas bosta skozi verze popeljali po zgodovini Celju. TROSILEC hlevskega gnoja Sip Šempeter vtg 2700 in malo rabljen zgrabljalnik Fella ts 295 rdf prodam. Telefon 041 824-851. 188 VEČ kmetijskih priključkov za traktor prodam. Telefon 031 799-476, 5871-556. 204 POSEST PRODAM HIŠO in več gradbenih parcel prodam. Telefon 041 689-748. 187 Naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova ulica 19,3000 Celje, s pripisom »naročilnica«, ali pa jo prinesite na oglasni oddelek. Naročite se lahko tudi na spletni strani www.novitednik.com. Veljavnost akcije od 1. februarja do 4. aprila 2019. S podpisom potrjujem, da se strinjam s pogoji naročanja. Pogoji so objavljeni na www.nt-rc.si/novi-tednik/postanite-narocnik-novega-tednika. O DDAM RIBIŠKI dom Marof, primerna najemnina, zelo dobro utečen posel, odkup inventarja, oddam v najem. Telefon 041 612-477. 167 SOBE, pisarne in delavnico v Celju oddam. Telefon 051 440-007. 199 V CELJU na Ostrožne m oddam v najem poslovni prostor, velik 35 m2, za različne dejavnosti. Telefon 030 625-384.1544 nEČ za centralno ogrevan je na drv/a ali olje, novo in rabljen gorilec za olje ABIC, nova-marlr, ugodno prodam. Telefon 5471-094. 210 BELO otroško posteljo z jogijem in blazinami prodam za 70 EUR. Telefon 041 333-086. 222 PRODAM Naročila sprajomamo zna 0-H Ш 835,oniAoloa08dSnrdiA RARA AS4RA, V1EKOV T4G 8.C0UE PRODAM MAEAŽr stol za celo telo, na več prestav, ugodno prodam. Telefrn05l 330-69n. 15!) ZčHATVO - dnevna soba (stilno pohi-štno), spaloica, valika -egrlna omara in kavi, zelo ugodno drodam. Talefoo 041 674Г80. 256 fEČ na oIjs Ferolli, z gorilcem in daztezno posodo, prod rm. Cena 120 EUR. Telefon 031 325-312. 217 PRAŠIČE, težke od 100 do 150 Og, prodam. Domača vzreja in domača hrana. Cen4 ugodna, dostava všteta. Telefon 031 524-147. 193 BREJO telico simentalko ir kravo simen-talRo s teletom prodam. Telefon 041 480-A8 6. 1(зз PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 do 170 kg, prodan Nad i00 kg ugodno. Možna dostava. Andre|eva kmetija iz Jazbin. Tdefon 031 509-061. 194 MLADE bursAe koze, več sRupaj ali posamez no ter enega kozla, so z rodovnikom in oštevilčene, ugodno prodam. Ogled v Šentjurju. Telefon 041 645898. 231 OVCE z mladiči prodam. Cena po dogovo-ru.Telefon 040 615-540. Š 7 KO4OŠI nesnicel primerne za zakol, pro-dam.Telefon 141 437-149. 219 DVE kozi in konla prodano nkupaj ali posamezno. Telefon (A3) 5794-208. 216 etka ob 18.30 in 22.15 telemach kanal 271 kanal 152 MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 Je čas, ki nam daje, je čas, ki nam jemlje, in čas, ki ga nikoli ne pozabiš. V SPOMIN MELITI VOLAVSEK (26. 6. 1967 - 13. 2. 2009) Draga Melita, mineva 10 let, kar si odšla za vedno od nas. Vedi, da te močno pogrešamo. Tvoji najdražji NA farmi roje pri Šempetru prodajamo rjave nesnice na začetku nesnosti vsak delavnik od 16. februarja naprej. Beli piščanci za dopitanje dobo v prodaji samo 16. februarja. Obvezna predhodna telefonska naročila. Sprejemamo naročila za enodnevne piščance. Telefon (03) 700-1446. p KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Ob nakupu 10 kokošk petelina podarimo. Živali so redno cepljene in nimajo odščipnjenih kljunov, zato so primerne za kmečko rejo. Kmetija Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 763-800, 051 379-031. p KUPIM PRODAM VINO jurka, izabela, grozdje ni bilo škro-pljeno, 150 l, zelo ugodno prodam. Telefon 070 272-659. 177 DOMAČO svinjsko mast z ocvirki in slanino s kožo prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 826-419. 207 DEBELE, suhe krave in telice, plačilo takoj + davek, kupim. Telefon 041 653-286. p ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A., d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280. n PITANE krave in telice za zakol po širši Štajerski kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p лпгшш i astrologinja 0906430 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vaiega operaterja BALE, kocke, druge košnje, 120 kosov, prodam. Cena 2 EUR/bala. Okolica Prebolda. Telefon 031 789-595. 211 OKROGLE suhe bale prodam. Cena 30 EUR/kos. Telefon 041 233-973. 234 SENO in otavo v balah, fi 130, kakovostno, iz okolice Šmarja pri Jelšah, prodam. Telefon 030 647-320. 209 OSTALO PRODAM SENO v kockah prodam. Telefon 031 341189. L 11 OREHOVA jedrca in čisto svinjsko mast prodam. Telefon 041 269-309. 186 V SPOMIN ŠTEFKI RAVNAK Mineva desetletje, odkar z nami te ni, in vemo, da ljubezen tvoja nad nami bdi, spomin vsak dan bolj je živ, a kljub temu boli. Spominska maša ob 10. obletnici bo 17. februarja 2019 ob 10.30 uri v Kulturnem domu Šmarje pri Jelšah. Hči Meta, zet Zlato in vnukinja Loredana z družino se zahvaljujemo vsem, ki jo nosite v srcu in postojite ob njenem grobu. ZMENKI ZAPOSLITEV TELIČKO lisasto, limuzin, težko 280 kg in 8 m3 suhih bukovih drv, prodam. Telefon 7810-536. 213 BIKCA in teličko, simentalca in vitlo Krpan, 5 t, prodam. Telefon 041 324-256. 220 VERIGE za ferguson in voz za konje ali traktor prodam. Telefon 031 539-051, 5831-520. 229 ČRNO-bele race, majhne petelinčke, tudi po parih, enkratni pevci, in jajca za valjenje prodam. Telefon 051 421-126. 228 43-letni urejen, komunikativen, zaposlen, išče preprosto, vitko dekle, žensko, lahko mamico, za resno zvezo. Klic/sms 041 895-190. 149 UPOKOJENI moški išče žensko za skupno življenje. Možno kasnejše dedovanje. Vse ostalo po dogovoru. Telefon 5824611, 030 252-407. 215 IŠČEM delo: pomoč pri delu na vrtu in urejanje okolice hiše. Telefon 041 252-991. 233 |PONUDBE| za zrele, resne ljudi z vse države 031836378 http://www.zau.si IZVAJAMO posek, spravilo in odkup vseh vrst lesa. Telefon 040 211-346; Sima--les, Zagorje 31, Lesično. p GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29a, telefon 5415-011, 041 531-976. 225 novi tednik Nešteto sveč ti je zgorelo, nešteto solz preteklo, a nič več te ne zbudi, samo vsak dan bolj boli, ker te več med nami ni. V SPOMIN 18. februarja bo minilo žalostno leto, kar nas je zapustil dragi mož, ati, dedi, tast, zet in stric MARTIN ČRETNIK (20. 9. 1942 - 18. 2. 2018) Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke. Vsi njegovi 90,6 95,1 95,9 100,3 ИЗеПеВаЈН Vednc? г mmj! Smrti Celje Umrli so: Jožefa JAZBIN-ŠEK iz Celja, 92 let, Franc LOPAN iz Črnega Vrha, 67 let, Pavla JANEŽIČ iz Prekope, 96 let, Franc IZLAKAR iz Celja, 88 let, Hartviga SI-MONIČ iz Celja, 92 let, Josip MATIĆ iz Celja, 81 let, Amalija KOLAR iz Celja, 75 let. Žalec Umrli so: Julijana TRATNIK z Vranskega, 91 let, Branko CIMPERMAN iz Pa-riželj, 80 let, Frida LESKOV-ŠEK iz Pariželj, 77 let. Velenje Umrla sta: Marija TAJN-ŠEK iz Šmartnega ob Paki, 88 let, Karolina VOHAR iz Velenja, 81 let. ШП7Г muzejnovejšezgodovinelcelje NA HERMANOVEM ODRU 5. predstava v Hermanovem otroškem gledališču v sezoni 2018/2019 V soboto, 16. februarja 2019, vas ob 10. uri vabimo na predstavo Smetarko Darko. Za abonma Na Hermanovem odru in izven Vstopnice lahko kupite v informacijski pisarni Muzeja novejše zgodovine Celje v tednu pred predstavo. Več o programu na spletni strani muzeja: http://www.muzej-nz-ce.si p 22 NAPOVEDNIK radio celje Kulturne prireditve 90.6 1 95.11 95.9 I 100.3 MHz TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 14. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice, 10.00 Novice, 11.00 Šport danes, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev PETEK, 15. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice, 10.00 Novice, 11.00 Šport danes, 11.15 Yugo, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana SOBOTA, 16. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.00 Novice, 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Šport danes, 11.15 Prvič, zadnjič in nikoli več, ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Strokovnjak svetuje, ponovitev, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Pop čvek, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev NEDELJA, 17. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.00 Novice, 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 17.15 Radi ste jih poslušali, 18.00 Pesem slovenske dežele, 19.15 Sončni žarek PONEDELJEK, 18. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Prvič, zadnjič in nikoli več, 14.00 Regijske novice, 15.00 Novice, 15.30 Dogod- ki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca TOREK, 19. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Ča-soplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 11.00 Šport danes, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev SREDA, 20. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.00 Šport danes, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev Po slovensko s Katrco 1. Smeh: Frača 2. Posluh: Ker te ljubim 3. Lunca: Če bi le enkrat me objel 4. Javor: Zdaj je vse drugače 5. Siniša Čeh: Nekaj za harmoniko Kino CINEPLE Spored od 14. 2. do 20. 2. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Alita: Bojni angel - akcijski, fantazijski četrtek: 16.30, 19.30 petek, sobota: 16.30, 19.30, 22.00 nedelja, torek: 12.15, 16.40, 19.30 ponedeljek, sreda: 12.15, 16.50, 19.20 Alita: Bojni angel - akcijski, fantazijski, 3D četrtek, petek, nedelja, torek: 18.00, 20.30 sobota: 15.30, 18.00, 20.30 ponedeljek, sreda: 18.10, 20.40 Aquaman - akcijski, pustolovski od sobote do srede: 14.45 Asterix: Skrivnost čarobnega napoja - animirani sobota: 12.50 ponedeljek, sreda: 14.20 Berlin, ljubezen moja - drama od četrtka do srede: 17.30, 20.00 Bohemian Rhapsody - drama, biografski četrtek, petek, sobota: 20.40 nedelja, torek: 21.00 ponedeljek, sreda: 14.00, 19.30 Grinch - animirani, družinski, komedija sobota: 14.40 nedelja, torek: 15.40 ponedeljek, sreda: 13.15 Kako izuriti svojega zmaja 3 -akcijski, pustolovski četrtek, petek: 15.40, 17.20 sobota, nedelja, torek:13.00, 15.10, 17.20 ponedeljek, sreda: 13.40, 15.50, 16.40 Kako izuriti svojega zmaja 3 -akcijski, pustolovski, 3D četrtek, petek: 16.15 sobota: 12.00, 16.10 nedelja: 14.00, 16.10 ponedeljek, sreda: 12.30, 14.40 torek: 14.00, 16.10 Ledeno maščevanje - akcijski, drama, triler četrtek: 16.20, 19.50 petek, sobota: 16.20, 19.50, 22.10 nedelja, torek: 18.40, 21.25 ponedeljek, sreda: 16.30, 20.30 Lego film 2 - animirani, pustolovski četrtek, petek: 17.40 sobota: 15.30, 17.40 nedelja, torek: 13.30, 17.00 ponedeljek, sreda: 16.10, 18.20 Mala gospodična Dolittle - družinski nedelja, torek: 12.10, 14.20, 16.30 ponedeljek, sreda: 15.10, 17.20 Metulj - drama četrtek, petek, sobota: 18.10 nedelja, torek: 19.10 ponedeljek, sreda: 18.50 Neverjetna zgodba o velikanski hruški - animirani četrtek, petek: 16.00 sobota: 12.20, 13.50 nedelja, torek: 13.15, 15.00 ponedeljek, sreda: 14.50 Prijatelja za vedno - komedija, drama četrtek, petek, sobota: 18.40 nedelja, torek: 19.00 ponedeljek, sreda: 21.20 Ralph ruši internet: Razbijač Ralph 2 - animirani, pustolovski četrtek, petek: 15.50 sobota: 14.00, 15.45 nedelja: 12.20, 14.40 ponedeljek, sreda: 12.00 torek: 12.20, 14.40 Ralph ruši internet: Razbijač Ralph 2 - animirani, pustolovski, 3D sreda: 13.20 Snežna kraljica: Dežela zrcal - animirani, komedija, pustolovski četrtek, petek: 15.30 sobota: 12.10, 14.15 nedelja, torek: 12.00 ponedeljek, sreda: 13.00 Soba pobega - fantazijski, triler četrtek, petek, sobota: 18.50, 20.50 nedelja, torek: 17.40, 19.45 ponedeljek, sreda: 18.45, 20.50 Srečen smrtni dan 2 - grozljivka, triler četrtek, nedelja, torek: 18.20, 20.20 ineiro|iol petek, sobota: 18.20, 20.20, 22.20 ponedeljek, sreda: 18.00, 20.10 Taksi bluz - komedija petek: 22.25 sobota: 13.40, 22.25 nedelja, torek: 13.20 ponedeljek: 13.40 sreda: 13.30 Zvezda je rojena - muzikal, drama četrtek, petek: 21.10 sobota: 12.00, 21.10 nedelja, torek: 15.20 ponedeljek, sreda: 15.30 I MESTNI KINO METROPOL ČETRTEK 19.00 Bog, le kaj smo spet zagrešili? - komedija PETEK 18.00 Bog, le kaj smo spet zagrešili? - komedija 20.00 Lepi fant - drama SOBOTA 16.00 Super fuzbalistični - mladinska komedija 18.00 Lepi fant - drama 20.00 Bog, le kaj smo spet zagrešili? - komedija NEDELJA 16.00 Super fuzbalistični - mladinska komedija 18.00 Bog, le kaj smo spet zagrešili? - komedija 20.00 Lepi fant - drama 13. Festival gorniškega filma PONEDELJEK 20.00 Free solo TOREK 18.00 Dežela kraljice Maud / Odprava na konec sveta 20.00 Hitrost / Iskanje božičnega drevesa / Odločitve SREDA 18.00 Bayandalai - Gospodar tajge / Cesta sprememb 20.00 Zeleni Everest / Sorodni duši KINO VELENJE PETEK 17.00 Lego film 2 - animirana akcijska pustolovščina 19.00 Mož iz ozadja - biografska komična drama 21.30 Alita: Bojni angel - akcijska romantična avantura SOBOTA 17.00 Kako izuriti svojega zmaja 3 - anim. družinska pustolovščina, sinh., 3D 17.30 Ptice jezer, njihova vrnitev - akcijski triler 19.00 Bog, le kaj smo zagrešili 2 - komedija 21.00 Alita: Bojni angel - akcijska romantična avantura NEDELJA 16.00 Lego film 2 - animirana akcijska pustolovščina 18.15 Alita: Bojni angel - akcijska romantična avantura, 3D 20.30 Mož iz ozadja - biografska komična drama PONEDELJEK 21.00 Bohemian Rhapsody - drama, biografski POČITNIŠKI KINO: PONEDELJEK 17.00 Kako izuriti svojega zmaja 3 - anim. družinska pustolovščina, sinh., 3D 19.00 Super fuzbalistični - športna komedija TOREK 17.00 Neverjetna zgodba o velikanski hruški - animirana pustolovščina, sinh. 19.00 Zelena knjiga - biografska komična drama SREDA 17.00 Lego film 2 - animirana akcijska pustolovščina 19.00 Starec in pištola - komična kriminalka novi tednik VMlAO Ш\ЛОј! ČETRTEK, 14. 2. 9.00 Celjska kulturnica Film fest treh zvezd - VI. celjski festival amaterskega filma, Celje 2019; vstop prost 17.00 Glasbena šola Velenje Lara Oprešnik, klavir koncert bivše učenke in dijakinje Glasbene šole Velenje 18.00 Dom sv. Jerneja Vojnik Valentinov koncert Pevsko društvo upokojencev Celje 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Koncert učencev tekmovalcev ob 50-letnici glasbene šole 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Igor in Zlati zvoki, Smeh koncert za narodno-zabavni abonma in izven 19.30 Dom kulture Velenje Petelinji zajtrk komedija, Šentjakobsko gledališče; Zeleni abonma in izven PETEK, 15. 2. 17.00 Pokrajinski muzej Celje Spomini med bršljanom predstavitev knjige Branka Zupanca; vstop prost 17.00 Kulturni dom Štore Dino in čarobni Toni otroška gledališka predstava Gledališča Ku-Kuc 19.00 Likovni salon Celje Neža Knez odprtje samostojne razstave 20.00 Kavarna Beli vol Celje Vokal BK Studio akustični večer ob spremljavi BK Studio banda; vstop prost SOBOTA, 16. 2. 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Darko Smetarko 5. predstava programa na Hermanovem odru; izvedba: Gledališče Ku-Kuc 10.00 Kinodvorana Kozje Bonton za male lumpe 15. Zmajčkov abonma, nastop Gledališča Ku-Kuc 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom javno vodstvo po razstavi 17.00 Avla OŠ Rečica ob Savinji Joco Žnidaršič ob odprtju razstave njegovih fotografij se bo z njim pogovarjal Bert Savodnik 17.00 Velenjski grad Povodni mož na Velenjskem gradu sobotno glasbeno popoldne; sodelujejo učenci oddelka za harmoniko Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje 19.00 Kulturni dom Gornji Grad Narisal sem dan z barvami sreče literarni večer, Kulturno društvo Gornji Grad 19.00 eMCe plac Velenje_ Retrosrčnica na žaru in zasedba Josip A Lisac odprtje razstave in koncert 19.00 Kulturni dom Gornji Grad Klemen Petek literarni večer; vstop prost NAPOVEDNIK 23 DOGODKI MED 14. 2. in 21. 2. 2019 ČETRTEK, 14. februar, ob 10. uri ČETRTEK, 14. februar, ob 17. uri ČETRTEK, 14. februar, ob 18. uri PONEDELJEK, 18. februar, ob 17. 30 ČETRTEK, 21. februar, ob 10. uri ČETRTEK, 21. februar, ob 17.30 NE SPREGLEJTE NE SPREGLEJTE NE SPREGLEJTE KNJIŽNICA PRI MISKU KNJIŽKU Pravljične urice za najmlajše Za otroke do 3. leta starosti GLASBA FILM Kognitivna znanost v šoli Cikel predavanj dr. Dušana Rutarja do maja 2019 LEVSTIKOVA DVORANA Kako se uspešno ubraniti pred srčno žilnimi boleznimi? Predava dr. Dragan Kovačič, dr. med. LEVSTIKOVA DVORANA Havaji V okviru U30 bo predavala Sonja Salobir Lindsay KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU Pravljične urice za najmlajše Za otroke do 3. leta starosti GLASBA FILM Bralno pogovorna urica Vodil bo Silvester Pur Z BRANJEM DO ZVEZD 2019 Od 8. februarja so na voljo novi seznami knjig za osmo bralno značko za odrasle 2. NADSTROPJE Razstava ob 200 letnici Ignacija Orožna Avtorica razstave je Alenka Hren Medved AVLA KNJIŽNICE France Prešeren iz Maleševe zbirke 19.30 Kulturni dom Mozirje Bertolt Brecht: Malomeščanska svatba premiera socialne ljubezenske komedije, Gledališče Mozirsko 19.30 Kulturni dom Vransko Štajer'c v Ljubljani komedija Toneta Partljiča v izvedbi KUD Štefana Romiha Črešnjevec; za abonma in izven NEDELJA, 17. 2. 16.30 Dom krajanov Vrbje Mama umrla dvakrat gledališka komedija; CUKR teater Piran 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Najlepše melodije Dalmacije koncert za izven 19.30 Kulturni dom Mozirje Bertolt Brecht: Malomeščanska svatba ponovitev socialne ljubezenske komedije, Gledališče Mozirsko 90,6 95,1 95,9 100,3 radio cehe Vedno? г илмој/ PONEDELJEK, 18. 2. 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Glorius! SNG Drama ter Opera in balet Maribor, glasbena komedija o operni divi brez posluha; za gledališki abonma ponedeljek in izven; tudi v torek ob istem času 20.30 Dom kulture Velenje Big band RTV Slovenija in Trije tenorji Max klub jazz festival 2019 in Kreativna jazz klinika Velenje SREDA, 20. 2. 18.00 Mestna knjižnica Velenje Peter Kuhar: O Cankarju in Rostoharju 20.00 Glasbena šola Velenje Emilia Martensson and friends koncert v sklopu Kreativne jazz klinike Velenje Ostale prireditve ČETRTEK, 14. 2. 10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljična ura za najmlajše primerno za otroke do 3. leta starosti 16.00 Socio, Večgeneracijski center Celje Prepoznavanje in sprejemanje naših vrlin predavanje in pogovor; vodi: Bojan Krevh 17.00 Osrednja knjižnica Celje Kognitivna znanost v šoli za 21. stoletje predava: dr. Dušan Rutar 17.00 Etno hiške na jezu Luče Literarni večer KD Tone Mlačnik Luče 17.00 Knjižnica Rogaška Slatina Ježkove pravljice poslušanje pravljic za najmlajše in ustvarjanje na temo pravljice 18.00 Osrednja knjižnica Celje Kako se uspešno ubraniti pred srčno-žilnimi boleznimi? Predava: Dragan Kovačič, dr. med. 19.00 Knjižnica Laško Kambodža potopisno predavanje Valentine Pavlič 20.00 Rdeča dvorana Velenje Jan Plestenjak in Nina Pušlar Valentinov koncert PETEK, 15. 2. 14.00 Kamrica, Medgeneracijski center Vojnik Pustni kostumi in užitek v kreativnosti delavnica 15.30 Knjižnica Bistrica ob Sotli Pravljična ustvarjalnica vstop prost 10.30 Galerija Velenje_ Med grafikami Rika Debenjaka galerijska sobotnica za otroke 14.30 Zbor pri Gasilskem domu v Dobrini Valentinov pohod 20.00 Dom krajanov Tabor Valentinov ples z ansamblom Savinjski kvintet PONEDELJEK, 18. 2. 8.00 do 16.00 Hiša Sadeži družbe Žalec Zimski počitniški tabor za otroke od 6. do 11. let od ponedeljka do petka 10.00 do 13.00 Vila Rožle Velenje Počitmiški živ žav počitniške aktivnosti; tudi v torek ob istem času 11.00 do 13.00 Vila Rožle Velenje Gledališče za poredne mulčke delavnica je brezplačna, primerna za mladostnike, starejše od desetih let; potekala bo ves teden 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje od ponedeljka do četrtka: delavnice, igre, pomoč pri učenju SREDA, 20. 2. TOREK, 19. 2. 18.00 Dom kulture Velenje Zavičajno veče koncert tradicionalnega srbskega petja iz Krajine in Hercegovine 19.00 POS Prevorje_ 5. Anin večer v sezoni 2018/19 gost večera: Franc Kovač SOBOTA, 16. 2. 7.00 Zbor pred cerkvijo sv. Jerneja Vojnik Valentinov pohod 10.00 Celjski mladinski center Sejem starih stripov vstop prost 10.00 Knjižnica Rogaška Slatina Igralne urice razigrano počitniško dopoldne za otroke 10.00 Knjižnica Šentjur Knjižna čajanka 17.00 Mestna knjižnica Velenje Eins, zwei, drei - po nemško zdaj! ura pravljic v nemšekm jeziku namenjena otrokom, starejšim od petih let; pripovedoval bo Frenk Špiler 19.19 Mestna knjižnica Velenje Rodoslovno srečanje vodi: Franc Retko 9.00 do 10.30 Vila Rožle Velenje Počitniški živ žav počitniške aktivnosti 10.00 Mestna knjižnica Velenje Trije prašički počitniška pravljična ustvarjalnica z Vesno Gaber Podhovnik 17.30 Osrednja knjižnica Celje Havaji potopisno predavanje Sonje Salobir Lindsay v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje 18.00 Grad Komenda Polzela Sistemsko mišljenje za razvoj turizma v lokalnem okolju predava: dr. Tadeja Jere Jakulin; vstop prost 10.00 Knjižnica Rogatec Zimske ustvarjalne delavnice ustvarjalno počitniško dopoldne za otroke 17.00 Knjižnica Šentjur - Enota Planina pri Sevnici Ura pravljic 17.00 Mestna knjižnica Velenje Pravljična joga izvajali jo bosta: Nina Časl in Metka Pivk Srdič Razstave Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetli-kanje prekletih 2. del - fragmen-tacije zgodovine; do preklica Stari grad Celje - medzidje: razstava Danes grofje Celjski in nikdar več; do nadaljnjega Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje: razstava Rimska Celeja; do nadaljnjega Galerija Nika Ignjatiča Celje: razstava Klovnonanija, avtorja Mateja Čepina; do preklica Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Zemlja pleše; do konca leta 2019 Zgodovinski arhiv Celje: Dekade, četrta iz serije razstav, ki obravnava šestdeseta leta 20. stoletja v Celju in okolici; do maja 2019 Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Jelke Flis Geometrija bivanja; do 20. 2. Galerija Kvartirna hiša Celje: razstava Igorja Banfija Hoja po vodi; do 28. 2. Celjska kulturnica: likovna razstava miniaturnih slik Črto-kljunke Andreje P. Jezernik; do 5. 3. AQ galerija Celje: razstava Tine Kolenik Oblačenje kože, Cikel selfijev; do 25. 3. Osrednja knjižnica Celje: razstava Ignacij Orožen - ob 200-le-tnici rojstva avtorice Alenke Hren Medved; do 28. 2., razstava Prešeren iz Maleševe zbirke avtorice Brede Ilich Klančnik; do 28. 2. Galerija železarskega muzeja Štore: razstava 50 let z vami Livarna Kovis; do 25. 2. Dom sv. Jožefa Celje: razstava Hermine Pacek Prva foto-grafinja med s. usmiljenkami; do februarja 2019; razstava slik Nostalgični Vlado Geršak in njegov čopič; do 26. 2. Savinov likovni salon Žalec: razstava Linija uvida, dialog kiparja Darka Golje in večmedijske umetnice Aleksandre Saške Gruden; do 28. 2. Galerija Zgornji trg Šentjur: likovna razstava akademskega slikarja Janeza Kovačiča; do 6. 3. Knjižnica Laško: fotografska razstava Boštjana Rančigaja Rajski utrinki; do 28. 2. Galerija Velenje: razstava Riko Debenjak: Izbor del iz umetnikovega življenjskega opusa; do 16. 2. Knjižnica Mozirje: spominska razstava akademskega slikarja Alojza Zavolovška (1928-2017) Spomini v podobah; do 1. 3. Stalne razstave Pokrajinski muzej Celje -Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodo-vinska razstava, Od gotike do hi-storicizma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti Pokrajinski muzej Celje -Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski Stari grad Celje - Friderikov stolp, klet: Teater groze - razstava mučilnih naprav od 16. do 18. stoletja Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice Ipavčeva hiša Šentjur: Ipav-ca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice Planina pri Sevnici: Kozjansko žari Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka Otroški muzej Hermanov brlog: Brlog igrač Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev Dvorec Str mol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti 9.00 Sejna soba Občine Šentjur Friderik in Veronika predavanje Franca Kralja v sklopu Univerze za III. življenjsko obdobje POGLED H STRANI VSAK ČETRTEK ob 12.15 Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot Aužner Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5 % davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Tatjana Cvirn, Barbara Gradič Oset, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144 E-pošta: oglasi@nt-rc.si 24 ZANIMIVOSTI Od dečka iz Rogaške Slatine do gospoda častitljive starosti Na zelo stari fotografiji se je prepoznal gospod, ki je danes v 90. letu Znamenit celjski fotografski mojster Josip Pelikan, ki si je v knežjem mestu prislužil spomenik, je veliko fotografiral v okoliških zdraviliščih. Po prvi svetovni vojni so ga veliko srečevali gosti Rogaške Slatine, Dobrne in Rimskih Toplic. V Rogaški Slatini je nekega dne leta 1938 fotografiral zanimivo skupino gostov iz Beograda. Fotografija je bila pred kratkim objavljena v upoštevanem srbskem dnevniku Politika in je vzbudila precejšnjo pozornost tamkajšnje javnosti. Ne zaman. Pelikan je fotografiral dečka, ki je bil v Rogaški Slatini z mamo in babico. Elegantno oblečen deček Velimir s čepico na glavi je med fotografiranjem držal v rokah beograjski dnevnik Politika. V zdravilišču je bilo tiste čase veliko srbskih gostov in tako so Velimirjevi vsak dan kupovali ter brali svojo Politiko. Naj mimogrede omenim; časopis je leta 1904 ustanovil in ga kot prvi urednik vodil Vladislav Ribnikar, sin Slovenca dr. Franca Ribnikarja. S Politiko v roki Današnji fotoreporter Politike je naletel v enem od slovenskih antikvariatov na Pelikanovo fotografijo dečka iz Beograda s Politiko v roki. Ob 115. obletnici izhajanja je ta dnevnik to Pelikanovo fotografijo objavil. Na njej se je prepoznal nekdanji deček, danes 89-letni gospod, ki živi v Neuchatelu v Švici. Gospod sodi med tiste starejše občane, ki so tehničnemu napredku še kako kos. Vsako jutro prebere spletne izdaje švicarskih dnevnikov, najprej pa seveda Politiko iz pališča, kamor je odhajal z drugimi otroki. Spomnil se je tudi pravoslavne kapele, ki je bila takrat v tem kraju. Družina Velimirja Popovića je bila premožna in si je »polnjenje baterij« v imenitnem slovenskem zdravilišču seveda lahko privoščila. Toda prišli so novi časi in podjetje njegovega očeta je bilo po drugi svetovni vojni podržavljeno. Velimir, deček s Pelikanove fotografije, je diplomiral na gradbeni fakulteti in nato približno desetletje po voj- ni odšel v Pariz. Zaposlil se je pri švicarskem podjetju in kar petnajst let delal v Alžiriji, od koder je odšel v Švico, kjer danes živi. In kot ste že izvedeli, gospod častitljive starosti ne živi zgolj od lepih spominov - kot so njegovi obiski Rogaške Slatine - ampak spremlja tudi današnje dogajanje okoli sebe. BRANE JERANKO Foto: Muzej novejše zgodovine Celje, zbirka Pelikan Odmevna fotografija dečka iz Rogaške Slatine, z dnevnikom Politika v roki. Prizor, ki ga je mojster Josip Pelikan posnel leta 1938. svojega rodnega Beograda. Brž je poklical v uredništvo in spomini so privreli na dan. Kot je povedal novinarju Aleksandru Apostolovskemu, se iz Rogaške Slatine med drugim rad spominja zelo lepo urejenega ko- Pogled na znamenito zdravilišče v tridesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bilo tam veliko srbskih gostov. FOTO TEDNA Vaja dela mojstra Foto: SHERPA Ted ni ko ve ^zaodbe St. 7 / Leto 74 / Celje, 14. februar 2019 Orlice med soncem, dežjem in močnim vetrom str. 32-33 Foto: SHERPA Dijaki so »pretekli« kulturni maraton str. 29 Svoje sanje živijo na poti Ko so številke pot do po Južni Ameriki str. 30-31 boljšega življenja str. 34 26 INTERVJU »Novogradnja: naložba v ljudi in stroko« Poslovna direktorica SBC mag. Margareta Guček Zakošek: »Zdravstvo kljub vsemu deluje dobro.« Njeno ime se je v preteklem letu velikokrat pojavljalo v javnosti predvsem zaradi zapletov v svetu zavoda Splošne bolnišnice Celje (SBC) pri njenem imenovanju za poslovno direktorico. Delovno sodišče je lani jeseni celo razveljavilo sklep o imenovanju in odločilo, da je treba o novem poslovnem direktorju odločati ponovno. Toda odločitev sodišča še ni pravnomočna. Guček Zakoško-va jasno pravi, da ji ti zapleti niso prinesli nič dobrega, a bo vztrajala, ker verjame, da s svojimi izkušnjami lahko celjskemu zdravstvu da veliko. Ni skrivnost, da je niso podpirali vsi, danes so nasprotovanja imenovanju med zaposlenimi potihnila. Celjska bolnišnica se je v zadnjem letu delno izkopala iz finančne luknje, začel se je tudi projekt bolnišnične novogradnje. Kljub temu ne moreva mimo vprašanja, kaj je trenutno z odločitvijo o vašem imenovanju. Vse to lahko spet zamaje vodenje bolnišnice. Kot direktorica imam sklenjeno pogodbo in delam naprej. Dokler zadeva ne bo pravnomočna, podrobnosti ne morem komentirati. Izpolnjujem vse pogoje, kar je nižje delovno sodišče nedvomno ugotovilo. O ostalem vsebinsko ni presojalo, ampak samo postopkovno. Vsa teža odločitve bo v vsakem primeru na svetu zavoda. Verjamem, da lahko profesionalno dopri-nesem marsikaj novega v zdravstveni sistem. Nenazadnje sem delovala ravno na področju, za katerega vsi govorijo, da naj bi z njega direktorji v bolnišnice tudi prišli - v gospodarstvu. Delala sem v dveh velikih korporacijah, nemški in ameriški, ter v podobnem slovenskem podje- »Končujemo tudi strategijo naše bolnišnice za obdobje od leta 2018 do 2025. Ta je pomembna za nadaljnje usmeritve bolnišnice. Ponosna sem, da smo jo pripravili timsko na način, ki je meni najbolj blizu: z moderacijo vodstvene skupine z vseh področij.« Mag. Margareta Guček Zakošek. V pogovoru večkrat poudari pomen komunikacije v odnosu vodja-zaposleni. Med drugim je tudi certificirana trenerka NLP (nevrolingvističnega programiranja). Ravno na področju komunikacije se ves čas tudi izobražuje v osebnem življenju. tju. Zato nimam absolutno nobenih zadržkov in menim, da je bila zadeva vsebinsko pri izboru direktorja pravilna. Delali ste na področju farmacije ... Da. V treh podjetjih. Je to lahko sporno glede na zdajšnjo funkcijo? Ne, saj nisem bila lastnica nobenega od teh podjetij. Je le plus, saj poznam postopke nabav, dvajset let sem spoznavala vsebine z različnih medicinskih področij, bila direktorica prodaje in trženja. Postopki nabav so mi torej znani še z druge plati. Tudi zato smo v prvem letu mojega vodenja postopkov pri razpisih in pogajanjih z dobavitelji verjetno uspeli cene znižati bolj, kot bi jih sicer, če teh izkušenj ne bi imela. Nihče ne ve, kaj »razveljavitev sklepa o imenovanju in ponovno odločanje« točno pomenita. Ali bo svet zavoda moral odločati med takratnimi kandidati ali bo objavljen nov razpis, če bo odločitev sodišča pravnomočna? In če bi bil razpis, bi se ponovno prijavili? Če bo ta odločitev sodišča pravnomočna, bo o vsem tem moral na osnovi sodbe odločiti svet zavoda. Kot mi je znano, bi, če bi sodba postala pravnomočna, šlo za odločanje v istem postopku. Če bi bil razpis ponovljen, pogoji zame ne bodo več enaki, saj bo šlo za nov postopek, z morebitnimi novimi kandidati, ponovno prijavo in potem bo problem lahko na novo odprt. Zakaj pravite, da v ponovnem razpisu ne bi ustrezali pogojem? Ne da ne bi ustrezala, gre za drugačne okoliščine. S strokovnim direktorjem Francem Vindi-šarjem se dobro razumeta? Strokovni direktor ima veliko izkušenj in najini cilji so enaki. Imava vsak svoj način delovanja in vodenja, ki ju usklajujeva v dobro bolnišnice in bolnikov. Minister za zdravje Samo Fakin je dejal, da je v Sloveniji komunikacija med strokovnimi in poslovnimi direktorji bolnišnic slaba in da zato poslovni direktorji »nimajo pojma«, kaj se v bolnišnici dogaja. Se to v Celju ne more zgoditi? Ne. Zelo dobro vem, kaj se dogaja tudi v medicinskem delu bolnišnice. Ker sem bila prej vpeta v farmacijo in medicino z druge strani, mi to pomaga, da razumem medicinsko osebje in poznam postopke na mnogih področjih medicine. So pa potrebni pogovori, sodelovanje in vključevanje medicinskega in poslovnega dela, saj je to okolje specifično. Sem izrazito vključevalen človek in vidim, da takšen odnos rodi uspehe. Včasih je treba več pogovora, a na koncu najdemo rešitev, s katero vsi soglašamo. In to je bistvo. Veliko se je ob imenovanju govorilo o politiki. Težko je verjeti v naključja. Oseba, ki je bila predsednica komisije v svetu zavoda SBC, je po vašem imenovanju dobila delo na ministrstvu za zdravje. Nekateri še vedno menijo, da ste bili politično nastavljeni. Da. Na žalost. Pred imenovanjem, ko sem spet delala v gospodarstvu, nisem bila več dejavna v politiki, saj sem se morala izključiti iz nje. To sta zahtevala podjetje in narava mojega dela. Kandidatura za direktorico SBC ni imela s politiko nobene veze. Bila je »aktivacija« Ce-ljanke z željo, da s svojim znanjem in izkušnjami stvari še izboljša v domačem okolju. Žal mi je, da se ljudi etiketira, saj sem bila vsa ta leta pred vstopom v politiko in po njem uspešna menedžerka. V dobro države sem se vključila v izbor za direktorja, verujoč, da lahko s svojim znanjem pomagam, nato sem dobila etiketo nesposobne političarke, ki so jo politično kadrovali. Ravno to Slovenijo hromi! Zame je to pač etiketa, ki mi ni prinesla nič dobrega. Ampak vztrajala bom v dobro Celja in bolnišnice. Politika pač govori svoje in vsaka stvar se lahko javnosti prikaže tako, kot se pač želi prikazati. Vem, da nisem bila vpeta v nobene igre in nobene dogovore, in pri tem vztrajam. Ne glede na vse je bolnišnica tista, ki bo utrpela škodo. V primeru pravnomočnih sodb v zadevah Branka Gabrovca, vašega protikandidata, in Marjana Ferjanca, nekdanjega direktorja, ki oba tožita bolnišnico zaradi zapletov ob vašem imenovanju, bo bolnišnica morala plačati odškodnino. Če bo sodba v Gabrovčevem primeru obveljala, bo to na nek način precendenčna sodba. Tudi sveti javnih zavodov v ostalih bolnišnicah imajo komisije, ki po presoji izločijo kandidate, ki ne ustrezajo pogojem. Na Golniku imajo komisijo, ki po poslovniku izloči tudi kandidate, ki sicer ustrezajo pogojem, in nato predlaga svetu zavoda samo enega kandidata. Ko v UKC Ljubljana komisija kandidata, ki ni imel pogojev, ni izločila, je celo KPK po mojih informacijah posredovala mnenje, da bi ga komisija morala izločiti. Prakse so različne. Mislim, da je v primeru celjske bolnišnice komisija ravnala tako, kot je morala po do zdaj znani praksi. Če bo višje sodišče to sodbo potrdilo, potem bo pomenila spremembo postopkov tudi v nekaterih drugih bolnišnicah. In da, bolnišnica bo na žalost utrpela škodo. V končni fazi je nevarnost še tretje tožbe. Ker namreč v tem postopku vsebinsko nisem sodelovala in nisem nič kriva, delam kot direktorica in ne vidim razlogov, da bi svet zavoda spreminjal svojo odločitev, če ni krivdnih razlogov. Nevarnost tretje tožbe? Govorite o sebi? Če se zgodi nekaj, kar ni v skladu s tem, kar človeku pripada, človek išče pravico. Mislim, da je podjetje lahko vedno tisto, ki je v teh postopkih oškodovano, ali pa tudi ne. Zaposleni imajo svoje pravice. In tako je prav. Ne glede na zaplete po imenovanju ste takoj padli v težak položaj. V kolesje sanacije bolnišnice. Ključne točke? Prva je uresničitev stoodstotnega programa obsega dela v pogodbi z ZZZS. Prvi rezultati kažejo, da nam je cilje v zvezi z izpolnitvijo programa in s tem pridobitve denarja uspelo uresničiti. To smo naredili s posameznimi prestrukturiranji programa, tako preko pogodbe z ZZZS kot znotraj SBC, glede na dane zmožnosti. Uspeli smo tudi pri sanacijskem ukrepu »vzpostavitve boljšega sistema pravilnega in doslednega beleženja storitev«. INTERVJU 27 Pravilno in dosledno beleženje storitev nam omogoča, da zaračunamo vse, kar naredimo, in s tem pridobimo potreben denar. Beleženje se odrazi v povprečni uteži, ki je eden od obračunskih elementov do ZZZS in kaže na zahtevnost obravnavanih primerov. Povprečna utež nam je sredi leta nerazumljivo padla, zato smo jeseni revidirali beleženje opravljenih storitev in jo s pomočjo vseh zaposlenih na tem področju uspeli dvigniti na raven, ki naši bolnišnici po zahtevnosti obravnav pri-tiče. Zaradi slabšega beleženja v prvi polovici leta je končna utež sicer še vedno malo nižja od načrtovane, zato smo lani izgubili približno pol milijona evrov. A trenutno smo utež stabilizirali. Nadaljnji ukrepi so osredotočeni na centralizacijo nabav, javnih naročil, racionalizacijo rabe vseh virov in optimizacijo delovnih procesov. In cene pri nabavi zdravil ter zdravstvenih materialov? Tu smo sanacijski ukrep v celoti uresničili oziroma ga celo presegli. S pogajanji na razpisih smo uspeli znižati cene v povprečju za pet odstotkov. Na področju znižanja cen materiala v interventni kardiologiji smo uspeli znižati nujne medicinske pomoči. Internistično in kirurško prvo pomoč pokrivamo s svojimi zdravniki. S pomočjo podjemnih pogodb nam v urgentnem centru pomagajo tudi splošni zdravniki, ne le iz ZD Celje, ampak tudi od drugod. V čem je potem težava? Urgentnih specialistov na trgu ni dovolj, lahko bi jih prevzeli samo iz drugih bolnišnic. Urgentna medicina je dokaj mlada veja medicine, postopek specializacije pa terja svoj čas. Trenutno so dogovori, tudi z določenimi specialisti iz nekdanje Jugoslavije. Končuje se ravno t. i. »nulta etapa« projekta bolnišnične novogradnje. Končno se je projekt začel premikati s papirja v resničnost ... V tej etapi gre za pripravljalna dela, razpis za del etape 1 je bil pravkar objavljen. Aprila bo odpiranje ponudb, približno junija bi lahko začeli delati. Denar je namenjen naši bolnišnici po letih v sklopu investicijskega plana ministrstva in moramo ga počrpati v skladu s tem, kako je med leti razporejen. V tej »delni« etapi 1 so predvideni nadgradnja urgentnega centra, dodaten podaljšek zgrad- še boljša zaradi novega koronarografa, imamo dobre programe na področju razvoja medicine, robotsko kirurgijo ... Je SBC pri dojemanju razvoja medicine nekako na stranskem tiru v primerjavi z obema UKC? Sistem zagovarja, da se določene t. i. terciarne storitve ter znanstveno-raziskovalno delo izvajajo predvsem v t. i. terciarnih centrih, ki so v ta namen tudi tako organizirani. UKC Ljubljana in UKC Maribor imata določene storitve v ta namen višje ovrednotene, zato jih tam tudi lažje uvedejo in izvajajo. V SBC jih kljub nižjemu financiranju velik del uspešno uvajamo, izvajamo in sledimo razvoju medicine. Ponekod smo celo pionirji. Ali je to, da je več razvoja v Ljubljani in Mariboru, tudi razlog za odhod najboljših zdravnikov iz Celja? Zdravnik ima v SBC lahko celo večje možnosti osebnega razvoja. Imamo nekaj zdravnikov, ki so odšli v Ljubljano, a so se vrnili. Tudi zato, ker želijo s svojim znanjem nekaj doprinesti v svoje lokalno okolje. Hkrati je zanje včasih težje v takšnem konglomeratu, kot je UKC Ljubljana, kjer je »konkurenca« »Zdravstvo kljub vsemu dobro deluje. Res je, da manjka kadrov. Na drugi strani imamo v SBC sto specializantov, ki so se odločili, da bodo delali pri nas. Težava je, da so v preteklosti premalo vlagali v prostore in opremo. To je morda celo večja težava, kot je trenutno pomanjkanje kadrov. Kajti te postopoma dobivamo. Morate vedeti, da se spreminjajo ne le standardi in normativi, ampak tudi obravnave. Operativne tehnike postajajo manj invazivne, s tem se postopki daljšajo, hkrati so do bolnika prijaznejši, bolniki so zahtevnejši. Vse to daljša obravnave, viša stroške, vpliva na čakalne vrste, saj se glede na populacijo povečuje število bolnikov. Trdno verjamem, da je slovensko zdravstvo glede na vložke - pa jo bom zdaj omenila: politike - dobro. Problemi pa bodo ostali pri naložbah.« cene za približno 25 odstotkov. Približno 730 tisoč evrov smo prihranili pri zdravstvenem materialu in t. i. nerefundiranih zdravilih. Če k temu prištejemo še stroškovni prihranek pri refundiranih zdravilih, ki se v našem rezultatu neposredno ne bo poznal, prispeva pa k prihranku v celotni zdravstveni blagajni, smo končali na več kot na milijonu. Lahko samo pohvalim celotno ekipo in vse zaposlene. Stroški dela? Tu smo nekje na lanski ravni, razen povišanja v delu, ki so ga prinesle spremembe kolektivnih pogodb. Lani smo se zaradi ukinitve ukrepov v ZUJF soočili s povečanim številom dni dopustov. Z dodatnimi zaposlitvami na medicinskem področju smo nadomestili komaj ta del izpada ur. Povečalo se je tudi število bolniških staležev do trideset dni. Ker moramo to nadomeščati zaradi zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva, nam je to prineslo več stroškov dela, običajno v obliki nadurnega dela. Tudi s pod-jemnimi pogodbami z zunanjimi izvajalci smo si obetali nižji strošek, vendar nam to zaenkrat ni uspelo. V ambulantah imamo namreč še vedno kar nekaj zunanjih izvajalcev, nekaj tudi na področju izobraževanja zdravnikov. Največ podjemnih pogodb je v urgentnem centru, ker še vedno manjka ur-gentnih zdravnikov. To je težava že od začetka urgentnega centra. Trenutno imamo pet specialistov urgen-tne medicine, predvsem v splošni ambulanti be, opremljena enodnevna bolnišnica in heli-oport. Pomembna v tej etapi je ureditev enodnevne bolnišnice, kjer bodo lahko bolniki obravnavani in še isti dan odpuščeni domov. To bo za bolnike prednost, hkrati bo plus za bolnišnico, ker bo postelje na oddelkih lahko namenila več hospitaliziranim bolnikom in s tem povečala določene programe ter skrajševala čakalne vrste. Ko bomo začeli delati v tem delu, bomo morali v investicijski načrt ministrstva umeščati že nadaljevanje etape 1 (oprema preostalih oddelkov v etapi 1) in etapo 2. Dokončanje etape 1 bo pomenilo tudi selitev celotne internistike, kjer imamo trenutno ogromno prostorskih težav. Kaj pa ginekologija? Še vedno je v eni najstarejših bolnišničnih stavb ... V nadaljnjih etapah sta predvideni rušitev te stavbe in stavbe, v kateri so danes ORL, del rentgenologije, žilni center, ter postavitev nove stavbe, ki bo povezala t. i. Gizelino bolnišnico (kjer je očesni oddelek) in podaljšek ob urgentnem centru. Porodnišnico bomo na koncu gradbenih del selili v novo stavbo. Novogradnja je namenjena izključno boljšim prostorom za bolnike? Za nas pa tudi več možnosti za razvoj stroke. Če se ne bomo razvijali prostorsko, bo ogrožena tudi stroka. Vsi si želimo kakovostno in varno obravnavo bolnikov, strokovnjaki pa rast in razvoj. Zahteve bolnikov so vedno večje, tudi pri bivanju in oskrbi. Imamo izvrstne specialiste, želimo si zagotavljanje 24-urne interventne kardiologije, ki bo zdaj večja, odnosi so drugačni. Ker poznam delo v UKC Ljubljana, lahko trdim, da so tu delovno okolje, odnosi in ozračje boljši. Minister za zdravje Samo Fakin meni, da lahko bolnišnice skrajšate čakalne dobe z drugačno organizacijo dela. Ima prav? V SBC je sanacijska uprava to že delala. Opredelili smo urnike, natančneje opredeljujemo delovišča, da bi kader čimbolj enakovredno obremenili in izkoristili vse vire, ki jih lahko, da bi čakalne dobe skrajšali. Toda sami težav v zelo kratkem roku ne bomo zmogli odpraviti. Zato si bomo najverjetneje morali še naprej pomagati z zunanjimi izvajalci s pomočjo podjemnih pogodb ali z začasnimi prerazporeditvami programov v druge javne zavode. Včasih se del programa, ki ga ne moremo izvajati, lahko prenese tudi h koncesi-onarjem, kar sicer ni dobro za nas kot javni zavod, saj gre tako za trajne odvzeme naših programov. Imamo specializante, ki še niso končali specializacije. Bojimo se, da takrat, ko jih bodo, ne bomo imeli določenih programov. Torej bomo imeli dovolj zdravnikov, programov, po katerih bi izvajali delo, pa ne. Zato se za vsak program borimo, da ga obdržimo v celoti. SBC ima kar nekaj oddelkov, odsekov, posledično tudi ogromno vodij ... Eden od ukrepov sanacije je zmanjšanje njihovega števila? Da. Na novo moramo organizirati strukturo in število zaposlenih v določeni enoti. V nemedicinskem delu smo že pripravili novo or- ganizacijo, nekaj enot smo ukinili ali združili. Predlog tudi že usklajujemo za medicinski del. Kaj to pomeni za zaposlene? Nič. Delajo naprej, le enote se združujejo. Nižje plače? Samo za nekatere vodje. Že pred mojim prihodom v SBC je inšpekcijski nadzor ugotovil, da je bolnišnica položajne dodatke podeljevala dvema zaposlenima in ne enemu, ki je organiziral delo. Zdaj smo to uredili. Na medicinskem delu pa je več odsekov, kjer bomo zaradi sanacijskih zahtev po minimalnem številu zaposlenih v enoti prisiljeni v reorganizacijo. Ta bi se morala dogajati redno, ker se na teh ravneh delo ves čas spreminja. Če bi ves čas skrbeli za to, bi bilo zdaj lažje. Zato bo treba narediti večji korak na tem področju. Ne bomo manjšali števila oddelkov, ki ostajajo samostojne enote. Izven bolnišnice naj bi pri koncesionarjih in zasebnikih delalo več kot polovica zdravnikov iz bolnišnice. Kako je lahko nekdo, ki je pretekli dan delal zahtevno delo dopoldne v bolnišnici, popoldne še drugje, naslednji dan stoodstoten pri svojem delu? Če osebje izpolnjuje vse naloge tukaj, lahko dobi soglasje za delo drugje. Človeški odgovor? Vsak mora pri sebi presoditi, kaj je tisto, kar zmore. Dejstvo je, da če ne bi delali še v koncesionarskih ambulantah, bi bile določene čakalne dobe še daljše. Za druge ne morem dati odgovora, sistem je takšen, kot je, in to dovoljuje. Glede na to, da je takšnih primerov veliko in do zdaj ni bilo težav, verjamem, da sistem dobro deluje. Kaj če enkrat ne bo? Zdravnik bo utrujen zaradi popoldanskega dela drugje. Napako bo storil v bolnišnici. Nikoli ne boste mogli dokazati, kaj je dejanski razlog. Na udaru bo bolnišnica. Zaposleni so nam dolžni javljati, kaj in kje, koliko ur še delajo dodatno, te informacije smo dolžni javljati na ministrstvo. Dodatnih obremenitev izven teh podatkov bolnišnica ne more bolj natančno nadzorovati, kam gre nekdo in kaj v resnici dela, če teh podatkov ne dobimo. Tudi soglasja so izdana za določeno število ur. Sistem je pač takšen. In ta bo moral ugotoviti boljši način nadzora nad delom drugje, pri koncesionarjih. Dela pri zasebnikih verjetno ne bo možno nikoli nadzorovati oziroma bo težje. Kar nekaj uglednih celjskih zdravnikov se je znašlo med ovadenimi zaradi korupcije v zdravstvu. To krni ugled bolnišnice, čeprav jim še ničesar niso dokazali. Dokler nisi obsojen, nisi kriv. Res se je omenjalo kar nekaj imen zdravnikov, ki so odlični strokovnjaki. Težko je iz mojega zornega kota realno presoditi, kaj se je dejansko zgodilo v teh primerih. Stroka sodeluje v komisijah in postopkih javnega naročanja v delu zahtev glede materialov in opreme, ona namreč lahko oceni, kaj potrebuje in kaj je dobro, ne samo, kaj je poceni. Glede cen se potem v okviru možnosti postopkov pogaja poslovno vodstvo, nabavne službe. Zelo težko je govoriti o dejstvih, saj nisem bila vpletena, ti primeri tudi niso vezani samo na celjsko bolnišnico. Medijsko in politično so bili ti primeri prikazani, kot so bili, toda dokler postopki niso končani, nihče nima pravice soditi. SIMONA ŠOLINIČ, foto: SHERPA 28 REPORTAŽA Od »špricanja« do predsednikovega obiska Brina Lencl in Kristina Petrej vesta, kaj želita početi v življenju - Opogumljanje sošolcev, da najdejo svoj cilj bosta dosegli tako ali drugače, sta prepričani. bi radi počeli v življenju.« Brina in Kristina se glede študija še nista odločili, razmišljata o ekonomiji, ki bi jima koristila pri njuni podjetniški želji. Prepričani sta, da ni najbolj pomembno, kateri študij bosta izbrali in ali si bosta morda vmes premislili. Če si bosta dovolj Ob koncu tedna se bodo številni mladi odpravili v srednje, višje in visoke šole po dodatne informacije pred končno odločitvijo o nadaljnjem šolanju. Informativni dnevi so lahko v pomoč vsem tistim, ki še kolebajo in ne vedo točno, kaj jih najbolj zanima. Tisti srečneži, ki imajo natančno zastavljene cilje in vedo, kaj bi radi v življenju počeli, so redki. Gimnazijki Brina Lencl in Kristina Petrej sta prepričani, da bosta nekoč imeli imeti svoje podjetje za organizacijo različnih dogodkov. Pot do tega zagotovo ne bo povsem enostavna, tega se zavedata, a sta prepričani, da jima bo uspelo. Takšnih samozavestnih mladih, ki bi upali sanjati in bi se trudili za izpolnitev svojih sanj, je po njunem mnenju premalo. Enako tudi tistih, ki bi brez zadržkov o vsem tem pisali predsedniku Borutu Pahorju. Rezultat tega je bil njegov nedavni obisk na Gimnaziji Lava, kjer se je pogovarjal z dijaki o njihovih željah in dilemah. odmakniti od neke težave, da jo vidiš z bistrejšo glavo. Ko sva se naslednje jutro o tem pogovarjali, sva se strinjali, da je to pravi način. Tudi sicer ceniva in občudujeva delo predsednika,« je povedala Brina. Tisto jutro sta šli na kavo in »špricali« pouk, saj se nobena ni počutila dovolj pripravljeno za odhod v razred. »Pogovarjali Borut Pahor: »Ni mogoče, da bi se človek v življenju izognil napakam. Ni mi žal, da sem se kdaj tudi napačno odločil, žal mi je za tiste odločitve, ki jih nisem sprejel.« Instagram kot spodbuda Brina je doma z Vranskega, Kristina iz Vojnika. Spoznali sta se v prvem letniku gimnazije in sta od takrat neločljivi. Veliko se družita tudi izven šole, saj sta prepričani, da je prijateljstvo treba graditi in si zanj vzeti čas. Kako sta prišli na zamisel, da bi pisali predsedniku republike? Do tega je prišlo po spletu naključij, pravita sogovornici. »Neko nedeljo sem se doma trudila učiti in mi ni šlo. Videla sem, da je predsednik Pahor objavil na Instagramu fotografijo in napisal, da se moraš včasih sva se, da bi se bilo dobro pogovoriti z nekom, ki ima v življenju nekaj izkušenj, in sicer o tem, ali je šola res pokazatelj sposobnosti in ali je uspeh v šoli zagotovilo, da boš uspešen tudi v življenju. Sklenili sva, da bova predsedniku napisali nekaj o tem na Instagram,« pravi Kristina. Ker ni takoj odgovoril, sta mu poslali še elektronsko pošto in čez čas presenečeni ugotovili, da je napovedal svoj obisk v šoli. »Zelo sva bili veseli, saj sva s tem utišali tudi tiste, ki so nama govorili, da predsednik zagotovo ne čaka pri računalniku samo na naju ...« se smejita zgovorni dijakinji. Opogumljanje sošolcev Kaj sta pričakovali od srečanja? Da bosta dobili konkretno rešitev za svoje dileme? Pravita da ne, po njunem mnenju je pomembno, da se pogovarjaš z več ljudmi in da dobiš različna mnenja, zaradi česar lahko na določene težave gledaš z različnih zornih kotov. »Sva pred težko življenjsko odločitvijo, kaj in kam, sprašujeva se, kdo sva. Zato sva želeli slišati njegovo mnenje, kako on vidi šolo, prihodnost, kakšna je bila njegova pot do sedanjega položaja,« pojasnjuje Kristina. Navdušilo ju je, ker je poudaril, da je pomembno, da si mladi upajo sanjati. »Marsikdo si ne upa želeti nečesa, ker misli, da tega ne more uresničiti. A vedno se najde pot, če si le dovolj želiš. V tem primeru boš premagal vse ovire,« sta prepričani dekleti, ki upata, da so tudi sošolci razumeli to sporočilo. »Večina se obremenjuje s tem, katero šolo izbrati, in ne s tem, kaj Brina: »Vedno poskrbiva za zabavo. Na maturantskem izletu so naju opazili animatorji turistične agencije in naju povabili k sodelovanju prihodnje leto. Ker se vidi, da to radi delava, se nama odpirajo nove priložnosti.« Nabiranje izkušenj Ob tem se jima zdi pomembno nabirati izkušnje tudi z delom, zato sta s pomočjo študentskega servisa opravljali že cel kup različnih del. Brina pravi, da sta se pri vsakem delu česa naučili: »Dobiš širši pogled na poklice in ceniš stvari, ki jih prej nisi. Tudi če ti pri nekem poklic nič ni všeč, drugače gledaš na tiste, ki to delajo.« Samozavestni in samosvoji mladenki pravita, da imata tudi doma dovolj podpore. Starši so lahko zelo ponosni, da sta zrasli v osebnosti, ki vesta, kaj želita in sta to tudi pripravljeni zagovarjati ter se za to boriti. »Ljudje smo včasih preveč omejeni, želimo ustreči staršem, učiteljem. Vsem ne moreš biti všeč, moraš biti takšen, kot si. Našel boš ljudi, ki te bodo sprejeli takšnega in boš s tem tudi druge osrečeval. Na poklicni poti je to še posebej pomembno,« zaključuje Kristina. TATJANA CVIRN Foto: GrupA Kristina: »Verjamem, da bova nekoč imeli svoje podjetje za organizacijo dogodkov, ne veva pa, ali bova ostali v Sloveniji ali ne. Zdi se nama, da je v Sloveniji mogoče še veliko narediti na tem področju in da je to lahko še večji izziv za naju.« Spominsko darilo predsednika Pahorja dijakinjama in šoli Borut Pahor: »Vživljenju sta odločilna pogum in vztrajnost. Uspemo takrat, ko ravnamo s srcem, ko nas neka osebna želja in motivacija ženeta naprej, in ne takrat, ko nam drugi govorijo, kaj je dobro za nas. Pomembno je, da v sebi čutimo, kaj nas osrečuje, čeprav to terja odrekanje. Vztrajnost pomeni, da greš čez nešteto padcev in na osnovi teh izkušenj prideš do uspeha. Pogum je potreben, da te ni strah ali sram sprejemati odločitve.« REPORTAŽA 29 Miha Vehovar in Vika Trebičnik v vlogi Prešerna in Julije Ena od plesnih delavnic je bila namenjena učenju flamenka. (Foto: Matjaž Pinter) Dijaki so »pretekli« kulturni maraton Tradicionalna prireditev I. gimnazije v Celju v počastitev praznika in za spodbujanje ustvarjalnosti »To je dan, ko lahko počnemo, kar nas res veseli.« Tako so dijaki I. gimnazije v Celju opisovali tradicionalni Kulturni maraton, ki ga šola pripravi dan pred kulturnim praznikom. Z njim mladim ponudi mo- žnost ustvarjanja zanimivih vsebin z različnih področij kulture. Dogajanje je bilo tudi letos tako raznoliko, da so imeli vsi, ki so želeli videti in slišati kar največ, kar nekaj težav, kam se odpraviti. Izbirali so lahko med delavnicami, predavanji ter različnimi literarnimi, glasbenimi in plesnimi dogodki. Del teh so izvedli tudi v likovnem salonu, galeriji sodobne umetnosti in Plesnem forumu Celje. Kot je povedala Juana Robida, koordinatorica dogodkov in delavnic, lahko vsak dijak najde kaj zase kot dejaven soustvarjalec dogodkov ali kot gledalec. Za popestritev dogajanja na šolskih hodnikih sta skrbela Kako abstraktno predstaviti fotografijo krajine, je bila naloga udeležencev arhitekturne delavnice. Katarino Hitomi Gerl (na desni) zanimata arhitektura in likovna umetnost, zato je z veseljem sodelovala pri omenjenem izzivu. »Všeč mi je tradicija maratona, ker je veliko možnosti ustvarjanja, kar sicer pri pouku ni pogosto.« Nekoč dijak šole, danes znan slovenski pesnik Ivan Dobnik je bil eden od gostov Kulturnega maratona: »Z dijaki, člani literarnega krožka, smo se pogovarjali o poeziji in literaturi. Sam sem nekoč objavljal v gimnazijskih Brstičih in jih tudi urejal. Danes teh resda ni več, a imajo mladi prav tako dovolj možnosti za ustvarjanje.« Zapojmo eno po irsko! Prešeren in Julija oziroma dijaka drugega letnika Miha Vehovar in Vika Trebičnik, ki sta delila Prešernove verze in po želji dijakom tudi kaj prebrala iz Poezij. Oba sta ljubitelja kulture, ki sta se morala na začetku dneva najprej vživeti v grško tragedijo Medeja, ki jo je uprizorila gledališka skupina Kajuhovi klasiki. Cilj maratona je bil v Dvorani Kajuh, kjer so dijaki in mentorji prisluhnili koncertu šolskega pevskega zbora, orkestra in dijaške zasedbe Jazzy Pižons. Dogajanje so skrbno beležili člani Kajuh pressa in foto-video krožka. TATJANA CVIRN Foto: GrupA Juana Robida, mentorica šolskega kulturnega društva in koordi-natorica Kulturnega maratona Četrtošolka Kaja Grobelnik je kot izkušena fotografinja pomagala ostalim dijakom na fotografski delavnici, da so spoznavali osnove portretne fotografije in se sami preizkusili v fotografiji. Zasedba Jazzy Pižons je prvič nastopila lani na šolski prireditvi Top Classic. Združuje mlade glasbenike, ki radi nastopajo in postajajo vedno boljši. 30 REPORTAŽA Naj bo sonce, dež ali veter - še ve po poti svojih sanj! Pohodnik Oliver Tič in kolesarki Anja Antolič ter Ba več kot štiri mesece Potem ko je Oliver iz Slovenskih Konjic pred dvema letoma peš počez prehodil Združene države Amerike, je zdaj na poti od skrajne južne do skrajne severne točke obeh ameriških celin. Za 27 tisoč kilometrov bo potreboval od tri do štiri leta. Sredi oktobra sta se v isti smeri s kolesom podali še Anja iz Sv. Štefana in Barbara iz Rač. Vtise in doživetja s poti v prvih mesecih odisejade so vsi trije delili posebej za bralce Novega tednika. Če sta Anja in Barbara še tik pred odhodom dajali vtis samozavesti in navdušenja, sta se po 26 urah potovanja in treh zamenjanih letalih v Ushuai na jugu Argentine znašli s precej mešanimi občutki. Priprave so bile dolge in temeljite, a ko se odvisni le od sebe. V Ushuai sta si privoščili tudi prvi turistični izlet in si z ladjo ogledali pingvine. »Prvič sva začutili, kako močan je veter in kako zahrbtno je sonce. Veter te namreč premetava tako močno, kot da si pregloboko pogledal v kozarec, sonce, ki se šele dobro pokaže, pa te lahko v kombinaciji z vetrom res mimogrede in zelo močno opeče.« Stojiva. Samo še premakniti se bo treba. V prvih dneh sta se v glavnem privajali na novo okolje, a jima dela kljub temu ni zmanjkalo. Nakupili sta hrano, pripravili sto in eno malenkost za na pot, si uredili komunikacijske kanale ter vse skupaj zložili na kolesi. Za dan odhoda bi si »Veseli sva, da se še vedno dobro razumeva. Vedeti morate, da sva pogosto v situacijah, ko človek še sam sebe ne prenaša prav dobro. Ampak v prvi vrsti se veseliva skupnih doživetij in vsega, kar naju na poti še čaka,« pravita Anja in Barbara. človek znajde iz oči v oči s tako velikim izzivom, ga vseeno malo stisne pri srcu. »Morda sva bili vsaka zase malo izgubljeni, a se nisva postili zmesti. Čas naju je priganjal. Z dobršno mero adrenalina sva se uprli v pedala in zagrizli v pot, tako kot sva načrtovali.« Ko sta si odpočili in se prilagodili časovni razliki, sta se mimogrede sprijaznili tudi s tem, da sta do nadaljnjega ш: v- - zž&i - Ш Niso vse steze ravno »kolesarske«. Nagrada za najtežje vzpone so najlepši razgledi S prtljago je največji križ. Brez je težko, z njo še težje Trije popotniki vsak s svojim kolesom. i*. .-••. ■ ■ - - seveda želeli malo bolj prijazno popotnico, tako pa sta se podali v mrzel siv dan. Za piko na i je začelo še snežiti. »Tisto, kar si bova zares zapomnili, je bila teža koles. Komaj sva ju držali pokonci in se spraševali, kako se bova sploh premikali.« A je šlo z vsakim kilometrom lažje. Pa tudi vreme se ju je počasi usmililo. Že prvi dan sta premagali hud klanec in se na večer spustili do jeze- - ,7 .. jf -j JI I ■.At ч - д-., ■-:- ___Цг i ' . ПГ Ч јј. ra, kjer sta prespali. A naj sta se kolesi še tako utekli in so se noge še tako utrdile, je bilo kmalu jasno, da imata preprosto preveč prtljage. Še posebej, ker so se vzponi vrstili drug za drugim. »Imeli sva srečo, da so se trije prisrčni Primorci z motorji prav takrat potikali po Južni Ameriki. Anji so zamenjali sedež, ki ji je povzročal težave, in proti domu odnesli še torbo z vsem, česar nisva nujno potrebovali,« pravi Barbara. »Tako sva zdaj obe malo lažji, prepričanje, kaj vse potrebuješ in česa ne, pa se v takšnih razmerah tudi precej spremeni.« Pred njima je puščava in glede na poletno vročino bo zdaj največje in najpomembnejše breme prav voda. Dobro se z dobrim vrača Njuni sledilci na Insta-gramu in Facebookovem profilu lahko iz dneva v dan spremljajo podobe čudovite pokrajine, kjer se vozita. Še bolj kot gore, reke, drevesa in jezera so Barbaro in Anjo očarali prijazni ljudje. Niti za trenutek se ne obotavljajo, pa naj potrebujeta le nasvet ali pa ju je treba rešiti pred orkanskim vetrom. »V nekem trenut- ku se zaradi ekstremnega vetra nisva mogli več niti obdržati v ravnovesju, kaj šele kolesariti. Na meji med Argentino in Čilom sta naju po več urah boja z vetrom pobrala dva tovornjakarja in naju odpeljala na varno. To se nama je v teh divjih območjih zgodilo še nekajkrat.« Dekleti se zavedata, da zaupanje odpira številna prijazna vrata, lahko pa je tudi nevarno. »Preprosto sva si dovolili zaupati v človeško dobroto in bili za to večkrat poplačani ali vsaj rešeni iz nevarne situacije. In to, kar prejemava, poskušava drugim ob poti vračati.« ep dt odtehta vse napore Oliverja se je v zadnjih letih trdno prijel vzdevek Oli the Walker, kar v prevodu pomeni hodec ali popotnik. Po stotinah prehojenih kilometrov bi težko rekli, da ni vedel, v kaj se spušča. A vseeno pove, da so bili zadnji štirje meseci fizično in psihično težji kot celotna pot čez ZDA pred dvema letoma. Tudi njega ubija predvsem veter. »Na jugu Patagonije so bile vremenske razmere brutalne. Veter in mraz sta dolge razdalje REPORTAŽA 31 dno hodijo rbara Marčič so v Južni Ameriki na poti že Ko so čevlji tvoji najboljši prijatelji in najhujši sovražniki. Včasih sta narava in svet brutalno neprijazna ... med mesti še podaljševala.« Med enim in drugim obljudenim krajem je bilo včasih tudi dvesto kilometrov. To je pomenilo, da je Klub študentov Dravinjske doline bo v soboto, 23. februarja, pripravil družabno srečanje, kjer bo s pomočjo videokonference osrednji gost večera Oliver Tič. Kot so zapisali gostitelji, ne mine teden, da ne bi spremljali njegovih dogodivščin. Oli je dodal, kako zelo se veseli, da bo po štirih mesecih spet videl domače obraze. moral v svoj mali voziček naložiti hrane za teden ali celo več. »Po drugi strani me je pogled na čudovito naravo Torres del Paine, ledenik Perito Moreno in drugod pogosto pustil brez besed. Takšni trenutki so vedno znova odtehtali vse napore,« razlaga Oliver. Rojaki ga pričakajo odprtih rok Preden je šel na pot, nam je zaupal, da mu je španščina v resnici španska vas. To potovanje po Južni Ameriki precej oteži. Mu je pa novi svet po nekaj mesecih že precej bolj domač kot od začetka. »Tako v Argentini kot v Čilu so ljudje neizmerno prijazni. Velikokrat se ustavijo in mi ponudijo pomoč. Trenutno sem v mestu San Carlos de Bariloche. To je eno od mest v Argentini, kjer je tudi slovenska skupnost. Res so me lepo sprejeli,« je ganjen Oli. Od predvidenih 27 tisoč kilometrov jih je doslej prehodil približno desetino. Zdaj ga bo pot vodila čez sever Argentine v puščavo Atacama in od tam v Bolivijo. »Kljub vsem naporom na tej poti neizmerno uživam. V resnici je vse skupaj še bolje, kot sem si predstavljal. To, o čemer sem pred leti samo sanjal, zdaj v resnici doživljam. Priznam, da se sliši malo zguljeno, ampak res živim svoje sanje!« »Pot je še dolga, a sva veseli, do gre doslej vse po načrtih. Seveda se prilagajava razmeram in sproti izbirava ceste, pri tem pa upoštevava nasvete domačinov in kolesarjev, ki jih srečujeva na poti. Vsak dan malo lažje poganjava pedala. Tudi zato, ker se počasi zavedava, da končno živiva svoje sanje.« 4 i ... in včasih tako lepa, da ostaneš brez besed. Prazna skleda špagetov in poln koš smeha Da bi se bilo lepo srečati, so naši slovenski avanturisti razmišljali že doma. In res sta Anja ter Barbara v argentinskem El Calafateju Olija dohiteli. »Zaradi zapleta z bančno kartico naju je bil prisiljen počakati,« se sme-jeta dekleti. Potem sta ga prepričali še v skupen turistični izlet do Perita Morena. »Skupaj smo potovali vse do Ville O'Higgins v Čilu. In v njegovi družbi je bilo vedno pestro, še posebej, ker naju je uspel vedno znova od srca nasmejati. Njemu pogosto ni šlo na smeh, ker so bile te štorije običajno povezane s kuharskimi nezgodami. Enkrat so šli namesto vode po tleh še špageti, v drugem poskusu tudi juha. Je bil pa konj, ki se je pasel v bližini, zato toliko bolj vesel. Še naslednji dan je prišel preverit, če nam je spet kaj na tla padlo.« Tako smeha na poti nikoli ne zmanjka. Tisto, kar jim manjka, je domača hrana. Spomin na vonje iz kuhinje staršev ali babice tako postaja eden najbolj nostalgičnih. SAŠKA T. OCVIRK Foto: osebni arhiv Naši avanturisti niso prvi, ki so se podali na to najdaljšo cesto na svetu. So pa zagotovo med prvimi, ki so si takšen podvig zadali s tako majhnimi finančnimi sredstvi. Anji in Barbari lahko sledite na Facebookovem blogu in Instagramu The bike wanderes. Oliverju pa na Facebookovem profilu Oliver Tič ter spletni strani www.olithewalker.com. Če jim boste lahko namenili kakšen evro, vam bodo z druge strani zemeljske oble pošiljali same dobre misli, pozitivno energijo in neizmerno hvaležnost. 32 REPORTAŽA Orlice med soncem, gfa dežjem in močnim vetrom Tridnevni smučarski praznik pod ljuben-sko Rajhovko - Najboljša tekma na svetu »Slovenski navijači nas toplo sprejemajo, zato na Ljubnem tekmujem z veseljem,« je v izjavi za naša medija v japonskem jeziku povedala Sara Takanashi. Seveda s pomočjo slovenske prevajalke. S Saro smo se pogovarjali po nedeljski sklepni tekmi svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske, kjer je bila najboljša. Skakalke so si lahko končno odpočile, saj je bil nedeljski dogodek zanje posebej naporen. V petek je organizatorju in dekletom vreme dobro služilo, v soboto je bilo rajsko lepo, medtem ko jim je nedelja grdo ponagajala z močnim vetrom in dežjem. Navijači so lahko uživali vse tri dni, saj so jih domača in tuja dekleta z rezultati lepo presenečala. V sobotnem čudovitem vremenu je organizator izvedel novost letošnje tekme svetovnega pokala -ekipno tekmo. Slovenke so na njej zelo lepo presenetile, saj so se ekipno uvrstile na drugo mesto, takoj za Nemkami in pred Avstrijkami. Gledalce je med tridnevnim smučarskim praznikom na Ljubnem posebej lepo presenečala Nika Križnar. Slovenske skakalke so razveseljevale, kljub temu da najboljše med njimi Eme Klinec na smučeh ni bilo. Z njo smo se pogovarjali na vetrovno in deževno nedeljo, ko je sedela na klopci tik pod skakalnico in budno spremljala dogajanje z berglama ob sebi. »Vesela sem, da tekma je, saj je danes slabo kazalo,« je povedala poškodovana Klinčeva. Povprašali smo jo o načrtih za prihodnost in seveda o zdravju. »Zaradi hrustanca sem pet tednov po operaciji še na berglah, stanje kolena se po pričakovanjih izboljšuje,« nas je razveselila. Predvidoma avgusta naj bi se vrnila na skakalnico, odvisno od zdravja. Na Ljubnem je doslej tekmovala dvakrat, čeprav je v svetovnem pokalu že šest let. »Kljub temu se tu Dolga bitka za enakopravnost Prizadevanja za enakopravnost žensk na področju smučarskih skokov so zelo dolga. Prva ženska skakalka je javno nastopila na tekmovanju na Norveškem davnega leta 1863 in to na moškem tekmovanju. Tekmovanje celinskega pokala je za ženske šele od leta 2004, prvo svetovno prvenstvo je bilo zanje šele pet let pozneje. Ženske na zimskih olimpijskih igrah v kanadskem Vancouvru leta 2010 še niso mogle nastopiti. Skupina ameriških skakalk je zato organizatorja tožila, saj naj bi kršil kanadsko listino pravic in svoboščin. Sodišče je skakalke zavrnilo, ženski smučarski skoki so se pojavili kot olimpijska disciplina šele leta 2014, in sicer na zimskih olimpijskih igrah v ruskem Sočiju. počutim domače, zato je vse lažje,« je še dodala. Gledalci so bili kljub nedeljskemu milo rečeno turobnemu vremenu navdušeni. Med njimi seveda niso manjkali slovenski kurenti in tudi kurentke, vihrale so slovenske, ameriške, poljske in druge zastave. Sanjska zgodba Zaradi letošnjih razmeroma visokih zimskih temperatur je imel organizator svetovnega smučarskega praznika na Ljubnem težko nalogo. Lju-benci so se dobro pripravili in že decembra zagotovili veliko snega. Pripravili so tudi približno petsto kubičnih metrov dodatnega, rezervnega. »Občutki so res enkratni. Največja nagrada so obisk številnih gledalcev in odlični uspehi naših športnic. S tem so vsi naši napori poplačani,« si je nekaj minut po koncu tridnevnega smučarskega praznika pod Rajhovko oddahnil predsednik organizacijskega odbora Rajko Pin-tar z Ljubnega, sicer celjske gore list. »Imamo najboljšo in najbolje organizirano prireditev za ženske skoke na svetovni ravni. To nam priznavajo vse države, tudi direktorica tekem za ženske skoke v Mednarodni smučarski zvezi, gospa Chica. To je sanjska zgodba, kar smo do- ta PL kazali tudi v zadnjih dneh,« je bil vesel direktor uprave ljubljanske družbe BTC Jože Mermal. Nekdanji Ljubenec ima pri ljubenskih tekmah nasploh pomembno vlogo. Velika pričakovanja Ljubenci, tako domači kot po svetu, od razvoja smučarskega skakalnega športa na Ljubnem veliko pričakujejo. »Veliko nam pomeni, da gre dober glas o Ljubnem po vsem svetu, kar je opazno pri obisku gostov. Seveda se veselimo vseh tekem, za katere smo dogovorjeni z Mednarodno smučarsko zvezo, tudi v prihodnjih letih,« je povedal ljubenski župan Franjo Na-raločnik. Občina je zadnja leta - skupaj z nekaterimi močnimi gospodarskimi družbami in državo - v svoj skakalni center precej vlagala, med drugim je lani opravila plastifikacijo skakalnice. »Za klub je to zelo velika pridobitev, kar se že opaža po treningih naših fantov doma in uspehih po svetu. Tako nekaj sredstev privarčujemo in jih uporabimo za nakup opreme,« je povedal Alojz Murko, predsednik ljuben-skega smučarskoskakalnega kluba, ki je tekmo svetovnega pokala izvedel. Klub ima dva profesionalna trenerja, za mlajše od 14 let in starejše. In Ljubenci se imajo s čim pohvaliti! V klubu imajo izjemnega skakalca Timija Zajca, mlajši od 18 let so se v Lahti-ju uvrstili na tretje mesto in še bi lahko naštevali. Tekma svetovnega pokala na domačih tleh je za klub pomembna tudi po finančni plati. Pri zagotavljanju zadostne količine snega so veliko pripomogli tudi starši mladih skakalcev. Celotno delo so opravili prostovoljci in nekateri med njimi so si za pomoč pri pripravah v službi vzeli dopust. BRANE JERANKO Foto: SHERPA Timi Zajc, nov veliki up slovenskega belega športa. Na tekmi svetovnega pokala v ženskih smučarskih skokih na Ljubnem. REPORTAŽA 33 34 PORTRET Ko so številke pot do boljšega V ■ I ■ ■ Z| \ / I I O I Ste med tistimi, ki verjamete v moč I V IJ C I IJQ numerologije? Foto: Flickr (T L <#e*'w Ii J,4 mw11 I УШк^ % Pri izdelavi numerološke karte upoštevajo ime, priimek, datum in uro rojstva. Neža Zgoričnik jo največkrat izdela s pomočjo računalnika. (Foto: osebni arhiv) Zagotovo ste že kdaj pomislili, kako bi bilo lepo, če bi lahko vsaj nekoliko bolj obvladovali svoje življenje in si vsaj nekoliko bolj znali pojasniti svoje odzive na določene situacije. Vsi tisti, ki verjamejo v numerologijo, pravijo, da je to zelo lahko. Med njimi sta tudi Neža Zagoričnik iz Šempetra v Savinjski dolini in njena prijateljica Suzana Fir iz Bele krajine. Z numerologijo se ukvarjata že nekaj let in kot pravita, se jima je življenje spremenilo na bolje. Spoznali sta se na tečaju klasične masaže v Ljubljani in se takoj ujeli. Suzana, ki se je že takrat ukvarjala z numerologijo, je svoji novi prijateljici iz Savinjske doline izdelala numero-loško karto, s katero je razkrila nekaj Nežinih lastnosti, o katerih prej ta ni niti razmišljala, kaj šele, da bi jih obravnavala kot zaviralce svoje sreče. »Najprej sem pomislila, kako me Suzana sploh lahko pozna tako dobro, saj sva takrat bili še skoraj tujki, a počasi sem začela dojemati moč številk in njihovih vibracij,« se spominja Neža Zagoričnik, ki ji je numerološka karta še posebej koristila na področju partnerstva, v katerem se dolgo časa ni znašla najbolje. »Rojena sem enajstega v mesecu in ravno takrat je partnerska blokada. Do partnerjev sem imela zelo velika pričakovanja. Ker tega nisem razume- la, sem bila do njih preveč neizprosna. Vse to je vodilo do nekaj neprijetnih izkušenj, zaradi katerih sem se zaprla. S pomočjo numerološke karte sem težavo osmislila in partnerstvo začela dojemati drugače, kljub temu da sem še vedno samska,« pojasni Zagoričnikova, ki je svojo odločnost s pridom izkoristila na kariernem področju. Približno pet let nazaj, ko je spoznala Suzano, je kot študentka kulturologije delala v trgovini z oblačili, kjer se ni upala postaviti zase. »Imam veliko srčnih številk, ki nakazujejo na velik strah, ki ga imam v sebi. Ko sem se tega začela zavedati, sem napredovala do vodje prodajalne in se kasneje, čeprav si še nekaj časa nazaj nisem upala niti predstavljati, zaposlila v svoji stroki,« pripoveduje vodja žalske izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti, ki je obenem tudi predana violinistka. Med najbolj enostavnimi Numerologija je starodavna matematična metoda, ki razkriva posameznikov značaj, dispozicije za bolezni in karierne možnosti zgolj na podlagi njegova rojstnega imena in priimka, datuma in ure rojstva. »Gre za orodje, ki nam pomaga prepoznati naše blokade in potenciale. Temelji na vibracijah in energijah, ki so vsepovsod okrog nas,« navede Savinjčanka, ki še Spoznali sta se na tečaju klasične masaže v Ljubljani in se takoj ujeli. Suzana (levo), ki se je že takrat ukvarjala z numerologijo, je svoji novi prijateljici iz Savinjske doline izdelala numerološko karto, s katero je razkrila nekaj Nežinih lastnosti, o katerih ta prej ni niti razmišljala, kaj šele, da bi jih obravnavala kot zaviralce svoje sreče. (Foto: ŠO) V numerologijo verjamejo tudi številne znane osebnosti. Med že pokojnimi znanimi osebnostmi naj bi veliko dala na numerologijo Elvis Presley in John Lennon. Presley naj bi večkrat sprejel odločitve prav na podlagi številk. Še posebej je bil navdušen nad trojko in sedemko, medtem ko je Lennon stavil veliko na devetko. Med velike zagovornike numerologije se po poročanju spletnega portala Astronumero uvrščala tudi Barbra Streisand, ki je prepričana, da je njena srečna številka štiriindvajset. Rojena je bila 24. aprila 1942 in ko je dopolnila štiriindvajset let, je rodila sina. 24. februarja 1987 je osvojila grammya kot najboljša pop pevka za The Broadway Album, ki je bil njena štiriindvajseta studijska plošča. Vse to se je zgodilo štiriindvajset let po tem, ko je osvojila svojega prvega grammyja leta 1963 za The Barbra Streisand Album. približno pet let nazaj o numerologiji ni vedela veliko. S pomočjo različne literature je pridobila veliko znanja, ki ga zdaj s Suzano širita med vsemi, ki verjamejo v moč števil in njihov vpliv na našo usodo. Med vsemi tovrstnimi metodami je numerologija ena najbolj enostavnih. Za razliko od astrologije se jo lahko po njenih besedah zelo hitro naučimo in jo začnemo s pridom uporabljati. Poznati moramo le pomen posameznih števil in nekaj preprostih pravil za numerološke izračune. Numerološka karta ni dovolj »Slovenija je kar se tega tiče postala zelo odprta. Bolj kot gre čas naprej, bolj ljudje iščejo pomoč, kako bi lahko svoje življenje obrnili na bolje. Obiščejo naju predvsem tisti, ki čutijo željo po spremembi, ki imajo partnerske težave ali so stalno utrujeni,« o tem, kdo so v prvi vrsti njune stranke, pove Suzana Fir. Posamezniku najprej izdelata numerološko karto, s katere razbereta, kakšni so njegovi potenciali in blokade na področju zdravja, kariere in partnerstva. »Strank ponavadi ne poznam. A ko jim izdelam karto in razberem vse povezave, večina ostane brez besed. Povsem osuple le rečejo, kako je to mogoče, ko pa sem jih videla prvič,« svoje izkušnje navrže Neža, ki obenem opozarja, da je to šele začetek posameznikove nadgradnje. Sama numerološka karta in njena interpretacija še ne prineseta sprememb v posameznikovo življenje, ampak se mora zanje odločiti vsak sam in na njih začeti intenzivno delati. »Mnogi ljudje mislijo, da si bodo spremenili ime in priimek in da bo njihovo življenje takoj boljše. To ne gre tako. Posameznik je rojen na določen dan ob določeni uri, česar ne more spremeniti. S preimenovanjem je zaradi spremembe vibracij mogoče zaznati le malenkostne spremembe, a če se ob tem posameznik ne spremeni tudi navznoter, ni nič,« ob koncu še dodaja Firova. ŠPELA OŽIR IZ SVETA ZABAVE 35 Zapojmo skupaj Letošnji, že tretji koncert Zapojmo skupaj Ansambla Klateži, ki je bil 20. januarja v Novi Cerkvi, je bil vsekakor poln presenečenj. Že tretjič je bil zelo hitro razprodan. Tudi tokrat so člani uspešno sodelovali s Francijem Podbrežnikom - Solčavskim. Tema koncerta je bila Agencija za poroke, kjer so organizirali avdicijo za ansamble, ki bi jih nadomestili na katerikoli poroki, saj so zelo zasedeni. Koncert je imel veliko težo, saj so vsi štirje Klateži s Fran- cijem skupaj dejavno povezovali koncert z dramsko igro. Na »avdiciji« so tako obiskovalci koncerta lahko slišali Ansambel Vžig, Ansambel Stil, Vražje muzikante, Kvartet Pušeljc in Nušo Derenda, ki so se super odrezali tudi v igralski vlogi. Poleg omenjenih so se na odru pojavili še Fredi Miler in Primorski fantje z Ivico Vergan. Vlogi sta odlično odigrala Nejc in Gregor. Poskrbela sta za obilo smeha v dvorani. Tako je občinstvo lahko uživalo ob številnih uspešnicah sodelujočih na kon- certu, prav tako pa so Klateži za konec poskrbeli še za venček svojih uspešnic. Pri pesmi Domači kraj je vstala in pela cela dvorana, tako da so bili Klateži zelo ganjeni, marsikomu je pritekla tudi solza sreče in ponosa. Klateži si niso predstavljali, da bosta njihova zamisel in zgodba koncerta občinstvo tako močno prevzeli, da jih bo počastilo s stoječimi ovacijami in z glasnim prepevanjem med koncertom. Foto: arhiv skupine Flora Ema ima Mozaik Flora Ema se je širši javnosti prvič predstavila, ko je pri šestnajstih letih tekmovala v šovu Misija Evrovizija. Sledili so številni nastopi, sodelovanje s skupino Flora&Paris, v letu 2017 je dobila glavno vlogo v muzikalu Vesna. Na festivalu Popevka 2018 se je prvič predstavila kot soavtorica pesmi Pijana od ljubezni in s tem nakazala začetek samostojne pevske poti. Najnovejšo pesem Mozaik je napisala z Anžetom Langusom in Žanom Serčičem. Avtorica verjame, da se v besedilu pesmi lahko marsikdo najde; skladba nam je lahko v opomnik, da si v tem ponorelem svetu popolnih slik čisto vsak posebej lahko ustvari svoj najlepši, edinstven mozaik. Težko so ponižne Zasedba Mjav je v novi pesmi in spotu Gospod, težko sem ponižna dokazala, da sta ženska eleganca in moška moč združljivi. Videospot izžareva sproščenost, samozavest, moč ženske, ki se ima rada, ljubi življenje in je zadovoljna v svoji koži. Fatalne članice Mjav so v precej provokativnem videospotu oblečene zgolj v moške srajce in klobuke, kadijo cigare in srkajo konjak. Dobro uho bo takoj zaznalo, da gre za priredbo kultne Magnificove pesmi Gospod, težko sem ponižen, vrhunske vokalistke pa so jo preoblekle v drzno žensko podobo. Ani, Maša in Jasmina so se pravkar vrnile s potovanja po Aziji, kjer so nastopale in hkrati raziskovale prelepo celino. Toploto so s spotom prinesle tudi v Slovenijo. Pesem so najprej priredile za svoje koncerte Mjav Experience. »Ko smo imele vaje z ansamblom, so člani poklicali Magnifica in njemu je bila priredba tako všeč, da je rekel, naj jo posnamemo.« Seveda so z največjim veseljem takoj sprejele ponudbo in pesem posnele tako za radijske postaje kot tudi v video obliki. ODLNA DODLSiT Mož iz ozadja »Vzpon Dicka Chenneya.« Film Mož iz ozadja je kot hiter tek z mnogo poigravanji v pristopu do naracije - vsebuje recimo celo »eksperimentalni poskus« Shakespearjevega dialoga. Več prikazanega in manj pojasnjenega bi sicer koristilo - in kar je prikazano, bi se lahko manj ponavljalo. In bilo manj osebno jezno. Toda obenem zelo deluje kot kompleksen film - predvsem zato, ker obstaja zelo grozljiva čustvena drama v tem sestopu v tunele ameriške politike, ki je nenazadnje tlakovala pot Trumpu (in recimo uničenju ideje, da obstajajo dejstva). Ena od grozljivk leta z glavno vlogo, odigrano za oskarja. OCENA: 8/10 Stekleni »Iluzija superherojstva.« Res škoda, da je predvsem v srednjem delu filma Stekleni toliko nepotrebne prtljage -vključno s slabo idejo, kaj je psihoanaliza, s pretiravanjem glede pomembnosti tega »perečega modernega vprašanja,« če superheroji obstajajo, in nasploh z nezavedanjem, da je to film o definicijah besed. Ker sicer je režiserjeva ideja glede tega, kaj prikazati in česa ne, še vedno vsaj včasih zanimiva, predstava Jamesa McAvoya je vredna vsake sekunde pogleda in preobrat ni slab. Poln samopomembnosti in neprizemlje-nosti se film Stekleni na žalost, kot pove že naslov, zlomi pod najmanjšim pritiskom analize, a nekateri delci vsega zlomljenega še vedno vsaj nakazujejo sposobnega avtorja. OCENA: 6/10 PETER ZUPANC Lego film 2 Osvajalci iz vesolja začnejo roparski pohod na Zemljo. Emmet, Lucy, Batman in ostali so se prisiljeni braniti. Pomembno: nadaljevanje velikega animiranega hita. Ledeno maščevanje Ko ljubljeni sin Nelsa Colxmana skrivnostno umre, se oče odpravi iskat resnico. Pomembno: v trilerju, ki je predelava skandinavskega originala, igra Liam Neeson. Soba pobega Šestim neznancem so dane črne škatle, ki vodijo v sobo pobega - če jim uspe uporabiti znanje in pobegniti, jih čakajo tone denarja ... Pomembno: v ameriškem psihološkem trilerju med drugim igra Taylor Russell. Kafarnaum Dvanajstletni Zain, ki odrašča v najhujših okoliščinah bej-rutskega sluma, se odloči tožiti starša, ker sta ga privedla v svet brez varnosti, ljubezni in najosnovnejšega dostojanstva. Pomembno: film, ki je nominiran za tujejezičnega oskarja, je režiserka Nadine Labaki posnela z naturščiki. PZ 36 AKCIJA 9. Klemen Kunstič 10. Manica Obajdin 11. Simon Lokošek 12. Vanessa Obrovnik 13. Alen шч MATURANTKA IN NAJ MATURANT OSMA SEZONA AKCIJE • Foto: Nataša Müller • Oblikovanje: Andreja Balja V osmi sezoni akcije Naj maturantka in naj maturant boste bralci lahko v naslednjih mesecih ponovno izbirali dekle in fanta, ki bosta prejela laskavi naziv in ob tem tudi lepo nagrado. Tri mesece bo trajal izbor med kandidati iz različnih srednjih šol s Celjskega za uvrstitev v majski finale. Zmagovalca finalnega dela se bosta za privlačni nagradi - pametna telefona Samsung Galaxy S9 - pomerila na javni prireditvi. Nagradi podarja podjetje Novatel iz Celja. Bralci lahko v vsaki številki glasujete za »svojega« kandidata, ki je predstavljen s portre-tno fotografijo, v eni od izdaj časopisa pa bo tudi na večji Sto točk učiteljev Razrednik ali učiteljski zbor lahko izbranemu kandidatu (le enemu!) iz posameznega maturantskega razreda dodelita dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Svojo odločitev nam morata sporočiti na elektronski naslov tednik@nt-rc.si. fotografiji v maturantski opravi (glede na objavljen vrstni red kandidatov). Tisti maturant in tista maturantka, ki bosta do konca posameznega meseca zbrala največ glasov, se bosta uvrstila v finalni krog tekmovanja. Ta mesec se bo v časopisu zvrstil prvi krog kandidatov, marca in aprila bomo predstavili še naslednja dva. Vsak mesec bosta znana dva finalista. Vseh šest se bo v končnem obračunu pomerilo maja. V akciji Naj maturantka in naj maturant se bodo ta mesec predstavili kandidati naslednjih šol: SREDNJE ŠOLE ZA HORTIKULUTRO IN VIZUALNE UMETNOSTI CELJE (SŠHVU), ŠOLSKEGA CENTRA ŠENTJUR (ŠCŠ), EKONOMSKE ŠOLE CELJE (EŠC) IN SREDNJE ŠOLE ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM CELJE (SŠGT). 1. Jan Ogrizek 3 CV SŠHVU 2. Tina Maurič 3CVSŠHVU 3. Gaj Mandelj 4 AT SŠHVU 4. Vladlena Salyayeva 4ATSŠHVU 11. Simon Lokošek 3 M ŠCŠ 12. Vanessa Obrovnik 3 SP ŠCŠ 13. Alen Lamper 4 T ŠCŠ 14. Anja Vodušek 4 T ŠCŠ 15. Matevž Antloga 4 A EŠC 16. Maja Mušič 4 A EŠC 23. Kevin Kolenc 4 B SŠGT 24. Mojca Bračun 4 B SŠGT 25. Renato Plevnik 4 C SŠGT 26. Eva Šibal 27. Tomaž A. Vesenjak 28. Nuša Ribežl Medved 4 C SŠGT 4 Č SŠGT 4 Č SŠGT Maturantka in maturant, ki bosta v finalu zbrala največ vaših glasov, bosta prejela pametna telefona Samsung Galaxy S9! novatel AKCIJA 37 Lamper 14. Anja Vodušek 15. Matevž Antloga 16. Maja Mušič 17. Justin Funtek 5. Timotej Burlak 4 HT SŠHVU 6. Angelika Vasle 4 HT SŠHVU 7. Mišel Senčič 5 DHTSŠHVU 8. Ana Razpotnik 5DHTSŠHVU 9. Klemen Kunstič 2 PTI ŠCŠ 17. Justin Funtek 4 C EŠC 18. Jasna Kovačič 4 C EŠC 19. Urh Krajšek 4 E EŠC 20. Tjaša Kotnik 4 E EŠC 21. Tobias Druškovič 2 APTI EŠC 29. Matic Hrup 3 D SŠGT 30. Lucija Kovač 3 D SŠGT 31. Luka Kunst 3 E SŠGT 32. Ema Špingler 3 E SŠGT 33. Luka Kveder 2 F SŠGT 10. Manica Obajdin 2 PTI ŠCŠ 22. Tea Banfič 2 APTI EŠC 34. Tadeja Korun 2 F SŠGT Glasujte za »svojega« kandidata Kupon pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Pravila glasovanja Na enem kuponu, ki bo vsak mesec druge barve, lahko glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj maturantko. Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno. KUPON HAI N m l i i l A IN NAJ Ш URANT Glasujem ZA nai maturantko / naj maturanta pod zaporedno številko Podatki o osebi, ki je glasovala: Ime in priimek Naslov Telefon E-pošta Ste naročnik Novega tednika? da ne Dovoljujem, da se moji podatki uporabijo v akcijah trženja in promocije Novega tednika. L _ _ _ _ _ _ _ _ _ J S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Za februarske kandidate lahko glasujete do vključno torka, 5. marca. I Ob koncu akcije bomo med vsemi, ki bodo glasovali za maturante, izžrebali dobitnika Citycentrovih Desetakov v vrednosti 250 evrov! Pogoj za izročitev nagrade bo prisotnost nagrajenca na zaključni prireditvi akcije junija v središču Celja. 38 AKADEMIJA ZDRAVEGA ŽIVLJENJA /AKADEMIJA ZDRAVEGA ŽIVLJENJA i Vadba: zdrava podpora zdravemu življenju Projekt Novega tednika, Radia Celje in strokovne ekipe 24alife je na tisti točki, ko udeleženke in članice ekipe že »švicajo« na sku- pnih strokovno vodenih vadbah. Osnove so že jasne, zdaj sledi nadgradnja. Tudi z nekoliko težjimi vajami, ki so prilagojene njiho- Dve preprosti vaji. Od zdaj je čas za nekaj »močnejšega«. Da bo srček začel bolj delati! Skupina je ta teden spoznavala nekoliko globje pomen vadbe tudi v teoriji. Medtem ko udeleženke sicer ves čas pridno vadijo v telovadnici in doma, je treba znanje o telovadbi zdaj še poglobiti. To so namreč napotki za takrat, ko bo druga sezona akademije končana in bodo morale pravilno vadbo nadaljevati same. Od tega trenutka bodo namreč tudi skupne vadbe nekoliko intenzivnejše. S tako imenovanimi intenzivnimi vzdržljivostnimi treningi človek izboljša delovanje srčno-žilnega sistema, poveča vzdržljivost mišic, vpliva na izgubo telesne teže, a tudi na boljše Ko Matevž govori, skupina posluša. Ko šteje, skupina »švica« ... počutje. Nenazadnje, z malo bolj intenzivno vadbo se sproščajo tudi hormoni sreče. Ti bodo zdaj v vedno toplejših dneh prišli še kako prav. Ekipa akademije bo v naslednjih tednih torej vadbo še nekoliko pospešila. Kako bo to izgledalo v praksi? Če bodo udeleženke izbrale hojo in sprehod, bodo morale določen čas hoditi izredno hitro, toliko, da se bo pospešil tudi srčni utrip, nato bo sledil odmor. Nato bodo to izvajale v intervalih. Vse bo s pomočjo posebej razvite aplikacije ekipe 24alife skrbno ves čas nadzoroval kineziolog Matevž Kle-vže. Na ta način namreč že ves čas Svetuje kineziolog Matevž Klevže, 24alife vemu fizičnemu stanju. Treba je vedeti, da se je zdaj že izboljšala tudi njihova kondicija v primerjavi z začetnimi tedni in da ženske zdaj že dobro obvladajo in čutijo, kdaj pride pri vadbi do »kurjenja« odvečne maščobe. Medtem ko na eni strani ta kopni, se na drugi strani povečuje mišična masa. To je dobro. Ker kaže, da telo postaja fit. Vmes prihaja do pravilne izgube odvečnih kilogramov. Nikamor ne hitimo. Prehitra izguba kilogramov je lahko nevarna, bolj pomembno sta dobro počutje in dobra kondicija. Slednja bo iz meseca v mesec še boljša. Počasi prihaja tudi pomlad, kar pomeni, da bo ekipa akademije marca kakšen vzdržljivostni trening že lahko opravila zunaj. Na sončku! SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA spremlja, kako udeleženke vadijo v domačem okolju. To je bistvo. Naučiti ekipo samodiscipline in vadbe tudi v času, ko skupina ne izvaja skupnih vadb. Ravno samodisciplina bo najpomembnejša, ko se bo akademija končala. STROKOVNJAK SVETUJE Zakaj vzdržljivostni trening? Vadba za vzdržljivost je namenjena predvsem izboljšanju delovanja srčno-žilnega sistema, mišični vzdržljivosti in nadzoru telesne mase. Pomembna je tudi za nadzor krvnega sladkorja, saj ima po ocenah strokovnjakov gibanje v povezavi s pravilno prehrano približno 80-odstotni potencial za zmanjšanje števila bolnikov z diabetesom tipa II. Prav tako zaradi izločanja hormonov sreče (dopamin, endorfin in morfin) vadba za vzdržljivost pomembno vpliva tudi na počutje. Vzdržljivostne dejavnosti največkrat izvajamo s cikličnimi gibanji, kot so hitra hoja, tek, kolesarjenje, plavanje ... Vsaka dejavnost ima svoje značilnosti, ki se kažejo s tehniko gibanja. Z vidika rekreacije je tehnika pomembna predvsem zaradi preventive pred poškodbami, saj je veliko športnih poškodb neposredna posledica slabe tehnike. Seveda je tehnika pomembna tudi z vidika doseganja dobrega rezultata. V fitnesu lahko izbiramo med različnimi napravami, namenjenimi vadbi vzdržljivosti: kolesa, tekalne steze, veslaške naprave, plezalniki in eliptični trenažerji. Posamezne naprave imajo različne značilnosti in se lahko prilagajajo najrazličnejšim zahtevam. Pretežke ali slabotne osebe naj na začetku izberejo sedeče naprave (sobno kolo, veslaška naprava...), osebe z občutljivimi sklepi pa naprave brez udarcev (sobno kolo, eliptični trenažer). Zelo pomembno je, da izberemo tip športne aktivnosti, ki nam je pri srcu, saj bomo lahko le tako pri izbrani športni dejavnosti res uživali in dosegali dobre rezultate. Pri vzdržljivostnem treningu najpogosteje uporabljamo tri glavne metode vadbe. Kontinuirana vadba pomeni izvajanje dejavnosti z enakomerno intenzivnostjo brez vmesnih prekinitev (na primer 30 minut teka pri intenzivnosti 60-70 odstotkov največje frekvence srčnega utripa). O intervalni metodigovo-rimo, kadar se načrtovano izmenjujeta intervala dejavnosti in počitka. Tako intervali dejavnosti kot intervali počitka so lahko določeni s številom, trajanjem in z intenzivnostjo (na primer 5-krat 500 metrov teka pri intenzivnosti 70-80 odstotkov najvišjega srčnega utripa, nato dejaven odmor počasnega teka, ki traja 1 minuto). Tretja metoda, fartlek, je v osnovi precej podobna intervalnemu treningu, le da je njena struktura manj predpisana. Pri fartleku gre za tek s spremembami hitrosti. Običajno imamo neko osnovno hitrost teka, ki jo prekinjamo s hitrejšimi teki, ki jim sledijo nekoliko počasnejši teki za počitek. IZZIV ZA BRALCE Ves čas pri vzdržljivostnem treningu govorimo o različnih intenzivnostih. Verjetno se sprašujete, kako določiti intenzivnost. Najlažje to naredimo z merjenjem frekvence srčnega utripa, saj je ta tesno povezan s porabo kisika, zato lahko na tej osnovi sklepamo o intenzivnosti gibanja. Uporabimo lahko različne elektronske merilce srčnega utripa. Da lahko določamo, v katerem območju intenzivnosti vadimo, moramo najprej izračunati svoja ciljna območja srčnega utripa. Vsako ciljno območje srčnega utripa ima namreč svoje značilnosti (na primer če želimo shujšati, je dobro čim več časa vaditi v območju učinkovite porabe maščob ...). Da lahko izračunamo svoja ciljna srčna območja, moramo najprej poznati svoj maksimalen srčni utrip in utrip v mirovanju. Maksimalen oziroma najvišji srčni utrip lahko preprosto izračunamo po formuli 220 minus starost v letih (obstajajo sicer bolj natančne metode izračuna najvišjega srčnega utripa, vendar je v rekreativne namene ta formula dovolj dober približek). Srčni utrip v mirovanju najlažje izmerimo zjutraj, preden vstanemo iz postelje. Ko imamo oba podatka, svoja območja srčnega utripa izračunamo po naslednji formuli: Ciljno območje SU (srčni utrip) = ((maksimalni SU - SU v mirovanju) x % intenzivnosti) + SU mirovanje Primer: oseba je stara 50 let maksimalen srčni utrip = 220 - 50 = 170 srčni utrip v mirovanju = 60 Ciljni SU % 60 = ((170 - 60) x 0,6) + 60 = 126 Ciljni SU % 70 = ((170 - 60) x 0,7) + 60 = 137 Iz tega sklepamo, da če želi oseba, stara 50 let, vaditi v območju najbolj učinkovite porabe maščob (60 - 70 %), se mora njen srčni utrip med vadbo gibati med 126 in 137 utripi na minuto. Akademija zdravega načina življenja vsako posameznico, ki je bila izbrana v letošnji sezoni za sodelovanje z nami, uči predvsem pravilne tehnike izvajanja vaj. In pravilnega postopka, tudi ogrevanja in raztezanja. To namreč ni enako. Z ogrevanjem pripravimo telo na povečan napor in ga moramo izvajati pred vsako telesno dejavnostjo najmanj deset minut. Raztezanje pa poveča gibljivost v sklepih, sprosti mišice, poveča elastičnost tkiv, zmanjša možnost poškodb in hitreje obnavlja mišice. Izvajamo ga pred vadbo in po njej. ZA ZDRAVJE 39 Učinkovita pomoč: terapevtska vadba prvič tudi v Celju Življenjski slog našega časa je z gibalnega vidika precej enoličen. Večina delovnih mest je oblikovana tako, da prevladujejo statični in sedeči položaji, ponavljajoči se gibi in enostranske obremenitve hrbta. Tako ni nič nenavadnega, da že 30-letniki tarnajo zaradi bolečin v hrbtenici, vratu, ramenih in podobno. Nepravilna drža postane z leti vzrok za kronične težave, bolečine in različne omejitve. Takrat je čas za vključitev v terapevtsko vadbo. Terapevtska vadba je namenjena predvsem ljudem s kroničnimi bolečinami, ki zaradi različnih razlogov ne sodijo na klasične skupinske vadbe, posameznikom po operacijah ter vsem po končani fizioterapev-tski obravnavi ali zdravljenju, ki še niso dosegli stanja pred poškodbo oziroma bolečinami. Obrabe velikih sklepov kolka, kolena, ramena ponavadi zdravijo operativno, z menjavo sklepa. Temu sledi rehabilitacija. Človek po takšni operaciji v večji meri miruje in s tem izgublja mišično moč in maso. S pravilno in z zadostno vadbo se lahko zelo hitro vrne v vsakdanjo rutino in uživa v vseh prostočasnih dejavnostih, ki ga veselijo. Glavni cilj terapevtske vadbe je povrnitev funkcionalnosti posameznika. Očitne razlike v primerjavi s klasičnimi vadbami za hrbtenico in ostalim »Splošni napotki, ki jih bolnik prejme, da naj pri bolečinah v kolenu vozi kolo ali pri bolečinah v hrbetnici plava, so lahko dobro dopolnilo k rehabilitaciji, a ne morejo in ne smejo biti edini napotki. S tem namenom v Gibalnoterapevtskem centru Kinesis k vsakemu posamezniku pristopimo celostno: na začetku vedno opravimo diagnostično testiranje, kjer pregledamo zdravstveno dokumentacijo, izmerimo obsege gibov in moč določenih mišic ter skupaj določimo terapevtske cilje. Testiranje nam služi predvsem za oblikovanje individualno prilagojenega rehabilitacijskega načrta. Na vadbah vas nato kinezio-loginja in fizi oterapevtka pri izvajanju vaj sproti popravljata in vam glede na napredek spreminjata in nadgrajujeta vaje. Za res učinkovit pristop je nujno učenje pravilnih gibalnih vzorcev, ki bolniku v vsakdanjem življenju ne povzročajo dodatnih bolečin -dvigovanje bremen s tal, pravilno sklanja-nje, počepa nje - in če je potrebno, tudi prilagoditev delovnega mesta,« svetuje Maruša Dovnik, mag. kineziologije. Cenovno dostopnejša, a nič manj učinkovita Terapevtska vadba poteka v manjših skupinah - do štiri osebe - pod nadzorom dveh terapevtov: diplomirane fizio-terapevtke in magistrice kine-ziologije. Le majhne skupine omogočajo ustrezen individualen nadzor nad izvedbo gibanja. Pri terapevtski vadbi gre za cenovno bolj dostopno obliko rehabilitacije, kjer v manjših skupinah dosežejo zelo podobne rezultate kot pri individualnih vadbah. Terapevtska vadba ima dva glavna cilja. Pri terapevtski vadbi želimo povrniti funkcional- nost in odpraviti bolečine. Cilj je, da se lahko bolnik v najkrajšem možnem času udejstvuje v vseh aktivnostih, ki ga veselijo, pa naj bo to smučanje, tenis, planinarjenje, igranje z vnuki ali kaj podobnega. Ta cilj je dosežen, ko vse dejavnosti izvaja brez omejitev in bolečin, in to še lažje kot pred poškodbo ali bolečinami. Promocijsko besedilo POPUST 20% na terapevtsko vadbo Gibalno terapevtski center KINESIS O Jenkova 20, 3000 Celje O 051 260 464 © info@center-kinesis,si © www.center-kinesis.si Zaradi raka zboli več moških kot žensk Vsako leto je v začetku januarja svetovni dan boja proti raku. Po podatkih onkološkega inštituta največ prebivalcev Slovenije zboli in umre zaradi raka, ki je predvsem posledica slabega življenjskega sloga, na primer kajenja, prekomernega uživanja alkohola, prekomernega hranjenja in debelosti, premalo gibanja in podobno. Zaradi svojega življenjskega sloga zaradi raka pogosteje zbolevajo in umirajo moški kot ženske. Zdravljenje večine vrst raka je uspešnejše, če so odkriti na začetni stopnji razvoja. S tako imenovanimi presejalnimi programi v slovenskem zdravstvu zdravniki lahko odkrijejo raka ali predrakave spremembe, še preden se pojavijo simptomi ali znaki bolezni. V Sloveniji izvajajo tri presejalne programe za zgodnje odkrivanje: Zora -zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu, Dora - zgodnje odkrivanje raka dojk ter Svit - presejalni program za odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb na debelem črevesu. Z ohranjanjem zdrave telesne teže in vključevanjem telesne dejavnosti v vsakda- nje življenje lahko posamezniki zmanjšajo tveganje za nastanek mnogih običajnih vrst takšnih obolenj (na debelem črevesu, prsih, maternici, jajčnikih, trebušni slinavki, požiralniku, ledvicah, jetrih ter napredovali rak na prostati in žolčniku. Izpostavljenost alkoholu predstavlja tveganje za nastanek raka ustne votline in žrela, grla in požiralnika, raka jeter, debelega črevesa, danke in dojk. Več alkohola in pogosteje kot ga oseba pije, večje je tveganje. Zmanjšanje pitja alkohola zmanjšuje tveganje, najboljša zaščita je abstinenca. Raba tobaka je najpomembnejši vzrok raka in smrti zaradi raka v svetu, ki mu pripisujejo kar 22 odstotkov vseh smrti. Kajenje tobaka povzroča številne vrste raka, to so pljučni rak in rak dihalnih poti, rak ustne votline, glasilk, žrela, požiralnika, želodca, debelega črevesa in danke, trebušne slinavke, jeter, ledvic, sečnega mehurja, sečevodov, materničnega vratu, jajčnikov in akutna mieloična levkemija. V Sloveniji rabi tobaka pripisujejo skoraj tretjino vseh smrti zaradi raka med prebivalci, starimi trideset let in več. SŠol 40 PODLISTEK / BUKVARNA ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Mednarodni folklorni festival Od Celja tfC do Žalca, 2017,^1 Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Plesno ljudsko izročilo M Celjske folklorne skupine (7) Splet plesov iz Zgornje Savinjske doline Plesi, prikazani v spletu, izhajajo z območja za hodne Štajerske, iz Zgornje Savinjske doline, natančneje iz okolice Ljubnega ob Savi nji. Večina plesov je podobna plesom iz osrednje Slovenije, razlikujejo se le po izvedbi in nekaterih podrobnostih. Drugi ples, »drglca«, in zadnji ples, »trablan«, sta značilna samo za ta del Slovenije. Kot se v življenju prepletajo različni dogodki in občutki, tako tudi plesalci in plesalke ves čas ponazarjajo prepletanje - različnih plesov, ritmov, menjavanje pozicij, celo menjavanje plesnih partnerjev. Ali gre za neodločnost plesalcev? Mogoče za prikazovanje sposobnosti parov? Ali morda celo za simpatije, ljubezen? No, na koncu se vse postavi na svoje mesto in se energično razplete v zadnjem plesu. Opis plesov Na začetku spleta plesalci in plesalke odplešejo »sprejemalko«, katere značilnost je izmenično podajanje rok, prepletanje plesalk in plesalcev, na koncu se zavrtijo še v paru. Sledi »pojštertanc« na znano melodijo Štirje fantje špilajo, zraven tudi zapojejo. Ob plesu po krogu si plesalec izbere plesalko, ki mu je najbolj všeč, se z njo celo poljubi, na koncu pa zaplešeta »vrtenico«. Izbrana plesalka si nato izbere novega plesalca, se z njim poljubi in odpleše »vrtenico«. V originalni izvedbi so plesalci plesali toliko časa, dokler niso prišli vsi na vrsto ali pa so se naveličali. Sledi »drglca«, ki je bila doma izključno v Zgornji Savinjski dolini. Ples je dobil ime po drsajočem pomikanju plesalcev po plesišču. Sledi »cvajšrit«, ki je značilen po posebni drži para in menjavanju smeri med plesom. Tudi koreografsko je bogatejši od gorenjske in štajerske različice in je v slovenskem plesnem izročilu posebnost. »Trablan«, ki sledi, je na Slovenskem pod tem imenom manj znan, ponavadi ga imenujejo »tramblan«, »ceprle« ali »droblan«. Za prvo različico je značilno nagibanje z gornjim delom telesa v desno oziroma levo, pri čemer se iztegnjena neobtežena noga bočno odmika od obtežene. Za drugo različico je značilno potresava-nje telesa. Ta različica z Ljubnega je koreografsko zanimivejša, ker vsebuje še potrke in samostojno vrtenje plesalca in plesalke. Z energičnim vrtenjem v paru se splet konča. Se nadaljuje. Pripravila: Vera Orešnik in Srečko Maček Foto: arhiv društva in Edi Masnec Klemen Jelinčič Boeta: Vzhodne cerkve Od pravoslavnih Albancev do koptov Ste vedeli, da živi v Albaniji od šeststo do sedemsto tisoč Albancev pravoslavne vere? Obstaja tudi japonska pravoslavna cerkev, saj se je v deželi vzhajajočega sonca pojavil leta 1861 pravoslavni misijonar. Danes je na japonskem otočju od 20 do 25 tisoč pravoslavnih vernikov. Približno 60 tisoč jih ima tudi finska pravoslavna cerkev, ki ima korenine pri srednjeveških misijonarjih. Bolj poznamo seveda srbsko, rusko, makedonsko, črnogorsko, ukrajinsko in še katero pravoslavno cerkev. »Zgodovina pravoslavja v zadnjih petsto letih kaže z organizacij skega vidika predvsem na proces osamosvajanja lokalnih pravoslavnih cerkva izpod oblasti grške cerkve in carigrajskega patriarha, ki je včasih potreboval veliko časa, da je priznal novo avtokefal-no cerkev,« opisuje v knjigi Vzhodne cerkve avtor dr. Klemen Jelinčič Boeta. Na svetu je danes približno 210 milijonov pravoslavnih vernikov. Za nekatere pravoslavne cerkve večina Slovencev še ni slišala. Obstajajo tudi ameriška pravoslavna cerkev, ameriška karpatsko-ruska, beloruska, češka in slovaška, estonska, francoska, gruzijska, italijanska, kitajska, latvijska, moldavska, poljska, ukrajinska ... Tudi na Kitajskem ima pravoslavna cerkev korenine v srednjem veku, vendar je bila med kitajsko komunistično kulturno revolucijo skoraj povsem uničena. Od nekdanjih dvajset tisoč pravoslavnih vernikov se jih je nekaj vendarle ohranilo. Kot vemo, obstajajo celo vzhodne katoliške cerkve, ki so sad prizadevanj za ponovno združitev katoličanov in vzhodnih kristjanov. Na našem območju je prišlo v 17. stoletju do unije med usko-škimi Srbi na Žumberaku, Gorjancih ter v Beli krajini. V Bagdadu je sedež kaldejske katoliške cerkve, v Indiji deluje sirska malabarska kato- liška cerkev ... V Libanonu je maronitska cerkev, ki ima po ustavi v tej državi zagotovljen položaj predsednika države. Do 35 odstotkov prebivalstva Libanona predstavljajo maro-niti. Poleg teh Cerkva obstajajo armenska, koptska ter etiopska in eritrrejska katoliška cerkev . Med različnimi grkokatoliškimi cerkvami je hrvaška, ki ima sedež škofije v Križevcih vse od ukaza cesarice Marije Terezije o ustanovitvi. V Sloveniji sta dve takšni župniji in to v Metliki in Dragi. Posebno poglavje namenja Jelinčič Boeta starim vzhodnim cerkvam, med katerimi je koptska, ki jo spoznavajo med turistični obiski v Egiptu tudi Slovenci. Koptska aleksandrijska cerkev je največja krščanska skupnost Bližnjega vzhoda. V Egiptu predstavljajo kopti, ki so marsikdaj žrtev islamskih skrajnežev, do petino prebivalstva. Dva koptska samostana sta celo v Nemčiji. Razlike med Cerkvami so majhne ali tudi velike, kakor za koga. »Zahod potrebuje vzhod,« je zgovoren naslov prologa Jelinčičeve knjige, pod katerim je podpisan dr. Bogdan Dolenc. Ta opaža, da so si katoličani in pravoslavni po verovanju, zakramentalnem življenju in škofovski ureditvi blizu, vendar so nastale tudi razlike. Te so na ravni kulture in miselnosti. Vzhod na primer ne pozna ločitve Cerkve od države. BRANE JERANKO Dr. Klemen Jelinčič Boeta je doktoriral na temo življenja Judov na Slovenskem v srednjem veku. Je avtor kar štirih knjig na temo Judov in judovstva. Najprej je kot 18-letni fant odšel v Izrael, kjer je diplomiral iz sociologije in antropologije. Objavlja tudi poezijo. Jelinčič Boeta je sin pisateljice Berte Bojetu Boete in politika Zmaga Jelinčiča. ALBUM S CELJSKEGA Lovec Anton Agrež s hčerkama Slavko in Ivanko, 1932 Moj stari oče Anton Agrež, trgovec z lastno stojnico na Glavnem trgu v Celju, je bil med drugim tudi član celjske zelene bratovščine. V času prve svetovne vojne je bil na fronti kot pripadnik 87. cesarskega in kraljevskega pešpolka ter poddesetnik v hitrostrelnem oddelku. Zagotovo je bila njegova prerana smrt predvsem posledica težkih in nečloveških razmer na fronti. Ob njegovi smrti pred 80 leti je bil v reviji Lovec objavljen naslednji nekrolog: »10. februarja 1939 je umrl Anton Agrež, posestnik in branjevec v Zavodni pri Celju (danes Skalna klet), star komaj 49 let. Po njem ne žaluje le zvesta in dobra žena ter pet nepreskrbljenih otrok, ampak celokupno naše članstvo, ki ga bo ohranilo v lepem spominu. Kako priljubljen je bil pokojni, je pokazal njegov pogreb dne 12. februarja, katerega se je udeležila tudi četa lovcev s puškami. Ob odprtem grobu se je od njega poslovil društveni predsednik g. direktor Mravljak. Za slovo mu je zapel lovski rog, v zadnji pozdrav pa so mu odjeknile lovske puške. Bodi mu ze-mljica lahka!« Vir: Lovec, let. 26, leto 1939, str. 161. Prispeval: Rudi Škedelj Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: 03 42617-36 (Srečko Maček), medijski pokrovitelj: Novi tednik, vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. novi tednik Vedno г Илжој/ 90,6 95,1 95,9 100,3 radio cehe Vedno г штј! BRALCI POROČEVALCI 41 Seniorji na tečaju pametnih telefonov Ljudska univerza Šentjur nas vztrajno vabi na tečaje za tretje življenjsko obdobje, kjer ob vsebinsko bogatih programih lahko izpopolnjujemo svoje znanje za vsakdanjo uporabo. Tako sem se v letošnjem letu udeležila tudi tečaja uporabe pametnih telefonov pod mentorstvom predavatelja Andreja Slonjšaka. V tečaj sta vključeni kar dve skupini udeležencev v starosti od 60 do 75 let. Zakaj smo se odločili za tečaj pametnih telefonov? Imamo pametne telefone, kjer se ne znajdemo dovolj. Tisti, ki delno nekaj delamo z računalnikom, nam je brskanje po telefonu bližje, nekako se ga ne bojimo, da bi storili kaj narobe, lažje sledimo temu sodobnemu načinu komuniciranja. Na tečaju pridobivamo veščine poglobljenega razumevanja, kako dostopati do različnih aplikacij in kako jih uporabljati ob naših potrebah in zmožnostih. Predavatelj Andrej Slonjšak se vsakemu udeležencu posebej posveti, da razume in reši problem, trudi se z nazorno razlago in nam s toplino daje občutek, da zmoremo. Seveda se zavedamo, da je treba doma potem vaditi, da prehitro ne pozabimo. Predavatelj Andrej gradiva nazorno pripravi za vsako srečanje posebej, zastavljamo posamezna vprašanja na osnovi razumevanja delovanja telefonov ter tako dopolnjujemo svoje veščine, kako lažje in hitro brskati po telefonu. Pametni telefon je za nas že nepogrešljiv pripomoček, ker nam omogoča, da smo vsak trenutek dosegljivi, hkrati nenehno preverjamo novice, obvestila, objave prijateljev na Facebooku ... Uporabljamo tudi ostala orodja, kot so fotoaparat, ura, navigacija, pošta, igranje iger, poslušanje glasbe, bančna plačila, z zdravjem povezane storitve - elektronsko naročanje ..., torej vse za naše lažje delo pri ohranjanju stikov med ljudmi. Obiskali smo začetni tečaj, zdaj smo že v nadaljevalnem tečaju uporabe pametnih telefonov. Naši generaciji se ni treba bati prekomerne uporabe pametnih telefonov, dobro pa je, da tudi vemo, da je treba stopati v korak s časom, da bomo lahko z novimi koraki učenja obvladovali to digitalno tehniko, seveda po lastnih željah in potrebah. Vsi udeleženci tečaja se v naši starosti dobro zavedamo, koliko napornega dela in truda predavatelja Andreja Slonjšaka je vloženega za naše dojemanje. Bil je odličen, ves čas nas je opogumljal, tako da smo vedno radi prihajali. Spomin nam peša, vendar se radi učimo in se na Ljudski univerzi Šentjur poleg učenja tudi družimo in spoznavamo nove ljudi. FANIKA OPALIČ Igmanski marš Letos sva se dva člana izvršnega odbora Združenja borcev za vrednote NOB Celje udeležila Igmanskega marša, ki je potekal v pravih zimskih razmerah. Igmanski marš je vsako leto organiziran v čast enega največjih pohodov v zgodovini partizanske vojske. Ta prisiljen marš zaradi nemško-ustaške ofenzive se je začel 25. januarja 1942. Partizani so se pomikali z legendarnim komandantom Kočo Popovičem čez Sarajevsko polje na planino Igman. I. proletarska brigada s 500 borci se je v zelo mrzlem zimskem vremenu (-32 stopinj C) z obilico snega z nadčloveškimi napori 26. in 27. januarja prebijala čez Igman vse do osvobojene Foče. Zaradi ozeblin so mnogi pomrli na poti. V bolnišnici v Foči so 40 udeležencem tega krutega pohoda amputirali zmrznjene ude in to brez narkoze. Na tem pohodu je sodelovala tudi slovenska družina Pibernik, oče, mati in sin Albin. Ta je bil tudi najmlajši udeleženec takratnega marša. Mati je na tem pohodu zaradi ozeblin umrla, oče pa je pozneje padel v borbi. Sin Albin še živi. Slovenska udeležba je bila tako kot vedno tudi letos zelo številna. Govor v imenu slovenskih udeležencev je imel član predsedstva ZB Slovenije Milan Gorjanc, ki se je zavzel za utrjevanje prijateljskih in tovariških odnosov z vsemi antifašističnimi združenji na območju nekdanje Jugoslavije in Evrope. BRANE FELDIN Ana Špat med Alekso Gajšek - Krajnc (levo) in Marijano Kolenko Promocija knjige Anine črtice V četrtek, 31. januarja, je bila v Narodnem domu Celje promocija knjige Anine črtice. Knjigo je predstavila avtorica Ana Špat, Celjanom znana kot dolgoletna sodelavka na socialnem področju, vodja kadrovske službe v občini Celje, uspešna podjetnica in v zadnjem obdobju prostovoljka ter vodja projekta medgeneracijskega sodelovanja. Na vseh omenjenih področjih je z zdravim razumom, s pogumom in z vztrajnostjo orala ledino, povezovala teorijo s prakso in povsod izstopala iz uveljavljenih kalupov. Vedno je bila odločna, strokovna in nezadovoljna s povprečjem ter si je za svojega boga vzela kar dobrega človeka. Njena knjiga ni navaden življenjepis. Njene črtice so prežete z iskrenostjo in optimizmom, v njih so strnjeni mnoga življenjska spoznanja, vzgojni prijemi, radosti in modrosti. Bralca opogumlja, da je življenje lepo, če ga razume in mu daje spodbude. In o tem lahko razmišlja ter najde izkušnje tudi zase. Pester pogovor z avtorico sta vodili Aleksa Gajšek -Krajnc in Marijana Kolenko. Kulturni program so obiskovalcem, ki so napolnili dvorano Narodnega doma, pripravili dijaki GCC. Ob koncu predstavitve so vsi udeleženci tega res zanimivega dogodka brezplačno prejeli knjigo. Prostovoljni prispevek udeležencev bo Ana Špat podarila OŠ Hudinja kot »bo-trstvo« za dva učenca. VK ШШЕ V ZLATI KRW novi tednik]! radio celje vre ersaJ АГ VIAS Pust bo tokrat zlatih ust. 5. marca bomo v Jutranjem ritmu ob 8.30 gostili srečne izžrebance, ki bodo ugriznili v krof. V enem od krofov, ki jih bodo spekli v Pekarni Geršak, se bo skrival zlat prstan Hiše nakita Adamas. Sodelujete lahko s kuponi iz časopisa, na spletni strani www.radiocelje.com in www.novitednik.com, FB-strani Novi tednik in Radio Celje ter na Instagramu tednik.radio.celje. ^P Ime in priimek: Naslov, kraj: E-poštni naslov: Tel. številka: Datum: Podpis: Kupon pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19,3000 Celje, s pripisom Zlati krof, ali ga prinesite na oglasni oddelek do 28. februarja do 11. ure. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja ter fotografij v Novem tedniku, objavo na Radiu Celje ter na spletnih straneh podjetja, na Facebooku in Instagramu. S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljavec podatkov, podjetje NT&RC, d. o. o., uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. □ Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov NT&RC, d. o. o., Prešernova ulica 19,3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. 42 MLADI ZA MLADE i Mladi planinci, vodniki, mentorica in oskrbnika planinskega doma Aleš in Berta Urlep pred odhodom ob koncu tridnevnega zi-movanja nazaj na Polzelo Zimovanje mladih planincev na Gori Oljki Planinsko društvo Polzela je z OŠ Polzela že trinajstič organiziralo zimovanje mladih planincev na Gori Oljki. Na tridnevno zimovanje, od 25. do 27. januarja, so se odpravili peš izpred OŠ Polzela. Pred odhodom, potem ko so se poslovili od staršev, sta jih pozdravila predsednik PD Polzela Mirko Jegrišnik in ravnateljica mag. Bernardka Sopčič, ki se je tudi sama podala na Goro z učenci, vsem zaželela na poti varen korak, mladim planincem pa veliko planinskega znanja. Letos je pod vodstvom štirih vodnikov in dveh mentoric na Gori Oljki zimovalo 30 planincev, učencev OŠ Polzela. V zelo pestrem, skrbno pripravljenem in premišljenem programu so mladi planinci pridobili številna planinska znanja. Tako so spoznavali teoretične osnove orientacije, se učili vezanja vozlov, se seznanili s prvo pomočjo, z varno hojo v gore, s plezanjem in z astronomijo. Na spoznavnem in zabavnem večeru so v družbi svojih vrstnikov navezali nova prijateljstva. TT Osvojili zlati priznanji z nagrado Na 16. Mednarodni turistični tržnici Več znanja za več turizma so študenti prvega letnika Višje strokovne šole Šolskega centra Velenje, program Gostinstvo in turizem, in dijaki Šole za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje predstavili dva turistična spominka. Študenti so pripravili spominek Nežin rukzak z Gore Oljke in dijaki produkt na temo Usnjarska dogodivščina v Šoštanju, katerega dodana vrednost je sladek »usnjarski« spominek. Obe ekipi sta pripravljali projektni nalogi od oktobra, posneli sta tudi spot na temo Turistični spominek mojega kraja. Predstavitev na sejmu Alpe-Adria na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je bila zaključna faza projekta. Obe ekipi sta prejeli zlato priznanje z nagrado. Turistični spominek Nežin rukzak z Gore Oljke je majhen nahrbtnik, izdelan iz konoplje. V njem so jajčni namaz, vložena prepeličja jajčka, mini žemljice in vrečka čaja z domačega vrta. Spominek so pripravili v sodelovanju z oskrbnikoma planinskega doma na Gori Oljki. Povezan je s pohodom Zdravju na proti, ki je v času godovanja svete Neže (21. januar). Na Slovenskem je sveta Neža postala zavetnica ovac, pastirjev in ovčarjev. Kmetje so ji zaupali tudi kure, kar kaže pregovor sveta Neža kuram rit odveže, zato so glavne sestavine Nežinega rukzaka jajčne jedi. V ekipi študentov, ki so projekt pripravili, so Monika Melanšek, Damjana Sladič, Jure Mihelak, Jan Napotnik in Gal Zabukovnik, mentorici pri projektu sta bili Antonija Jakop in Martina Omladič. Dijaki Šole za storitvene dejavnosti ŠCV so spominek zasnovali v sodelovanju z Muzejem usnjarstva na Slovenskem, arhitektko Matejo Kumer, s čevljarjem Ivom Korenom in z modnima oblikovalkama Jeleno Stevančević in Petro Meh. Namen produkta je obiskovalcem, zlasti šolskim skupinam, na doživet način predstaviti usnjarsko dediščino. Turistični produkt je sestavljen iz treh povezanih sklopov. V Muzeju usnjarstva na Slovenskem se obiskovalci seznanijo s pomenom usnjarske dediščine za razvoj mesta. Sledi voden ogled, kjer udeleženci spoznavajo stavbno dediščino, povezano z usnjarsko družino Woschnagg. Dodano vrednost predlaganega pro- Odlični v razvedrilni matemat Na državnem tekmovanju iz razvedrilne matematike, ki je bilo v soboto, 26. januarja, v Osnovni šoli Dobje, so se dijaki I. gimnazije v Celju odlično odrezali, saj so kar trije postali državni prvaki, osvojili so pet zlatih in petnajst srebrnih priznanj. Zlato priznanje in prvo nagrado za prvo mesto v državi so osvojili Blaž Čerenak, Kamil Wahibi in Lovro Drofe-nik. Zlato priznanje sta dobila še Luka Horjak, ki je bil četrti v državi, in Jan Žekar. Srebrno priznanje so osvojili Nika Zabukovšek, Nik Hrastnik, Gaja Kolšek, Tjaša Žibret, Eva Novak, Klemen Kolar, Ana Intihar Marulc, Ana Opalič, Tjaša Šuc, Nik Doberšek, Beno Učakar, Vita Komel, Ana Pilko, Eva Jeran in Aljaž Žafran. Dijaki I. gimnazije v Celju so se odlično odrezali tudi na državnem tekmovanju iz naravoslovja, kamor se je uvrstilo pet ka-juhovcev. Valentin Romih in Dobrodelni koncert »Sreča ni zunaj nas, ampak v nas; zato ni odvisna od tega, kaj imamo, ampak od tega, kaj smo.« V Elektro in računalniški šoli ŠC Velenje smo bili 23. januarja dobrodelni. V Domu kulture Velenje smo priredili 7. dobrodelni koncert, ki smo ga poimenovali Življenje je lepo. Koncert so s svojimi mentorji ustvarili dijaki šole in pokazali svoj voditeljski, glasbeni, plesni in risarski talent. Pridružila sta se jim dva gosta: Nuška Drašček in ansambel Unikat. Namen dobrodelnega koncerta šole je, da z zbranimi sredstvi pomagamo našim dijakom. Za to poskrbi Šolski sklad Elektro in računalniške šole. Njegova najpomemb- nejša naloga je, da pomaga socialno šibkim in tudi nadarjenim dijakom. Zahvaljujemo se za prostovoljne prispevke, še posebej donatorjem - podjetjem, ki so prispevali v Šolski sklad ERŠ. LIDIJA ŠUSTER Foto: Valentin Grudnik Uspeh na tekmovanj V Ljubljani so pripravili slovensko etapo mednarodnega tekmovanja v znanju Scholar's Cup. 450 tekmovalcev iz 45 slovenskih šol se je pomerilo v debati, kreativnem pisanju in kvizu. Tekmovanja so se udeležile tudi štiri ekipe z GCC, ki so nastopile pod mentorskim vodstvom Mateje Glušič Lenarčič in dosegle odlične rezultate, ki so jim zagotovili tudi vstopnico na svetovno tekmovanje World Scholar's Cup, ki bo med 21. in 26. junijem v Pekingu. MLADI ZA MLADE 43 dukta predstavlja interak- poglobitvi znanja o dediščini pustolovščine so ob koncu presenečenja. Pri projektu so Vocovnik, Sara Hudej, Lea bili: Marko Gams, Anita Ru-tivna dogodivščina v dvorcu usnjarstva in družine Wosch- nagrajeni s turističnim spo- sodelovali dijaki Neli Polič- Lah, Adrian Poprijan in Lenart dolf Pečnik in Janja Hren. Gutenbühel, ki je namenjena nagg v Šoštanju. Udeleženci minkom v obliki sladkega nik, Tjaša Pristovšek, Mojca Kukovec. Mentorji projekta so MK iki in naravoslovju Jaka Vrhovnik sta namreč osvojila zlato, Lovro Dro-fenik pa je osvojil srebrno priznanje. Državno tekmo- vanje iz naravoslovja je bilo 26. januarja v Ljubljani na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. u Scholar's Cup Tja bodo odpotovali tre-tješolci Klara Eva Draškovič, Nina Lana Vidmar, Lara Dea Golob, Neža Leskošek, Zala Kježar, Matej Zidarn, drugo-šolki Gabrijela Laznik Zala-znik, Pia Jelena Džakulin ter GCC Scholar's Cup ekipa (Foto: arhiv GCC) prvošolke Zala Zupančič, Sara Kukaj in Tea Simić. Med dijaki z GCC sta na tekmovanju najvišje mesto dosegla Klara Eva Draškovič in Matej Zidarn, med vsemi sodelujočimi ekipami pa se je ekipa, v kateri so bile Klara Eva Draškovič, Nina Lana Vidmar in Gabrijela Laznik Zalaznik, uvrstila na 5. mesto, ekipa v sestavi Lara Dea Glob, Neža Leskošek in Matej Zidarn pa na 8. mesto. Na GCC so zabeležili še en mednarodni uspeh - v prvem krogu evropskih statističnih iger sta bili četrtošolki Maja Ci-glar in Manca Strah med najuspešnejšimi, saj sta dosegli vse točke in si delita prvo mesto s še tremi ekipami iz države. Tretješolki Mojca Komerički in Nastja Zvonar sta se prav tako uvrstili v drugi krog, kjer so bodo tekmovalci spopadli z izdelavo seminarske naloge na osnovi določenih podatkov, ki jih bo posredoval Statistični urad Republike Slovenije. GD Teden pisanja z roko v Ekonomski šoli Celje Ekonomska šola Celje je letos prvič sodelovala v Tednu pisanja z roko, ki ga organizira društvo Radi pišemo z roko. Dejavnosti pisanja z roko so se zvrstile od 21. do 25. januarja. V naši šoli smo pripravili različne delavnice, ki so spodbujale pisanje z roko in ustvarjalnost dijakov. V prvi delavnici so dijaki pisali posvetilo v knjigo v kaligrafskem zapisu, saj je osrednja pozornost letošnje- ga projekta namenjena prav pisanju posvetila v knjigo. Pri pisanju posvetil v knjigo so pesnili in verze opremili s posvetilom ali z akrostihom. Prav tako so dijaki zapisali pregovore v treh jezikih, v slovenščini, ruščini in angleščini, in jih likovno opremili. Niso pozabili niti na osebnostno rast, saj so zapisali življenjsko modrost o tem, kako vse življenje spoznavamo sebe in kako smo sami sebi največja uganka. Zapi- sano modrost so povezali s podobo deklice, ki se opazuje v zrcalu. Prvo delavnico sem vodila Majda Lesjak, prof. V drugi delavnici, ki jo je vodila Melita Podgoršek, prof., so dijaki pisali s pomočjo lučke na mobitelu in tako ustvarjali fotografije. V tej delavnici so dijaki risali besede zrcalno. S to tehniko so nastali različni zapisi. V tretji delavnici, ki jo je vodila Helena Muha, prof., so dijaki pisali lastna imena s kaligrafskim zapisom. Prav tako so pisali izbrane besede, misli in verze na temo dobrodelnosti, srčnosti, humanosti in sočutja z izbranimi tehnikami - pisali so s svinčnikom, z barvicami, gosjim peresom in s črnilom, pisali so tudi na steklo in vadili pisanje z levo roko. Informacija, ki jo napišemo z roko, se v spominu zadrži dlje časa. Pri pisanju z roko se nam utrne več idej, ohranjamo pa tudi dolgotrajnejšo pozornost. Vse dejavnosti naših dijakov v Tednu pisanja z roko so bile prikazane v razstavah, ki bodo še nekaj časa krasile našo šolo. Omeniti velja, da so v delavnicah sodelovali vsi dijaki naše šole. MAJDA LESJAK novi tedniki radio celie 44 VRTNARIMO Do semen in novih prijateljstev Na izmenjavi semen v Nazarjah Minulo soboto je bila v Bohače-vem toplarju v Nazarjah že tradicionalna izmenjava semen, ki jo organizira Jernej Mazej, predsednik društva Učni sadovnjak. Letos so na izmenjavi sodelovali predstavniki društva Ajda Štajerska in ekipa Mojega zelenega dnevnika. »Prednost izmenjave semen je, da lahko na takšnih dogodkih dobiš semena sort, ki jih na trgovskih policah ni. To pomeni, da gre za kakšno redko in že pozabljeno sorto ali za sorte iz drugih držav,« pravi Jernej Mazej in dodaja, da sta med najpomembnejšimi prednostmi izmenjave tudi ohranjanje in širjenje določenega genskega materiala, ki je lahko dobra osnova za nastanek novih sort. Se obiskovalci zavedajo pomena izmenjave semen? Glede na čas, v katerem živimo, se ljudje na srečo vedno bolj zavedamo tega, da je treba vedeti, od kod hrana prihaja in kje je bila pridelana. Rad bi izpostavil zlasti mlade družine, ki so med tistimi skupinami, ki se največ udeležujejo izmenjav in jim je zelo pomembno, kaj jedo. Po katerih semenih je največ povpraševanja? To je težko oceniti. V petih letih letih, odkar organiziram izmenjavo, lahko rečem, da je vsaka izmenjava edinstvena in na vsaki izmenjavi je zanimanje za druge vrste se- men. Opažam, da je na izmenjavah pogosto največ semen fižola. Shranjevanje semen v plastične vrečke z zadrgo, v steklene kozarčke ali papirnate vrečke je najbolj primeren način spravljanja semen. V teh embalažah seme najdlje obdrži primerno vlago. Kako poteka običajna izmenjava? Običajen sistem izmenjave semen je takšen, da vsak prinese semena in jih potem izmenja z ostalimi udeleženci dogodka. Je pa zanimivo, da se na teh jih semen nima, mu lahko pa da samopri- ki mu jih je podaril, povabi na pijačo in na ta način opravi izmenjavo. Letos ste prvič pripravili tudi izmenjavo semen na družabnem omrežju. Kako je bila sprejeta? Letos sem prvič naredil slovensko Facebook izmenjavo semen po sistemu vzamem tri paketke semen in podarim tri paketke, in sicer na način, da se nobena od ponudb iste osebe ni smela ponavljati. Izvedena je bila po vzoru ene od mednarodnih tujih Facebook skupin in s pisnim dovoljenjem avtorice tega sistema izmenjave Erike Braun iz Kalifornije. Moram povedat, da se v slovenskih sku- ljudi, ki ob vi kakršnih prosijo za semena. Žargonsko jim pravimo kar »fehtarji«. Ta sistem jih obide. Pravila izmenjave velevajo, da mora vsak, ki vzame neko ponudbo, v pol ure objaviti svojo in nobena od njegovih ponudb se ne sme ponoviti. S tem, ko nekdo ponudbo vzame, se ta tudi zapre. Vsak vrtičkar lahko doma pridela semena solatnic, čebulnic, stročnic, korenovk, paradižnika in paprike. Semena kapusnic, kumar in buč je bolje kupiti, ker se zelo rade križajo in hitro izgubimo sorto. Moram priznati, da je bil zame to čisti eksperiment, kako bo tovrstna izmenjava zaživela pri nas. Nad odzivi sem prijetno presenečen, saj nisem pričakoval tolikšnega odziva. Zato bomo tovrstne izmenjave še večkrat ponovili. MRL, foto: SHERPA Da seme ni domače, je težko ugotoviti s prostim očesom. Običajno so tretirana semena obarvana. POJDI Z MENOJ 45 7x AUVKLUSIVE+А\ШШЈН1Р1!ШК ^MnUUJSKI PROGRAM+Pl£SNA GLASBA+REJI PKMK_ HN WATERMAN SUPETRUS RESORT 4* LOKACIJA: Supetar na otoku Braču, 500 m iz centra mesta, 700 metrov do trajektne luke. PLAŽA: 50 m, prodnata, možnost najema senčnikov, ležalnikov in brisač do zasedbe mest ob doplačilu. BAZEN: dva zunanja bazena s sladko vodo, prvi v velikosti 190 m2, drugi v velikosti 420 m2. Notranji bazen z jacuzzijem in s sladko vodo (temperatura od 26 °C do 28 °C) v velikosti 25 m2, ležalniki in senčniki brezplačno do zasedbe mest. STORITEV: ALL INCLUSIVE (samopostrežni zajtrk, samopostrežno kosilo in samopostrežna večerja s solatnim bifejem) • show cooking • popoldan kava, čaj in pecivo • pijača pri obrokih in v all inclusive barih v naselju med 10.00 in 23.00 uro (točene domače alkoholne in brezalkoholne pijače) • brezplačni senčniki in ležalniki ob bazenu (do zasedbe mest) • uporaba notranjega bazena z whirl-poolom • športne dejavnosti: tenis (1 ura tenisa na dan na sobo, glede na zasedenost), namizni tenis, mini golf, balinanje, uporaba igrišča za odbojko na mivki, lokostrelstvo z animacijsko ekipo (vse ob predhodni rezervaciji), uporaba fitnesa in jogging steze). KLIMATIZIRANO: skupni prostori in sobe. INTERNET: Wi-Fi internet v sobah in v internetnem kotičku na recepciji za doplačilo. OSTALO: hotelsko naselje sestavlja 12 zgradb, centralna recepcija, glavna restavracija s show cookingom, a la carte restavracija v poletnem času (za doplačilo), bar ob bazenu, aperitiv bar, wellness center, spa center, fitnes, savna, masaža, manikura, pedikura, frizerski salon, 6 tenis igrišč, nov animacijski prostor s 500 sedeži za večerno animacijo, klimatizirani notranji animacijski prostor s 300 sedeži, mini klub za otroke od 4. do 12. leta (od 15. 4. - 1. 10.), možnost različnih vodnih športov (deskanje, jet ski, vožnja na banani, najem pedolinov in skuterjev), lokostrelstvo, odbojka na mivki, mini golf, menjalnica, izposoja avtov in koles, možna izposoja brisač za doplačilo. OPOMBE: vse sobe v naselju so bile obnovljene v letih 2009/2012. TRAJEKTNA POVEZAVA: Split/Supetar, 50 minut. samo) Paketna cena 479 € vključuje: • prevoz z avtobusom turistične kategorije z vključenimi cestninami (hd, klima, WC, video) • trajektni prevoz • pijačo dobrodošlice • 7 x ALL INCLUSIVE v HN v Waterman Supetrus Resort 4* v sobi 1/2 TWC B/T SAT TV S KL • animacijski program (ekipa RELAX TURIZEM in ekipa RADIO CELJE) • ogled Supetra • IZLET Z LADJO NA OTOK ŠOLTA IN RIBJI PIKNIK • nastop dalmatinske klape • MAJICO (spomin na skupine počitnice Radio Celje in Relax Turizem) • organizacijo in izvedbo programa POPUSTI: odrasla oseba na dodatnem ležišču 25% popusta. DOPLAČILA: za enoposteljno sobo 119 EUR. Za posredovanje 18 EUR na prijavnico (voucher). Za TT 1,65 EUR na dan za odrasle, za otroke od 12. do 18. leta 0,83 EUR na dan. Za zavarovanje odpovedi potovanja (riziko odpovedi) doplačilo 5% na paketno ceno._ www.relax.si CBJE StanetDva6,03 428 83 20 • CBJBOTYCENTER: 03 428 83 40 46 RAZVEDRILO Jeziki »Koliko jezikov znaš?« »Osem.« »Povej nekaj po italijansko.« »Bonjour.« »To je po francosko.« »Potem jih znam pa devet.« Pravljice »Mama, ali se vse pravlji- Šale nam je poslal Nan-de Jakopič iz Laškega. Na sodišču Neka ženska je šla po nakupih v trgovino in ko je prišla domov, je zložila na mizo vse ter rekla: »Tako malo sem nakupila, zapravila pa veliko denarja. Hudič naj vzame to vlado.« Ženska je imela doma papigo. Ko je to slišala, je skočila na odprto okno in ponavljala: »Hudič naj vzame to vlado.« Mimo hiše je šel nek politik in slišal, kaj papiga govori, in je žensko prijavil na sodišče. Ko je dobila vabilo, je pisalo, da mora prinesti tudi papigo. Žena je šla v skrbeh k župniku in mu je vse povedala. Potolažil jo je: »Tisti dan, ko boš šla na sodišče, pridi k meni, ti bom jaz posodil svojo papigo, ona ne zna tako grdo govoriti.« In res je prišel dan, ko je prišla po papigo. Na sodišču je zanikala obtožbo, takrat pa je rekel politik: »Bomo papigo vprašali.« Stopil je pred kletko in začel ogovarjati papigo: »No, hudič naj vzame to vlado, hudič naj vzame to vlado.« Papagaj se je oglasil in rekel: »Bog te usliši.« Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. ce začnejo z besedami nekoč pred davnimi časi ...?« »Ne, sinko. Tvoj oče na primer začne pravljico tako: >Draga, nocoj imam spet poslovni sestanek.«« Igra Žena je predlagala, da se igrava zdravnika. Zdaj že tri ure čaka na hodniku. Na obisku Štefan je večkrat povabil prijatelja, naj se kaj oglasi k njemu. Enkrat se je ta res oglasil s svojo ženo in tako so do večera klepetali. Ko sta se poslavljala, je rekla prijateljeva žena: »Najlepša hvala za tako poučen večer.« Štefan je vprašal: »Zakaj poučen?« Ona je odgovorila: »Nikoli si nisem mislila, da lahko človek ob tako dolgem klepetu zdrži, ne da bi kaj popil ali pojedel.« Ljudožerci Mihec vpraša očeta: »Ali je res, da pri nas obstajajo ljudožerci?« Oče: »Mislim, da ne.« »Zakaj potem piše v časopisu, da nekdo potrebuje ženo za kuhanje?« Rada se hvali Prijatelja se pogovarjata. Janez: »Moja žena se tako rada hvali z rokavicami, da ji kupim vsak teden nove.« Jože pravi: »Jaz sem jo tega odvadil.« Janez: »Kako?« »Kupil sem ji velik prstan z zelo lepim in velikim diamantom.« Če ponedeljek vpraša zame, ne veste, kje sem niti kdaj pridem. Pri sosedih sem videl, da žena seka drva, medtem ko mož pije kavo. Jaz že ne bi pil kave, medtem ko ona maha s sekiro okrog moje glave. Vse slikovne šale vir: splet BABICE PRIHODNOSTI Začnem kihati. Žena spi. Dam radio bolj na glas. Žena spi. Zaloputnem z vrati. Žena spi. Odprem nekaj sladkega in jo že slišim: »Daj še meni malo.« I? Če prav razumem te zakone, se bom lahko upokojila pet let po svoji smrti. Oven Tehtni ca ImÜ Obveznosti se bodo kopičile, vendar boste kljub temu ostali dobre volje in pozitivno usmerjeni. V tem obdobju se boste odločali za korenite spremembe, ena bo prav pozitivna. Vaš vladar Mars še vedno biva v vašem znamenju, zato izkoristite njegovo moč in energijo za konstruktivne poteze, ki lahko spremenijo vaše življenje v pozitivne smeri. 3\k Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Nemir bo tisti, ki vas bo gnal naprej, vztrajnost se vam bo obrestovala, zato lahko pričakujete pozitivne spremembe. Vaša vladarica biva v znamenju kozoroga, zato ste lahko nekoliko bolj sproščeni. Nekdo bo izrazil željo po vaši bližini na sicer nekoliko neroden način, vendar bo sporočilo konkretno. Odločali se boste, ali se prepustiti energiji ali samo nemočno stati na strani in se prepustiti strahovom in bojaznim. Pred vami je prijetna odločitev, nanaša se na vaše ljubezensko življenje. Od sreče in novih načrtov boste kar žareli. Na delovnem področju se vam obeta napredovanje, to bo vaša nagrada za pretekle napore, ki ste jih nesebično vlagali. Vaša vladarica v kozorogu vam bo pomagala, da boste pridni, delovni in marljivi, nepopustljivi. Sledite intuitivni zaznavi. škorpijon Dvojčka Kar nekaj načrtov boste imeli, eden se bo nanašal na zdravstveno področje. Odločitev, da boste spreminjali stvari, bo dolgotrajna in uspehi se vam bodo kmalu obrestovali. Zvezde vam kažejo na večjo spremembo tudi na poslovnem področju, zato boste polni pričakovanja zrli v prihodnost. Vaš vladar je prestopil v ribi, dobili boste dobro znan občutek, kako spreminjati malenkosti, ki vam jemljejo energijo. Rak Okoliščine, v katerih se boste znašli, bodo nenavadne, vendar se boste odlično znašli. Pričakujete lahko večje spremembe, ki se dotikajo vašega osebnega življenja. Lahko se zgodi, da boste potegnili črto in začeli znova, popolnoma drugače in z drugimi prijemi. Naredili boste vse, da se zadeve premaknejo z mrtve točke. Obžalovali boste nekatere korake iz preteklosti. Strel ec Malo več pozornosti boste v teh dneh namenjali finančnemu stanju. Z dobrim načrtom lahko pride do izboljšanja materialnega stanja v kratkem roku. Za vse to bo potrebna vaša iznajdljivost, potrebovali boste tudi veliko mero potrpežljivosti. Pomembno je, da izstrelite puščico v svoj cilj, zagotovo ga ne boste zgrešili, potrebna bo samo vztrajnost. Obeta se vam veliko krajših poti, ena bo nekaj prav posebnega. Uvajali boste spremembe, na katere v preteklem obdobju še pomislili niste. Odlično se boste počutili tudi ob misli na nekoga, ki vam je prirasel k srcu. Pričakujte večje preobrate, Mars v mogočnem ovnu vam bo pomagal, da boste preskočili še tako težke ovire in pri tem ostali polni optimizma in dobre volje. Na delovnem področju se vam lahko neka malenkost zakomplicira. Ničesar ne rešujte na silo. Lev Kozorog Zavihati boste morali rokave in se lotiti dela z drugačnimi pristopi kot doslej. Če ne boste dobro preučili situacije, se boste morali vračati in popravljati napake. Venera biva v vašem znamenju, zato boste pri delu marljivi in vztrajni, kar se vam bo močno obrestovalo. Pomembno je, da se ne prepustite črnim mislim in da po nepotrebnem ne izgubljate energije. Zaupajte procesu življenja. Nekdo vas bo prijetno presenetil, zato se ne boste dobro znašli v vlogi, ki vam jo je namenil. Prilagodljiva narava vam bo prišla še kako prav, zato boste na koncu zmagovalec vi. Tudi tokrat vas bo življenje presenetilo s prav posebnim sporočilom, ki vam bo dalo velik zanos in moč za daljše obdobje. Veselili se boste krajše poti in skrbno izbirali trenutek za uresničitev svojih želja. Vodnar O Devica Neko prizadevanje bo obrodilo sadove, zato boste z velikim zadovoljstvom zrli v urice, ki bodo kar prehitro minevale. Ugotavljali boste, da ste priljubljeni v prav posebni družbi. Za slednje je močno zaslužen vaš vladar, ki biva v ribah. Čutni in sočutni boste do ljudi, pripravljeni vedno priskočiti na pomoč in prisluhniti težavam. Zdravstvenaproblemati-ka se bo umaknila in nobena skrb vam ne bo grenila dni. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA. Izredno boste čustveni in sentimentalni, zato lahko s svojimi izjavami presenetite okolico. Nič vam ni bilo podarjeno, zato se boste veselili svojih dosežkov bolj kot običajno. Vaš vladar prestopa v znamenje bika in bo prinesel kar nekaj sprememb na vaše poti. V naslednjem obdobju se bo močno pokazala potreba po varnosti tako na finančnem kot tudi na ljubezenskem področju. Ribi Na nekoga boste mislili več, kot ste sprva nameravali. Kljub povezanosti boste želeli ohraniti samostojnost. Na delovnem področju se lahko pojavi nepričakovana ovira, zato hitite počasi. Drugače boste umirjeni in polni načrtov, kako spreminjati določene zadeve, ki vam jemljejo moč in energijo. Obkroženi boste z ljudmi, ki vam bodo dajali moč, zato le izkoristite te pozitivne vibracije za konkretne akcije. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro. RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka OBISK PRIZORIŠČA PRIPRAVA ZA PRITISKANJE AMERIŠKI IGRALEC HUNTER IVERNA PLOŠČA (POG.) REKA V GORNJI RADGONI DRŽAVNI USLUŽBENEC MALO VREDNI PREDMETI (EKSPR.) NAJUGODNEJŠE STANJE GRAFIČNA TEHNIKA RAČU-LATINSKI NALNIŠKI VEZNIK POMNILNI MEDIJ 24 IGRALEC ŠERBEDŽIJA TISKARSKO OPRAVILO Mornarček, vseeno mi je. če te lisice žulijo! Hočem vedeti, kaj je ta zelena substanca. Morda bi morali preveriti tudi... S PLOSKANJEM IZRAŽENO ODOBRAVANJE DELSTOLA ZA NASLAN-JANJE AVTO-MOTO DRUŠTVO NEKDANJI ITALIJANSKI PREMIER MORO ČRN PRAH, NASTAL PRI GORENJU JUŽNI SADEŽ AMERIŠKA IGRALKA ANDERSON AMERIŠKA VRSTA IGRALKA MAMILA SPELLING ALUMINIJ AM. PEVKA JACKSON AM. IGRALEC PESCI KNJIGA STARE ZAVEZE DAVORIN JENKO 17 SAVINA ZIMSKA GUMA SLOVENSKI PISATELJ (IVAN) ŠPANSKO ŽENSKO IME POSUŠENA RIBA RALPH LAUREN POGLAVAR V BENEŠKI REPUBLIKI OLIVER ANTAUER STROJENA ŽIVALSKA KOŽA SKOPLJEN SAMEC GOVEDA ZNANEC (STAR.) 23 22 SLOVENSKI KOREOGRAF OTRIN PASJA HIŠICA SOZVOČJE TONOV PREBIVALEC VELENJA OBOD SLIKE 10 MOŠKI, ŽENSKI, SREDNJI .. TV-VODIT. ŽNIDARŠIČ AMERIŠKA VESOLJSKA AGENCIJA SLOVENSKI DIRIGENT (ANTON) 15 18 LEKSIKO-GRAFIJA 16 KRAJ PRI KRANJU KIM NOVAK PRIVRŽENEC ELITIZMA ŽIVA EMERŠIČ MOZOLJA-VOST NASPROTJE DOBREGA 12 VINAR Z BI-ZELJSKEGA KDOR POTUJE AMERIŠKI IGRALEC (RAY) SUROVINA ZA PLATNO 3 SODOBNICA KELTOV ZNAK ZA TON ELEKTRIČNO NABIT DELEC OSKRBA KUPCA Z BLAGOM JAP. NABIR. BISEROV Ona je ta teden zadolžena za kavo in je pozabila prinesti... REKA V SREDNJI OKREPITEV TOMAŽ ČIŽMAN ENAKI ČRKI LIMFATIČNI ORGAN KLEPET (POG.) KMEČKO ORODJE KUHINJSKA ZAČIMBA MITNINA (ZASTAR.) ANGLEŠKI POLICIST 19 NEZAVEDNI DEL DU-ŠEVNOSTI RICHIE SAMBORA UDAREC Z NOGO REKA, KI TEČE SKOZI MÜNCHEN RADOVEDNI TV-KUŽA TEŽKA GLINENA PRST 20 SLOVENSKA ILUSTRA-TORKA GOŠNIK GODEC IZDELOVALEC ČELAD Nagradni razpis novi tednik 1. nagrada: Kuharske bukve - zdravilna zelišča, Vedno г илтој / čaji in čajne mešanice ter majica NT&RC 2. nagrada: majica NT&RC 3. nagrada: kuhinjski krpi NT&RC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 Ime: Priimek: Naslov: S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: IH СЛ O SUDOKU 348 5 9 3 4 1 8 5 9 6 1 3 2 9 1 5 8 7 6 7 3 5 2 9 7 4 SUDOKU 39 1 3 4 9 8 6 9 2 3 2 4 3 4 7 9 3 9 1 8 5 6 6 2 4 7 1 REŠITEV SUDOKU 347 REŠITEV SUDOKU 38 i 7 9 4 8 3 5 6 2 6 5 4 9 2 7 3 1 8 3 8 2 6 1 5 7 4 9 2 4 1 5 3 8 9 7 6 8 6 3 7 4 9 2 5 1 7 9 5 2 6 1 4 8 3 5 3 7 1 9 6 8 2 4 4 1 8 3 5 2 6 9 7 9 2 6 8 7 4 1 3 5 4 3 6 5 8 2 1 7 9 8 5 9 7 6 1 4 3 2 1 7 2 3 4 9 5 6 8 3 9 7 4 1 6 8 2 5 2 4 5 9 7 8 3 1 6 6 8 1 2 3 5 7 9 4 5 1 8 6 2 7 9 4 3 9 2 3 1 5 4 6 8 7 7 6 4 8 9 3 2 5 1 Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 19. februarja. Geslo iz številke 6: Spomin na Prešerna. Izid žrebanja 1. nagrado, Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majico NT&RC, prejme: Irena Mravlak iz Šentjurja. 2. nagrado, darilni paket kavarne Caffe štenga, Gledališka ulica 2 v Celju, prejme: Boris Mraz iz Prebolda. 3. nagrado, otroško striženje v salonu Janez podjetja Nega Celje, prejme: Jelka Trbovc iz Celja. Nagrajencem čestitamo. Drugo nagrado bo nagrajenec prejel na oglasnem oddelku NT&RC, ostale bomo poslali po pošti. SODOBNIK 11 2 21 4 5 14 13 6 8 9 7 48 RUMENA STRAN Na Ljubnem pred vsem svetom Skromen in izjemno uspešen fant iz Hramš v občini Žalec vzbuja veliko pozornost, kjerkoli se pojavi. Saj veste, to je Timi Zajc. Tako je bilo tudi med tekmo svetovnega pokala v ženskih smučarskih skokih na Ljubnem, kjer so bile v ospredju pozornosti poskočne damice. Pa ne povsem, saj se je vsak želel slikati s članom Smučarsko-skakalnega kluba Ljubno. Skakalno pot je Timi začel v Skakalnem klubu Vizore v občini Vojnik, blizu domačih Hramš. Takole pa so se na Ljubnem ob njem postavili pomembni ljudje, med drugim na levo nekdanji predsednik Slovenije Milan Kučan ter na desno predsednik uprave ljubljanskega BTC, ljubenski rojak Jože Mermal. Foto: SHERPA Pomembno vlogo pri razvoju smučarsko-skakal-nega športa na Ljubnem ima tamkajšnja občina in z njo župan Franjo Naraločnik. Župan, ki je športni navdušenec, je imel od vseh ljudi v množicah obiskovalcev najbližje do tekme svetovnega pokala orlic. Prav tako je imel najkrajšo pot med vsemi Ljubenci, saj je njegova domačija ob lju-benskem skakalnem centru. Domačija deluje tudi kot ekološka turistična kmetija Kolar. Med pomembnimi ljudmi, ki so se udeležili tekme svetovnega pokala orlic na Ljubnem, sta bila tudi evropska komisarka Violeta Bulc ter gospodarstvenik Mirko Strašek. Bulčevi je šport nasploh blizu, saj je bila pred štiridesetimi leti slovenska prvakinja v metu kopja ter tri leta pozneje članica jugoslovanske košarkarske reprezentance. Prav tako je nosilka črnega pasu v taekwondoju in hapkidu. Po drugi strani je gospodarstvenik Strašek iz družbe KLS Ljubno velik ljubitelj rekreacije, hribov. Letos pa je dosegel še en gospodarski vrh, priznanje za življenjsko delo na področju menedžmenta. Ponosni na izdelek Glavni ustvarjalci monografije Kult(ur)na posojilnica so bili na predstavitvi radoživi, saj jim je uspelo izdati bogato delo o zgodovini izjemno pomembne celjske stavbe. Dolga desetletja je v njej poleg kina domovala tudi banka, ki je obračala veliko denarja, zdaj sta v njej le še Mestni kino Metropol, ki ga obišče vedno več ljubiteljev filma, ter kavarna, ki ima tudi redne obiskovalce. Kaj pa se je zgodilo z denarjem? Foto: SHERPA Z leve: Samo Seničar iz Mestnega kina Metropol, Borut Batagelj iz Zgodovinskega arhiva Celje, Matija Kovač iz Hiše kulture Celje in Miran Gracer ml. iz Grafike Gracer Ponosni oče in nagrajeni sin Nenad Firšt, umetniški vodja glasbene dejavnosti v Zavodu Ce-leia Celje in Celjskega godalnega orkestra, kjer je tudi dirigent, je na slovesnosti ob podelitvi celjskih priznanj za kulturne dosežke lahko upravičeno žarel od zadovoljstva, saj je bil med prejemniki tudi njegov sin Miha Firšt. Mladi kontrabasist, ki nastopa v treh ansamblih in je producent v Hiši kulture Celje, gre tako po poti svojega očeta, prav tako prejemnika številnih priznanj za dosežke na glasbenem področju, med drugim tudi nagrade Prešernovega sklada leta 2009. Nenad Firšt, tudi član strokovne komisije, ki je podeljevala nagrade, se je sicer izločil pri odločanju o prejemnikih priznanj Celjske zvezde za izstopajoče dosežke v kulturi v minulih dveh letih, v kategoriji torej, kjer je prejel priznanje njegov sin Miha. Foto: SHERPA V bolj udobni vlogi Slavko Pezdir, dolgoletni novinar Dela, zdaj upokojenec, je tokratno slovesnost ob kulturnem prazniku s podelitvijo priznanj Celjske zvezde v družbi svoje soproge Ane Vovk Pezdir lahko spremljal bolj sproščeno kot kot kakšno leto prej. Letos namreč ni bil v vlogi predsednika strokovne komisije, ki je izbirala prejemnike priznanj. Čeprav je ta vloga vsekakor zelo častitljiva in odgovorna, je hkrati tudi nehvaležna, saj na koncu je pač treba izbrati. Morda pa se mu je prav zaradi te bolj udobne vloge in sproščenega spremljanja slovesnosti na obraz prikradel širok nasmešek, tako kot tudi ženi. Foto: SHERPA