arhivi XXII 1999 Članki in razpn.ve 39 1JDK 930.251.01 Strokovni in politični Vr diki valonzaciie arhivskega gradiva* VLADIMIR ŽUMl-R Odločanje o ['končni usodi" najrazličnejših în vse obsežnejših modernih vrsl zapisov, ki naslajajo pri poslovanju javnopravnih oseb, pr;dvscm drâvnc uprave in lokalne samouprave, je od srede 20. stoletja dalje skoraj izključna strokovna naloga javnih arhivov oziroma arhivistov Vrednotenje in odbiranje arhivskega grainva, izločanje ozirGma uničevanje nepotrebnega gradila 1er prevzemanje arhivskega gradiva je s pravnega in organizacijskega vidika skoraj v vseli državah zaupano javnim arhivskim službam oziroma ar hi1 istoin. Ti morajo biti za to delo kakovostno strokovno usposobljeni. Poleg strokovnost se od nj.h pr" vrednotenju pričakii|c in zahteva luei kar na i več obi ;ktivnosti, ki ne sme biti oziroma naj ne b- bi j pod vplivom politike. id«f>logijc, religije, ekonomskih razmer ali pod vplivom čisto subjektivnih kriterijev iij izkušenj arhivi.; to v, Ki navadne temeljijo cia njihovem znanju in čustvih. Nekako do sredine tega stoletja 'j bil irluviju, ki so mu bile do tedaj zaupane iZKljueno naloge zuiranja, iirejanja, popisovanja in bnnjcnja arhivskega gradiva, le "služkinja zgodovine". Ko p;> smo arliivisti začeli opravljati tudi vrednotenje in odbiranje arhivskega gradiva, s:no v res niči postali posredni "ustvarjalci zgodovine" ali vsa j nj;ni nioderatorji. Končne odločanje o usodi Zapisane kulturne dediščine, ki jo prevzemaj arhivi, je skoraj izključno v rokah arhivistov, kljub temu da večina arhivskih služb v ¡zadnjih treh desetletjih pri izvajanju teh nalog tesne sodeluje tudi z. ustvarjalci gradiva, zunanjimi strokovnjaki ter s potenci?.ln:mi uporabnik' Znanstveniki, raziskovalci injavnos'îo Pravilo 'Tia naj na strokovne odločilvcarhivislov s svojimi (nestrokovnimi) kriteriji ne bi smele /plivali politika, ideologiia, cerkev oziroma religija, dr žava, ekonomske razmere, vojne, elementarne nesreče, osebni interesi in drugo. Na /alosl se je nrav to v vsem obdobju no letu 1945 pogosto dogajalo v velikem delu svela in se seveda v a zli ,iih ublikah ponekod še vedno nadaljuje, iljub temu pa pomeni odločanje o "bil' ali ne b ti I arhivskega gradiva za arhivi ste izjemno Zgovorno in nkrati tudi najzahtevnejšo .itroko -'no nalogo. V številnih dižavah jc ta .jaloga hidi prednostna naloga javne arhivske službe. Zc več kol petdeset let torci odločanje n l»di ne more biti več nrepnščeno li irhivi stovemii "občutku na konen prsta (Pingcr P" zenge Tulil), ampak mora temeljiti na neki metodologiji vrednotenja, na predp^arem naeinu 1er postopki- odbiranja in izločanja godiva, predvsem pj na strokovno utemeljenih in v praksi preizkušenih načelih in kriterijih vrednotenja. Kunkrclno odbiranje arhivskega gr;.diva se mira opravljali pred v.-,cm ob pomoči neposrednih pripomočkov, kot so na primer različne vrsle "pozitivnih" list za odbiranje arhivskega gradiva ali "negativnih" lisi za izločanje oziroma uničevanje nepotrebnega gradiva. Ciovorimo lahko o šlcvilr.ib, dokaj različnih modelih vrednotenj« ir odbiranja, ki jih uponbljaj" posamezne države, čeprav gre razvoj vrednotenja in odbiranja arhivskega gradiva v smeri tako imenovanega "pozitivnega načina", torej v smeri neposrednega od-biran -i arhivskega gradiva. Takšne so bile tudi usmeritve XII mednarodnega arhivskega kongresa v Montrealn leta 1992, na katerem jc bilo v referatu Hervčja Basticna r Razvoj in uporaba normativov pri valorizaciji"1 poudarjeno, da ob izjemnem naraščanju obf,ega dokumentarnega gradiva perspektive vodijo arluvistc v to, da sc "bodo vse mani ukvarjali s tem, kar mora biti uničeno, in vse bolj s tistim, kar mora biti ohranjeno'. V postopkih izločanja gradiva gre pravzaprav vse manj za "ločitev zrna od plev" Zale jc treba arhivsko gradivo ohranjati s postopkom odbiranja, in siecr v dveh fazah, prvič pri ustvarjalcu in nato drugič šc v arhivu pri strokovni obdelavi. Izdelati jc treba kriterije in "kataloge" odbirama arhivskega gradiv« k. naj služijo arhivislom pri odbiramu tako, kol rabi-o kartografom pri orientaciji "smer neba, incri o zemljevida legende" Sc posebej pa c poudarjeno, dr. jc za nove vrste gradiva na magnetnih in optičnih nosilcih treba izdelati krildrijc odbiranja že takoj na začetku ob njihovem nastanku. Takšni Jc :nji sicer lahko sledimo že od mednarodnih kongresov arhivov leta ¡976 v \Vashingtonu in leta 1988 v Parizu. Kljub različnosti metodologij pa je vsem skupen Isti cilj, lojc ohranili arhivsko gradivo kol kulturne dcuiščino. O leni imamo v vseli državah ogromno predpisov in strokovne literature. Te v ccloti skor:,j ni mogoče obvladali, predvsem zaradi obsega, delno pa tudi zaradi jezikovnih ovir Problematika vrednotenja arhivskega gradila jc b la od lcla 1956 (111. mednarodni kongres arhivov v Firencah) zelo pogosta tema mednarodnih kongresov arhivu" ier okroglih miz. Mednarodnega arhivskega :;vcla, šc pogosteje pa * Kcfeim ■/. medna mil ne arhivske konferenci; "liifpr&tHi In pjjtHurtffi.fo sirli I vil v" {lnlsgi{ty .mil kny malcrijala u icgislraluranui. Arhivist XXV, št. 1-2 Bcnjiniil 197.1, str. I2K.|M). Ake Kinninnw Ottna savreinenih materiala. ICA Vili. Washin^tiin 1976. Oli'a ti. Ci ici . Lisle kulc^iiija rc^istratur^knt; niaterala sa nikiiviuia čuvanja. Aihivisi XXVI11. ïl. 1-2. Iicngiail iy7K. sir 74-11 ft. IV ¡Jx I lull Tlic Use ut sanipl'ii^ leeliuu|iles in the retentinn nf rtcnids, a KAMI4siudy wiili guiiidincs. ONb.SCO. l^iis lytU. A. Ku/in. Kmiifiitufiinp'uihivy, Mnskvii 19^2. Vladiniii Žumici Kiileriji vulnri/jdje flnkuii 11:11 tanic^a giailiva ilru?.bcnili pravnih nsch in ilrušicv, katerili arliivsk.i gfedivn prev/cuia Z^iidiisinski aihi" Ljubljana. Arhivi V, št. 12. Ljubljana iW^Tji. 14-2.1. Aetc.. de la XXI1L Ciinlcicnee inieniiitiiinale de lu T»Wg rimde des Archives (Bratislava l'JSÎ). The ardiivist anil the inilatinn nf fijneiiipuniTy recinls. "rcliininary repnn. Ecklian G. Fran/. IVis IW3 (tudi previid v sriiiilirvaséimi). Sam Kula. "The A^hival Appraisal nf Mnving Images. Paris P'GI-KiAVS/ltî. (RAMPŠtuilija). Helen P. Hfirissnn TTie Areliival Appraisal nf Suund He omlinjis ami Relater' Matnials, Paris IU»3, PGI/K7AV/1 (KAWPsiudija). I.. N. Krjuknva Gkspeiti/a cennusti kinnibikiiiiiciitnv i kam-pkktnvanie i m i giisiiilarslveiiiuigii ailiivnn^n fiiiula SSSR. Mnskva 19K4. I lamld Nauglep. TIk Arvbivai Appr.rsal 11I' Maehiiit'Reaii;ihk Reenrds. haris iyK4.1'GI/K-1A\727, (RAMI' študija). N A. Orlnva, [;kspciii/a ecnmisti diikunientnv GAP SS.SR (IV5S- lys(j Mnskva 1DÎT4. fZ. M huinva. istnrija i siisieiueunyc tenikneii n/sitija een-nnsli dnkiiiiicnliiv Miiskva IVjjJ llnplan Lekii. I*rva i linija fa/a nliraik aibivske grailjc naslak ptisle 1945. gmiinc. Srninimi aillivi K?. Maiibnr sti. S7-f)1. Hngd.m Le kič, Valini/aeija ailiivske ^iaik Aihivist XXXVI, IWfi.sl. 1-2. str. fifi 71. Milič l'eimsié. Vieilniivauje nekiti iiiasnvnih liiiktnnenaia, knj.. su du saila siu:ilrana arhivskinn giailjnui. Aibivski pre jiled. št. 1 1. Ikiigiail JiWfi sti. 1(1-24. OI"a [t. G M1, Vi ci In <1 va nje link umen a ta. knji uastaju nstva-rivanjem sainiiupravljatija railnika, .Snibibiii arhivi X(i, Marilinr lVKri.sir.rilW. William i^eary. The Archival Appraisal nf I'bniiiyraiihs. Paris I'JKy. l>Gi/K'lAV/. S. II (RAMI'itndija). Dubravkn l*ajalic. 1'ristup valnri/aciji avdinvi/uelue giadc. Ailnvisi XXXIX. Si. 1-2. »engrail IW; sti. nd-144. Pavnr Br/išnik. IVnrjentueija nila u vanjskiui slu/baina Hepablike Hrvatske. Ailmski Vjesnil: X.XXIV, /v. 34 Zagrch :'jyfif-uictodisclier Ansat/. /ui Beweitung. Aitlhvni¡Heilungen 41, /v. 3/1991, sil. 12312."!. Dubravkn Pajalič, Ti p. iluzija i valoi i/acija nckonvcneionatni.' arhivske yradje Sodobni aihivi XIII, Maribcii )'>9I, sti. I')2-Itjfi. liodu Lihi, Grundfragen der Bewertung von Vcrwaltungs-sclirifigut Anstelle einer Besprechung von T. k, Schcllenbeig, k ¡Wahlen und U.ngcslahcii Aus der Arbeit der Staatliehen Aichive Bayern, Walle i Jaioschka /um 60. Gchutstag, Münchcn 1992. Mi. Dm. Herse Basticn, ILntviickluug und Anwendung vnn Nonnen Ix i dei Bcwciiung XI). Internationaler Aichivkougrvss, Mnntreal 1992. Ote Kolsnid, Ra;viiak cuicljnili načela vvdn.ivanja Neka uspiirrdna iskcsiva, Ameiican Alhivisi 55, 1993 sli. 3(i 1W (hrvaški preval. cbjaHjcn v giadivu /a piisvcii: vanje Hrvaškega ailiivskcga dnišlva v Bjelovani 1994) F. Genld Umu. .Sciceting and Appiaislng Arvliivcs and Manuscnptes, Ttic Society of American Arcli i vi Ms Chicago 1993, 1. Ane Nahrings, lieweitung umi Aichivirung ciekuoni eher Dateien, Dei Archivai 4fi, V 4, 1993, sir. 5i.1-.17:). Bilanz umi Perspektiven arehiviseher Bewertung, Beitrüge ein« ArjhivwisscnseliaMliclien Knill *|iii ums, VcriilTciiilich-ungen der Archivschult Martwig, Insiilui dir Archivwissenschaft, Mai bin g 1994. Vladimir Zurirr, Valuii/aeija dukuilientarnega gradiva /a /godovi ni i. znanost in kultni n, Ljubljana Allii' Republike Slovenije, 1995 J"si|i Kolanovit1, Vrednovanjc aihivskogj giadi'.'a u leoriji i piaksi, Arhi".ski vjesnik 3«,Zagieh 1995, str. 7-22. Marijan liasliu4, Ra/vilak lemeljnili Nadela i/JučiVanja u flrvaiskoj, Aihivski vjesnik 'K. Zagreli 1995 str. 23-55 Richanl Brown. FunU jinalini vreilnovunje u Diiavnom ailiivu Kanade (sedam godina sivarnc prakse), Aihivski vjesnik 41 Zagreb I99K. str. 51lii.1. Jo/o Ivaunvii Vrednt'vanjc clcktroniikih /apisa, Aihi ski vjes:iik 41,Zagreli l99N,.sir. 7 21. 1'rlmeri nckalcrlli uajlmljšlli konkret m i Ii inifel In krllcrijcv valoTi/acije ter pimtivuih lisi »a ndliirniljc nrlilv>kcfiii firadivu (Indi /. roki lir»njcnjic (jnnlivii): Metodika ntlinra duliletuyh iiiatciialnv na gosudan.tvrnni>c hiancnic. Rtkumeiidacii, Mc.sk va I9W, Percten nančno-tchničcskoj dnk-Jinentaeii, podle?aii :j pi :inu v gosudarstvennyc athivy SSSR Meskva 1972. I'ercven dnk.....cutciv, podlc/ašOih piiemu v gn.sudarstvenuye aihivy SSSR Moskva 197.1. U TuiknviO. Oi lah i i a nje aihivski urade i i/1 učiva nie lic/-vrcilnng n:gi:araiuisk(ig materijala u reyistratuiania, A'hivisi XXV ši. 1-2. Dcogiail 1971, sir. 12H-1.1I>, (vc£ tipskih list), Osnuvnye puliiieiiija minira iliikumentnv u puvtni'ajusec'ija inliirinaeiej na giisudaislveriiiiie liranenie, Moskva 197(i. nava predvsem načela m kriterije vrednotenja ter konkretne liste za odbiranje arhivskega gradiva. Vsa preostala, zelo obsežna literatura, ki obra v nava le metodologijo oziroma načine in pcslopkc vrednoteni;! m odbinnja gradiva po posameznih državah se mi zdi za obravnavano problematiko popolnoma nepomembna. Na tem mestu naj poudarim, dn je nekdanja sovjelskr. arhivistikr. na lem podroiju že v peldcselib Iclih razvila izjem no dobro zasnovano znanslvcno metodo valorizacije (tako imenovano tksperdzo vrednosti dokumentov, ki sc izročajo v državno hrambo), ki pa je arhivtsli zahodnih držav nc poznajo in tudi nc pri/najo, ker lite ral ura ni bila prevedena, ati pr. jo že n priori zavračajo, ker jc bila pač pod vcMini ^¡"om markf.isučno-lenini.sticne ideologije in sovjetske politike Druge vzhodne real Kaneelarijsku poslu vanje u svjellu arhivskih prupisa 1l*ri ntenik). Druitvo aihivskili mdnika Hil1 'iaiajcv" I97fi. IVieCen tipnvyh diikuiuentaln^Ii uiateiialnv, nbra/tljuSfihsja v deialelnMsti uiinisleistcv, vedu ni sle'v i dntgih l-kM: iij, niga-ni/aei i i pre'dpiijaiij .s uka/anicm smkciv liranonija materialu v, Mihkva 1977. I'erečen dnkuiuentiiv, nbnL/ujuščihsja v dejaielnusti r.jučnn-issleddvaielskili ; ptitekniili cngani/acij, Moskva I97H. Olga U. Giler, 1'riručnik /a /ji ti tu aihivske ^rade van aihiva, Titngrad I9H3. Lisia kaiegurija regismiiurskog materiala foruma i cirgana SKJ i njihovih radnih "ela sa mkciviiia Čuvanja 1941- 197H, Alhivisi XXXIII, Si. 1-2 Uengrad I9K3, sir. 27D-345 (primer najpo-pulncjšv in /elo kvaliieine lisic!). Ranuiendokvii* jlat.erspi. fl iler staaailiehen An.*hive dei DDR (Ur den Zelirauin 1945-19K1 Siaailiehe Arehivvei-w^ltung, PdtMlan, 19K4, l'ereccn nauči.u-lc ini 'esknj diikunieniaeii pu siruiielsivu, p f>K D.ni i. ValidJiti, ['i ijedlog I i sle urhivske grade /a visnknskuiske ustanove Ailli^ki vjcMiik 1994, sli. «7-99. Malo Kuku'.:iea, Vreilnovanje i kriteriji /a i/lučivanje i tiajnu pEilnanu liliuiike giaile, Aihivsk:1 vjesnik 37, Zagrmi 1994, str. 11)1 114 42 Članki in razprave ARHIVI XXII 1599 sociabslicnc države, ki so po letu 1945 v ccloli prevzele sovjetsko metodologijo vrednotenja i i jo v nekaterih pogledih še bolj podredile komu nislični ideologiji (na primer Nemška detnokn? lična republika), pa se je zaradi navedenih razlogov dobesedno sramujejo In jo po nepo Irebnem v celoti zavračajo, nr.mesto dr. b ločile strokovno profesionalna načela 111 kriterije od pol i lično-ideoloških. Da br utemeljili potrebnost in nujnost objektivne :n strokovno zasnovane valorizacija, naj na tem mest 11 ponovim temeljno U£0l0"ilev amen škega arhivista T. R. Schcllcnbcrga, kot jo je zapisal že leta 19S6 v svojem delu o vrednotenju modernega spisovnega gradiva. Teorija m praksa vrednotenja inj odbiranja gradiva se namreč še vedno gi bijeta med dvema .; kraj nosu mu: med zahtevo po cclostncm ali celo celotnem nhran ianjn vseh vrst zapisov ter prakso radikalne selekcije ki jo ob pomanjkanju stroKovoib načel in krilerijev kaj hitro, neusmiljeno in neodgovorno opravi tnd: "čas" s svojimi poMtičnimi, vojaškimi, ekonomskimi, elementarnimi, osebni mi in drugimi razlogi. Obe skrajnosti v končni fazi privedefa do nestrokovnega uničevani;: gradiva, ki se ohranja le še po 'kriteriju naključja" V zadniem času je *:iccr vse mnnj zagovornikov celotnega ohranjanja gradiva, zapisanega na papirju, vse več pa je zagovornikov celotnega ohra ljaiija novih vrst zapi:ov na magnetiiili in optičnih nosilcih. Njihova zahteva sc zdi na prvi pogled tudi uresničljiva, ker imajo pred očmi predvsem neznaten fizični obseg zapisov in ¡¡idijo le trenutne tehnične motnosti obdelave, hranjenja in uporabe. Ti zagovorniki pa ne vidijo dolgoročnih problemov ohranjanja in uporabe novih vrst zapisov, ki -h povzroča h.,cr razvoj informacijske tehnologije Prav zaradi tega dolgoročno gledano celotno ohranjanje ni mogoče in .smotrno. Prcpresto nemogoče je vse računalniške zapise spioli prilagajali vedno novi in novi strojni in programski opremi Zaradi obsega podatkov iit informacij, k jih na primer vsebujejo račrinalniškc zbirke podatkov, te za uporabnike kliub infcrmacisk- tehnologiji postaiajo nepre g led ne in neobvladljive. Zalo je tudi nove vrste zapisov treba vredno1 ui in odhirati teoretično po enakih načelih in kriterijih kot klasične vrste gradiva. Razlikuje sc le način in postopek vrednotenja, odbaanja in prevzemanja v arhiv, po dobne kot tudi način hranjenja m uporabe. Od zelo številnih definici, ■ n razlag pojma oziroma opredelitve ra;.jmntg:. in možnega ob sega itrbivskega gradiva za potreb«', državne uprave, kol tudi za potrebe znanos'i sc mi zdi Schcllcnbcrgova, že skoraj štirideset let stara, vendar še vedne aktualna in po vsem svetu zadnja leta zelo pogosto nava;ana utemeljitev še najbolj stvarna: "Zrcdncirati ogromno maso spisovnega gradiva na razumno mero je enako pomembno za državno tipravo kol /.a znanost. Državna uprava ni zmožna ohran 'i vsega gra- diva, ki naslaja na številnih področjih njenega delovanja. Saj ni /.možna zagotoviti nit. prostorov za ujegovo tira ijcnje niti delavcev za njegovo obdelavo. Stroški za to presegajo možnosti tudi najbogatejših držjv. Tudi znanstveniki nUo zainteresirani, da sc vse gradivo obrani v celoti, ker je povsem izključeno, da bi sc mogli znajti v ogromr.ih količinah sodobnega pisanega gradi 'a. Zato da bi mogli» služiti zgodovinskim raziskavam je potrebno zmanjšali njegov opseg. Celo same vehcmcnlnc zagovornike celovitega čuva nja grad i "a zaradi zgodovinskih interesov popada strah, kol piše v eni izmed pubJikaei Publb Rccerd Officea, da sc bo zgodovinar v bodočnosti utopil v morju p.sane ;>kumentacijc, ec sc bo nkvaifjal z raziskovanjem sedanjega časa. Zanimanje znano.sl' do uporabe gradiva je pogosto v obratnem sorazmerju s količino gradiva: kolikor več gradiva jo o neki zadevi, tem manjše je /.aiiiinanj : z.a upo-abo".3 M'isovnos'1 in številne nove vrste sodobnega gradiva postavljajo arhivistiko m arhive predvsem picd odgovorne strokovne naiogc vrednotenja in odbiranja, kar je pogoj za strokovno obdelavo ir_ uporabo arhivskega gradiva, Icr pred probleme zagotavljanja lislrezncga varstva, zlasti /it nove vrste gradiva na magnetnih n optičnih nosilcih, Uporabnike arhivskega gradiva za naj različncjše znanstvene, raziskovalne, študijske in druge namene pa postavljajo pred vprašanja, kake sc v tem gradivu znajti, orientirati, kako ga uporabljati, rcproducirati ud , pa tudi koliko ga uporabljati r)b številnih drugih vzporednih virih (ma-Itrialni, ustni vi -¡, Časopisje...) in sekundarnih virih (literatura) za proučevanje naše preteklosti Tudi analiza arhivov v Evropski liniji rz leta 19944 glede vrednotenja in odhi.arija arhivskega gradiva ugotavlja, daje nemogoče v ccloli ohra njati eksplozijsko naraščajočo količino doku mentov, na drugi strani pa opozarja, da pa lahko pomeni mučenje enega samega dokumenta nepopravljivo škodo za zgodovino neke države, regije ali obdobja. Zalo vprašanje strokovnih načel in krilerijev vrednotenj.i arhivskega gradiva dobiva vse večji pomen Pomcmhua je ugotovitev, da za vrednotenje nimamo absolutno veljavne oziroma liporabnc metode. Vsekakor pa je pol rebrni sodelovanje med ustvarjalci gradi va in javnimi arhivi, k; morajo opravljali nadzor prve faze odbiranja kar nato oli,šujc odbiranje gradiva v tako imenovanih vmesnih arhivih ki jtb pozna zahodna Evropa. V nacionalnem oknrn je nuino potrebno uporabil- določene metode odbiranja. Primerjava modelov vrednotenja in odbiranja, k: iib uporabljajo posamezne države EU, ter izmenjava praktičnih izkušem b lahko ThciKlmc R. Schclli nbcrg, Die Uewcitung, modeme n Ver-ivaltungMchrilttut.s. ut>cricl/i und hcrausgcgebcn +.ločanje oziroma uničevanje grabiva, ki nuna značaja arhivskega gradiva in so mu potekli roki hranjenja Zelo jasno in hkrati moderno usmeritev hrvaške arhivi stik*« na področju vrednotenja in prevzemanja arhivskega gradila je na posvetovanju Hrvaškega arhivisiičnega društva leta 1994 v Bjclovnm začrtal direktor Hrvaškega državnega arhiva dr. Josip Kolanovič.5 Pri tem je i/ir»t in upošteval predvsem dosedanji teoretični in praktični razvoj ter dosežke arhivistike na ten področju v svetu. Usmeritve, ki jih šteje u.ed najpomembnejše nalt i,e hrvaške arhivske slu.ibc, so v nekoliko strnjeni obliki tc: O Politiko in arhivsko prakso prevzemanja javnega arhivskega gradiva je treba naslonili rm kriterije vrednotenja celotnega javnega arhivske ga gradiva. Pri icm je nujno, da vsak arhiv pri pravi kategorizacijo ustvai jalcev gladiva z. obraz l"ŽUv i jo njihovih 1'uiikeij, dejavnosti in pomena 2. Hrvaška arhivska služba mora kol nujno Mogo pripraviti resorske liste za odmriije trajnega arnivskega gradiva, in sicer nivoJSfiS po posameznih področji n dejavnosti. 3. Vrednotenja arhivskega gradiva ni mogoče f'pravljaii brez strokovnjakov ustvarjalcev gradiva, s katerimi je potrebno sodelovanje Pogoj y-a to pa je njihova ustrezna izobrazba in strokovna usposobljenost. Poleg arhivskih predpisov ter strokovno zasnovanih modelov vrednotenja in odbiranja -fhivskega gradiva arlnvistc obvezuje k strokovnosti m oE jekli vnosi i pri tem odgovornem dein tudi Kodeks ¡arhivske etike, ki je bil sprejet 11 ¡i XI1J mednarodnem kongresi: arhivov leta 1996 v Pekingu. Ta določa: ' 1 Arhivisli morajo varovali celotnost arhiv gradiva in tako zagotoviti, da ostane zanesljiva priča preteklosti. -.Objektivnost in ncprist rannst arlnvistov «ia merilo njilinve strokovnosti. Uprcii se molijo kakršmm koli pritiskom, da bi vplivali na do kaac z. namenom prikrivanj ali zkrvljanj;. dejstev. 2. Arhivisli morajo vrednotiti, odhirati iij «liraniati arhivsko gradivo v njegovcir zgodovinskem, ptavnem in upravnem kontekstu ler •ako ohranjati načelo provemenee (izvora), ki ' 'in-jc in izkazuje prvotno ureditev dokumentov Arhivisli morajo lelovati skladno s splošno sPrejetimi načeli in prakso. ... Arhivisti morijo vrednotit: grmi i ni pristansko, na podlagi svoje presoje, ki temelj Jusip Knlanuvii!, VicilnnvatijV arliiv.sknj:;! frtdiv» u rtl,riji i p-yksi, Arhiv ,ki vjCMiik Iti. '/uurtrh lW5.nr. 7-2: na popolnem poznavanju upruvnih potreb svoje institucije* in njene prevzemne politike...^' Arlii-'islika in arluvsk: predpisi morajo odgovoriti na ;cmcljna standardna vprašan/a vrednotenja m odbiranja arhivskega gradiva; kuj ovrednotiti, kaj -jdnr.iti. kaj ohraniti, knj izločili oziroma kr.j uničiti, da bomo ohrmiili optininlni ohseg podutkov in inlormacij (za pi:;ov) o preteklosti? V sodobni urluvski teoriji pod pojmo ni "vrednotenje arhivskega grudi vil" ru7.iimemo določim način in postopek, v katerem na podlagi funkcionalne analize ustvarjalcev (iinalizn organ iz;icijc, fnnkeij, pristojnosti, dejavnosti in povezanosti) in l'jiliovegii gmdivn .In ik rionalna anali/a vrst, oblik, ponavljanja in vsebine* ^nulivii, vkljnčno s sistemi pisarniškega poslovanja), ob pomoči nhjektivnih stroke™ill načel in kriicrijcv vrednotenja (er konkretnih pri pom očkov oil hiranja (liste, se-znural in k ti ta logi arhivskega gradiva) ovrednotimo oziroma določimo trajno vrednost grad i "a glede na njegov zgodovinski, znanstveni, kulturni, estetski :ih k:ik drnji /m}. konsko določeni pomen in ga po določenem postopku odbiranja ter izročanja prevzamemo v javni arhiv. Cili vrednotenja po zakonskih definicijah, pa ludi v strokovni arhivski literaturi v zadnjih desetin letih je praktično po vsem s*vetu deklariran kol ugotavlanje 1 raj nega pomena arhivskega grailiva in nt kot zagotavljaii|C arhivskega gra-d;va za potrebe zgodovine, znanosti in kulture, kar lahko zasledimo v starejši arhivski literaturi Šc mani pa vrednotenje pomeni zagotavljanje arhi\skega gradiva za tekoče ali celo vnaprej določene politične, ideološke, verske, zasebne in druge podobne potrebe, kar je hilo šc posebej očilno pouda jeno v nekdanjih rcalsocialističnih državah. So pa takšne vrste kriterijev oziroma pritiskov na kriterije vrednotenja značilni v preteklost ir sedanjosti tudi za tako imenovane demokratične države. Po ve'ikih družbenih spremembah v nekdanjih realsocialislienih državah Vzhodne in Jugovzhodne Evrope so močno kritizirana pred-vscm.njihova politična načela vrednotenja arhivskega gradiv* in na politično ideoloških osnovah izdelani neposredni pripomočki za odbiranje in prevzemanje arhivskega gradiva, kot so bile lisle arhivskega gradiva ¿a prevzemanje v državne arhive.' Za nekdanjo Vzhodno Nemčijo in šc CdiIl* nf Ethi.-s. 1CA llullcliti, Nn 47 (llJ9M).ki jc ilnMupcn luili v hrvaškem In slnvcnvkcm prvvoilu [-Lički ki Kicks ailii-viMa. Mrvalski ilr/avm «Hiiv, Zagreli 19lJ7: Kixlcks dike. Arhivi XX.ši. 1-2. Ljubljana 1W7, Mr 14- If.. Pr nerjaj Tenrija i praklika ilchl v SSSK. M:i\kva I9K0. ilrir^a ¡ncilclana in ilnpnl njena i/ilaja. Mr. «>• 117: tlnlhn liuchtmnn ua, Aiclii.-uc^cn in ilcr Deuixchcn iL-nmkra-liochcn Kcpublik. Thoiritr umi ]'ra*is. Hcrlin JJ*W. Mr. 213-W>. 44 Članki 111 razprave ARHIVI XXll 1999 nekatere dnigc vzhodnoevropske države So hili Kot neposredni metodološki pripomočki izdelani tudi t;4;o iinenovani "dokiivciuiyli ailiivuv SSSK 2. predelana i/daja, Mmkva 197K. 1(1 Tci >rija t |irjklika :irli ivnogmldu v SSSH. Moskva tVKil, ilni^i predelana in dopolnjena izdaja, Mr. 65. notenja in prevzemanja izpostavljene močni kri liki in tudi samokritiki, zlasti pri nemških a rtu vi sii h. ki pa sicer ne zanikajo pomena drugih stre kovnih osnov, predvsem primernosti številnih drugih načel in kriterijev vrednotenja 11 Tudi po mojem mnenju bi hila resnična strokovna škoda, če bi bili t. na račun političnih in ideoloških vsebin zavrženi. Moramo pa .ic seveda tudi zaved;.ti, di so poI:lična načela /rednotenm povsod močno Škodovala objektivnosti oziroma strokovnost: vrednotenja, pa tudi tako imenovanega "formiranja ter kompleti ranja enotnih arhivsk rt fond i v" nekdanjili vzhodnoevropskih držav. TirJi nckuanja 'SFRJ nziroma njene rcpuhlike. ki so bile od leta 197] dalje v celoti pristojne za arhivsko službo v posamezni icpuhliki. se no letu lt>45 niso izognile političnemu vplivu. Za zbi ran"*, "zgodo 'msko najpomembnejšega gradiva" .no poleg splošnih državnih arhivov vse republike poznale predvsem več vrst specialnih arhivov, ki jih po lotu 1990 počasi odpravljajo m stapljajo z. državnimi arhi"i. Fogoslo zasledimo deklarr. livne politične zahteve, naj državni arhivi v SFRJ zagotavljajo arhivsko gradivo za zgodovino narodnoosvobodilnega hoja. ljudske revolucije, delavskega samoupravljanja, samoupravnega socialističnega družbenega sistema itd , vendar te zahteve niso prodrle do arh.vskih strokovnih načelih So pa vsi zvezni in republiški arhivski predp,.a (arhivski zakoni in podzakonski akti)12 po letu 1968. ko so hila sprejeta zvezna Načela o odbiranju arhivskega gradiva iz rcgislratnrncga materiala.'*1 vsi po vrsti prevzemali določbo o politično določenem mjjncm datumu Slovensko Navodilo o odbiranju arhivskega gradiva iz rcgislratnrncga gradiva iz leta 1970 jc določalo: "Gradivo, nastalo pred letom '848. in gradivo, nr.slalo pri organih in organizacijah narodnoosvobodilnega gibanja v letih od 1941 do 1^4^. sc št'jc v celoti za arhivsko gradiva in se iz mega nc opravlja izločanje. "14 Določba jc lirično politične narave in dobesedno krivična do preostalega arhivskega gradiva, ki sc jc v Sloveniji zelo dobro ohranilo za to obdobje, vendar so za njegovo vrednotenje veljala drugačna merila. V Sloveniji po letu 1981 v novih arhivskih predpisih ni hilo več te dolcčhc. šc vedno pa jo na primer v podobni formulaciji zasledimo v veljavnem HikIi» ' Jh.] De» Wandel in der arv-hi vi scheu Hcv>c.lunj;s iliskusssinn. Der Archi-ai 43. 199(1. zv. 4 slr. Angelina Menne - llarilz Anforderungen der licwenunp. prax.s an die atchivische Theorie, ArchivmiHeilungen 41, zv. 3/WI, slr. IDMIIK: Hothu Brachruin. Fhcinic, Inslronven larien und Praxis ilci Umwertung in der ehemaligen DDR und deren kritisches Bedenken, Aichivinilleilungen 41 zv 3/1 Wl. slr. I0V1I4; Heiberi l-apemKcufc Das Tcrciiorialrtiifil-melodischer An salz, zur Uewcrtung, An.liiviiii Heilungen 41. z.v.3/iyyl.sli. 123-125. Aihivi i aitiivsko giailivu, Zhirki pruvnih pmpisa ]S2K-1 'J'J?. Hiv.iisk; driavni aihiv, Zagreb lilyK. Uradiii Ii st SFKJ.&i. I2/I%H. 14 Urailin lisl SKS, sl.y/iy7(). arhivi xxii ly99 Članki in razprave 45 hrvaškem Pravilniku o odbiranj« in izločanju regi;,tr;!turnega gradiva iz leta 19X1: "Arhivski fondi, ki so nastali pri delovanju organov in organizacij NOB sc branijo v celoti in se iz njih ne opravlja izločanje. Enako sc hraniio tudi deli •li ohranieni fragmenti takšnih londov. Pri izločanju gradiva iz arhivskih londov, nasialib v 19. m 20. stoletju, jc potrebno ohranili vse gradijo s podatki, v katerih sc na kakršenkoli ■laein odraža zgodovina delavskega gibanja. Zveze komunistov Jugoslavije in NOB."15 Z mctodologiio vrednotenja gradiva sta bili v nckuanjih rcn lr.ocin ¡¡stičnih državah neposredno povezani tudi valorizacija in kalcgoriiaciia ustvarjalcev oziroma javnopravnih oseb, od kn Icrib arhivi so ali pa liidi niso prevzemali arhivskega gradiva. Mjžnc so bile ludi številne možno« ti prevzemanja gradiva in kalcgonzacije ustvarjalcev po vzorčnem izboru ustvarjalcev lili glede na izbor njihovega tipičnega gradiva Sovjetska arhivistika jc na primer predpisovala arhivom štiri kaicgorijr oziroma li:.tc uslvar j"*c( v, vzhodnonemškrt in jugoslovanska in ikl. Takšna vnaprejšnja selekcija ustvarjalcev jc sc veda odločilno vplivala na cclolno podobo vred-rolcn^a in prevzemanja arhivskega gradiva v ar bivc Pri tem moram onozoi ti, da je v vseh rc alsochlislienih državah na strokovnost selekcijo oziroma katcgorizacijc ustvarjalcev v veliki meri "'pli 'al obstoječi politični sistem, ki jc zahteval, da sc na področju organov in organizaen vladajoče komunistične pari i je ter njenih množičnih organizacij ne opravlja selekcije Šc celo več ^'ivsko gradivo organov komtinislienib partij je hilo v vseli državah iz. političnih razlogov izvzeto yt pristojnosti državnih arhivov. Za prevzemanj'; >n varstvo arhivskega gradiva konnrnisličr ih partij so b.li v vseli državah ustanovljeni tako mc-novani specialni arhivi, podobno kot tudi za gnidho s področja notranjih in obrainbnm zadev, tajnih varnostnih slnžh, delavskega gibanja jld. To je tudi pomenilo, da so sc za arhivsko gradivo, ki jc prihajalo v specialne arhive; upornhiiah tudi Povsem spccinlni (politični) kriteriji vrcdnoicma. Ti 'kiiteriji" so navadno na gradivu povzre :ili vcliko škodo, saj jc bil poglavitni cilj vrednotenja ohranjati gradivo, ki dokazuje pozitiven1 pomcu. v'ogo ¡n zasluge vladajoče pa t'i je na vseli področjih političnega, gospodarskega ji kulturnega življenja. Šele velike :;premcinbc družbene in uržavne ureditve, v začetku devcldcsciin Icl so i-, i nesle odpravo spceialnih arhivov in niih>5- del javnega arhivskega gradiva ne uporabljali arhivski strokovni knteriji vrednotenja, temveč specialni politični, ki naj bi bili skladno z že jami in potreb.-Lini vladajočih kol ludi opozicijskih strank (v Sloveniji na primer za gradivo : področja nolraii''h zadev v obdobju osamosvajanja v letu 1991. Dogoslo za gradivo različnih političnih in gospodarskih anomn lij oziroma afer i'd.). Vrednotenje in odbimnji arhvskcga grad:va tudi v demokratičnih državah ni brez političnega vpliva, V zadnjih desetih letih ¡mamo v skoraj v vseli zahodnoevropskih državah opravka s ltnetim prit:skom demokratične iavnosli i.i posamcz nikov, k= v zakonih 'a drugih predpi ;ilj o varstvo osebnih podatkov zahtevajo iiničcnjc osebnih podatkov v iavnib zbirkah oziroma v javnih evidencah. ki jih \ odi jo država m lokalne skupnosti. Pojavljajo ,sc cclo zahteve po uničevanju nodal kov, ki sc v javnem arhivskem gradivu tičejo zasebnosti posameznika, kol na prnner v polr eijskih. zdravstvenih, davčnih dokumentih i nI dosjejih. Večina zakonov o varstvu osehi ib podatkov določa uničenje osebnih podatkov, ko (i po nckeiti obdob;n dosežejo svoj namen. Zahteve po spoštovanji! osnovnih pravic in svoboščin državljanov so v številnih demokratičnih državab ve Iii, pravni in arbivsk strokovm problem. Na srečo arhivske kuhuriic dediščine večino takšnih določb izničijo določbe arhivskin zakonov v smislu "lex specialis derogat lex generalis '. v nc-kalerib državah pa zamotane pravne fornuilacijc. Osnovni minien vrednoteni a ¡irliivskegu grndivii je objektivu« ugotavljanje in /jigo-(iivljanjc optimalnega obsega podatkov in i ui tir mucij oziroma zapisov "« tistem, kur sc jc z^otiilo", brez upoštevanja kakršnih koli drogili potreb in pomenu arhivskega gradivu •a zgodovinopisje, politiko, zasebne namene itd Tndi potrebe zgodovinopisja in drugih znanosti ne morijo bili osnov tli cilj vrednotenja, ker iili ic zelo težko definirali, šc manj pa predvideli za prilmdnosl. Nobena znanost ni sposobna definirati svoje prihodnje potrebe po arhivsk.b virih So pa picickic, sedanje in tudi predvidene pnbodne potrebe zgodovinopisja pomembni kriteriji, ki jih moramo pri vrednotenju arlwskega gradiva upoštevati. Temeljno dilemo teorije vrednotenja glede namena in cilja: al i vrednotiti gradivo zaradi prihodnjih potreb znanosti ali z vidika optimalne zastopanost' podatkov in informacij o preteklih dogodkih, pojavih, osebah. kra,ib, predmet i h oziroma stvareh (o tako imenovani objektivni stvarno,sli), jc po mojem mnenjn naj ustrezneje opi:delil ruski zgodovinar B. O. Lilvak ž.c leta 1%7 v predavanju "O nekaterih aspektih vede o zgodovinskih virih in sodobne teorije ek.spcr-uzc". ko je poudaril: "Arhivist u:i.j ne ocenjuje vrixlno.su Joku liKnt urnega grudi v« s pozicij fijcgovP mn/ni" vi porabe \ prihodnje, iimpnk glede la značilnosti njegovih iulormacij o preteklosti To je edino pravilna pot .s stališča 4 fi Članki in rr./pm ,-ç ARHIVI XXII W9 /n íi nosi i. S;i ni o slopnjn u.slreznosl i informacij s leni zi 1 ■ oui ni dogodkom ir. pijnvom p re teklosli opredeljuje njegovo vrednosl To p:i pomeni olí ra ml i risi t del zapisane vsakdanjosti, ki jo nnjlulj polno in globoko d-r:r/.n. Odmislili je lrriia dilemo, (o bo lili lo ne ho potrebno prihodnosti"."* Tudi omenjeno Schellcnbergovo d do enako pondana, da r.aj vrednotenje določi listo arhivsko grad i'.'o, k "vsebuje informacije, k¡ bodi» imele pomen m raziskovanji. v najrazličnejših sme-reli in ¡iilorniin:i,ie v naju porab nejsi h* najbolj leilrnuli obliki."17 Itislvo vrednotenja in odbiranju arhivskega gradiva je ohranjali optimalni obse}; izvrnih pcdaJkov in informacij 7. minimalnim obse-goni grud; va oziroma H minimumom ohranjenega gradiva zagolovili maksimum in farni a ci j. Pri vrednotenju n odbirnniu uni arhiv, sli sploh ne bi več vrednotili gradiva glede na nje gov pomen ali eelo prihodnje potrebe, ker lega praktično libče ni spodoben, n ti n¡ za to usposobi ¡en. Poleg lega ob ogromnih količinah nastajajočega gradila, še posebej na magnetnih in optičnih nosilcih ni več mogoče in izvedljivo vrednotili pomena posameznega dokumenta ozi ruma opravljali neposredno analizo vsebine posameznih dokumentov, kol je lo predpisovala klasična teorija vrednotenja. Arhivisti nr.j ni doioča ¡ i za odbit a nje čim optimalnejši obseg iz.virnili podatkov in informacij, ki ji1:, gradivo vsebuje, predvsem posredno, s pomočjo "funkcionalne analize ustvarjalca in njegovega gradiva". To pomeni, čim manj neposredno vrednotili (analizirali) pomen porameznili dokumentov, ampr.k vse bo)1 posredno (vnaprej) določati arhivsko gradivo ghdc n:. lunkciie, pri.sloj no.sli in dejavnost ustvari alea gradiva. Takšen eilj Ico rije funkcionalnega vrednotenja ob pomoči funkcionalne analize uslvar jalee v in njihovega gradiva je najbolj slikovito definiral kanadsk. ariiivist TTry Cook leta 1995, ko je v predavanju "Makru vrednotenje, nove teorije in strategije prevzemar a gradiva v Državnem arhivu Kanade 1 zapisal: "Amivisl' nc smejo nili vrednotili dokumentov, niti poskušali predvidevati njihovo uporabo. Zadnja .s;var, ki jo mora arhivist opravljali pri valorizaciji, je vred notenjc (ocenjevanje) grad isa. Dokumente je tre ba obravnavati znotraj kontekstualnih okoliščin nji novega nastanki. Če jih želimo pametno vrednotili, mora bili večji poudarek vrednotenja na vlogi pofožajii, okoliščinah in funkcionalno sti, v katerih je gradivo nastalo, kol pa na pomenu samih dokumentov."|f Bistvo sodobne teorije O. l.itvak. O nckaurrih ^peklih vcilc n /giHliivinskih virih in MnJrHmf lcitrijV c k spori i/c v: Matcnaly nauíilitj ki m f? rcncí i p» »mli letna ti t ki'tiiplcktiwanija dukumentalnynti isliičnikami git.vuilarslvcnnyh armviiv S?SR.Mií>fcvu VKil. I kl, !>tr. 11K. 17 TlicitJi'i u R. Edîiltîrtjffg. (Je Rcwfîrtungur. 25-26. K ichunl lîniwn. Funkcinnalmi vnstaii vanje u Državnimi arhivu Kanade- (scilam pxlina stvarne prak? :). Atliii-ski funkcionalnega vrednolenia gradiva je v lonr 1 Trajni arhivski pomen dokumentov je mogoče bolj logično ¡n učinkovito ugotovili Sri določili skupaj znotraj organizacijskega konteksta ustvarjalca m funkcionalnih procesov, v katerih so dokumcnli nastali \ kakor pa ob pomoči ugolavlianja nekateriJi pomenov posameznih dokumentov, še posebej ugotavljanja njihove potencialne vrednosti za zgodovinska raziskovanja in druge raziskovalne namene. 2. Nastanek {konieksl, provcnicnca) doku mentov je pri ustvaijalcii racionalno bolj pove zan | njegovimi Listcmskim! procesi! poslovnimi funkcijami in dejavnostjo, kot pa z njegovo organizacijsko in administrativno strukturo, ki temelji na razdcii.vi finančne moči, oblasti, avtoritete in na hierarh skrh odnosih 3. Metodologija funkcionalne teorije vrednolenia modernega masovnega gradiva lcmcl]i na strokovnem sodelovanju med ustvarjalci in arhivi, čeprav je končna določitev gradiva z a prevzem na strani arhivov. V dem okra ličnih drŽavah načeloma javni ar hi vi (državni arh i vi in arhivi lokalnih skupncsli) sprejema o arhivsko gradivo vseli javnopravnih oseb (cx lege), vendar kljub Icmu zaradi velikega števila in različnega pomena leh oseb opravljajo njihovo vrednotenje, navadno v okviru vrednotenja arlnvskcga gradiva. Pri leni nc govorijo o posebnem pr edhodnem postopku valori zaeije ustvarjalcev, ampak ugotavljajo predvsem funk eionalr.i pomen ustvarjalcev v okviru splošnih načel in kriterijev vrednotenja. Fnnkeionalna ana liza ustvarjalcev v okviru načel in kriterijev vred nolenjajc eden izmed pomembnih krilcrijcv m iz. Iiodišč za vrednotenje njegovega gradiva, predvsem pri modelu funkcionalnega vrednoler.ia. Ob dctinieijab vrednotenja arhivskega gradiva moram opozorili na v literaturi zelo pogoslo del i lev gradiva glede nn njegovo "primarno" in "sekundarno" vrednost oziroma pomen, ki jo je utemeljil T, R. Scbellcnbcrg v že omenjenem temeljnem delu o valorizaciji modernega gradiva lcla 1956. Ker v arhivski leoriji in praksi vrednotenja avtorji zelo različno razlagaj i ta pojem, naj opozorim na nemško izdajo Sehel Icnbcrgovcga dela lcla 1990, v kateri Angclika Menne Hnrilz v uvodu zelo natančno definira u dve vreduosli, ki sta lahko tudi izhodišče za vrednotenje arhivskega gradiv,-C20 Gradivo, ki nastaja pri poslovanju pravnih in fizičnih oseb, ima po svojem nastankn za ustvarjalca oziroma imetnika nekaj časa, dal. časa ali pa celo 1 raj ni pomen za njegovo poslovanje, uelo in življenje. Pri m urni pomen dokumentarnega gradiva je lorej praktičnega, operativnega značaja za pra"nc vjc\nik 41. Zagreb iy9K.Mr.54 ' ' h t vzeli t po članki' Richarda Bniwna. Funkdiinalm. vredni >-vanje u lirJavnmn arhivu Kanaile (scilam pnlira Mvarnc prakse). Arhivski vjesnik *11.Za(;rch i'jyK.sf 53. Tht-inU.u* R SchcllenlMrg.Die He-WL-rtung .... vir. 12-17. ARHIV] XXI] 1999 Članki I» razprave 47 in fizične osebe, pri katerih n? sla i a Taksen po men pa gradivo po določenem krajšem a.i daljšem obdobju izgubi, razen irajnega opcral^nog.i gradiva. Scknnaarn' pomen pa dokumentarno gradivo dobi le. če je v pricesii šrhiSkcga vrednotenja spoznan oziroma določen njegov širši, trajni pomen /a zgodovino v n; jširšem pomenu besede, /nanosi ali /a kulturo nasploh. 2-apisi večinoma ne naslajajo z namenom, da b imeli sekundarni pomen. Opozorim naj tudi, da »rhivskn sir okovu :i Idcralurii večiiiom;i lie r.-i/liknjc m cd LiVčcli in krftffffl in da številni avlorji uporabljajo le izraz kriicriu vrednotenja Ob pomoči načel in kriterijev vrednotimo arhivsko gradivo, Pri tem po menijo načela vrednotenja (tudi principi) splošne teoretične osnove, leorclični pristop, splošno problematike vrednotenja, na podlagi katere i e m mogoče konkretno določiti gradivo, ki ima lastnost arhivskega gradiva oziroma še ni mogoče neposredno odbirali arhivskega gradiva. Načela je treba konkretizirali oziroma določiti s kriten, abrizacijc. s katerimi pa za razliko od načel lahko konkretno določimo arhivsko gradivo in ga l*Ji odberemo iz. celomcga nastalega gradiva. Kr'leriji vmlnolciijn so neposredna merila vrednosli deku meni.urnega grud i va. Nn področju vrcdnolenjn m snioln'o leži I i ^ splc'no veljavni teoriji načel in krilerijev, se je v prvi vrsti IrcKi zavedali relativnosti tako teoretičnih kol ludi praktičnih osnov vvcd_ no,cnia gradiva. Posamezna načeia in kriteriii valorizacije so v praksi največkrat neposredno uporabni le pri določenem grad'vn v določenem obdobju, na določenem področju dejavnosti n nn določenem območju. Na splošno ali v drugih okoliščinah pa jih je navadno mogoče Te snu sel no npopibili T. R Schcllcnbcrg je že leta 1956 poudarjal, da se "osnove, ki jih jc trebi "p^šlevali pri določanju vrednosti grmiva, ne morejo določiti kol precizna in splošno veljavna Pravila. Nr.Se norme vrednotenja so lahko bolj lili mani splošna načela. Norme se ne smeje nikoli »porabljali kol absolutne in končne. V raj boljšem slučaju lahko slnžjjo kol smernice... Ker nf obstojijo nikakršna načela vrednotenja, ki bi Wn dokončna ali absolutna, jih moramo ^npo-jAbljijli z opreznostjo in zdravim ra (limon Od začetka devetdesetih let sc arhiv sli t iko na vzhodu kol na zahodu strinjajo, da je treba IJatJiiljev;ili po/ilivni način vri i>ri/ncijc in odbiranja arhivskega gradiva, pri čemer j» Ireba rf zijali ci m podrobnejša, konkrclnr1 in .ilro ^o-no utemeljena n.ičcln in krileriiv vnlo-i-*ucije oziroma odbiranja. Izogni'! sc jc Ircba ^zvijanju splošno veljavne teorije vitdnotenja. •^po.scbej če ima In leorija za izhodišče ideološke m politične osnove ali pa ozke strokovne interese ali potrebe posameznih znanosti, na nrnricr zgodoviropisja. Thcadim: R. Schclltiihtry. Oie licwcrlung ... Mr. 'J7 'J«. 7,a vzor takšne metodologije nam je lahko žc Scbcllciibergova leorija in praksa valorizaeiie iz petdesetih let, ki doživlja renesanro v zahodnoevropskih državah, pa tndi nekdanja sovjetska oziroma vzhodnoevropska, če odmislimo njeno noiilično in ideološko vsebino. Podobno metodologijo vrednotenja so si začrtali ludi nemški nrlnvisli oh združitvi obeh Ncmčij na svojih si roko vi i h posvetovanjih od leia 1990 daije Njihovo temeljno spoznanje je, da seje treba pri vred noten hi naslovni, na objekt :vnc, predvsem pa od ideologije in politike neodvisne konkretne in praktične Kriterije odbiranja ariuvskega gradiva. To poudarjata oba sedanja vodilna nemška teo-n-lika za področje valorizacije, Angclikn Men nt - Daril/, in Hudo l'lil. Slednji je v referatu "1'opolovnnjc po urhivskih diskiišijuli o vnlori-Ziiciji'' leta 1990 zapisal temeljno spoznanjr in tudi usmeritev: "Ne prizadevajmo si še vnaprej zainan za splošno veljavno teorijo valorizacijo . Po mojem mnenju morn ili pol naprej v smeri izboljšave in perlekcioiuranja formalnih kriterijev. Čepmv jc fndi to pot, po kateri lahko kdaj pa kdaj zaidemo "22 V arhivski teoriji in praksi naletimo na zelo številna načela in kriterije vrednotenja, ki jih avlorp skušajo tudi sistematično razvrstiti. Osnove zn razvrščanje so zelo raziične. Nekateri avtorji dajem prednost vsebinskim kriterijem, drugi zunanjim značilnosti m. tretji kriterijem izvora gradiva, četrti prisegajo le na 1'unkc ona 1 no metodo vrednotenja ild. Nekateri dajejo prednost načelom in kriterijem, ki naj bi bili "absolutni" ali pomembnejši itd., ko: na p imer kriterij mejnega datuma Načeloma moramo pojasniti, da absohil nih kriterijev, ki bi veljali v vseh primerih vedno in povsod, ni, čeprav so nekateri kriteriji lahko edini in odločilni za odbiranje oziroma ohranitev posameznih vrst ali celot gradiva v določenem obdobju, na določenem področju ali območni. Posameznih kriterijev ne smemo favorizirali m razen nekaj izjem tudi ne "absolutizirali" kol edino uporabile oziroma veljavne. Pri kompleksni upora! 5 načel ;n kriterijev jc potrebno, da sc ti nu*d seboj dopolnjujejo m prepletajo Zaradi leh razlogov sislemaliKa razvrščanja kriterijev po pomenu ah drugih osnovah ni niti opra1 ičljiva hiti potrebna. V vsaken: primeru in ne glede na lo, ali kriterije uporabljamo posa-uično a^ kompleksno, jc itcba krilerijc upoiab ljjmi po Šc vedno veljavnem Sehellcbergovem priporočilu z. "opreznostjo in zdravim riiznmom", oziroma skladno z Aristotelovim pregovorom: 'V vs£m bodi zmeren, v ničemer ne orelira vaj Treba se j'c izogibali skrajnostim in pre vlikim abstrakcijam ter vrednotenje in tndi od hiranje opraviti na strokoven oziroma piedpisan nacir. in po stroko vnem postopku. 22 ll«!o llil. Oci Wamli'l in (1er uruhivisiher, Hcucrmntfs-